94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 J02EF MRAK KOT GEODET IN RISAR JOŽE gORN Idrija je zaradi svojega rudnika znana od 15. stoletja dalje, nekatere rudniške stro- kovnjake pa podrobneje spoznavamo šele se- daj, ker odkrivamo gradivo, ki dokumentira njihovo dejavnost, prav v novejšem času. Pogostokrat gre za podrobnosti, ki niso bist- veno vplivale na uspeh podjetja kot celote, vendar so zanimiv donesek h krajevni in celo narodni zgodovini. Ena izmed takih 'podrob- nosti' je življienje in delo jamomerca Jožefa Mraka. Podatki, ki jih imamo o njem, dopuščajo domnevo, da je bil rojen okoli leta 1715 mor- da v Idriji morda v Cerknem ali v njuni okolici. Približno pol stoletja je delal pri. rud- niku kot geodet, jamomerec in tehnični ri- sar, poleg tega je bil še prostoročni risar, fre- skant in učitelj geodetskih ved v idrijski strokovni šoli oziroma v dveh strokovnih šolah, ki sta sledili druga drugi.* Razen do- mneve o letu in kraju rojstva so vsi drugi podatki že bolj ali manj znani. Zato moramo iti korak, dva v neznano in odgovoriti na vprašanji, kdo je Jožefa Mraka izobrazil v geodeziji in jamomerstvu in kakšno mesto zavzema ta veljak v svoji stroki). 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Steinbergovi merilni instrumenti (Detajl z originala, ki ga hrani Arhiv dvorne komore, Dunaj, Zbirka kart, signatura Pel)- , Zgodbo moramo začeti pravzaprav s Fran- cem Antonom pl. Steinbergom, rojenim v Pivki na Krasu, ki je študiral geodezijo in mehaniko na Dunaju.^ Za nas je zanimivo predvsem to, da je leta 1717 izdelal napravo za topografsko načrtovanje in da je kot komi- sar za rudnike, ceste in gozdove na Kranj- skem narisal tri leta pozneje karto cest na Notranjskem krasu (karto je objavila Kroni- ka v Vil. letniku, 1959, str. 157). Leta 1724 je moral znova odriniti v Idrijo, ker so ga določili za upravitelja rudnika. Tako mu ni _ bilo težko, uvesti pri rudarskem delu razne tehniške novosti. Spopolnil je tudi svoje me- rilne instrumente, predvsem napravo za to- pografsko merjenje. Ko je leta 1728 zrisal ve- liko zidno jamsko karto idrijskega rudnika, ji je dodal tri zanimive detajle: Ob zgornjem robu v sredini je napisal kratek historiat rud- nika, v desnem spodnjem voglu je upKxiobil svojie merilne instrumente, v levem spodnjem voglu pa narisal rudarje in jamomerce pri delu v jaških in rovih. Objavljamo samo in- strumente, ker menimo, da jih ni uporabljal le sam, ampak je naučil z njimi meriti še druge geodete okoli sebe. Sodbo o posebno- stih teh naprav v primerj|avi s starejšimi po- dobnimi napravami na ji izrečejo strokovnja- ki, mi se zadovoljimo le s sliko! Najbrž ne bo odveč, če zapišemo, da je bi- la Steinbergova družina siredi 18. stoletja in v njegovi drugi polovici znana kar daleč na- okoli. Izmed njegovih petih sinov je bdi Jožef stotnik, Karel zastavnik, Franc in Wolfgang sta bila petrinarja (star domač termin za svet- nega duhovnika''^), Anton pa se je posvetil rudarstvu in prebival tudi na Dunaju; iz- med štirih hčera se je Zalka (Salerle) poro- čila s Haassom, nekdanjim rudarskim moj- strom na Sedmograškem, pozneje v Idriji, njene tri sestre pa so se vse poročile v Gori- co: Marija