POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 'àNOOos % ISSN 0351-8140 814014 Mu JERICA BUKOVEC Študentka zborovskega dirigiranja na Švedskem Od oktobra z mešanim komornim zborom iz Stockholma, ki se imenuje Täby Kammarkör, pripravljamo program za Slovenijo. Veliko sem jim pripovedovala o naši lepi domovini, tako da se obiska zelo veselijo. Še posebej zavzeto pa delajo, ker bodo sodelovali na mojem preddiplomskem koncertu v Mozirju in diplomskem koncertu v Ljubljani. LETO XXXVIII, 28. APRIL 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR Bralcem in bralkam voščimo prijetno praznovanje praznika dela! - KURILNO OLJE EL in EURODIESEL Informacije in naročila: MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 Zadruga mozirje Tehnične poslovalnice Kolo 26C 91.990 SIT (91,76 EUR) Kolo 24CS I 94.990 SIT (104,28 EUR) Bencinska kosilnica z lastnim pogonom 5 KM 75.555 SIT ? (315,29 EUR) SPORT ZA VSO DRUŽINO PC Ljubija Kolo otroško 25.990 SIT (108,45 EUR) Kolo žensko ALTRIX 3X990 SIT (141,83 EUR) Motorno kolo SPRINT AUTOMATIK TOMOS j AKCIJSKA CENA 189.900 SIT (790,44 EUR) Tekstil Gornji Grad in Bencinska kosilnica KM 57.770 SIT (041,07 EUR) Blagovnica Ljubno Nahrbtniki in pohodne palice Rucanor %4 S.V7IJI npma 4444 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d. je sodobna, druga največja splošna slovenska zavarovalnica z bogato in kakovostno ponudbo zavarovanj. Več kot pol milijonu zavarovancem želimo nuditi odlične zavarovalne storitve, najboljšo dodatno ponudbo in svetovanje. V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, motivirane in k uspehom naravnane ■ zavarovalne zastopnike/-ce ■ zastopniške kandidate/-ke ki boste pridobivali/e stranke in tržili naša zavarovanja na območju Celja, Slovenskih Konjic, Trbovelj in spodnje Savinjske doline. Od kandidatov pričakujemo: za zasedbo delovnega mesta zavarovalnega zastopnika/-ce: ■ vsaj IV. stopnjo izobrazbe, ■ vozniški izpit “B" kategorije, ■ dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ■ poznavanje uporabe orodij MS Office. za zasedbo delovnega mesta zastopniškega kandidata/-ke: ■ vsaj IV. stopnjo izobrazbe, ■ vozniški izpit “B” kategorije, H poznavanje uporabe orodij MS Office. Delavno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponujamo vam možnost: ■ plačila odvisnega od uspešnosti, ■ pridobivanja zavarovalniških znanj in komunikacijskih veščin, ■ dokazovanja svojih sposobnosti, ■ samostojnega organiziranja delovnega časa. Če izpolnjujete pogoje za zasedbo delovnega mesta zavarovalnega zastopnika/zavarovalne zastopnice ali zastopniškega kandidata/zastopniške kandidatke in če ste tudi komunikativni, samostojni in iniciativni, se nam lahko pridružite v urejenem in prijetnem delovnem okolju. Več informacij o vsebini dela lahko dobite po telefonu 03/4253 536 ali 4253 537. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic Slovenica d.d. Koper, Poslovna enota Celje, Lava 7, 3000 Celje. Kandidati/ke bodo o odločitvi obveščeni/e v 8 dneh po sklenitvi pogodbez izbranimi kandidati/kami. HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386(0)3 587 57 56 Uprava: Zdenka Berlot - direktorica SwbtK Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net ma Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela ter vam želimo prijetno praznovanje! Strokovno posredovanje pri PRODAJI, ODDAJI, NAKUPU in NAJEMU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, vikendov in parcel; m sestavljanje pogodb in svetovanje; K vpisi v zemljiško knjigo; K cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; m oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; m brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; m provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! OS life MM Sii Tretja stran j Zdravje postaja v Sloveniji zaradi reforme zdravstvenega varstva vse bolj cenjena (beri: draga) vrednota. No, pravzaprav zdravje niti nima cene, saj poznamo le stroške zdravljenja, res pa je, da se neizmerne vrednosti zdravja običajno zavemo šele tedaj, ko zbolimo ali se poškodujemo. Civilizirana človeška družba je v 19- stoletju prišla do spoznanja, da stroški zdravljenja ne predstavljajo bremena le za obolelega, pač pa tudi za njegovo družino in širšo skupnost. Zaradi tega so začele nastajati tako imenovane bolniške blagajne, ki so zbirale denar za obolele ljudi, zlasti delavce, skozi kasnejšo zgodovino pa so se oblikovali trije temeljni modeli zdravstvenega varstva Sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ali Bismarckov sistem, kot ga poznamo tudi pri nas, temelji na solidarnosti in vključuje pokrivanje stroškov zdravljenja, nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe in nadomestilo za čas porodniškega dopusta. Sistem nacionalnega zdravstvenega varstva ali Beveridgeov sistem, ki se je uveljavil po II. svetovni vojni v Veliki Britaniji, temelji na financiranju stroškov zdravljenja iz državnega proračuna in zagotavlja minimalne pravice vsem državljanom. Danes ga koristijo le še ljudje iz najnižjih družbenih slojev, vsi ostali pa zadovoljujejo svoje potrebe iz naslova dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Tržni sistem zdravstvenega varstva poznajo v ZDA. Tam zdravstveno zavarovanje ni obvezno, zato je kar 50 milijonov prebivalcev brez zavarovanja. Na državnem nivoju obstajata dva sklada, Medicare in