Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velJA: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman "veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošUjan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice si 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopa petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsalt dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/>6. «ri popoludne.
^tev. 212.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. septembra 1884.
Letnik XII.
Nekdaj — sedaj.
Kaj doživel sem na svetu?
Bog se vsmil', kaj se godi!
Kje so časi, ko se je katoličan mimo znamenja Križanega gredoč se spoštljivo odkril, ter o Marijnem zvonenji klobuk z glavo snel ter molil? Kako je vendar sedaj vse drugače! Sprememba se ni vršila, rekel bi, kar čez noč, temveč prav sčasoma in polagoma, za to zvršila se je pa tudi tem temeljiteje. Naši očetje odkrivali so se še pri znamenjih, -sedanji svet jih že puli iz tal, razbija in v blato po-mandra, in če pojde to v tem razmerji naprej, bodo naši otroci po židovskem liberalizmu izgojeni, ki je, žal da, tudi že med Slovenci prvi pri izgoji mladine priznanje dobil, pljuvali v obraz križanim podobam našega odrešenja. Nova era, ktere ustvaritelji smejo se po vsi pravici židje imenovati, pričela je svoje delo na sličen način, kakor ga sedaj poskušajo anarhisti — spodaj namreč pri korenini. Nova era jela je svoj brezverski nauk oznanjevati ljudstvu, ter ga je po mogočnosti podpirala s tem, da je jela smešiti svete običaje katoliške cerkve in njene služabnike, katoliško duhovstvo. Dokler je duhovščina pri narodu vživala zaupanje in spoštovanje sploh, kakor ga danes še uživa pri pametnih ljudeh, kterih nista še okužila liberalizem in šnops, je bil narod tudi ves drugače junaški v nravnem oziru kakor pa je sedaj. Nova era obetala mu je luč omike, in priznati moramo, da mu jo je tudi prižgala špiritovo, mračno namreč, ktera sedaj bledo razsvetljuje z malimi izjemami skoraj da ves naš narod, moške in ženske, otroke in odrastle, hlapce in dekle, pastirje in gospodarje.
Ta špiritova luč, po domače tudi šnops imenovana, razsvetljuje sedaj naš narod in ga svetu razkazuje od njegove najgrje strani, od strani surovosti. Nekdaj tega ni bilo! Dokler je pri kraetski mladini glas njegovega dušnega pastirja kaj veljal, dokler mu je bil duhovnik še gospod in ne „far", kar je tudi izrodek nove ere, če tudi že jako stara beseda, ktero so naši pisatelji že v prejšnjih sto-etjih rabili, toda ne za psovko, kar je ona dandanes, tako dolgo je narod nagoto svoje surovosti
tudi skrbno zakrival, kakor še dandanes zakriva nagoto telesa, kajti duhovniki učili so ga tako, on jih je poslušal, ubogal in dobro se mu je godilo.
Prišel pa je čas, ko so jeli učeni in ne-učeni pisati in ustno oznanjevati nov evangelij po deželi in po mestu, ki se je pričenjal z besedami: „Ni Boga in človek nima duše", končal pa navadno: „Ne poslušajte farjev, njim gre le za biro in ne za vero". Narod je ta nauk, ki je mnogo hujši, nevarnejši in veliko bolj strupen, kakor je bil svoje dni oni, ki sta ga učila Luter Martin in Jurij Kobila, s posebno slastjo srkal in povžival. Poštami in pametni možje so z glavami zmajevali in zdihovali: Moj Bog, moj Bog, kaj bo, če pojde tako naprej! Žalibog, da je tisto liberalno seme padlo na tako dobra, tako rodovitna tla, iz kterih je takoj kaliti začelo in sedaj dozorel je sad, kakoršnega so se konservativni razumniki že tedaj nadjali. Kmetiški ljudje, oziroma pijani fantalini jeli so se zabavati z bogoskrunskimi deli, da si dolgčas prikrajšujejo, da svojo moč svetu razkazujejo. In zakaj delajo tako? Zato, ker so jih novoerni gospodje naučili, da ni Boga, da ni neumrjoče duše, da po smrti je vsega konec ter ni povračila dobrega in hudega, da so si farji vse to le zmislili, da jim je laglje mogoče čez narod gospodovati, da si laglje svoje žepe polnijo, in še mnogo druzega enakega.
česa pa naj se srborit in po šnopsu omamljen kmetiški fant še boji, kedar je v slovenskih knjigah čital črno na belem, da ni Boga in ne hudiča? Morda okrajnega ali deželnega sodnika?! Kaj še! Kaj mu pa tudi zamore storiti? Ga v ječo obsoditi? I kaj zato ? Hrano ima boljšo, kakor doma; če kaj dela, ima še zaslužek zraven. Z dandanašnjim pital-nicami jih bodo pač malo vkrotili, še manj pa poboljšali. Nekdaj bali so se mladi ljudje vse drugače svetne gosposke, kjer so za hudobijo in surovost plačilo dobili, kakoršno se jim je spodobilo, in ni še novošegna humaniteta toliko srca in usmiljenja imela za — hudodelce. Pa to bodi le memogrede rečeno. Glavna reč je brezvernost, ktero je liberalizem z vsem mogočim trudom učil in raširjal. Seme je v dobro zemljo palo in stoteren sad obrodilo.
Tisti slovenski pismarji, ki so naš narod nekako pred 10—12 leti na ta način podučevali, hoteč ga osrečiti z moderno omiko, smejo pač ponosni biti na-se in na svoje učence, ker so jih v njihovih najslajših nadah še prekosili. Oni sedaj njihov nauk irvršujejo tako, kakor se tistim pismarjem še sanjalo ni in zatoraj smejo povsem zadovoljni biti! Čudimo se le temu, da nekterim tistih liberalnih aposteljnov še dandanes, ko brezverstvo tako rekoč že njim samim za hrbtom dinamit pripravlja, s kterim jih požene v črni grob (na uni svet ne rečemo, ker nanj ne verujejo), da se polasti njihovega premoženja, ne pade debela deska spred oči!
Še lansko leto je najstareji dnevnik tako spod-budljivo pripovedoval, kako sta se po trudnem lovu v sobi vsedla lovec in lovski pes ter „drug druzega gledala in oba eno misel imela: Da med njima ni najmanjšega razločka!?" Listu res gratuliramo k taki pasji omiki! Še dandanes isti list, ki se obnaša kot zastopnik slovenskega katoliškega ljudstva ter oholo zatrduje, „da je ves narod za njim", duhovščino zasramuje in obrekuje ter ji vse mogoče in nemogoče podtika, če noče v njegov rog trobiti (glej volitev na Notranjskem, ravno tako lanske volitve).