Ana je šla v zakon z Marinellijem, Katarina se je omožila s sinom »famoznega Pogled na del Idrijskih vodnih po- gonov, rudniških objektov in dru- gih stavb. Levo spodaj grabi je z nakopičenimi hlodi; nad Idrijco peljejo rake vodo na kolesa (kam- st!), kl obračajo vitle. V desnem zgornjem voglu cerkev sv. Barbare, zaščitnlee rudarjev. Idrijca odteka skozi grablje proti spodnjemu ro- bu slike, v isto smer tudi Nlkova. Zanimivost: risba je brez merila 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 medika Busicha«, Cecilija se je odločila za Radeucicha.^'^ Se vedno ne vemo, kje in kakšne šole je Mrak končal, kdaj ga je uprava rudnika spre- jela v službo in kakšno delo mu je najprej odkazala. Kako je postal rudniški geodet, nam bodo pomagale razložiti okoliščine. Le- ta 1725, torej kmalu po Steinbergovem priho^ du v Idrijo, je prenehal vsakršen vpliv ho- landskih zakupnikov na proizvodnjo živega srebra in na tehniške razmere v rudniku. Vsem vodilnim ljudem, tudi Steinbergu, je bilo jasno, da se bo treba lotiti široko za- snovanih raziskovalnih dol, ker je bil rud- nik že nekaj časa nekako zanemarjen.^ Zato bodo potrebna nova merjenja in iposledično veliko število jamskih kart. To bi zmogla skupinica novo izšolanih geodetov, toda kjje jih dobiti? Ko je risal svojo veliko zidno karto, je spoznal, da vzame takšno delo ene- mu samemu risarju zelo veliko časa. Stein- berg je ne toliko kot sorojak s Krasa ko- likor bolj kot izkušen človek vedel, da bo za rudnik ceneje, če bo izšolal nekaj domačih mladeničev, nadarjenih za matematiko, geo- metrijp in risanje. Domačini bodo ostali rud- niku zvesti že zaradi bližine rodnega kraja in znanja slovenskega jezika, jezika rudar- jev, tujci bi zahtevali visoke plače pa še vsak čas bi mogli odpovedati službo in od- potovati drugam. Vemo, da se je Steinberg zelo trudil za napredek rudnika in da so v letih po 1730 že obsežneje modernizirali vod- ne pogone, naprave za drobljenje in pranje rude, klavže in druge objiekte. Spričo tega se kar sama ponuja domneva, da je Steinberg opazil spretnega in že primemo osnovno šo- lanega Mraka, ga premestil v jamomemico (rudniško risalnico), in mu omogočil napredo- vanje glede znanja geodezije. Morda ga je o svojih instrumentih poučeval celo sam. Iz- ključeno ni. Iz pribliižno dvajsetih geodetskih kart in risb z Mrakovim podpisom, kolikor smo jih evidentirali dosleji, imata najzgodnejši kar- ti že letnico 1737 in pripis 'sub. bergschüner'.* To tolmačimo kot substitutni rudniški in tu- di: rudarski — risar. Na tej začetni stopnji jamomerskega oziroma geodetskega poklica bi Mrak utegnil biti star 22 let. Leta 1744 se nam že odkrije kot 'Practicant', namreč kot praktikant za poklic samostojnega geo- deta.