Medicaid, ki pokrivata stroške zdravljenja ljudi brez premoženja, ostali si zagotavljajo zdravstveno varstvo na različnih ravneh, odvisno od višine njihovih prispevkov. Zaradi vse večjega števila ljudi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, kar je logična posledica staranja populacije, se bodo v prihodnje cene zdravstvenih storitev v Sloveniji zagotovo še poviševale. Prepričan sem, da se bo zaradi tega dodatno razvijal tudi sistem prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki je z vzpostavitvijo večje konkurence med zavarovalnicami postal tržno bolj zanimiv kot v preteklosti. Če vprašate mene - še razlog več, da namensko varčujemo, ko smo zdravi, za čas, ko bo starost prinesla s seboj neizbežne zdravstvene tegobe. IZ VSEBINE: 17 Aktualno: Vpisovanje zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja.......... 4 BSD Hišni aprati Nazarje: Najboljše prvo četrtletje v zgodovini podjetja.................6 Podkrižnik - Puškarstvo d.o.o.: Uspešno združevanje intersov.........7 Intervju: Pogovor z Jerico Bukovec, študentko .zborovskega dirigiranja na Švedskem.8 KD Jurij Mozirje: Tradicionalno deseto druženje pevskih družin.............12 Na naslovnici: V proizvodnji podjetja Podkrižnik Puškarstvo na Ljubnem ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 17, 28. april 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Graoer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VPISOVANJE ZDRAVIL NA KARTICO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Zdravje na karti« Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) je s sodelovanjem zdravstvenih zavodov, zasebnih zdravnikov s koncesijo in lekarn sredi aprila pričel z zapisovanjem zdravil, ki jih prejmemo na recept, na kartico zdravstvenega zavarovanja. Med prvimi so z uvajanjem pričeli tudi v območni enoti Celje. V Koroški in Savinjsko-šaleški regiji, kamor spada tudi Zgornja Savinjska dolina, se je vpisovanje pričelo že v ponedeljek, 24. aprila. Vsem, ki ste vtem času že potrjevali zdravstveno kartico na samopostrežnem terminalu, seje na kartico tako zapisalo, katera zdravila ste v prejeli preteklem letu. ZAKAJ ZDRAVILA ZAPISOVATI NA ZDRAVSTVENO KARTICO? Poglavitni namen projekta, ki so ga v preteklem letu poskusno izvedli v okviru območne enote v Novi Gorici, je v postopkih zdravljenja z zdravili zagotoviti visoko varnost bolnikov, ki zaradi sodobnih terapevtskih pristopov uporabljajo vedno več zdravil. Marsikdo je dandanes zdravljen z več zdravili hkratno, kar lahko v primeru neupoštevanja medsebojnega učinkovanja pripelje do resnih posledic za bolnikovo zdravje. Čeprav večino zdravil na recept predpišejo osebni zdravniki, ki imajo vpogled v bolnikovo osebno zdravstveno kartoteko, manjši del zdravil še vedno predpišejo zdravniki v dežurnih službah, zdravniki specialisti in drugi zdravniki. Zaradi tega lahko pride do zamenjav zdravil, podvajanja zdravil ali nezdružljivosti zdravil, ki lahko vodijo do nevarnih in morda celo usodnih zapletov. Poleg tega naj bi zapisovanje zdravil na kartico uredilo sicer neustrezno informacijsko povezanost med zdravniki in farmacevti, ki v praksi predstavlja eno izmed največjih pomanjkljivosti na področju predpisovanja zdravil. Tudi v urgentnih primerih bo zapis bolnikovih zdravil na njegovi kartici zelo olajšal delo zdravstvenim delavcem, ki morajo ukrepati hitro, bolnika in njegove zdravstvene zgodovine pa ne poznajo. KAKO BO ZAPISOVANJE POTEKALO? Ob prvem potrjevanju kartice na samopostrežnem terminalu po dnevu uvedbe v posamezni ob- močni enoti se bodo zavarovanim osebam, vključenim v uvedbo, na kartico iz evidence Zavoda prepisali tudi podatki o tistih zdravilih, ki jih je oseba prejela v preteklem letu. Na zaslonu samopostrežnega terminala bo ta prepis posebej označen, tako da bodo zavarovane osebe o tem tudi posebej oziroma individualno obveščene. Zavod naproša zavarovane osebe iz območne enote, ki vstopa v nacionalno uvedbo, da pred obiskom zdravnika ali lekarne potrdijo kartico na samopostrežnem terminalu, čeprav veljavnost njihovega zavarovanja še Naša anketa Dopolnjen« zdravstvene kartira Odslej bodo imeli zdravniki in farmacevti možnost vpogleda preko naših zdravstvenih kartic v seznam zdravil na recept, ki smo jih prejeli v obdobju enega leta. Dobrodošla novost, s katero bodo zdravniki imeli dostop do ključnih informacij o uporabi zdravil pri posamezniku in se bodo tako lahko izognili nepotrebnim zapletom. Po drugi strani pa nas ta ukrep popelje še na drugo pot razmišljanja. Kakšna je dejanska »kultura jemanja zdravil« pri Slovencih? Jožica Bezovnik, Luče Mislim, daje to dober ukrep. Daje informacija o preteklih zdravilih že zapisana, kajti to pokaže tudi na to, da se določenih zdravil ne sme predpisati. Tako se je mogoče izogniti kakšnim protireakci-jam. Slovenci se kar prehitro poslužujemo zdravil, že ob manjši spremembi pri zdravju posežemo po tabletah. Sama se temu izogibam, zdravilo vzamem le, če je res sila. Goran Slatinšek, Mozirje V to temo se še nisem pretirano poglabljal, težko je reči, kaj bo to prineslo. Verjetno bo večja kontrola nad zdravili. Menim, da pretiravamo pri uporabi zdravil. Jemljemo zdravila, kijih imamo na zalogi doma, ki jim je potekel rok... Ne bi se smeli kar sami zdraviti, določene stvari morda že, za drugo pa imamo zdravnike. Jože Kovač, Mozirje Da ne pride do kakšnega