Še dandanes se konservativni duhovščini očita, kakor bi na političnem polji narod begala s frazo, da je vera v nevarnosti! kakor se je konee avgusta nekdo iz Gorice v nekem slovenskem dnevniku zopet oglasil. Ees slepota naših liberalcev je prav egiptovska. Deset nesreč si je tam sledilo, ena hujša kot druga, in vendar kralj in njegov svet ni spregledal; tako se brezvernost dandanes zadosti očitno razodeva, dan na dan njihovo hudobno seme hujši sad rodi, in vendar namesto spregledati naprej rijejo, rujejo in spodkopavajo stebre krščanskega življenja. Če jih pa nesrečni bralci vbogajo ter žalostni sad brezverstva rodijo, takrat se hinavci vstopijo na desno ter moško, bolj kot vsi drugi, zabavljajo čez surovost našega ljudstva ter krokodilove solze pretakajo, da je ni omike med narodom. Ubogo ljudstvo, če se boš po liberalcih razsvitljevati dajalo, le temo časno in večno boš našlo.
LISTEK.
Ivan Kacjanar.
Spisal J. Steklasa.
(Konec.)
Precej po nesrečni bitki pri Oseku poslal jo kralj Ferdinand svoje poslanstvo na Hrvatsko, a na čelu mu vrednega Nikola Jurišiča, kterega je imenoval tudi za glavnega zapovednika svoji vojski mesto Kacjanarja. Ferdinand je dobro vedel, kaj nameravajo Hrvatje ter jim jo zato po njihovi želji hotel izpolniti vse, kar bodo zahtevali, a Jurišič je imel biti pri vseh teh dogovorih posrednik. Glavno vprašanje je bilo o imenovanji bana, kterega Hrvati že več časa niso imeli. To željo jim kralj Ferdinand prav rad izpolni, ter jim dd za bana Petra Kegleviča in Tomaža Nadaždija. Ali večina plemstva ni bila ž njima zadovoljna ter jo na gozdanskem zboru sklenila, da noče priznati od Ferdinanda postavljenega bana Nadažda, kajti da jim je on sovražen. Kavno tako so se tudi Slavonci pobunili proti svojemu banu
Kegleviču. To vse pa je šlo v prilog Kacjanarju, ter je vsled tega precej zapovedal sodniku in mestnemu svčtu v Zagrebu, da naj ne pripoznata obeh banov in naj ne pustita njih ljudi v mesto. Tudi kraljeve davkarje je prepodil Kacjanar, kajti on je potreboval denarja za svojo vojsko, ki se je vedno bolj množila. Bana opominjata Ferdinanda, naj pošlje nenadoma iz svojih dežel nekoliko konjikov in pešcev s potrebnim denarjem, drugač je vse izgubljeno. Ker je pa Ferdinand bil v vedni denarni zadregi, ni mogel to želje izpolniti, nego je rajše, če tudi nerad, sklenil mir s svojim sovražnikom Zapoljo (24. febr. 1538). Po tem miru je ostal on gospodar Hrvatske, Slavonije in tistega dela Ogerske, kojega je bil pose-del, Zapolja pa se je zadovoljil z ostalim delom.
Kacjanar so je mnogo oslanjal na Zapoljo, zatoraj ga je ta mir osupnil. Pa tudi ostali hrvatski zarotniki so bili iznenadeni in zveza njihova je vsled tega razpala, kajti vsak se je hotel na lep način izobčiti iz te zarote in zopet sprijazniti se s kraljem Ferdinandom. Vendar Kacjanarju je bila vsaka nada odvzeta. Že poprej ni imel nobenega upanja, da ga kralj pomilosti, zdaj pa še manj, ko
ve, kaj je nameraval. Vsi Ferdinandovi privrženci pa so ga zdaj držali za odpadnika in izdajalca. Nazaj ni mogel več, moral je tedaj naprej, kakor je začel. Na Hrvatskem ni imel nobene nade več, zato je hotel na Turškem svojo srečo poskusiti, saj je bil že poprej poznan Turkom kot prijatelj Zapoljin in zdaj se je začel dogovarjati z Belgradskim pašo Mahomedom, da bi postal odpadnik in turški general. Tudi na Kranjskem se je zvedelo, kaj misli Kacjanar, ter so zato stanovi pisali 1. 1539 Ferdinandu, da je zdaj očitno, da je Kacjanarjevo delovanje za zemlje in prebivalce kraljeve škodljivo, in da so njegove stvari tako daleč prišle, da je namenil zemlje in podložne kraljeve napasti in se s Turkom zvezati. Vsled tega zapove Ferdinand Kacjanarjevo gradove zapleniti. Ali le-ta se je skušal opravičiti pri kraljevem poverjeniku, da njegova zveza s Turki nima drugega namena, nego da ohrani kralju neke mejno trdnjave. Ali vsaki dokaz je bil zdaj zastonj. Kralj ga je razglasil za izdajalca in sovražnika, ter ga oropal vseh njegovih posestev; vrh tega so ga zapustili tudi vsi nekdanji prijatelji. Zdaj si ni mogel več pomagati; sklenil je zadnji korak: zaupati se popolnem Turkom.
Politični pregled.
v Ljubljani, 15. sept.
STotranJe dežele.
GoriSki Lahi jeli so zopet svojo omiko kazati s tem, da noči, kadar pošteni ljudje sp^, za to porabljajo, da ometujejo slovenske napise z blatom in jih očečkavajo s črnilom. Žalostno je tako mesto, kakor je Gorica, da policija nima ali toliko volje ali toliko moči, da bi fantalinsko, za mesto sramotivno početje vstavila. Sicer imajo pa Goriški Slovenci jako lepo priložnost tako ometovanje in onesnaženje slovenskih napisov po svoje zdatno odškodovati. Vsi naj gredo namreč po potrebno blago k tistim slovenskim trgovcem, ktere Lahi preganjajo in taki bodo menda skoraj vsi do malega, Lahe in Furlane naj pa pri miru pusta Saj ni potreba z dragimi novci laške oholosti rediti, ktera Slovencem povsod po svoji prevzetnosti in nestrpljivosti tako do grla preseda. Naši trgovci so tudi potrebni podpore vsaj v ravno taki meri, kakor Lahi, če ne še mnogo več. Zraven tega jim grč nekoliko odškodnine za tako sramotenje. Svojih ljudi se držimo in kmalo se nam mora tudi v Gorici na bolje obrniti. „Svoji k svojim", to geslo moral bi vsak Slovenec v svoji hiši na steni in vsaka slovenska gospodinja v kuhinji zapisano imeti, da bi se vselej po njem ravnala, kedar bi ji bilo česarkoli potreba.
»Slovenec" je že večkrat imel priložnost po-vdarjati, da največa napaka, ki jo je Taaffejevo tninisterstvo v oziru na izvršitev papirnate enakopravnosti imelo je ta, da je svoje nasprotnike po načelniških službah ohranilo. Kako malo taki sedanjo vlado podpirajo, kaže nam dogodek nedavno v štajarskem deželnem zboru, ko je poslanec baron Hackelberg iz osebne mržnje po Taaife-jevi vladi in pozneji tudi po Taaffejevi osobi vdrihal, kar se je dalo. Baron Kflbeck je vse to poslušal ter se mu ni zdelo truda vredno, za grofa Taalfeja svojega vrhovnega načelnika, le z eno besedico potegniti se. Naj si kdo misli kar hoče, nam se tako dozdeva, da je vsakega poštenjaka dolžnost za svojega gospodarja potegniti se, kedar ga dolgi jeziki napadajo. Baron Ktibeck tega ni storil, in za plačilo ga bo grof Taafife v svoji neskončni potrpežljivosti zarad tega morda še povišal na kako boljše mesto, kakor je Graško namestništvo. Da bi si bil Taaffe v teku teh petih let, od kar sedi na predsedniškem stolu, zbral može njemu vdane, koliko manj sitnosti bi zlasti mi Slovenci imeli, ki smo v raznih zadevah od štajarskih gospodov mnogokrat odvisni.
