127. številka. Trst, v ponedeljek dne 8. junija 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri rop- — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine »e upravni&tvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tftTilke po 6 stnt 3nvČ.i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo .uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi Narodnega d< ma< pri sv. Ivanu sta včeraj govorila meti d-ug ni' tudi pred-ed^ik političnega diušiva »E i.a *p< d prof. M. M a n d i c, in p<> J predelni k tega društva, dr. O t o k a r K y h a r. To sti bili dve polit čni enuncija-eiji, ki ce sam izlasti v it m trenotku, ko se moramo Slovenci pripraviti za važno odločbo, ti določen e svojega programa, zdeti tako ▼tžai, oa smo ju izvadili iz ostaiega p »ročila o včerajšnji sla v nos ti in ju priobčujemo kak<>r poseben članek. Mi p« zdravijamo z v ese jem ti enunci-jaeiji. Taki smo, taki ostanemo, ker ne smemmo biti drugačni, ako nočemo, da bo vse naše govorjenje o solidarnosti jugoslovanskih narodnosti le — prazne fraze. To naj izvolijo vzeti na znanje tudi gospod e okolo »Slovenca« z czi-rom na uvodni članek, priobčen v tem listu od mi noie sobote. Jedro izvajanj g. prof. Man li« a je bilo tako : Gosp d načelnik odbora, ki je priredil ia vodi našo današnjo slavnort, je bil tako Ijubeznjiv, da je posebej pozdravil tudi mene v dvojni lastnosti : kakor istrskega nar^dnf ga zastopnika in kakor voditelja tržaških Slovencev. Dolžnost mi je, da se zahvalim na tej ljubeznivosti. Ali govoriti hočem samo kakor narodni zastopnik istrski. Gosp ;d gjvornik slavnostnega odbora nagl je pripovedoval, da je ta odsek ugibal, da-li bi ne bilo umestno, da se današoja fe avDost odloži radi tužnih dogodkov na Hrvatskem. Ugibal da je, da li bi bil > p-a v, da se mi veselimo v času, ko naši bratje v Hrvatski trpe?! Slednjič pa da se je odbor vendar odločil za današnji dan. In ja^ odo-brujem to. Saj bi ne bilo z odložitvijo današnje slavnosti nič pomagano našim bratom. Tužni, pretresljivi dogodki na Hrvatskem so lx ln<> zadeli v dušo nas veeh. S strahom in upom spremljamo vsi to ljuto borbo proti krvnemu dusmanu : našemu 80<> letnemu zaveznisu (Viharno pritrjevanje). — Davno pred, nego ta naš sovražnik, je imel hrvatski narod svojo državo, svojo ustavo, svojo dinastijo. Moje trdno prepričanje je, da ta borba ne ost ine brez posledic. Hrvatski n a-rodje dobil sedaj lekcijo, ki naj ga ozdravi (Hrupio pritrjevanje). Vnanjemu svetu, ki nas je do sedaj vedno krivo sodil, so se začele odpirati oči in jel je govorit: o nas. Moja nada je, da kri, ki ee je prelila na Hrvatskem, da vte te žrtve PODLISTEK. 1 Razpršeni listi. Iz mojemu dnevni ka. — Slavko V i 1 i n s k v. Ob teh besedah pa ste Vi zatrepetali, kakor pod težkim udarcem. Vtše oSi eo se zagledale v daljavo, zrle §0 bogve kam. A nirte mi govordi trdih besed, niste me ob-toiili, niste iie prosili, ampak, kakor da mi odpuščate, ste rekli samo eno besedo : »Z Bogom...« Vi ste odhajali, a meni je bilo hu.io, do smrti hudo. Vaša pelerina je vihrala v vetru bližali ste 99 ovinku, da mi izginete za vedno. »Julja!