mešanja zdravil, vtem vidiku je ta novost dobrodošla. Drugače pa Slovenci nimamo pravega odnosa do zdravil; marsikje se nabirajo po domovih. Tudi marsikateri zdravnik jih predpiše preveč. Marija Škrubej, Luče Dober ukrep, saj ljudje včasih pozabijo povedati, katera zdravila jemljejo. Včasih pozabijo povedati tudi zelo pomembne stvari, in če zdravi zdravnik, ki ni naš osebni, lahko pride do komplikacij. Stem se bomo izognili zapletom. Drugače pa je preveč zdravljenja z zdravili. Marko Orešnik, Ljubno ob Savinji Verjetno je v redu, nek pomen že ima. Malce se pretirava pri zdravilih, ni zmerom nujno, da jih dejansko potrebujemo. Sam sejih poslužujem le redkokdaj. Včasih je dovolj tudi kakšen sprehod. Marinka Gaber, Šmihel nad Mozirjem Sama ponavadi obiskujem le enega, svojega zdravnika in tu ni problema. Je pa res, da si je težko zmerom zapomniti prejeta zdravila, tako da bo s tega vidika ta sprememba na kartici dobrodošla. Včasih resda pretiravamo pri zdravilih, po drugi strani pa nato nekomu, kije res bolan, tega ne verjamejo. Pri tem problemu je več plati. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ni potekla, S tem bo na kartico zapisana tudi enoletna »zgodovina« izdanih zdravil, kar bo v dodatno pomoč zdravniku in farmacevtu pri predpisu in izdaji morebitnih novih zdravil. Na kartici je lahko hkratno zapisanih 46 zapisov zdravil. Ko bo kartica zapolnjena, se bo najstarejši zapis avtomatično zbrisal ob izdaji novega zdravila. Tudi v primeru, da zapis v določenem trenutku ne bo možen, ne bo prišlo do pomanjkanja podatkov. Zapis se bo obnovil takoj pri prvem potrjevanju na samopostrežnem terminalu. VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV Podatki o izdanih zdravilih so za marsikoga občutljiva tema, nena- zadnje tudi čisto osebna stvar, zato je Zavod zagotovil visoko stopnjo njihovega varovanja. Pooblastilo za dostop do teh podatkov je zelo omejeno, podatke na kartici pa je moč prebrati le z ustrezno profesionalno kartico, s katero razpolagajo pooblaščeni zdravstveni delavci. V primeru da zavarovanec s tem še ni zadovoljen, so na njegovo zahtevo možne nadaljnje omejitve dostopa do teh podatkov, za kar se je potrebno obrniti na območno službo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V pripravi je tudi seznam občutljivih zdravil, kamor spadajo na primer zdravila za zdravljenje HIV, ki se na kartico ne bodo zapisovala. Tatiana Golob SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Kako ste zadovoljni s svojo poslovno banko? Iz tokratne ankete je razvidna dokaj velika nenaklonjenost do trenutnega poslovanja bank, saj je kar 63 odstotkov sodelujočih izrazilo nezadovoljstvo glede svoje poslovne banke. Zelo zadovoljen 13% Zadovoljen 16% zadovoljen 8% Tokrat vas sprašujemo, kako ravnate z zdravili? Svoje odgovore nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 2. maja 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. LASTNIKI NEPREMIČNIN BODO DOLŽNI DATI PODATKE, ZA KATERE BODO ODGOVARJALI Odprta pot k davku na nepremičnine V državnem zboru so pretekli teden naredili prvi vsebinski korak k uvedbi davka na nepremičnine. Zakon o evidentiranju bo uvedel register nepremičnin, na podlagi zakona pa bodo nepremičnine na območju celotne države enotno vrednotene. Geodetska uprava naj bi poslala popisovalce na teren v začetku septembra, do 22. decembra pa bi moral biti popis končan. V kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov in bo zakon o davku na nepremičnine sprejet do konca letošnjega leta, bodo lastniki do konca junija prihodnje leto dobili obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin, davčna uprava pa bo začela pisati davčne odločbe. Po zakonu bo lastnik nepremičnine dolžan dati podatke. V primerih, ko stanovanje uporablja najem- nik, ga bo moral lastnik opremiti z njimi in ga pooblastiti za podpis popisnega lista. Če kdo popisovalca ne bo hotel spustiti v hišo, misleč, da se lahko na ta način izogne davku, ga bo obiskal inšpektor, ki bo poleg ostalega napisal še kazen. Kot stvari kažejo, geodetska uprava nima namena preverjati verodostojnosti podatkov o izmerjeni površini, ki jih bo dal lastnik ne- premičnine. V primeru dvoma bodo ukrepali inšpektorji. Največ težav pričakujejo pri individualnih stavbah, kjer gornja nadstropja še niso končana. Pravilo bo, da se evidentira samo uporab(lja)na površina. Popisni listi o okoli 1,6 milijona delih stavb se bodo zbrali na geodetski upravi, kjer jih bodo prenesli v digitalno obliko in jih obdelali. Rezultate bodo vnesli v register nepremičnin, podatke o individualnih hišah, ki so vrisane v zemljiški kataster, pa neposredno v kataster stavb. V registru nepremičnin bodo posameznim stavbam in delom stavb pripisali posplošeno vrednost, ki bo osnova za odmero davka. S popisom namerava država zbrati tudi podatke za prijavo prebivalcev po stanovanjih. Že pred razgrnitvijo bodo morali lastniki oziroma uporabniki opremiti vsa stanovanja s številkami. Nato bodo popisovalci popisali vse stalno in začasno prijavljene prebivalce na določenem naslovu in jim pripisati številko stanovanja. Podatki bodo predani ministrstvu za notranje zadeve, ki vodi centralni register prebivalstva. Nata način naj bi ugotovili, koliko stanovanj je v resnici zasedeno. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-apr-56: Italijansko podjetje, specializirano v proizvodnji energije iz biomase, išče dobavitelje surovine t.j. klavnih odpadkov. EIC-apr-57: Grško podjetje, specializirano v proizvodnji lesenih profilov iz različnih vrst lesa (večplasten les, vezanega borovega lesa, idr.) in različnih vrstfurnirja (hrasta, tika, bukve, češnje, idr.) išče poslovne partnerje za vzpostavitev vzajemnega komercialnega sodelovanja. EIC-apr-60: Eno od večjih prehrambenih podjetjih v BiH, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, pakiranjem in prodajo prehrambenih izdelkov, išče poslovne partnerje za finančno, tehnično in komercialno sodelovanje. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Gozdnogospodarsko načrtovanje Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so vteh dneh na območju krajevne enote Ljubno začeli s terenskimi deli pri izdelavi desetletnega gozdnogospodarskega načrta za to območje. Terenska dela odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje (po starem »taksacija«) obsegajo označevanje mej ureditvenih enot, meritve lesne zaloge in prirastka na stalnih vzorčnih ploskvah in opise sestojev. Po končanih terenskih delih in izdelanem osnutku načrta bo prihodnje leto javna razgrnitev in obravnava načrta. Lastniki gozdov se lahko za vse morebitne pripombe ali mnenja tudi predhodno obrnejo na Zavod za gozdove Slovenije, Območno enoto Nazarje ali pa na svoje gozdarje na območju krajevne enote Ljubno. IS — 5 _ BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Najboljše prvo četrtletje v zgodovini podjetja Prvi kvartal letošnjega leta je bil za podjetje BSH Hišni aparati Nazarje uspešen kot še nikoli doslej. Kljub visoko zastavljenim ciljem jim je uspelo obseg proizvodnje in prodaje dvigniti za 19 odstotkov nad planom, dobiček pa je bil višji od planiranega celo za 35 odstotkov. Direktor Matjaž Lenassi vidi razloge za odlične rezultate v ugodnih gibanjih na njihovih glavnih trgih, hkrati pa se jim obrestuje lansiranje treh novih aparatov konec lanskega leta. Še posebej so zadovoljni s prodajo večfunkcijskega kuhinjskega aparata MUM8 in akumulatorskega paličnega mešalnika mixxo, nekoliko manj uspešna na trgu pa je nova linija aparatov porsche2. Praviloma se novi aparati prvih nekaj mesecev najbolje prodajajo, ker ljudje pač radi kupujejo nove artikle, kasneje pa se prodaja ustali. »MUM8 je trenutno najboljši aparat na trgu, najmočnejši in najsodobnejši tako po obliki kot po funkcijah, ki jih zmore opraviti. Poleg osnovnega aparata so v kompletu še posebna orodja za izdelavo rezancev in testenin, kar nam odpira tudi doslej precej zadržani italijanski trg in francoski trg. Mixxo po drugi strani predstavlja svetovno noviteto, saj gre za akumulatorski palični mešalnik, kakršnega ne proizvaja nihče drug. Letos podoben aparat napoveduje Braun, do takrat pa moramo mi »pojesti« čim večji del tržnega kolača,« pojasnjuje direktor Hišnih aparatov Matjaž Lenassi. V prvih dveh mesecih so v Sever- zaposlenih 545 ljudi, torej skoraj sto več od plana. Kljub boljšim prodajnim rezultatom so v BSH-ju prepričani, da imajo na trgu še veliko prostora. To še posebej velja za obmorske dežele, kot so Italija, Francija, Špan- Zaradi večjega obsega proizvodnje je število zaposlenih v BSH Hišnih aparatih Nazarje bistveno nad planom (foto: Jože Miklavc) ni Evropi izvedli uspešno prodajno akcijo z aparati za kavo. Vtem času sojih izdelali kar 120 tisoč. Tudi aprilska prodaja dobro poteka, prodaja v maju pa je že običajno nekoliko manjša, vendar v Hišnih aparatih ne dvomijo, da bodo dosegli plan. Zaradi večjega obsega proizvodnje seje letos povečalo tudi število zaposlenih. Lani so imeli v povprečju 524 direktno zaposlenih, plan za prve tri mesece je bil 465, dejansko pa je direktno BTC CITY LJUBLJANA Zeleno je moje mesto V petek, 5. maja, bo v BTC Cityju v Ljubljani stekla prva izmed akcij v okviru projekta Zeleno je moje mesto. Projekt je zasnovan dolgoročno, s ciljem oblikovanja prijetnih, atraktivnih in funkcionalnih zelenih rešitev v mestu nakupov. Obiskovalci BTC Cityja bodo lahko prvi majski petek opazovali učence šol z vrtnarskim programom pri zasajanju rastlin vtri vnaprej pripravljene ambiente pred Kolosejem, Atlantisom in dvorano A, Celodnevni program ozelenjevanja se bo zaključil ob 17. uri z zabavnim programom pred dvorano A, v primeru dežja pa bo dogodek prestavljen na sredo, 10. maja. Družba BTC d.d. k upoštevanju zahtev po odgovornem odnosu do okolja in privlačni zunanji ureditvi BTC Cityja zavezuje namera p'o ureditvi v prijazno, zabavno in kulturno bogato nakupovalno središče. V okviru projekta Zeleno je moje mesto BTC razpisuje tudi nagradni foto natečaj, ki bo potekal od 5. maja do 5. junija. Na natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, ki lahko svoje izdelke pošljejo na elektronski naslov info@btc-city.com. Prispele fotografije bo ocenila strokovna žirija, zmagovalec po bo dobil digitalni fotoaparat. KF ija, Grčija in Turčija. Slednja je v zadnjem obdobju postala eden glavnih trgov v Evropi. V Italiji je situacija nekoliko specifična, ker kupci kvalitete proizvodov ne postavljajo na prvo mesto. Podobno kot pri Američanih je zanje najpomembnejša cena, le-ta pa je pri aparatih Bosch Siemens drugačna kot pri neznanem proizvajalcu s Kitajske. Tudi servisna mreža zanje ni tako pomembna, saj pokvarjene aparate odvržejo in kupijo nove. Gre pač za drugačen