V čem se loči Slovan od liberalnega Ifemca v političnem življenji? V marsičem, kajti različni ste si ti dve narodnosti, kakor noč in dan, poglavitna razlika, ki je med njima in to Slovanu na slavo, naj že bo ta Ceh, Poljak, Eusin, Slovenec, Hrvat ali Srb, je njegova zvestoba do cesarske hiše, zvestoba do avstrijske države. Te krepkosti, ki se v slovanskem vencu neizrečeno lepo leskeče, liberalni Nemec ne pozna! Zadosti smo jih in njihove burke že naznačili našim čitateljem po prejšnjih člankih v političnem pregledu, da jim bo ahko mogoče danes popolnoma pritrditi nam, ako se predrznemo javno trditi, da je Slovan cesarju in državi zvest, o liberalnem Nemcu se pa kaj tacega ne dii reči. Slovan se vpira po svoji moči neugodnim razmeram, nepriljubljeni nemški mu vladi, ali preko črno-rumenih ograj se Slovan ni še nikdar oziral. Nemci se s tem ne morejo pohvaliti. Oni imajo vlado, ki ima sicer priimek, da je Slovanom prijazna, žal da S ovani to prijaznost tako
malo čutimo, ker je je ®/io nemške in le Vio slovanske in to devetdeset odstotkov nemško sedanjo avstrijsko vlado liberalni Nemci pisano gledajo in ji z Bismarckom žugajo, ker je za 10 odstotkov slovanska. Slovani kaj tacega niso nikdar delali, ko so bile vlade, ktere so nas krepko in trdo za grlo držale. Zvijali smo se in grčali, konečno pa smo le potrpeli, samo da ne oskrunimo državne zvestobe. Saj Vam je še v spominu govor poljskega grofa Dzieduszjckega! Taistega liberalni Nemci sedaj preobračajo na vse strani, da bi kje kako državno iz-dajalstvo v njem zasledili in na račun taistega Poljakom nelojalnost očitajo in še vse drugo, kar si človek le misliti zamore. Tisti govor je tako pošten, da ga sme vsak Slovan, ki je svojemu cesarju iz celega srca vdan, vedno in tudi ob polunoči, kdar bo najbolj zaspan, podpisati, kajti čista ljubezen oprta na zvestobo do Avstrije odseva iz njega. Poljaki so opustili nekdanje sanje in so se oprijeli resnobno sedanjosti. Oni žele svojo deželo srečno, Avstrijo pa z njo vred mogočno videti in to je tudi naša želja, zarad tep smo pa tudi in ostanemo vedno zvesti in cesarju vdani Slovani.
Tnanje države.
Danes popoludne, t. j. 15. t. m., podali so si roke trije cesarji na rusko-poljski zemlji in tudi trije jako važni kanclerji poklonili so se drug drugemu, ne morda iz tega namena, da bi skušali drug druzega prekaniti, kakor se to pri diplomatičnih shodih tako navadno godi, temveč sešli so se, da med seboj določijo skupno postopanje za bodočnost, po kteri se vsa Evropa s skrbjo ozira. Nemški državni kancler je še celo svojega sina grofa Herberta s seboj vzel, kar nekteri zopet smatrajo za znamenje, da bodo imeli dogovori pomen, ki se bo tako daleč v bodočnost raztezal, da ga Bismark sam ne misli preživeti. Da bo pa vendar-Ie pri Nemcih po Bis-markovi smrti še kdo tukaj, ki bo vedel, o čem je bilo govorjenje in kako, vzel je Bismark svojega sina, ki ga bo znabiti tudi v državni službi^ nasledoval, s seboj. Saj je tudi na kmetih tako. Če gredo stari možje kake mejnike določevat ali kako važno pogodbo sklepat, vselej eden ali drugi ali svojega sina ali pa kakega druzega mlajšega s seboj vzame, na kterega se pozneje vse sklicuje in postane včasih še celo tako imeniten, da se pri poznejih prepirih, ki dostokrat čez leta in leta nastanejo, še celo gosposka nanj opira. Tukaj toraj vidimo, da je državno življenje podobno domačemu v gospodarskih razmerah. O čem da se bodo na Easkem razgovarjali, povedali smo deloma že pred nekoliko dnevi, deloma pa še bomo.
Jfihilisti poslali so iz Nemškega v Varšavo enega svojih tovarišev. Ko se je ta blizo Krakovega pripeljal, se je vstrelil. Zadel se ni do smrti in so ga iz kolodvora v bolnišnico prepeljali. Ondi je nesrečnež povedal, da so ga nihilisti v Varšavo poslali, da bi nek napad izvršil. Ker pa tega neče storiti, umoril je rajši samega sebe, ker bi sicer tako nihilistom ne odšel.
Neapelj, najznameniteje mesto južne in vra-žarstvu nad vse vdane Italije, svoje gibčnosti v trgovinskem oziru, vsled neznansko razširjajoče se on-dašnje kolere, ni skoraj nič izgubil. Telegrami, če tudi so z groznimi številkami napolnjeni, vendar-le prej še premalo povejo mrličev in obolelih, kakor pa preveč, ker posebno revežev mnogo zakopljejo, da gosposka o njih niti ne zve ne, da so pomrli. Obraz mesta ni prav nič drugačen kakor je bil. Taiste umazane ulice, polne nesnage in odpadkov, najde popotnik ondi, kakor jih je videl že pred leti, ako se je slučajno ondi mudil. Prav nič so ni še za snažnost storilo, da bi se tako vsaj po tej strani ko-
Med vsemi njegovimi nekdanjimi prijatelji je občeval Kacjanar še edino z Nikolo Zrinskim, ali tudi ta ni bil več njegov privrženec. Bal se je namreč kralja ter je sklenil, samo da se ž njim pomiri, žrtvovati svojega poprejšnega zaveznika. Zato je prišel kot gost k njemu v grad Kostanjico z izgovorom, da se mora ž njim sporazumeti o važnih stvareh. Ker se je znal dobro hliniti, ni slutil Kacjanar nič slabega. Ko sta bila 25. oktobra 1538 skupaj pri kosilu in se prijazno razgovarjala, zabode mu Zrinski iz-nenada v prsi meč, kterega je imel skritega pod plaščem. Eanjeni Kacjanar plane po konci ter začne svoje ljudi na pomoč klicati, ali zdaj prileti v sobo grofov služabnik ter ga pobije na tla s turško sekiro. Potem mu odrobijo glavo, ktero so pozneje Ferdinandu na Dunaj poslali, njegovo truplo pa so vrgli skoz okno v obzidni jarek. Ferdinand pa ni hotel videti glave Kacjanarjeve, svojega nekdanjega najboljega vojskovodje, nego ukazal jo je dati dvornemu maršalu.