^ Morda je bil nadomestni rudarski ri- sar deset let, morda tudi manj, odvisno je bilo od nezasedenosti praktikanitskih mest. Tretjo stopnjo, to je stopnjo pravega, samo- stojnega geodeta ali jamomerca nam sam do- kumentira na risbi izi leta 1759, ko se že pod- piše 'Markscheider'." Seveda bo treba naj- zgodnejšo karto s tem pripisom šele odkriti, kajti že najmanj sedem let pred citirano ris- bo, ko je postal učitelj geodezija na strokovni šoli, je bil Markscheider. Končno se je vsaj od leta 1778 podpisoval kot 'Jub. Markscheider', kar pomeni, da je dosegel čast jubiliranega geodeta.' Kako naj si to razložimo? Ce še enkrat pregledamo podatke, vidimo, da bi utegnil biti okrog leta 1775 že zaposlen pri rudniku štrirideset let, da je bil med tem časom predavatelj na dveh šolah in da se je proslavil še s prenekaterim delom. Ker je bil kot šestdesetletnik še vedno vitalen, ga ni- so upokojjili, ampak so ga ob tem jubUeju po- častili, proslavili s tem, da so mu pc)delili omenjeni častni pridevek. Steinberga so upo- kojili leta 1747 že kot bolnika, vendar je še za časa službovanja videl, kako napreduje njegov — tako domnevamo — varovanec in učenec. Ker je učitelj umrl 1765 v Ljubljani, ko je bil učenec že znan geodet lin preda- vatelj v novi ali drugi strokovni šoli, j|e mo- gel od upokojitve dalje skozi 18 let spremlja- ti napredek geodezije in jamomerstva v Id- riji in uživati ob misli, da je prav on, če že ne dejanski pa vsaj, idejni začetnik strokov- nega tečaja in da tudi njemu pripada vsaj del zaslug za sistematično in načrtno raz- širjanje rudnika. S tem smo odgovorili na prvo vprašanje, kdo je izobrazil Mraka v geodeziji. Steki- bergov vpliv smo omenili zato, ker si do se- daj nismo mogli z ničimer dokazati, da je Mrak končal dunajsko ali katerokoli drugo tehniško (= geodetsko) šolo. Kako bi sicer maturirani ali diplomirani geodet spričo ta- kratne še velike redkosti jamomercev pričel kariero kot komaj opazen nadomestni risar? Ce bi nastopil službo že kot praktikant, po- tem bi mogli upati na poprejšnjo srednjo, vi- soko ali višjo tehniško šolsko izobrazbo v določeni tradicionalni šoli; ker ni bilo tako, le izstopa idrijska jamomemica kot učilnica novih geodetov. Tudi na drugo vprašanje, kakšno mesto pripada Mraku v geodetski stroki, bomo za- čeli odgovarjati z opisom raznih okoliščin. Predvsem moramo opozoriti na to, da je bü v 18. stoletju akcijski radiJi idrijskih rudo- sledcev in jamomercev prav znaten. Obsegal je skoraj polovico slovenskega prostora. Na primer: V letih 1736 in pozneje so poslali idrijske rudarje — ker so znali manipulirati s smodnikom — regulirat strugo Save od Litije navzdol, da bi olajšali plovbo, in razširit ob- režne steze, večinoma vsekane v živo skalo, da je vlečna živina udobnej,e korakala. Raz- streliti je bilo treba prenekatero skalo sredi 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Skrajni zaliodni del velike karte Zasavja od Stangarskega gozda pri Kresnicah do premogovnika v Zagorju. Številke na desnem bregu Save notlrajo ležišča svinčeve rude. Risal Jožef in kopiral Anton Mrak struge, saj se je promet po reki gostil iz leta V leto. Istočasno so rudosledci pregledali hri- be na obeh bregovih od Kresnic navzdol sko- raj do Brestanice in izsledili precej ležišč s\dnčeve in železove rude, v Zagorju ob Savi tudi premoga.^^ Posebno skupino rudarjev so leta 1739 poslali v Beograd, da so tam razstre- lili staro turško trdnjavo.