način razmišljanja oziroma drugačno mentaliteto. Letošnje leto bo v BSH-ju nekaj posebnega tudi zaradi uvedbe novih barv. Doslej so bili kuhinjski aparati bele barve, ker je kupcem tako ustrezalo. Toda stvari se spreminjajo, zato so se odločili, da bodo začeli izdelovati kuhalnik vode, opekač kruha, avtomat za kavo, večfunkcijski kuhinjski aparat MUM8, rezalec in aku palični mešalnik mixxo tudi v drugačnih barvah. Tudi standardno belo barvo, ki jo uporablja izključno BSH, so spremenili. Nova barva še bolj izstopa in se na račun metalnih efektov odlično ujema strendom aparatov v kovinski barvi. Tovarna v Nazarjah bo čez prvomajske praznike in še nekaj dni za tem mirovala, kajti v tem času bodo urejali parkirišče. Gre za obsežno investicijo, vredno več kot 65 milijonovtolarjev, pri kateri bodo upoštevali vse okoljevarstvene zahteve, od odtokov in lovilcev olja do razmaščevalcev, tako da bo vsa voda, ki bo odtekala s parkirišča, pred izlivom v Savinjo očiščena. Pri urejanju dokumentacije so bili po besedah Matjaža Lenassija v BSH-ju deležni podpore lokalne skupnosti in pristojnih državnih služb, Občina Nazarje pa seje vključila v projekt z nabavo cevi za vodo. Spremenili bodo uvoz na parkirišče in izvoz na regionalno cesto, kar naj bi pripomoglo k boljši pretočnosti prometa. Junija prihaja na obisk v Nazarje uprava koncerna BSH, do takrat pa nameravajo prenoviti še avlo in opraviti nekaj manjših vzdrževalnih del. Franci Kotnik ROGLA IN KRVAVEC Zaključek smučarske sezone V smučarskih centrih Rogla in Krvavec bodo v torek, 2. maja, zaključili letošnjo smučarsko sezono. V 158 dneh je Roglo, Krvavec in Terme Zreče, ki jih upravlja Unior Turizem, obiskalo 695 tisoč obiskovalcev, od tega 490 tisoč smučarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani so promet na smučiščih povečali za osem odstotkov in s tem realizirali planske cilje. Hotelske kapacitete na Rogli in v Termah Zreče so bile stoodstotno zasedene. Poleg gostov iz Slovenije so prevladovali gostje iz Hrvaške, Madžarske, Italije, Avstrije in Nemčije. Unior vabi vse ljubitelje pomladanske smuke, da izkoristijo zadnje obratovalne dni na Rogli in Krvavcu, hkrati pa vabijo obiskovalce, da jih v takem številu obiščejo tudi v poletni sezoni. KF 3 PODKRIŽNIK - PUSKARSTVO D.0.0. LJUBNO OB SAVINJI Uspešno združevanje interesov »Podjetje je v dobri kondiciji, kar pomeni, da lahko obdrži obstoječa delovna mesta. Pridobivamo nove posle, to pa pomeni, da nameravamo do leta 2010 zaposlili še 20 do 30 ljudi. Zanima nas zahtevna proizvodnja, zato potrebujemo kvaliteten tehnični kader, ki bo z znanjem in drcnos-tjo vrnil strojništvu nekdanji ugled,« razlaga lastnik in direktor Ijubenske-ga podjetja Podkrižnik - Puškarstvo d.o.o. Iztok Podkrižnik, katerega z okoli 80 zaposlenimi druži preprosta filozofija: imajo voljo, znanje, najsodobnejšo tehnologijo in moč, da dosežejo mogoče in nemogoče. Podkrižnik postavlja na prvo mesto ljudi, kajti le-ti najdejo svoje pravo mesto v sleherni tehnologiji, S skupnimi močmi že dve desetletji uspešno združujejo skupne interese na področju proizvodnje, trgovine in posredništva. »Ideal je poslovna strategija je proizvajati tisto, v čemer so najboljši. V podjetju Podkrižnik že vrsto let izdelujejo zahtevne izdelke v milijonskih serijah za svetovno znane naročnike, kot so Bosch-Siemens, Danfoss, RSG in drugi. Osnovni cilj V podjetju Podkrižnik že vrsto let izdelujejo zahtevne izdelke v milijonskih serijah za svetovno znane naročnike (foto: EMS) odličnost, zato dajemo velik poudarek visokemu organizacijskemu nivoju, redu in čistoči, varovanju okolja, lastni iniciativi in samokontroli. Sedanjost je naša, čeprav je firma Podkrižnik tudi podjetje jutrišnjega dne,« optimistično razmišlja Iztok Podkrižnik. Njegova temeljna podjetja je razvoj, proizvodnja in prodaja kakovostnih izdelkov, ki zadovoljijo potrebe in zahteve kupcev. Zaradi tega so leta 1999 začeli uvajati sistem zagotavljanja kakovosti ISO 9001 in leto pozneje uspešno prestali presojo sistema ter prejeli certifikat. OBČINA NAZARJE Brezplačni računalniški tečaj Občina Nazarje je po uspešnih dveh osnovnih računalniških tečajih za svoje občane naročila izvedbo še tretjega, ki bo predvidoma stekel v mesecu maju. Računalniška pismenost je po mnenju župana Ivana Purnata in sodelavcev pomembna tudi za starejše krajane, vsekakor pa za vse nezaposlene, dijake in študente. V sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje in Osnovno šolo Nazarje bo tako občanom dana še ena priložnost za učenje osnovnih programov računalništva še to pomlad. Prijave sprejema center za samostojno učenje v Nazarjah do zapolnitve prostih mest. Priložnost ne kaže zamuditi. Jože Miklavc Iztok Podkrižnik: »Z znanjem in drznostjo želimo vrniti strojništvu nekdanji ugled.