« se je izvil tedaj bolesten veklik iz mojih vrst, a Vi ga niste več slišali. Vaša pelerina ni več fifotala v vetrn, Vi ste izginili za ovinkom in okoli je bilo vse t*ho — — — I a vendar sem Vas ljubi), Julija, bolj nego vse, kar mi je dragega na svetu. In jaz Vas nisem hotel varati, Vam nisem hotel ukrasti srčaega miru — ker sem Vas res ljubil. ! ne ostanejo brez sadu. Spominjajmo se le Btare resnice^ da brez takih žrtev se ni r e š*ijl i n osvobodil še noben n a -r 0 ^ (Viharni živio klici in ploskanje). Rekel sem, da smo dobili lekcijo, ki naj nas ozdravi. (Povzdignenim tresočim se glasom) : odslej ne bomo več poljubljali šibe, ki nasje tepla (Ponovno burno odobravanje). Duša nam plamti v žeiji, da naši bratje izidejo zmagonosno iz te ljut9 borl>e. Vsaka kaplja krvi, prelite v te j borbi, vsaki bolni vzdihljsj, ki se izvija sedaj iz hrvatskih prs, naj nam donese sadu, prispevek k naši narodni svobodi (Frenetičen aplavz, živio-kl ci, ropot). Bog blagoslovi to veliko bor'^o! (Dolgotrajno vsklikanje in ovacije govorniku). rCo je stoloravnatelj, gospod Ivan Marija V a t o v e c, prijavil, da se je priglasil za besedo gospod dr. Otokar R v b d t, zagro-mela je po dvorani v pozdrav priljubljenemu prvoboritelju. Na to je govoril g. dr. Rybar v glavnem tako-le : Zaprosil sem za besedo, da se v imenu pol. društva »Edinost« zahvalim na prisrčnem pozdravu g. predsednika veseličnega odseka. Storim pa to zaradi t aga, ker sta oba druga člena predsedništva, prof. Mandic in dr. Gre-gorin, že govorila v drugem svojstvu. Zato, j da nam ne ostane politično društvo gola si-1 rota, zato stopam jaz, da se odzovem v nje-| govem imenu. Več govornikov je že povdarjalo po-: tre bo narodnega delovanja in kazalo pot, katero nam je nastopiti, da pridemo do svojih pravic. Vsa ona pota so prava in dobra, ali najbolj varna bo naša bodočnost, ako jo zidamo na dobri gospodarski podlagi. Današnja lepa slavnost nam kaže na to pot, nam daje idejo-rešiteljico, po kateri moramo urediti svoje delovanje na gospodarskem polju, — zbirajč narodnih moči, moči na podlagi zadružne ideje! To društvo, ki nam je sezidalo ta narodni dom, je zadruga. Njeni udje eo več ali manje siromašni. Posamičniki ne bi bili mogli nikdar misliti, da z lastnimi močmi zmagajo tako breme. Tudi svetoivanska zadruga sama ni mogla za sedaj nositi vsega troška, pa je šla iskat pomoči k drugi bratovski zadrugi : tržaški posojilnici in hranilnici. Saj vam je v-em znano, da ima tudi tržaška posojilnica svoj početek in svoj sedanji obstanek dh slovenski zadružni ideji. Ona ni začela z velikim kapitalom, ampak z malimi prištednjami naših delavcev, trgovcev in obrtnikov. A ukljub temu skromnemu začetku je danes jak in močen zavod, ki se meri po vsej pravici tudi s takimi zavodi, ki so začeli svoje delovanje z milijoni uloženega kapitala. Do take moči prihajajo naše zadruge po združe - Od tedaj se nisva več videla in ničesar mi ni ostalo v spominu na oni sestanek z z Julijo, nego besede otožnosti v mojem dnevniku. »Kedaj, Julija, se zopet srečati stezi najinega življenja, kedaj se bova zopet videla, da Vam razodenem, da sem Vas res ljubil in da Vas še ljubim ?... Morda mi boste verjeli, me boste umeli, in iz srca Vam izgine britko razočaranje — raz; čaranje, ki Vas morda spremlja od onega eestanka ob beli kapelici na razpotju...« * * * »Še en poljub... še eden... še...« mu je šepntala. In privila sta se tesneje drug k drugemu, in on jo je stiskal k sebi, kakor bi je ne kanil nikdar več pustiti od sebe. »Ne zabi me !« »Ne, dragica, zvest ti bom do groba. Se leto potrpi, in potem se vrnem, kakor doktor, in moja boš potem na veke... na veke... Tako je odgovarjal večer pred svojim odhodom Lavoslav Bržen Slavici Zlatnik, prvi poštni upraviteljici na Planini. »Čas je !