* 2e dve leti prej so pričeli v Idriji graditi vodovod,' leta 1750 pa so naložili neki drugi grupi rudarjev, da na- pelje vodovod tudi Trstu; konec naslednjega leta so — kot pravi poročilo — delo srečno končali.'" Ta grupa je še razstreljevala trža- ški kras, ko so naslednjo že napotUi julija 1751 v hribe na levi obali Savinje med Laš- kim in Zidanim mostom, ker so od tam pri- šli glasovi, da je bojda veliko svinčeve ru- de." Res so rudarji takoj naleteli na svinčevo rudo, ki jp vsebovala srebro, in jamomeroi so morali pohiteti z izdelavo jamske karte.^^ Ob vznožju hriba so zgradili talilnico za svi- nec z eno pečjo. Leta 1762 so izsledili cino- brovo rudo v hribu Ostroge pod Begunj ščico. Spet so odrinili na pot idrijski rudarji z ja- momercem in se takoj lotili vsak svojega de- la. Proti koncu stoletja, ko Mrak ni več ži- vel, so idrijski rudosledci prekrižali ves is- trski in tržaško-komenski kras in sledili pre- mog, ker se je zanimanje zanj spričo stvar- nih potreb hitro večalo. 98_ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Povpraševanja po jamomeroih torej ni manjkalo. V domnevni način domače izučitve geodetov je leta 1752 nenadoma posvetil oster šop svetlobe. Tedaj so namreč v Idriji tudi formalno ustanovili strokovno šolo za geode- te. Točnosti na ljubo je treba zapisati, da je z ustanovitvenim dekretom dobil dovoljenje za pouk pravzaprav geodet ali Markscheider Jožef Mrak osebno. Poučeval je geometrijo, geodezijo in risanje. Ne vemo še, koliko časa je predaval, vemo pa, da je smel od Stein- berga odkupiti hišo in jo prirediti za šolo. Ce bi se Mrak in Steinberg ne poznala dobro in bi si ne bila blizu, ne bi prvemu zaupali odkupnega pogajianja z drugim — in v tem vidimo tehten namig na to, da bi Steinberg res utegnil biti pred leti Mrakov učitelj. Ko- liko časa je Mrak predaval, še ne vemo; mor- da je v obliki zaokroženega tečaja izučil le določeno ali celo naprej določeno število slu- šateljev in potem prenehal z delom, morda je imel več tečajev zapovrstjo. Saj so geodete potrebovali tudi drugje, ne samo v rudnikih. V domnevi, da je učdl le določen čas, nas po- trjuje povsem na novo izdan odlok iz leta 1763, ki utemeljuje v Idriji šolo za metalur- ške in kemične vede. Torej utemeljuj/e, ne pa — postavimo — razširja staro šolo v novo, čeprav je Mrak tudi v novi šoli prevzel teo- retičen in praktičen pouk iz svoje stroke. V primeru, da bi Mrak odklonil poučevanje, bi ga zamenjal Bernard Schaber (tako se je podpisoval na jamskih kartah).'^ Metalurške in kemične vede je poučeval znameniti Sco- poli. Novo šolo so obiskovali in končadi An- ton Mrak (Jožefov sorodnik?), Jožef Leitner, P'ranc Lampe in drugi idrijski rudniški ljud- je. Anton Mrak je postal dober geodet in risar, kar izpričuje določeno število ohranje- nih jamskih kart z njegovim podpisom,'* tudi Leitner je mapiral ( na primer fužino v Tren- ti 1780), pozneje pa prevzel upravo rudnika," Skrivna kmečka peč za žganje ži- vosrebrne rude; a — dve retortl za rudo. b — lonček, kamor se je natekalo čisto živo srebro. Vidimo, da se je ta kmečka peč po kon- strukciji bistveno razlikovala od kmečke peči za taljenje železove rude. Na zgornji podobi možak na- tika ali snema lonček, na spodnji podobi pazi na ogenj. Talilni pro- ces je trajal okroglo 12 ur , KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 99 Lampe je marno sledil premog po Krasu in pozneje sploh stopil v službo reške rafinerije sladkorja kot rudosledec in jamomerec (mor- da kot vodja vseh njenih rudnikov?).'" Ko je Scopoli po šestih letih predavanji zapustil Idrijo, je ta druga šola prenehala z delom. Po letu 1760 so se komerčne in rudarske oblasti posvetile napredku gospodarstva s po- večano pozornostjo. To je za rudosledce in jamomerce pomenilo, da jim dela ne bo zmanjkalo. 