Kaojanarjev brat .Jakob se jo potrudil, da je dobil od Zrinskih njegovo truplo in je pokopal v samostanski cerkvi v Gornjem Gradu. Na njegovem grobu je izdolbena podoba pravljice o lisici, ki je bila povabila štorkljo na pojedino in ji potem vrat zavila. Zraven stojite dve kači, od ktorih je ena potegnjena skoz človeško črepinjo, druga pa se ovija
okoli obeh. Kači imate človeški glavi, ki spominjate na obraze priliznjenih Zrinskih. Napis na Kacjanar-jevem grobu se glasi v slovenskem prevodu: Plemenitega gospoda Ivana Kacjanarja, barona v Kacen-steinu in Begunjah podoba, ki je tako tužno umrl v Kostanjici na Hrvatskem 1. 1538 dne 25. oktobra v 48. letu svoje starosti." Zraven njega leži pokopan njegov brat Jakob, ki je umrl 28. januvarija 1540.
Kacjanar je zapustil mater vdovo Uršulo Herber-stein, potem tri sinove, ki so bržkone mladoletni pomrli, ker se o njih nič ne ve, in hčer Školastiko, ki se je omožila z baronom Ulrikom Ejcingom. Tej hčeri je prepustil kralj za dedščino in doto od vsega velikega posestva in bogastva samo Stari grad in 20.000 gold., vse drugo je za-se pridržal.
Tako je končal svoje življenje glasoviti slovenski junak. Hrepenel je po visoki časti, siavoželjnost pa ga je zapeljala na polzka pota. S početka najzvesteji služabnik svojega vladarja postal je pozneje skoraj njegov izdajalec, ali vsaj velik njegov nasprotnik. On sam ni bil toliko kriv, nego okolnosti in pa na dvoru vplivna stranka so ga k temu prisilile. Zgodovina ga ne more obsojati, nego samo pomilovati. Vsem pa ostane svarilen primer, kako se je treba slavohlep-nosti varovati.
len silno ugodno stališče nekoliko spodbilo. Kanalizacija je taka, da se Bog usmili, in toraj pač ni čuda, da je kolera tako rapidno naraščala se, kakor smo v telegramih in v političnem pregledu poročali. Dragina je pa tolika nastala, da skoraj ni mesta, ki bi z Neapeljnom konkurirati zamoglo. Čujte, da kilogram mesa veljil 4 lire, kar je po našem 1 gld. 80 kr. Limone so po 10 kr. Iz tega je pač razvidno, da ši reveži ne morejo kake krepkeje hrane privoščiti, kakor z oljem zabeljene makarone in za pijačo morajo se posluževati slabe vode, ktere si še z limonami ne morejo popraviti, ker so jim predrage.
Gordmi je zopet pisal. On pravi, dajeMahdi z 14.000 možmi v južnem Kordofanu in čaka. Ohar-tum je popolnoma v varnosti, če tudi ga nekaj Mahdi-jevih ljudi oblega. V kratkem poslal bo pa Mahdi 4000 ljudi s topničarji oblegajočim na pomoč.
Eadoveden časnikar podal se je Ferry-ja spraševat, ali je res ali ne, da Kitaj Francozom vojsko napovedal, kar zlasti angleški časniki z debelimi črkami prinašajo. Jules Ferry, francoski ministerski predsednik, je pa rekel: „Nikari ne ver-jamite neslanemu besedovanji po angleških listih, kterim je vse na tem ležeče, da bi staro sovraštvo med Francozi in Angleži zopet na dan spravili. Francoska no živi niti z Angleško, niti s Kitajsko v sovraštvu, ter Kitajcem tudi vojske ne bo napovedovala, dokler bom jaz načelnik vladi. Admiral Courbet je le storil, kar mu je veljevala čast francoskega naroda in kar bi bil vsak drug zaveden francoski general tudi storil. Kitaj obnašal se je ve-rolomno proti nam glede Tientsinške pogodbe in nam je odrekel naravnost vsako odškodnino. Kaj nam te toraj druzega ostajalo, kakor da smo se postavili, kakor se nam je spodobilo? V tem smislu ima admiral svoja naročila, ki bo še vse izpeljal iti se bo še po celi Evropi o njem govorilo, vendar pa ne more nikdo trditi, da bi bili s Kitajci v vojsko zapleteni. Kitaj pač dobro vse to sprevidi in je tiho, ker sprevidi, da imamo mi prav. Vojske nam Kitaj ne bode napovedal, ker pač dobro ve, kako bi se zanj izšla; tolikošne odgovornosti si^ pa kitajska vlada neče na glavo nakopavati. Pri Fu-Čevu je francoska mornarica pokazala, kaj da zna, in ji je ondašnji dogodek na veliko čast, kajti kitajski vojni parniki so vseskozi oklopnice, ki so se v Evropi napravile, ter imajo na sebi težke in izvrstne topove."
O Tonkinn izrazil se je francoski prvi minister Ferry tako, da je ta dežela še mnogo več vredna, kakor pa dvakrat toliko žrtev, kolikor jih je na francoski strani ondi padlo. Tonkinška dežela je lepa, rodovitna in silno bogata, ter bo v bodočnost Francozom veliko dohodkov prinašala. Francoska pa bode tjekaj odpošiljala svoje izdelke, za ktere ji v Evropi tal zmanjkuje in francoska obrtnija bo zopet iz novega oživela. Bombaževina je že na poti v Tonkin. Nalašč za to odbrana komisija preiskuje rudarstvo in premogove žile. Francoska, ako je hotla živeti in se obdržati na stališči, ktero zavzema, morala je svoje oči obračati na kolonijalno politiko, brez ktere dandanes tudi najboljša in najtrdnejša država pri tolikošni preprodukciji mora na kant priti! Le poglejte Nemce, kako si prizadevajo z ustanovitvijo druge kolonijalne države v Afriki, kjer imajo že polne roke posla! Gorje bi nam bilo, ko bi so ne bili o pravem času ozrli v Tonkin, kriza ki je republiki v narodno-gospodarskem oziru žugala, no bila bi več dolgo izostala in prevrat bi bil gotov. S pridobljenjem Tonkina, si je Francoska za mnogo stoletij opomogla in se bo vsled tega v obrtniškem oziru zopet na noge postavila.
Izvirni dopisi.