« vanju ! Imajo pa zadruge še drug važen pomen. Vam je zaano, kako ljut boj se bije na političnem, pa tudi na gospodarskem polju proti takozvanemu liberalizmu. Ta boj ni o-1 danes ali od včeraj, ampak ima svoj pučetek že pre 1 več nego 100 letini. Niži stanovi so bili tlačeni in zatirani, dokler jim ni pofran-cozki revoluciji napočila zora svobode. Po francoski revoluciji je prišla v svet zahteva konstitucije, s katero prihaja tudi narod do pravice, da določuje svojo usodo. Pred franoozko revolucijo eo bile te zahteve revolucijonarne, danes pa so naravnost zakon! Tako je pri nesla fran-cozka revolucija politično svobodo. A tudi v trgovini in obrtniji je moralo priti do slične svobode. Le na kratko bi Lotel tukaj omeniti, da ae je duh trgovinske in obrtnijske svobode pokazal najprej na Angležkem in je znan pod imenom manšesterski liberalizem. Znjim je bila dana popolna svoboda vsako mur do samostalnega razvitka, ki ni imela nad seboj nobene meje. A proti njej je nastopila druga do takrat neznana moč: konkurenca. In začel se je biti nov boj, konkurenčni boj, ki je zahteval mnogo žrtev. Le kmalu so prišli ljudje do spoznanja, da jim ona politična svoboda, za katero so se tako borili v francozki revoluciji, ni prinesla prave svobode. Vzrok temu je bil ta, ker so nastale stranke, katere so vso svobodo zahtevale za-se, dočim so svoje protivnike tlačile z vso brezobzirnostjo. Izgled take liberalne stranke vidite najbolj v naši tržaški liberalni stranki. Vladajoča stranka v Trstu je prišla na krmilo na podlagi liberalnega programa. A ta njihov liberali sem pomenja za nas pravo brezpravnost. Sebi dajejo oni vse, nam jemljejo vse ! Tako je torej ta liberalizem na političnem polju. Ravno tako je prišlo z liberalizmom na gospodarskem polju. Manšesteraka svoboda, to je svoboda velikega kapitala. Vsakdo sme tlačiti šibkejšega po mili volji. A s tem, da se uničuje male obrtnike in trgov ce, ubija se moč vsega naroda! Liberalizem na gospodarskem polju mora dovesti do tega, da nastane nekoliko velikih bogatašev, a ves drugi narod mora pasti v bedo in sužnost. Umevno je torej, da je moralo priti do hudega odpora proti temu lažnjivemu liberalizmu toliko na političnem kolikor ca gospodarskem polju. — A, da pride do konečne zmage pravična stvar, zato je treba družiti one skromne in revne moči bednih siromakov ! Vzbuditi treba v njih zadružno idejo! Potem lahko stojijo tudi proti močnejši gospodi. »Še en poljub in zve3t mi ostani !« mu je šepetala Slavica drhtč. »Zvest na veke...« jej je odgovoril in jej dal zadnji poljub, dolg in vroč, na mehki ustnici. Potem pa je odšsl po potu, ob katerem so tiho šumela temna drevesa, a ona je zrla za njim še dolgo... dolgo... Zdelo se jej je, ko je izginil, da se je ločil za vedno in da ga ne bo več k njej. Ah, kaj... bila so samo domnevanja in temne slutnje, ki so jo hotele plašiti... Potem pa so hitela iz Gradca na Planino dan na dan drobna pismica, v katerih so gorele prisege večne zvestobe in dokazi vroče ljubezni, ki ne ugasne nikdar. In Slavica je bila srečna, kakor še nikoli prej. Gotovo jo je ljubil iz vse duše, iz dna srca. Le še leto dni, in potem pride ponjo na Planino in srečna bodeta na veke... tako Brečna... Tako so potekali dnevi, tedai in meseci, a Slavici ni postajal dolg čas med enakomernim škrtanjem telegrafičnih aparatov in med množico pisem. Saj je bilo skoraj veduo pred njo kako pismo od njega ! Kako delujemo mi ? Pred nekoliko leti nastopali smo samo na volitvah. Takrat se je zbralo več ali manje našega sveta, bilo je nekoliko navdušenega hrupa, potem pa se je po dovršenih volitvah zopet vse poleglo in — umrlo. Po tej poti nismo mogli priti do nikakih vspehov. Bilo je torej potrebno, postaviti podlago svojemu delovanju Jna trdna tla zdravega gospodarskega družanja. Povsod v okolici je vse polno gospodarskih društev. To so prava ognjišča našega delovanja. Njim na čelu pa stoji