2,e kar 1762 je moral Jožef Mrak zrisati jamsko karto cinobrovega rudnika v Ostrogi; dodal ji je lepo panoramo dela Ka- ravank z Ljubeljem v ozadju.'' Naslednjega leta se je odpravil v Zasavje in kartiral vse ozemlje od Kresnic do Brestanice z zelo ši- rokim področjem na obeh straneh Save (na desnem bregu ves Kum s pripadajočim hri- bovjem, na levem bregu teren od Trojan do Prebolda, porečjp Savinje pa od Laškega navzdol).'* Čeprav je poznal Florjančičevo karto Kranjske iz leta 1744, je ni kopiral, ampak je omenjeno področje posnel in zrisal docela samostojno. Štiri leta pozneje (1767) jo je kopiral Anton Mrak, podpisan kot prak- tikant.'« To pomeni, da je že končal šolo in že nastopal več ali manj samostojno. Obe karti imata seveda vrisana vsa ležišča žele- zove in svinčene rude na tem področju, prav tako tudi premog v Zagorju ob Savi, rudnik in talilnico svinca na Lokavcu, mlin za papir pri Radečah, vse ceste ini pota v tem hribo" vitem terenu, itd. Potem je Jožef Mrak od- hitel v Spodnjo Idrijo, da bi dokončal že leta 1762 začeto slikanje fresk v župni cerkvi Ma- rije na Skalci. S poslikanjem presbiterija 1766 je tod končal vsa dela. Bi se lotil fres- kantstva, če bi to ne bila njegova rojstna župnij|a? Menimo, da je za svoj kraj našel dovolj časa, drugim župnijam bi delo odre- kel, še zlasti zato, ker je bil v tej stroki di- letant. Nato je pohitel ob Zali navzgor in zrisal načrt za Putrihove klavže,^'' se vrnil v Idrijo in skončal tloris nove kovačije z vso okolico (1767)," in tako dalje. Idrijske risarje in geodete ločimo od drugih tako rekoč v trenutku; zadošča, da pogleda- mo merilo. Ce piše, da je merilo narisano v idrijskih rudarskih klaftrah (Idrianer Berg- claffter, Idrianer berg-Lachter, merila jp ok. 180 cm), potem ni nobenega dvoma, kateri šoli moramo pripisati izdelek. Drugi geodeti so merili v dunajskih klaftrah, v fortifikacij- skih klaftrah in podobno. Naleteli smo na primer na karto, ki kaže, oziroma obsega ozemlje Ribnica—Lož—izvir Rečine—^izvir Kolpe—Ribnica ali teritorij gospostva Cabar, ki nima drugega kot idrijsko rudarsko merilo. Sicer datira v leto 1767, toda risarjevega pod- pisa nima.^- Ce bi risal Jožef Mrak, bi se pod- pisal. Ko bomo odkrili risarja te karte, ki je skoraj gotovo pripadal Mrakovemu krogu dobrih geodetov, bomo vnsto idrijskih karto- grafov obogatili za novo ime. Ker je bil živosrebrni rudnik državna last, je tudi rudarske mezde določala centrala na Dunaju. Tak administrativni postopek v ze- lo občutljivih točkah rudarjevega življenja in dela je pogostokrat imel za delavce kata- strofalne posledice. Spričo pogostih slabih le- tin, šibkega hektarskega donosa posestev in dragega dovoza živil v odmaknjeno Idrijo se je kaj pogosto primerilo, da realne mezde niso zadoščale za normalno