« (foto: EMS) Skrb za okolje je bila pomembna vrednota podjetja Podkrižnik že od samega nastanka podjetja. V letu 2005 so se odločili, da bodo skrb za okolje nadgradili v sistem za ravnanje z okoljem, ki bo skladen z zahtevami ISO 14001. Projekt se je zaključil s certifikacijsko presojo, ki sojo uspešno opravili v novembru 2005 in v februarju 2006 prejeli certifikat ISO 14001. Iztok Podkrižnik je prepričan, da se kakovost podjetja ne meri samo po zadovoljstvu kupcev in izpolnjevanju nacionalnih in mednarodnih predpisov, kakovost pomeni tudi spoštovanje dogovorjenih rokov, razpoložljivost izdelkov, konkurenčne cene in kakovost poslovanja v celoti. Leto 2004je bilo za ljubensko firmo na nek način prelomno. Dosegli so izjemne rezultate pri razvoju novih programov in investicij, povečali so število zaposlenih in odprli nov obrat na Ljubnem. Iztok Podkrižnik: »Toje bil izziv in velik korak naprej. Za nakup nekdanjega Iskrinega obrata sem se odločil po temeljitem premisleku, tudi zaradi tega, ker na lokaciji, kjer je sedež firme, širitev ni možna. Veseli me, da smo uspeli ponuditi nova delovna mesta. Prostori so polno zasedeni, kar pomeni, da delamo specialne kovinske izdelke, končne izdelke in kovinoplas-tiko, torej program, ki smo ga odkupili od nazorskega podjetja Cigale. Na lokaciji v Nazarjah načrtujemo do konca leta napolniti prostore z novim proizvodnim programom. Lansko leto smo pričeli s procesom reorganizacije podjetja. Zaradi velikosti sem v lanskem letu ustanovil novo družbo z omejeno odgovornostjo in vtem novem podjetju zaposlil večino zaposlenih iz sedanjega podjetja. Z novim podjetjem bom poskušal okrepiti poslovni sistem in znotraj njega združil tista podjetja, ki bodo imela z našim matičnim podjetjem največje sinergi-jske učinke.« Savinjčan OBČINA LJUBNO Ponovno leto asfaltnih Letošnje leto bo v občini Ljubno očitno ponovno v znamenju posodabljanja odsekov občinskih cest. Po besedah županje Anke Rakun imajo v občinskem proračunu zagotovljena sredstva za asfalt na 2,2 kilometra dolgem odseku do Žačke lipe na meji z gornjegrajsko občino. 23 milijonov tolarjev, kijih je dodatno dodelila država, pa bodo namenili za posodobitev 2,7 kilometra ceste Rastke-Grega. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na dobrih 60 milijonov, od tega bodo krajani prispevali dobro tretjino, iz proračuna za prihodnje leto si bodo »sposodili« 19 milijonov tolarjev, razliko pa nameravajo pokriti s sredstvi, ki sojih prejeli od države. Tretji odsek, ki ga nameravajo realizirati letos, je povezava podjetniške cone v Lokah z radmir-ske strani, s katero želijo izboljšati prometno varnost in ločiti podjetniško cono od stanovanjske. Savinjčan POGOVOR Z JERICO BUKOVEC, ŠTUDENTKO ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA NA ŠVEDSKEM »Če imaš nekaj res rad, ti ni žal truda za to!« Jerica Bukovec (foto: Marija Lebar) Jerica Bukovec je doma iz Ljubije. Že od nekdaj je vedelo, da je glasba tisto, s čimer bi se rada ukvarjala vse življenje. Po študiju v domovini jo je pot popeljala na Japonsko in Švedsko, kjer trenutno študira. Obenem je nadaljevala šolanje na Glasbeni akademijivLjubljani in je tik pred diplomskim koncertom, ki bo v Ljubljani 11. maja. Preddiplomski koncert pa bo imela v nedeljo, 7. maja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Na koncertu bo dirigirala mešanemu pevskemu zboru, ki ga vodi na Švedskem, sodelovali pa bodo tudi številni domači solisti. Pogovarjali sva se med njenim velikonočnim obiskom doma. - Pravite, da pridete s švedskim zborom. Kako to? Resje, to je mešani komorni zbor iz Stockholma, ki se imenuje Täby Kammarkör. »Uradni« del koncerta bo v cerkvi. Cerkev se mi zdi kraj, kjer glasba zveni drugače, bolj občuteno in iskreno, so drugačne energije, zato sem za svoj koncert izbrala sakralna dela avtorjev Gallusa, Schiitza, Mozarta, Čopija in Sandstrčma. Sodelovali bodo tudi slovenski solisti, godalna zasedba Akademije za glasbo v Ljubljani in organist. Enak spored bomo imeli na diplomskem koncertu, ki bo v četrtek, 11. maja, ob 20.30 uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Diplomo delam pri profesorju Marku Vatovcu. - Začeli sva pri koncu, kaj če bi povedali nekaj o vaših glasbenih začetkih? Glasbo sem imela rada že od nekdaj. Že od malega sva s sestro Natašo radi peli, pela sem tudi v raznih pevskih zborih. »Uradno« sem svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Nazarje, kjer sem se začela učiti klavir. Ko sem končala nižjo glasbeno šolo, sem šolanje nadaljevala na Splošni in strokovni gimnaziji in Srednji glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju. Po uspešno zaključeni maturi sem opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tam začela študij -smer glasbena pedagogika. Vtem času sem se poleg študija dve leti učila igranja orgel na Srednji glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju. - Kako pa ste začeli z zborovodstvom? Korepetitorka sem postala takoj v prvem letniku akademije in moja vloga je bila med drugim nadomestiti dirigenta na vajah, kadar on ni mogel. Takrat sem spoznala, da želim biti zborovski dirigent. Leta 2001 sem pričela sodelovati s Komornim zborom Viva la musica iz Luč, kjer sem uspešno delala tri leta. Takrat smo bili izbrani na vse medobmočne revije, predlagani pa smo bili tudi za državno tekmovanje Naša pesem v Mariboru. - In kako ste se tam odrezali? Državno tekmovanje poteka vsako drugo leto. Mi smo se ga udeležili leta 2003 in osvojili srebrno plaketo mesta Maribor, kar je bil za zbor nedvomno velik uspeh. - Študirate na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Kako to, da ste sedaj na Švedskem? Nekega dne je na akademiji v razred vstopil profesor, ki je rekel, da je za študentsko izmenjavo z mestom Malmö zelo malo prijav. Ker sem tam imela sošolko, kije program in način dela zelo hvalila, sem začutila, da jo to tisto pravo zame. Izpolnila sem formularje in obvestila