Iz Polja, 12. sept. Za gostilničarje je po našem kraji od dne do dne slabše, in to morda ne zarad tega, ker so ljudje bolj varčni postali, temveč, ker so jeli vino taki ljudje točiti, ki nimajo patenta za to in toraj c. k. državni zaklad goljufajo. V Zaloškem davčnem odseku naročila sta si dva gospodarja vina, prvi več ko 300, drugi pa čez 400 vedre in sta vsega po tihem poprodala. Žalostno je res, da se dandanes take reči gode, še bolj žalostno pa je, da naš župan, kterega je lansko leto presvitli cesar s srebrnim križcem za zasluge odičil proti takemu lopovstvu in državni goljufiji nič ne stori. Njegova dolžnost bi bila tako sleparstvo c. k. oblasti naznaniti, če si ga še sam kaznovati no upa, ali ne more, ter tako svoje sosede postavno škode braniti. Pri takih točarjih se vino po 24 kr. cele noči toči, kjer pivci židane volje noči prepojo in preplešejo, da se daleč na okoli razlega, po vrhu se pa še pravim gostilničarjem, ki dac in patent plačujejo, grdo in zabavljivo posmehuje rekoč: „kaj sto pa tako neumni, da plačujete, saj se tako tudi lahko toči!" Vse pritožbe proti takemu ravnanju pri c. k. okrajnem glavarstvu in finančnem ravnateljstvu nič no pomagajo ker se povabljeno priče ne prisilijo s prisego, da bi resnico govorilo in toraj gosposki v obraz lažejo, doma se pa potem nam drugim krčmarjem
posraehujejo. Ko bi jih finančna oblast ali glavarstvo 8 prisego prijelo, bilo bi vse drugače, zvedela bi se resnica in odpravila bi se krivica, ktera se nam sedaj godi. Slavna trgovinska zbornica ravno kar predlaga skupine za razne obrti, kakor sem se iz ^Slovenca" prepričal, skupine ali zadruge za vinske točarje brez potenta in daca, ki po 24 kr. vino točijo na drobno, pa nisem
merno poslopje, se ve, da dovolj prostorno in zračno. Za Boga svetega, rekel bi Dolenjec ob hrvatski meji, kje jo vzeti. Tukaj se ne stavijo hiše, da stoje prazne, še te, ki so, so navadno male, z ljudmi prenapolnjene beznice. Gosp. župan se nahaja gotovo v zadregi, iz tal pribobnati bolnišnice ne more; drugih ljudi iz njihove lastnine poditi menda tudi nima pravice. Kaj storiti? Vložil je oporeko na si.
nikjer čital! Ali je morda slavna trgovinska zbornica okrajno glavarstvo, da druge pripravne sobe ni, naj
na to obrt nalašč pozabila, ali pa jo morda ni za vredno smatrala, da bi jo med dopuščane obrti uvrstila? Kaj?!
Križevo poleg Kostanjevice, 13. sept. {Banlca ^Concordija". Kolera.) Svoji k svojim je načelo, ki se že dalj časa premetava po slovenskih in slovanskih časopisih in da se izpelja s svojimi posledicami, bi utegnil spametovati marsikterega rojenca slovenske matere, lepotičenega z nemškutarskim pa-vovem perjem. Ni prav ali vsaj ne pametno, da svoje s krvavimi žulji zaslužene novce nosimo tujcem, kteri se potem le še z večjo predrznostjo in s toliko večjim zaničevanjem ozirajo na nas, toliko bolj nespametno v tem slučaji ravnamo takrat, kadar nas ti tujci vrh vsemu temu še ociganijo za tako težko prislužene novčice. V svarilo drugim Vam poročam en tak slučaj. V kratkem času sta v naši občini pogorela dva posestnika, oba zavarovana pri zgoraj imenovani Dunajski „Concordiji". Prvi se je še vlekel za ostale novce, ko je že zdavno „S1. Nar." o njevovem imenu prinesel inserat, zahvaljevaje se banki za toČno izplačano svoto. Mogoče, da je mož v svoji kratkovidnosti njenemu zastopniku za kaj tacega dal dovoljenje, a kljub temu je storil za svojo svoto še marsikteri korak, ne oziraje se na to, da si je banka sama odtrgala zavarovalnino za več let naprej; mogoče da ima banka štatute take; vse-iako je lahko vzeti asekuranco za poslopje, ktero še ne stoji, in se še za gotovo ne v4, bode li kedaj stalo ali ne. — Hujši je drugi slučaj. Posestnik je bil zavarovan za 300 gold.; pogorel je do tal, da mu je ostalo samo nekoliko osmojenega zidu, toda potegnil je od zavarovalnice samo nekaj čez 140 gold., toraj ne popolnoma polovice. In zakaj? Došli zastopnik iz Beča je li zvedenec ali ne, ne znam, je škodo samo toliko cenil in toliko se je izplačalo, se ve z vtrganjem zavarovalnine za nekaj let naprej, če tudi hiša menda ne bo stala nikdar več. Na pritožbo da ako bode banka tako ravnala, se ne more priporočati, dojde iz Beča prevzetni odgovor: Mi ne potrebujemo nikakoršnega priporočila, držaje se načela: „Stori prav, ne boj se nikogar!" S tem je bila reč končana in zavarovanec se je obrisal za pol drugi sto gold. To goli faktum. Dovolili bi si si. banki le par vprašanj. Ona se ponaša s svojimi nprav". Je li prav, ako ona prejema dividendo za 300 gold., o priliki nesreče pa še polovice ne izplača? Ako se izgovarja s tem, da škode ni več, da poslopje ni bilo več vredno, kako pa da ona ni tega vedela poprej, dokler je pobirala denar? Saj imamo doma prisežene cenilce, in cenitev ne bi stala Bog zna kaj. In vzemimo nasprotni slučaj, da je ponesrečeni zavarovan za manj, nego je njegovo posestvo vredno, bi li tudi po tem dala ceniti tako, in poplačala vso škodo? Vsaj dosledno bi bilo tako. Dovolite nam o tem dvomiti, dokler ne do-živimo kaj tacega. V novejših časih v več krajih na hišah nahajamo tudi drugo Dunajsko zavarovalnico, a ime ni povedano, tudi še nisem slišal, ali tudi tako računa in ima tudi take pojme o „prav a eno je gotovo, da v obeh slučajih slovenski novci romajo v tuje nemške žepe. Čudimo se, kako da banka ,.Slavija", ki je vendar domač ali vsaj slovanski zavod, in, kakor smo že večkrat čuli, tudi reelna, da ona svojih perut ne stegne malo bolj tudi po Dolenjskem in se malo bolj ne potrudi; „Concordija« ji pot dobro pripravlja.
Po napisu o koleri bodete morebiti mislili, da imamo kolero že pri nas, a vse drugo popred, zdravi smo, kakor le kedaj. Imamo pa zato strah pred kolero in že to nam dela preglavico. Za vsakteri slučaj je došlo od zgorej povelje, da ima biti za bolnišnico pripravljena prostorna in zračna soba. Temu menda ni oporekati, previdnost je povsod na mestu. V začetku je bila za to namenjena in odločena šola, kar je menda tudi po vsem pametno in tudi naravno, kajti je občinska lastnina, večjidel posebno v novem modernem veku največja soba v občini, in za slučaj bolezni gotovo tudi vsikdar prazna. A dojdo naenkrat prepoved in zapoved, da šola se v ta namen no smo rabiti (kako pa je v časih bilo?), za to se mora preskrbeti drugo pri-
se v to privoli šola; a došlo mu je drugo povelje, biti mora, mogoče ali nemogoče, je vse eno. Pač bi bilo svetovati, kar se je že tolikokrat povdarjalo, naj se vladni krogi nekoliko ozirajo na djanske razmere po deželi, poslušajo tudi mnenje pametnih mož; prihranili bi si marsikako nezadovoljnost med ljudstvom ter si ne spodkopavali lastne veljave, za kar posebno dandanes čas ni vgoden.