prehranjevanje. Zaradi vsega tega so rudarji, da bi si poma- gali iz stiske, stopili na pot kaznivih dejanj. Leta 1778 je idrijsko rudniško vodstvo spet ugotovilo, da manjka 1340 kg živosrebme rude, 55 kg čistega živega srebra in skoraj 8 kg smodnika. Po ne preveč dolgem poizve- dovanju mu je podložnik idrijskega komor- nega gospostva Ivan Jež zaupal, da knapi poneverj^ajo rudo zato, da si iz izkupička na- kupijo dovolj hrane. Kmalu je prišlo na dan, da jim rudo žge v logaških gozdovih na skri- vaj neki kmet in da ne preveč čisto živo srebro potem prodajajo beneškim izdeloval- cem zrcal ter trgovcem v Salzburgu, na Kranjskem in na Koroškem. To pravo kmeč- ko peč za taljenja živosrebme rude z dvema retortama je po točnem opisu zaslišanih ove- kovečil Jožef Mrak.^^ Prostoročno narisano risbo je popestril s človekom v kmečki oble- ki; zato ima tudi po narodopisni plati izdelek svojp vrednost. Ob pripovedovanju o skriv- nem in neizdanem logaškem podložniku so se idrijski, fužinski strokovnjaki spomnili, da je ta kmečki način žganja rude vpeljal v Id- riji za poskus neki lekarnar že leta 1585 (strokovnjaki ne povedo, odkod lekarnarju takšen vzorec peči). Trideset let pozneje jo je apotekar zboljšal tako, da so mogM vlo- žiti vanjp naenkrat 50 retort. Te informacije da jim posreduje vest, ki jo je leta 1715 za- pisal Ivan Friderik baron Stampfer. »Tako ne moremo dvomiti, — pravi zapisnikar, — da se že od tistega: časa po tradiciji prenaša ta žgalna metoda od enega skrivnega žgalca na drugega in da se od takrat skozi ves čas poneverja živo srebro«.^^ K temu zapisniku iz leta 1778 naj dodamo še pripombe idrijskega zgodovinarja Arka, ki je ugotovU, da so že leta 1536 kradli rudo in jo vžgali na samotnih krajih, da je bilo največ tatvin med leti 1750 in 1779 in da so poneverjeno rudo žgali tudi v Davči nad Cer- knim v hiši Jožefa Ambrožiča, po domače 2agarja.25 100 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 Portret Jožefa Mraka. Podobar nI znan Vrnimo se k proslavljenemu geodetu Jožefu Mraku! Zboljšane primerke tiste peči s 50 retortami je leta 1740 na neki karti najprej zrisal (deli.) Antoni Haubtman, rudarski in gozdni mojster v Idriji, skončal (fec.) Jožef Mrak, na drugi sočasni risbi pa je isti 'sub. bergschüner' samostojno izdelal povečavo teh peči in jim dodal nekaj žgalcev. Kot razbe- remo iz tega dodatka, je imel mladi Mrak tudi Haubtmana, znanega rudosledca, za mentorja. Sčasoma si je znancev in prijate- ljev pridobil več. Mednje smemo šteti ne sa- mo Scopolija, ampak tudi Hacqueta. Ta se je Mraku oddolžil tako, da je risarj|U Pohorja za svoje znamenito delo Oryctographia car- niolica dovolil vrezati geodetov portret in ga namestiti v desni spodnji vogel s pripisom »Jožef Mrak, geodet v Idriji, leta 1782.