domače, da grem na Švedsko. Doma so mojih nenadnih odločitev že vajeni, saj sem človek, ki se odloča intuitivno. Šla sem najprej za eno leto in se posebej posvetila zborovskemu dirigiranju. - Sedaj študirate na Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu. Kako vam je uspelo? Po enem letu v Malmu sem ugotovila, da se na Švedskem lahko še veliko naučim in dopolnim znanja, saj je način študija na vsaki šoli drugačen. V marcu 2004 sem opravila sprejemne izpite in bila sprejeta. Komisija je preverjala kandidata kot celotnega človeka, njegov odnos do glasbe, do tega kar dela. Moraš se pokazati kot pianist, kot pevec in pomembnoje tudi tvoje delo z zborom. - In kako poteka študij sedaj? V prvem letniku je kar precej predmetov. Ker so mi priznali nekatere izpite iz Akademije v Ljubljani, sem si študij malo olajšala. V drugem letniku sem poleg zborovskega dirigiranja, klavirja, partiturnega igranja, dirigiranja šolskemu zboru, dobila še orkestrsko dirigiranje. - Kakšen je način dela? Vemo, da je Kraljevska akademija ena vodilnih šol pri vzgoji profesionalnih zborovskih dirigentov. So profesorji strogi? Nikakor ne. Na Švedskem so profesorji prijazni in dostopni. Seveda ti tudi povedo, kaj bi lahko ali moral še izboljšati, vendar pa je to povedano obzirno in izpostavljeno tisto, kar je pohvalno pri tvojem delu. Tudi sicer je študij precej individualen in so ti učitelji na razpolago, kojih potrebuješ. - Kako komunicirate, kako se pogovarjate? Od začetka sem si pomagala z angleščino. Nato sem obiskovala pettedenski tečaj švedščine, sedaj pa švedščino že obvladam toliko, da se lahko pogovarjam. To mi pride prav tudi pri predavanjih, ki so v švedščini. Seveda učen-jejezika ne gre zlahka, saj je zelo specifičen. Tudi njihova pisava s črkami, kijih pri nas ni,je kar zapletena. Študentske izkušnje kažejo, da se tega jezika najhitreje naučijo Nemci. Je pa to učenje tudi svojevrsten izziv. - Najbrž tudi angleščino dobro obvladate, glede na to, da ste prepotovali že dobršen kos sveta. Bi nam povedali še kaj o tem? Ta potovanja so povezana z mojo študijsko usmeritvijo. Tako sem leta 2001 sodelovala pri mojstrski šoli dirigiranja na Dunaju, leto zatem pa v Fanu v Italiji. Leta 2002 sem se udeležila tudi Svetovnega zborovskega simpozija v Minne-apolisu v ZDA. Naslednje leto sem bila na mojstrski šoli v Barceloni, leta 2004je mojstrsko šolo organiziral Akademski pevski zbor Tone Tomšič v Ljubljani, kjer sem delala s Petrom Hankejem z Danske. Lani pa sem bila povabljena na Svetovni zborovski simpozij v Kyoto na Japonsko. Na vseh teh seminarjih sem bila izbrana na avdicijah za aktivne udeležence, prav tako sem na vseh dirigirala na zaključnih koncertih. - Pa se vrniva na Švedsko. Kakšno je bilo prvo srečanje s Švedi, kakšni so bili prvi vtisi? Prvi vtisi so bili enkratni. Švedi so do tujcev izredno prijazni in gostoljubni. Vsak ti je pripravljen pomagati s potrebnimi informacijami. Nekaj tednov sem bila od tega kar prevzeta. Potem pa sem opazila, da je tukaj tudi meja. Da so vendarle nekoliko bolj zadržani, lahko bi rekla kar hladni, zlasti ko gre za druženje in njihovo zasebnost. Dalje k sebi ti ne pustijo. Ostanejo na razdalji. Takrat začutiš tisto skandinavsko v njih. In se ti po svoje zdi dobro, da si doma »z Balkana«, kjer so ljudje bolj odprti. Tudi na Akademiji ti nikoli ne dajo čutiti, da si tujec, vse obravnavajo enako. To seje pokazalo tudi pri sprejemni komisiji, kije med enajstimi kandidati za vpis izbrala le dva, in ne glede na to, da so bili med njimi številni domačini, so izbrali mene, ki sem od drugod. Razlika v načinu življenja med nami in Švedi me ne moti, se dopolnjuje. Mislim, da je lepo, da nimamo vsi enakega odnosa do sivari, vtem je po mojem ravno čar. - Kje stanujete, kako živite v Stockholmu? Stanujem pri starejšem paru. Imam sobo in lahko si kuham. To je zelo pomembno, ker je življenje za naše razmere kar precej drago. Moja stanodajalca sta pristna Šveda. Ker sta starejša, si želita mir, meni pa tudi po dolgem dnevu, polnem obveznosti, ugaja, da se doma sprostim. Kakšnih zelo tesnih stikov nimamo, tudi kuhamo vsak zase. Sem jima pa enkrat ponudila potico, ki jo je spekla neka moja prijateljica, in sta bila zelo navdušena. Ker ne govorita angleško, sem se še toliko prej »hočeš- nočeš« naučila njihovega jezika. Imata tudi hišico na deželi, kamor se odpeljeta za konec tedna in takrat je stanovanje še bolj mirno. - Mladi ste še - vas to ne moti? Imate kakšno družbo? Ja, res mije bilo vzačetku dolgčas, nato pa sem si našla prijatelje. Vendar v družbo ne zahajam veliko. Tudi kozarec soka ali kava je kar precejšen strošek. Poleg tega pa sem prišla v Stockholm študirat in se posvečam predvsem delu. - Kako poteka vaš običajen »delovni dan«? Vstajam kar zgodaj, saj je moje stanovanje uro oddaljeno od šole. Na šoli potem po navadi prebijem ves dan. Če ni predavanj, imam vaje s šolskim ansamblom ali pogovore s profesorji, iščem kakšne nove partiture, s kolegi izmenjujemo izkušnje in mnenja. Imamo tudi priročno kuhinjo, kjer si lahko kaj malega skuhamo. Zvečer pa še obiski raznih prireditev, predvsem glasbenih, razni koncerti. Ponudba v Stockholmu je na tem področju res velika. Tukaj nudijo tudi razne študentske popuste za obisk prireditev. Po tako polnem dnevu zvečer komaj čakam, da se vrnem v stanovanje. Sicer pa igram enkrat na mesec