Pisal bi Vam o tem oziru še marsikaj, tako o iskanji trtne uši i. dr., a bojim se, da bote gosp. vrednik vse skupaj vrgli v koš, da se izognete drugim sitnostim, in potem je črnilo in papir zastonj, kakor že en parkrat, zato rajši molčim.
Domače novice.
{Dnevni red II. seje deMnega zbora Jcranj-shega), kteri bode jutri 16. septembra ob 10. uri dopoludne: 1. Branje žapisnika o I. deželno-zborni seji dne 9. septembra 1. 1884. 2. Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Priloga 21. — Vladna predloga z načrtom deželne postave o spuščanji zasebnih žrebcev za konjsko plemenitev. 4. Priloga 17. — Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev: a) jednega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Postojna-Senožeče-Bistrica-Lož; b) jednega poslanca za mestni volilni okraj Kočevje-Eibnica; c) dveh poslancev iz volilnega razreda veleposestva. 5. Priloga 14. — Poročilo deželnega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskem. 6. Priloga 16. — Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlaga proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1885. 7. Priloga 20. — Poročilo deželnega odbora, zadevajoč odobrenje občinskih priklad. Priloga 22. — Poročilo deželnega odbora glede vpeljave taks za ogledovanje živine pri izdavanji ži vinski potnih listov. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o sledečih peticijah: a) odbora „Glasbene Matice" za podporo; b) šolskega vodje Janeza La pajneta v Krškem za podporo za šolsko-literarna dela; c) Pavle Vukotičeve, ranocelniške sirote, za miloščino; d) šolskega odseka obrtnijske šole v Ko čevji za podporo; e) Jere Kumarjeve, vdova paznika prisilne delalnice, za rejni donesek svoji hčeri Jožefi f) Marije Statinove, učiteljske vdove, za povekšanje pokojnine; g) učiteljske sirote Lucije Schott za da Ijno dovoljenje miloščine; h) Marjete Junčeve, uč teljske vdove, za miloščino in rejne doneske; i) Ka tarine Krombholčeve, učiteljske vdove, za povekšanje miloščine; k) Karoline in Ane Malenšekove, učitel skih sirot, za podaljšanje miloščin; 1) Karoline Ho čevarjeve, učiteljske vdove, za miloščino; m) slikarja Josipa Petkovška za podporo; n) podpornega društva na višji kmetijski šoli na Dunaji za podporo; o podpornega društva (Asilverein) na Dunajskem vse učilišču za podporo. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o § 7. marg. št. 1., 2., 3., 4. deželno-odbor-nega letnega poročila, zadevajoč deželni muzej. 1 K prilogi 5. — Poročilo finančnega odseka o račun skem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 188 12. K prilogi 6. — Poročilo finančnega odseka računskih sklepih dobrodelnih zakladov za 1. 1883
{Ponoini mir) je lepa reč, kjer ga imajo; škoda da ga v Ljubljani po nekterih ulicah ne poznamo Sinoči, v nedeljo večer, trajalo je upitje po kolodvorskih ulicah in sv. Petra cesti do pol dveh čez po noči; vriš je bil tolik, da nihče ni mogel spati. Kaj pa gospod mestni odbornik, kteri tudi tu stanuje ali nič ne čuje? Njegov glas v mestnem odboru gotovo ne bo glas vpijočega v puščavi, ako se on malo pobrini za nočni mir v tem delu mesta. Sicer pa davkoplačevalci odločno zahtevamo miru, drugače bi bili prisiljeni iskati si pomoči po drugi poti.
Več davkoplačevalcev.
(3IesarsJci most in sejm.) Eesnica je, da mesarski most jo že dolgo časa popolne poprave bil potreben; a resnica je pa tudi, da je sedanje popravljanje tako neprilično, kolikor le mogoče. Mar li bi ne bili mogli pred začeti most popravljati, da bi bil do danes že popravljen ? Tako so ga pa pričeli
pretekli teden razdirati in zopet graditi, da je r semnji ravno najbolj razdrt in vsemu blagu zaprt. Comaj da posamezni pešči sem ter tje pridejo, če že ni več bilo varno z vozovi čez most, naj bi ga bili zaprli voznikom, a peščem naj bi bil ostal odprt. Zdaj je pa ravno tisti most, ki je v središči mesta in za sejmarje najbolj potreben, na smajni dan zaprt, /jubljana mora zmirom kaj posebnega imeti!
{Današnji veliki jesenski somenj) je bil jako ivahen gled6 ljudi, manj pa se je prignalo govedi, cakor sploh druga leta o Križevem v Ljubljano. :upčija je bila za vole jako jalova, mnogo boljša za krave, ktere so so prodajale po 70 in 80, s teletom pa celo po 120 gold. Izvrstna pa je bila kupčija z žrebeti, kterih so veliko prignali in jih vse skozi ahko in dobro prodali. Cena jim je bila primerno visoka po 100 in 120 gold. Najlepše žrebe Ingličevo z Skaručine prodal je gospodar za 153 gold. Manj živahno pa je bilo popraševanje po starih konjih, za ctere se ni nikdo posebno zanimal. Prediva je bilo tudi precej in to precej čednega.
{Predrznost.) Sinoči ^sposodili" so si ponočnjaki v Spodnjem Kašlji v Liparjevem hlevu konja, s kterim so se celo noč okoli vozili. Proti jutru gospodar zapazi, da konja ni doma in pazi od kod bo prišel. Še preden se je svitalo prižene ga ponočnjak, ki je moral pa jako dober nos imeti, da ga je že na vrtu spustil in zbežal, kajti gospodar čakal je ponočnjaka, da bi mu bil dal zasluženo plačilo. Na deželi je prebivalstvo zarad predrznosti fantalinov, ki ni že več tolišna da bi jo človek prenašati zamogel, res pomilovanja vredno. Samo si pomagati ne sme, drugače taistega takoj zaprejo, če pa tožit gr^, zanikrnež k večem 10 do 12 ur zapora dobi, zato pa potem, ko se iz zapora povrne tistemu, ki ga je ovadil toliko razbije, da se vsak dvakrat in trikrat premisli, preden gre k sodniji. Kedaj bo bolje? Kje je bivši okrajni glavar Pajk?!
(Vožnja z velocipedi) po mestu lepo napreduje. V dolgih ulicah se zopet vozi nek mlad človek in spravlja otroke in odrasle v nevarnost. Tudi po Križevniškem trgu se neki gospodje radi producirajo po dveh kolesih. No, pa vsaj se je jeden že nekaj polomil, morda da zdaj druge tudi pamet sreča. Želeti bi bilo!