naša močna tržaška posojilnica in hranilnica. Sedaj smo si začeli zidati »Narodne dome« kakor središča vsemu našemu delovanju. Posamične zadruge nieo še v stanu, da bi se svojimi močni mogle zidati tako male palače, kakor so naši narodni domi. Ali kadar jim nedostajejo njih združene moči, potem gredo iskat pomoči zopet k drugi domači zadrugi. Ptujci ne dajejo ni o, ptujci kljubujejo in nasprotujejo poveo di. Ali mi smo se združili v svoje zadruge, pa sme sedaj močni, da moremo živeti samostalno življenje in da smo postavili trdno podlago svoji bodočnosti. Tako je v naši ožji domovini, na tržaškem ozemlju. A to mora zavladati povsod, po vsej naši domovini. Da vam omenim akcijo dalmatinskih poslancev! Oj gospoda ! Eno dobro posledico nam je prinesla ta akcija. Danes je prepričan Tes naš narod od Kotora do Celovca, da se moremo zanašati le na-se in na nikogar druzega. In to spoznanje, da-Bi je kupljeno s krvjo onih bednih žrtev, naših bratov na Hrvatskem, nam prinese odrešenje. Ves naš narod je že po onem tajnostnem čutu, ki mu ga je zapisala desnica božja v kri in naravo, spoznal, da je njegovo odrešenje samo t tem, da se združijo Tsi razkosani deli našega naroda. Ves naš narod zna, da ga reši samo zadružna ideja tudi na političnem polju, pa je začel zbirati svoje moči, da sezida politični dom za vso našo domovino! Tudi zna to že vsak, bodi še tako priprost vaščan, ali pa naobražen meščan, da nam na zidanju našega političnega doma nikdo ne pomore. Zato je vzdignil naš narod svoje roke, zavihal si rokave in stoji pripravljen, da stopi na delo. Milo je videti pono3 našega ljudstva in njegovo ljubezen do narodne stvari. O, mi vsi znamo, da nastane naš dan le takrat, ko si sezidamo politični dom, ki bo objemal vse ozemlje od Celovca do Carigrada. Ni mi treba govoriti vam zopet o tem, da se ne smemo zanašati na pomoč nikogar. To ste vi vsi že dobro umeli, kar svedoči Sicer so postajala njegova pisma v zadnjem času nekoliko redkejša in hladnejša, a kaj to, si je mislila Slavica, sedaj se pripravlja za doktorat. Res se je pripravljal za doktorat, a o tem je pridno hodil v obiske k vdovi plemeniti \Veiler. Ta je imela kra3no hčerko Ido, katera ni nerada videla, da jih je hodil Lavoslav Bržen obiskovat. Uboga Slavica ! Ni slutila glavnega vzroka, zakaj postajajo pisma Lavoslava red-keja in reakeja. Bilo je že koncem junija, a Slavica je že mesec dni zastonj čakala pisma iz Gradoa. Pisala je Lavoalavu, ga spominjala na prisege — a odgovora ni bilo. Začela je dvomiti o njem, in nje rudeče obrobljene oSi eo jele kazati sledi solza, ki jih je pretakala v v tihih nočeh... Nekega dne, ko je Slavica urejevala došla pisma, je zapazila odprto kuverto s krepko pisavo Lavoslava. Naslov se je glasil na očeta njegovega, gospoda župana na Planini. Pogledala je v kuverto in stemnilo se jej je pred očmi, ko je čitala : vaše burno pritrjevanje. A gotov sem tudi, da govorim vsakemu od vas iz srca, ako vas pozovem : oj bratje, vzdignite svoje čase, in napimo enemu našemu političnemu narodnemu domu in niši skupni materi : naši lepi domovini! Dogodki na hrvatskem. Prijateij našeg« lisra dal nam je na razpolaganje pismo, katero je prejel od zDanca, kraljevega uradnika na Hrvatskem, ki je torej v odvisnosti tirana Kbuen Heder\varvja. To pif»mo ie jako značilno za sedanje razmere na Hrvatskem in nam podaja dra.-Lično s. ko o paiožaju onih uradnikov, ki so o.