«^« S tem podatkom trčimo ob vprašanje geodetove smrti. Letnica vsekakor dokumentira leto portretiranja, more pa seveda fiksirati leto smrti. Ker nam tudi sicer prenehajo ? letom 1780 razna dokazUa o proslavljenem geode- tu,^^ bo najprimerneje, da do ugotovitve res- ničnega datuma glede smrti le domnevamo, da je Jožef Mrak umrl okoli leta 1782. Čep- rav jje Hacquet objavil svojo tretjo knjigo že leta 1784, so zgodovinarji vedno prezrli Mrakov portret in nihče ni sistematično ra- ziskoval njegovega življenja in dela. Ob smrti bi utegnil biti star okoli 67 let in tudi por- tret ne kaže starčka. Po vsem, kar sedaj vemo o Jožefu Mraku, si upamo trditi, da je bil v času od okoli 1737 do okoli 1778 morda najuspešnejši geo- det in risar v Idriji, vsekakor pa član te strokovne elite, in da je bil dobro znan in cenjen tudi drugod na Slovenskem, po Hac- quetovi zaslugi znan tudi v tujini. Zdi se, da je za Jožefom prevzel vodilno mesto in pouk v jamomernici Anton Mrak. Ko so leta 1786 potrebovali pri rudniku še nove šolane geodete, so se priglasili trije domačini. Omenili bomo le Antona Kulnika in Antona Suntingerja. Kulnik je bil sin proslavljenega idrijskega gozdnega čuvaja in je v domačem kraju absolviral teta 1782 štirirazredno šolo, v Ljubljani pa še prvi razred retorike. Zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev študija ni nadaljeval; zaposlil se je v idrijsiki jamomernici in postal priučen geodet. Ko je kandidiral za praktikantsko štipendijo, mu je Anton Mrak napisal prav lepo spričevalo: potrdil je, da so pred tremi leti (torej 1783) dovolili Antonu Kul- niku vstop v idrijsko jamomernico, kjer se je v tem času izobrazil v inženirstvu in geo- detstvu tako na dnevu kot v jami ter da je vedno zelo dobro kopiral risbe; pri tem se je zaradi izredne uporabnosti dobro ter teme- ljito izučil planimetrije in geometrije; v tej stroki si je pridobil toliko spretnosti, da ga lahko priporoča vsakomur. Od vseh treh kandidatov je dobil prakti- kantsko štipendijo za študij v Stiavnici najmlajši, to je, triindvajsetletni Anton Sun- tinger. Njegov oče Matija je takrat delal že 32 let pri rudniku kot nadnevni plavžar in računovodja pri tovarni oinobra. Sin je končal idrijsko normalko in šest nižjih šol v Ljubljani z najboljšo oceno. Tudi ta se je moral odreči nadaljnjemu študiju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kulnik je ostal še naprej v jamomernici, bil pa je verjetno ves čas le pomožna moč. To sklepamo iz dejstva, da jamske karte iz leta 1799 z njegovim podpisom še vedno — torej 13 let po kandidaturi — nosijo pnripis 'Markscheidersadjunkt'.^8 OPOMBE 1. Prvi, ki je v novejšem času na kratko pisal o Jožefu Mraku, je bil Mihael Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 96—97. — Slovenski bio- grafski leksikon Mraka še ne omenja. — Korak nazaj v pnimeri z Arkom je Ivan Mohorič, Rud- nik živega srebra v Idriji, Idrija 1960, ki o Mraku ne piše, pač pa objavlja nekaj njegovih kart in risb brez komentarja. — Največ novih in zanes- ljivih vesti o Mraku kot šolniku ima Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slo- venlskem, I, Ljubljana 1963, str. 162—163. — Mraka omenja tudi Gvido Stres, Osnovna šola na Slovenskem pred 200 leti (Ob 200-letmci splošne , KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 101 Šolske naredbe 1774—1805, Ljubljana 1974^ str. 16; izd. Slovenski šolski muzej v Ljubijani). — 2. Branko Korošec, Beseda, dve o Steinbergovem in drugih opisih Cerkniškega jezera, Kronika XV, 1967, str. 16—18 (s sliko na strani 15). — 3. Bal- tasar Hacquet, Oryctographia carniolica, II, Leip- zig 