orgle pri slovenski maši, odkar imam »svoj« zbor, pa imam enkrat tedensko vaje še z njim, štirikrat na leto pa z njim pojemo pri švedskem bogoslužju. - Kdaj pa si spočijete? Počitnice so na Švedskem junija, julija in del avgusta. Domov pridem tudi za božič in veliko noč. Ponavadi potujem z letalom, tokrat pa se vračam na Švedsko z avtobusom. Tja potujejo na obisk pevci Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec in grem z njimi. - Kako ste »prišli« do svojega švedskega zbora? To je mešani zbor z dvajsetimi člani. Januarja lani so potrebovali dirigenta, jaz pa sem potrebovala zbor za praktični del svojega izpopolnjevanja in tako seje začelo sodelovanje. Odlično berejo note in so izredno disciplinirani. Nekoč sem jim naročila, naj pridejo na vaje pet minut do sedmih in so tudi prišli pet minut do sedmih. Že oktobra smo pričeli z delom za moj diplomski koncert. »Delali« smo na primer Gallusa, ki ga na Švedskem ne poznajo tako zelo. Sicer dela slovenskih avtorjev pojejo v latinščini. Zelo pomembno je, da sestav začutiš. To so dobri izvajalci, ki tudi sami opozarjajo, kje je bilo kaj narobe, kje bi lahko še kaj izboljšali. Vedo tudi, daje pomembno, kako držati mape z notami, kako dihati, kje kdo stoji in podobno. Napredovanje zbora spremljajo tudi profesorji z akademije. - In sedaj prihajate z njimi v goste v Slovenijo. Kako so se odzvali? Od oktobra pripravljamo program za Slovenijo. Čeprav imamo drugače zelo profesionalen odnos in o njih zasebno ne vem kaj dosti, sem jim veliko pripovedovala o naši lepi domovini, tako da se obiska zelo veselijo. Še posebej zavzeto pa delajo, ker bodo sodelovali na mojem pred-diplomskem koncertu v Mozirju in diplomskem koncertu v Ljubljani. Mislim, da se čutijo nekako »odgovorne«. - Kot kaže, ste na Akademiji v Ljubljani kljub številnim drugim obveznostim redno opravljali delo, da ste zdaj pred diplomskim koncertom? Da, kar šlo je. Če ima človek nekaj rad, se bolj potrudi. Tako lahko tudi uskladi vse svoje obveznosti. - Ker boste študij v Ljubljani zaključili, nameravate ostati na Švedskem? Vemo, da je tam zborovsko petje in delo na tem področju izredno strokovno in tudi zelo cenjeno. V Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev se pripravljajo na novo ocenjevanje te suhomesnate specialitete, akcijo pa so letos zastavili malce drugače, kot smo vajeni. »Osnovna pravila ocenjevanja bodo ostala nespremenjena, saj samo zbiranje in ocenjevanje zadošča vsem kriterijem oziroma je boljše, kot so podobna ocenjevanja v drugih krajih. Vendar pa zgornjesavinjskih želodcev ne želimo samo oceniti, temveč zdrugimi dobrotami tudi bolje promovirati, smo se odločili za malce drugačen program prireditve,« pravi predsednica združenja Vida Orlovič. »V petek, 12. maja, bomo želodce zbirali; dan kasneje, torej v soboto, jih bo strokovna komisija Zaenkrat mislim študij na Švedskem še nadaljevati. Tam pa najbrž ne bom ostala. Pravje, da gredo Slovenci po svetu, si pridobijo ustrezne izkušnje in znanja, žal pa mije za vsakega, ki se ne vrne v domovino. - Morda je tako tudi zato, ker ne dobijo ustrezne službe. Kako pa je z vami, imate že kaj dogovorjenega ali »ogledanega«? Ne, nič nimam. Pa se s tem tudi ne obremenjujem. Sem človek trenutnih odločitev. Prepričana sem, da vedno pride prava rešitev ob pravem času. Tako se bom z mislimi na službo ukvarjala takrat, ko bo čas za to. - In s kakšnimi mislimi se najbolj »ukvarjate« trenutno? Moram priznati, da najbolj razmišljam o tem, kako bo uspel moj diplomski koncert. Veliko mije tudi do tega, da bi švedskim pevcem, s katerimi bom gostovala v Sloveniji, domovino res lepo prestavila, da bi jih Slovenija sprejela tako gostoljubno in odprto, kot to mi znamo. - Koncert v cerkvi sv. Jurija v Mozirju bo najbrž nekakšna generalka? Resje. Predstavil se bo švedski komorni zbor, ki mu bom dirigirala. Poleg tega bodo sodelovali še solisti Jelena Diretič, sopran, Katja Gruber, mezzosopran, Fernando Mejijas, tenor, in Rok Bavčar, bariton. Sodelovali bodo tudi godalci Akademije za glasbo v Ljubljani in organist Primož Malavašič. -Za Mozirjane pa pripravljate še posebno »poslastico«? Po končanem uradnem koncertu v cerkvi v Mozirju bodo imeli poslušalci priložnost v župnijskem klubu poslušati švedske in slovenske ljudske pesmi v izvedbi Komornega zbora Täby Kam-markör, ki bo zapel tudi vslovenščini, sodelovala pa bo še vokalna skupina Koledniki iz Mozirja. Pa nekaj peciva se bo našlo in morda še kakšna kapljica vina. Pogovarjala se je Marija Lebar ocenila; v nedeljo, 14. maja, pa v stari šoli na Rečici pripravljamo celodnevno promocijsko prireditev. Za podrobnosti je še dovolj casa, sedaj bi le pozvala izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev, naj se opogumijo in prinesejo svoj izdelek na ocenjevanje.« Nedeljsko prireditev, na kateri bodo podelili plakete najboljšim izdelovalcem, bodo s kulturnim programom obogatili učenci Osnovne šole Nazarje. Tridnevno akcijo so poimenovali Dnevi zgornjesavinjskega želodca in dobrot. Organizatorji napovedujejo obilo stojnic, na katerih bodo poleg zgornjesavinjskega želodca predstavljali še druge zgornjesavinjske dobrote, kijih premalo cenimo oziroma jih ljudje premalo poznajo. Marija Sukalo ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV Promocija zgornjesavinjskih dobrot OBČINSKI SVET LUČE (Tudi) volitve zavirajo dvig