-tali zvesti svojemu narodu, a bo na drugo siran odvisni od madjaronskega vladnega zistema. Tudi je razvidno iz tega pisma, da n vse uredništvo na Hrvatskem korumpirano, marveč da je med njimi tudi takih, ki so pravi narodni mučeniki. Evo nekoliko odstavkov iz tega pisma : »... Dan za dnevom mineva, a okuli ias je tako strašno in grozno — dozdeva se mi, kakor da sem zgubil svoj lastni Jaz . . . »Evo, ko to pišem, razprostrli so se na nebu sivi oblaki, temni in motni oblaki, iz katerih se hip za hipon^ usuva ali naeilnejša ploha ali pa blagodejen rahel dež.... Kakor da tudi sama priroda deli žalostno usodo naše domov/ne in nesrečno usodo — nas samih.... »Po vsej Hrvatski dvigajo se k nebu vzdihi potlačenega, nezadovoljnega in bednega naroda, š li se plakanje po nesrečnih žrtvah po vsej tužni domovini, nad žrtvami, ki so, hraneče svoja prava, izpostavljale svoje prsa proti ubijalnemu orožju demonske sile .. »Koliko samozataje vanj a me stane, da moram ves ta grozni položaj gledati s prekri-zanimi rokami... »A kje sem jaz?« »Se s-olzn mi očmi epicmljam naše dogodke in bojim se žalostnega konca ; jaz spim nepokojne in nemirne noči, poslušaje borbo uma in srca. »V* veliko tolažbo pa je v tužni Hrvatski, da ste se tudi Vi, bratje Slovenci, posebno v Istri in v Trstu, tako živo zavzeli za na«. Živeli Slovenci ! »Rad bi še kaj več pisal, a zapazil sem, da se je že par mojih pisem odprlo in bojim se, da bi tudi to prišlo oblastim v roke . . .« * * V petek, ob 7. uri zvečer, je bila nenadno alarmirana vsa zagrebška vojaška gar* nizija in je pol ure pozneje okupirala Markov trg, kjer se nahaja banova palača. Isto so vso obkolile vojaške čete. Tadi konjica je izšla iz vojašnice. Seveda je ta dogodek napravil ne meščanstvo največi utis. Po mestu 00 se širile najrazličneje govorice in med drugim se je trdilo, da so v banovi palači Bašli dinamita in da se je pravočasno odkril atentat na banovo palače. — Danes došle vesti pa trdijo, da so v kanalih pod banovo palačo našli dinamitne bombe. Kakor je nadalje razvidno iz uradnega poročila, je istočasno na drugem kraju mesta nastal velik požar, katerega bržKone zanetili demonstranti. Požar je namreč navstal na trgu, kjer se vrše letni semnji in so pogorele vse tamošnje lesene barake. Da eo demonstranti sami zanetili požar, sodi se pa dejstvu, da se je isti po bliskovo razširil po vseh barakah in da je ^ila glavna dovodna cev brizgalk prerezana. Ta požar je bil — kar priznava tudi uradno poročilo — gotovo v zvezi z namerovanim dinamitnim atentatom na banovo palačo. Demonstranti so hoteli uprizoriti na enem koncu mesta zmešnjavo v ta namen, da bi mogli medtem na drugem koncu mesta izvršiti atentat na banovo palačo. To njih namero pa so izvedele oblasti in so vse vojaštvo poslale na Markov trg, da prepreči atentat. Iz teh dogodkov je torej razvidno, da so bila resnična ona poročila iz Zagreba, ki so pred dnevi zatrjevala, da se v Zagreou pripravljajo resne etvari. ♦ * * V petek je imela Khuenova stranka v Zagrebu posvetovanje, na katerem je bila vsprejeta izjava, tičoča se sedanjih dogodkov. Izjava pravi, da bo ta stranka tudi v bodoče odbijala veak poskus, ki bo stremil za tem, da poruši državnopravne zveze krone sv. Štefana. Nadalje se v izjavi odobruje postopanje hrvatske delegac je v Budimpešti in posto-nje hrvatske regnikolarne dcputacije ter se izraža popolno zaupanje banu Khuenu He-dervaryju, od katerega pričakuje, da bo znal staviti se na pot pretvarjanju dejstev bodisi potom tiska ali na kateri koli drugi način. Izjava pravi slednjič, da je to pretvarjanje dejstev krivo, da je došlo do nemirov med kmetskim prebivalstvom, vsled česar fo poleg ostale nesreče navaljeni ogromni stroški na itak ze siromašni in že dovolj obremenjeni narod. Seveda nam niti na kraj misli ne