{G. Kleeberg in njegova soproga), posestnika zverinjaka pod Tivoli, peljala sta se v četrtek v Trst na sprehod in po opravku. Nazaj grede sta oba zaspala. Probudivši se vpraša g. Kleeberg, če so že v Ljubljani, ko je vlakovo piskanje proti postaji čul. „Kje je že Ljubljana," pravi sopotnik, „to je že Maribor!" Da iznenadenje ni bilo ravno naj prijetneje, radi verujemo. Najbrž, da sprevodnika g. Kleeberg zato ni pohvalil ali ga bogato obdaroval. Sicer je pa popotnik vsak sam za-se odgovoren, da na pravi postaji izstopi.
(Diurnista ) išče c. kr. okrajna sodnija v Kostanjevici za mesečno plačo 24 gold., ktera se mu tudi na 27 gold. lahko zviša pri sposobnosti. Prošnje do 20. septembra 1884 na e. kr. okrajno sod-nijo ondi.
{Blagoslovljenje zastave Goriškega slovenskega podpornega društva), ktero je bilo na 5. dan meseca oktobra napovedano, je c. k. okrajno glavarstvo v Gorici prepovedalo, ne da bi bilo naznanilo prave vzroke. Sluti se, da se menda boji kolere v bližnji Italiji, ktero bi blagoslovljenje zastave nfee potegniti utegnilo.
{Kakošni so c. k. šolski nadzorniki po Štajar-skem) poroča „Siidst. Post", iz ktere posnamemo, da se je c. k. okrajni šolski nadzornik Am-brožič v Braslovčah jako razžaljivo obnašal. Ondi so imeli namreč na 23. avgusta učitelji svojo konferenco. Pri tej je Ambrožič napadal „Slov. Gospodarja" in ga je nVerdummungsblatt" imenoval. Na trgu razžalil je javno slovenske volilce, ki so svoje glasove g. prof. Žolgarju namenili, češ, da se Slovenci sedaj lahko veseld, ker jim ne bodo morilca Čuvana obesili; kajti kedar pride venkaj, ga bodo lahko za poslanca v deželni zbor volili! če je vse to res, se sme pač prašati: Je li res c. k. šolskemu nadzorniku brez kazni tako govorjenje dovoljeno?
Razne reči.
— Profesor dr. Gaetano Amoroso v Neapolji izumil je novo zdravilo, ki je koleri kos. Kolikor jo do sedaj še bolnikov na ta način ozdravljal, še vse je rešil. Ozdvavljevanje je čisto priprosto.
Dr. Amoroso biizga namreč bolniku alkalično vodo pod vrhnjo kožo (epidermis) ter jo na ta način rešil življenje generalu Mezzacapo, pevkinji Vatet in še več drugim.
—	Silni viharji divjali so minuli teden po Ameriki v Minesoti, Viskonsinu in Ajevi, ter so napravili grozno veliko škode. Mesto Cheaslake je razsuto popolnoma in število mrtvih je veliko.
—	S o žig an je mrtvih v Gradci. V Gradci se je sestavil odbor, čegar naloga je osnovati društvo za sožiganje mrtvih. Sožgan bo tisti, kteri bo sam želel. Cerkveni obredi se bodo baje pridržali.
—	K ogrskim razmeram. „Narod. Nov." pišejo: V mestu Beregras je štirirazredna ljudska šola za dečke in petrazredna za dekleta; obe šoli vzdržuje država. Lansko leto je bilo v prvi šoli 104 judovskih in le 4 kršanski otroci; v drugi je pa bilo 108 judovskih in le 5 kršanskih deklet.
— Ne norčuj se z božjimi rečmi. »Ceh" piše: V Chrudimu na Češkem je popravljal hišni gospodar svojo hišo. Vzunaj na steni je bil Kristus na križi, pod kterim so ljudje prižigali lučico. Steno so hotli pobeliti, zato so sneli tudi križ. Hišni gospodar je pa dejal delavcem: Križ je ves zaprašen, zato ga več ne pustim obesiti na steno, marveč ga bom prodal. Delavci so gospodarja prosili, naj tega ne stori, in če hoče v resnici drugi križ, ga hočejo sami hupiti; a gospodar ni tega privolil, ampak je križ prodal za 60 kr. To se je zgodilo zjutraj. O poludne je pa zadel gospodarja mrtvud, in zdaj leži brez vse moči; roke in noge so mu odrekle, rad bi umrl, pa ne more.
—	Starokatoliški ^škof Herzog je bil imenovan za rektorja Brnskega vseučelišča. Brez prepira pa tudi ni bila izvolitev. Herzog je bil prisiljen odpovedati se fari in odreči se vsej nadi na — ženitev. To mu ni bilo tako težko, kakor bi si kdo prvi trenutek mislil, ker bogata vdova, ktero je mislil Herzog vzeti — ga več ne mara.
—	Čemu so prostozidarjem cerkve? To kaže najnovejše postopanje sedanjega laškega kralja, ki je odločil slovečo kapelo sv. Pavla v Kvirinalu za shrambo vencev, napisov in trakov, ktere so pobožni novodobni romarji položili letos na grob Viktorja Emanuela, ki je vzel Eim nepostavno njegovemu pravemu posestniku rimskemu papežu. Sv. Oče protestirajo proti tacemu oskrunjenju, pa Humbert, ki še hoče veljati za katoličana, se ne zmeni zato. Svoje ime ima kapela od svojega ustanovnika Pavla V. (1605—1621). V nji so bili zvoljeni papeži Leon XIL, Pij VIIL, Gregov XVL, in Pij IX.
—	Zgled protestantovskega misijona. Časniki poročajo: ^Hermansburški misijon, kterega vodi pastor Harms je na konci. Ta »blagi" razšir-jatelj protestantovske vere je v svoji gorečnosti za nove ovčice napravil na misijonsko posestvo v Ha-noveru 86.745 mark dolga, na druga posestva pa še več. Eadi neznosnega dolga je vse daljše delovanje nemogoče. Šest misijonarjev je bilo odstavljenih, ker so na preveč nekršansk način kršanstvo razširjali". Kaj ne, lepo poročilo iz protestantovskih misijonov! Kaj ko bi se katoliški misijonar v zaprav-Ijivosti tako spozabil, ali bi judovski listi kričali in ga zasramovali! V tem slučaji pa vse molči.
—	Velikanski most. Na Turinski razstavi je bil načrt velikanskega mostu, ki bi imel spajati Italijo z otokom Sicilijo. Po načrtu bi se moral most postaviti med mestoma Ganzirro in Kapom del Pezzo, kjer znaša mesinska morska ožina 4 kilometre, globina pa 110 metrov. Na drugem kraji je ožina sicer krajša, pa morje je tam globoko 159 metrov. Na mostu bi bila dva železnična tira in eden za navadno vožnjo. Most bi imel sloneti na velikanskih stebrih, ki bi bili 1000 metrov drug od druzega. Podlaga stebrom naj bi bili velikanski kosovi iz granita, ki bi se spustili 110 metrov v morje. Nadmorski del stebra bi moral biti tudi iz granita, most sam pa iz samega jekla.