1781, pripoveduje na str. 49, kako je rudnik v letih 1730—1736 propadal, ker vodilni ljudje niso imeli zadostnega znanja. Hacquet daje seve- da le približne letnice, ker ja drugače treba citi- rati nekaj let starejše letnice. Ali se njegova kritič- na priix>mba nanaša tudi na Steinberga ? —3 a. Pri- jazno ustno pojasnilo dr. theol. Marijana Smolika, Ljubljana. — 3b. Arhiv Slovenije, Ljubljana, ro- kopis s signatura I47r (pisec je Franc Rakovec- Ralgersfeld, ki se je s Steinbergi osebno poznal).— 4. Originala v Arhivu dvome komore na Duna- ju, Zbirka kart (Hofkammerarchiv, Kartensam- mlung), Signatur! P c 2 in P c 3. — 5. Ibidem, signatura P c 4. — 6. Ibidem, signatura P c 14. — 7. Ibidem, signatura N 263. — 7 a. Eden iz- med teh rudosledcev, bil je to Antoni Haubtman, je že takoj leta 1736 izsledil svinčevo rudo v P61- šniku. Ob tej priložnosti je povedal, da so ležišča po vsem viidezu sadeč le opuščeni stari kopi. Verjetno so jih načeli — je dodal Haubtman — že za časa protestantizma, a so pozneje opusteli (Arhiv dvorne komore. Altes Kommerz, fasc. rd. št 146). — 8. Arko, op. cit., str. 103. —'9. Mohorič, op. cit., str. 189. — 10. Mestni muzej v Idriji, arhiivska zbirka, Resolutions Protocol De Annis 1750—1759, Lit. H. — 11. Ibidem, Lit. B in V. — 12. Arhiv dvorne komore, Zbirka kart, signatura P d 23; Hacquet, op. cit., III, str. 136 do 137, trdi, da je bil rudnik s talilnica podrejen Idriji (Avtod najbrž misli na upravno in poslov- no odvisnost, ker ga je eksploatirala Idrija v svo- ji režiji). — 13. Arko, op. cit., str. 96, trdi, da je bil Bernard Seber Mrakov andjunkt. K temu mo- remo pripomniti, da se je podpisoval Markschei- dersadjunkt Bernard Schaber, tudi Schaber, iz česar sledii, da ni bil izključno isamo Mrakov adjunkt, in da moremo njegov priimek tolmačiti kot Zabar. —14. Kot praktikant je risal že leta 1767, kot gieodet klavže na Zali 1780 in 1782; prim. Arhiv dv. komore, Zbirlca kart, signatura H 82. — 15. Mohorič, op. cit, str. 150 (s sliko na str. 151). — Za njegovo karto oziroma načrt fu- žine in plavža v Trenti leta 1780 prim. Arhiv dv. komore. Zbirka kart, signature P d 91, N 264, N 265. — 16. Mest. muzej v Idriji^ arhivska zbirka, Berg-gerichtliches-Haupt-Protokoll de Annis 1783—1785, Lit. L, — dalje Repertorium über die ordinari Acta vom Jahren 1770—1783, Lit. L, No 59, 81, 121; Lit. S, No 305. — 17. Arhiv dv. kom.. Zbirka kart, signatura P d 102. — 18. Ibidem, signatura P d 101. — 19. Prim. sUko 3, ADK, Zbirka kart, signatura P d 102. — 20. ADK, Zbir- ka kart, signatura H 98. — 21. Ibidem, signatura N 266, dalje signatura P c 18 za karto iz leta 1767. — 22. Ibidem, signatura P c 7. — 23. Ibidem, sig- natura N 263. — 24. ADK, Münz-und Bergwe- sen, Kraiin, fasc. rd. št 1584, št. spisa 3834. — 25. Arko, op. cit., str. 85, 87, 88. Tudi Hacquet, op. cit., II, 1781, str. 48, govori o tatovih rude okoli leta 1779. — 26. Hacquet, op. cit, HI, 1784, tab. 5. — 27. Poslednja do sedaj ugotovljena njegova ris- ba nosi letnico 1780, prim. ADK, Zbirka kart, signatura P c 17. — 28. ADK, Münz- und Berg- wesen, Krain, fasc. rd. št. 1594; spričevala idrij- ske in ljubljanske šole in Mrakovo priporočilo med spisi štev. 7392.