prihaja, da bi kaj odgovarjali na te gorostasne laži in pretvarjanja, a vendar moramo pribiti, da tudi Khueonova stranka sama priznava, da je hrvatski narod v Banovini dovolj nesrečen, siromašen in obremenjen ! ! In kdo je kriv temu ? Odgovor na to vprašanje gotovo nikomur ne dela težave. m * * Danes zjutraj niso listi prinesli nikakih vesti o dogodkih v Zagrebu in vendar je vsakdo z največo napetostjo pričakoval, da pridejo danes nove podrobnosti o namerova-nem atentatu na banovo palačo in o požaru zgoraj omenjenih barak. Pomanjkanje vesti v današnjih zjutranjih listih pa je prav lahko umljivo, ako je resnična sledeča vest, ki smo jo dobili iz jako zanesljivega vira : Zagreb je obkoljen z vojaškim kordonom, ker je oblast doznala, da namerujejo kmetje udreti v mesto. — Oblast je tudi prišla na sled zaroti proti življenju bana grofa Khuena-He-dervaryja! Dr. LavoslavBržen in Ida p 1. W e i 1 e r zaročena. Uničena, onemogla se je zgrudila na stol in njeno telo je vstrepetalo v krčevitem jokn. Varal jo je... neusmiljeno varal. In tisti večer je odšla Slavica v molčečo noč tje k bližnji reki, čije valovi so se srebrno lesketali v jasni mseečini. Zdelo se jej je, da na drugem bregu plešejo Vile, da stezajo bele roke proti njej in da jo vabijo... Valovi pa so šumeli tako vabljivo in prijazno, kakor da bi jej šepetali : »Pridi k nam, pri nas najdeš miru...« In Slavica se ni ustavljala dolgo zapeljivim glasovom. Njeno belo krilo se je za hip razsvetilo med srebrnimi valovi, a kmalu je izginilo. Vile pa niso več plesale na onem bregu, valovi bo žuboreli otožnejee — nemara bo plakali ca Slavico... V daljnem meetu pa je doktor Bržen objemal svojo nevesto Ido in jej šepetal : »Nikogar nisem še ljubil kakor tebe, drago dete, vedno te bom ljubil do konca svojih dni«. A bil je morilec — umoril je Slavico. (Zvršetek.) Narodno slavje v Ajdovscini-Šturiju 1. junija. (Izv. dopis.) Minul je dan slavja, minul veličastni praznik — zapustila so nas neštevilna društva — razgubili so Be mili gostje mej svojce, ostali smo sami — a ne zapuščeni ! Kajti srca so nam polna čutstev in spominov, ka-koršnje more poroditi le dan — jednak 1. juniju. Vsi smo jednakega mnenja, jednega prepričanja — da vipavska dolina že ni doživela kaj sličnega in da ne doživi več z lepa. Da-si vemo, da si je vsaki udeleženec že dovolj opisal svoi in naš praznik, vendar nam oprostite, gospod urednik, če Vas poprosimo tudi mi za malo prostora v Vašem cenjenem listu. Pokazati hočemo, kako hvaležni smo društvom in gostom, ki so, ne plašeči se ni truda, ni stroškov, prihiteli v tako ogromnem številu. Predvečer slavja uprizorjen je bil krasen mirozov, kateremu na čelu je stopalo 25 mludeničev, ki so n mreč nosili baklje in lampijone izključno v narodnih barvah. Za-doneli so streli, godba je svirala mogočno »Hej Slovani«, katero je ogromno število občinstva odkrito poslušalo. Po dovršenem mirozovu smo zadovoljno polegli h kratkemu počitku, ker že ob 4. uri so nam naznanjali streli in godba, da je zazoiil dan slavja. S hiš so zaplapole troboj-nice — vsi so stavili hišam in ulicam zadnji nakit. Ob 9. uri podal se je odsek, z godbo na čelu, spremljan od lepe vrste naših vrlih gospic in deklet, do slavoloka, kjer je blestel v narodnih barvah napis: Na z J a r, naši! Kmalu nam je rog »Sokola«-trobentača naznanil prihod Goričanov in sicer : »Sokola«, »Pevskega in glasbenega društva« ter »Slovenskega bralnega in podpornega društva«. Tem je sledila še lepa vrsta Goričanov ne-drustvenikov. Godba je zasvirala »Naprej zastava Slave« in zadoneli so streli ! Na to jih je pozdravil v imenu