—	Kaj novo znamenje vseh ver, ki so se ločile od Kima je neprestani razkol in needinost. To se kaže tudi še posebno na Euskem. Znano je v koliko sekt je ločena vera rusko-pravoslavna. Vse te ločine se smrtno sovražijo med seboj. Nekaj jih je že precej starih, druge so pa iz novejše dobe; vsa vladna moč jih ne more zatreti. Svoje korenine imajo te ločine v ondotnem plemstvu, ki si iz samega dolgega časa izmišljuje vedno nove verske nazore. Tako ni bil znani romanopisec grof Tolstoj, ki je spisal romana „Vojska in mir", „Ana Kare-nin", nič več zadovoljen s staro vero. Spisal je brošuro „Spoved", v kteri razvija svoje nazore o kršan-stvu in njegovih postavah in zahtevah. Ker ima ta katekizem marsikaj vsaj na videz dobrega v sebi, se naglo razširja in tako dobivajo Tolstojevi nazori vedno več tal. Tolstojeva verska stranka se tako loči od drugih pravoslavnih in je že tako mnogoštevilna da je smemo smatrati za posebno versko ločino v pravoslavji. V katoliški cerkvi bi bilo kaj tacega nemogoče, ker je edina. Needinost pri raznih cerkvah, ki so se odtrgale od skale sv. Petra in Rima je najboljše znamenje, da niso prave.
stvo oara, carice in veliko-knezov prišlo jo zvečer ob 7. uri. Pešci na kolodvoru spi-ejeli so oara s hiu-a-klici. Navzoči na kolodvoru so bili: Lobanov, Wielopolski, plemenitašinje iz okolice z otroci vred. Ob velikem slavoloku stalo je 800 kmetov in kmetic v narodni noši. Starešine podali so oaru kruha in soli in so ga navdušeno sprejeli. Kolodvor je razsvetljen.
Rim, 14. sept. Včeraj je v Neapelji bilo 642 bolnikov in 348 mrličev za kolero. V Špeciji imeli so 38 bolnih in 28 mrtvih.
Neapelj, 14. sept. Minister Mancini dobil je kolero. Kakor se čuje mu je že odleglo.
Neapelj, 15. sept. Kralj je odšel včeraj preko Rima v Florenco in so ga povsod slavnostno sprejemali.
Neapelj, 15. sept. Kolera pojema.
Tuj ci.
13. sept.
Pri Malidi: Dr. Ludovik pl. Geiter, c. k. dvorni tajnik, z družino, z Dunaja. — T. pl. Latoiir, zasebnik, z Dunaja. — Kari Lowy, trg. potovaleo, z Dunaja. — Karolina Mussil, iz Brna. — Anton Poper, zasebnik, iz Gorice.
Pri Slonu: Leon Magyar, W. Conradt in S. Rulka, trg. potovalei, z Dunaja. — Amalija Lebitsoh, soproga e. k. majorja, s sinom, iz Celovca. — M. pl. Terbuhovič, e. k. major. — And. Koejančič, posestnik, iz Podgore.
Pri Bavarskem dvoru: Beer, zasebnica, s sinom, iz Obatije. — Prano Spazapan, konjski kupec, iz Gorice. — And. Picrotti, konjski kupce, Kormin. — Janez Hren, mokar, z družino, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskemu caru: Prane Peppernig, mestni vradnik, iz Sarajeva. — Matevž Plaušak, posestnik, iz Trbovelj.
Umrli so:
10.	sept. Marija Oven, delavčeva hži, 7 let, Poljanska cesta. št. 18, Meningitis.
11.	sept. Pranca Bergant, uradnikova hči, 4 leta, Križev-niške ulice št. 9, oslabljenje. — Ana Valentin, kajžarjeva hči, 2 leti, Ilovca št. 33, davica.
12.	sept. Alojzij Osredkar, čevljar, 29 let. Poljanska cesta št. .56, je nagle smrti umrl ter bode uradno pregledan. — Marija Železnikar, delavčeva hči, 5 dni Križevniške ulice št. 9, oslabljenje.
V bolnišnici:
11. sept. Helena Koritnik, gostija, 70 let, vsled vodenice.
V vojaški bolnišnici:
11. sept. Jožef Hamčer, umirovljeni vojaški pek, 69 let, vsled pljučnice.
Telegrami.
Sklerniewicze, 15. sept. Včeraj dopoludne (lošla sta Giers in poslanec Lobanov. opo-ludne velika kneginja Mai-ija Pavlovna. Sprem-
I>nnaj8ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 1.5. septembra.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ •
avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London .......
Srebro ......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 13. septembra.
Ogerska zlata renta
„ „4%	. . .
„ papirna renta 5%	...
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ „ >, 1864 . . 50 „ Kreditne srečke^ .... 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Blizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
80	gl.	75
81	„	75 104	„ 90
95	„ 80
849	„ -
298	„ 50
121	„ 65
kr.
5 9 59
78 68 65
122 gl.	50
92 „	35
88 „	85
105 „	75
59 „	-
550 „	-
302 „	30
209 „	75
124 „	25
134 „	25
170 „	-
169 „	.50
176 „	75
23 „	-
18 „	75
108 „	30
105 „	.50
105 „	-
kr.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 58 kr., — domača 6 gl. 60 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. I 62 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Turšica 5 gld. 28 kr. — Oves 2 gl. 96 kr.
Kupujem in plačujem po najvišji ceni krompir, fižol, vsake vrste že-liH^*a, kakor orehovo perje in lu^čine, norice, ^e»mi-novo lubje, od korenin in od palic i. t. d., ježice, »uh želotl, žir ali bukvice.	(i)
Levee,
trgovec na Sv. Petra predmestji pri mesarsiiem mostu.
V Katoliški Bukvami v Ljutljani
se dobiva knjiga^
ffH© w
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl. po pošti 5 kr. več.
za leto 1885
bode izdalo
vredništvo „Jurja s pušo".
Obsegal bodo do 200 strani z ilustriranimi humoreskami, šaljivim berilom in in ser at i od zadej, kteri se bodo po nizki ceni računali za celo ali pol strani. Izšel bode prve dni decembra 1.1., cena mu bode samo 50 kr. Naročnina naj se pošilja vrcdništvu „Jurja s pušo" v Trst.	(3)
J. pl. 'X'mli:oczy5
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: luankanje slasti pri jedi, slab želodec, urillf, vetrove, Itoliko, zlateuieo, bljuvanje, glavobSl, kr6 v želodcu, bitje srca, zaba-sauje, gliste, bolezni ua vranici, iia jetrili in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 glod.
jKP Svax-iloI Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljsk© kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri .T. pl. Truk6czy-ju. Eazpošiljava se le jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krizi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokaz!ije obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
'SKism-Ttmr^smM-^.
Gospoda J. pl. Trukoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša priliajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili inuČiiili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprlsrčuišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(24)	posestnik v Šmarji p. Celji.
Plfflsli žBliii siroi tojsli,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poniuliljevo (»orsch)
najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožno izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna iistiia voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. U.
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljaini 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila Iz dežele izvrši se takoj V lekarni pri „Mamorogu" Jul. pl. Triik6c7.y-ja na mestnen™ trgu v Ljubljani.