odseka pravnik Pernć, na kar se je v imenu Goričanov zahvalil goBpod dr. Dragotin T r e o. Sprevod se je napotil med ei p a njem cvetljic, v trg. Po kratkem okrepčilu in odpočitku eo se goriška društva skupno napotila k lepemu izviru Hublja ; odeek pa zopet k slavoloku pričakovat ostala društva. To pot smo se morali razdeliti in sicer polovica odeeka je čakala ob slavoloku v Šturiju društvo iz Idrije, polovica pa društva iz Kanala in Solkana. Točno ob 11. uri so prispeli vrli Idrijski Sokoli ; priznati moramo, da smo ee kar divili — njih železni disciplini — njih nastopu. Tu jih je pozdravil med sviranjem naše himne in pokanjem topičev pravnik Pernč — odzdravil pa je v imenu Sokolov in »Bralnega delavskega društva« načelnik g. Novak. Med tem Be je vršil ob slavoloku v Aidovščini sprejem Kanalcev in Solkancev. V imenu odseka jih je pozdravil tu g. To mažič, odzdravila pa sta mu prisrčno v imenu Kanalcev g. Mašera, v imenu Solkancev g. Kalin. Pozornost občinstva se je obračala izlasti na znamenita prapora iz Solkana in Kanala. O poludne smo sprejeli v našo sredo T r ž a č a n e, ki so, kakor vsikdar, tako tudi sedaj pokazali, da radi in z veseljem hite tja, kamor jih klice narod. Ob slavoloku v Šturiju je izpregovoril prisrčen pozdrav pravnik Sapla — odzdravil pa mu je v navdušenih besedah predsednik »Kola«, gospod Miloš Kamuščič. Tržacanom sa je pridružil »Triglav« z Gi»č. • Popoludne so prispela društva iz dolenje gorenje vipavske doline. Zal, da ni bilo možno odseku vseh vBprejeti, deloma, ker se ni vedelo ure dohoda nekaterih društev, deloma pa, ker se je odsek razdelil med že došla društva. To naj nam blagovole oprostiti slavna društva. Nekaj društev iz spodnje Vipavske doline pozdravil je pri slavoloku g. Ig. Kovač — odzdravil pa g. Baučar. NaBtopil je čas obhoda — te najimpo-zantneje točke vsega slavja. Manjka pa nam pač moči in besed, da dostojno opišemo ta veličastni prizor. Dovolj je, da omenimo, da se je poleg 41 društev, med katerimi je v presledkih vihralo 10 deset društvenih praporov se še zraven udeležilo neštevilo občinstva. Na čelu obhoda korakal je odsek, na to godba, za njo predsedniki vseh navzočih društev, za istimi Sokoli itd. — Vladal je povsod uzoren red — in vseh 41 društev se je v najkrajšem času postavilo v določeno jim vrsto. Med obhodom sta pozdravila društva v Šturju župan z odborniki — odgovoril je v lepih besedah g. dr. Tuma iz Gorice; v Ajdovščini župan z odborom — odgovoril g. Kamuščič. — Na to so vrle gospice odičile zastave s spominskimi trakovi in lovorjevimi venci. (Zvršetek pride.) Politićni pregled. Y Trsta, 8. junija 1903. Med Avstrijo in Ogriko. »Information« izvaja, da sklepu kvotne deputacije, da se kvotno razmerje podaljša le za eno leto, ni pripisovati posebnega praktičnega pomena, ali simptomatičen da je ta dogodek vendar le. Kaže, kako nasprotstvo se je razvilo nasproti Ogrski v vseh avstrijskih strankah in narodnostih. S tem razpoloženjem bo treba računati v bodoče. V stvari sami ostane oni sklep — kakor rečeno — brez posledic, ker monarh sam zopet določi kvoto, ali na Ogrskem bi storili dobro, ako ne bi prezirali pomena le demonstracije, ki se je dogodila. — Tudi avstrijska potrpežljivost ima svoje meje. To je pomen zaključka avstrijske kvotne deputacije. Potovanje ruskega cara v Rim. Včerajšnji milanski »Corriere della Sera« ima uvoden članek, v katerem jako ojstro obsoja italijanske socijaliste, ki so v parla- mentu izjavili, da prirede caru sovražne demonstracije o njegovem prihodu v Rim. — Predvsem povdarja ugledni milanski list, da ni car Nikolaj tisti, ki vzdržuje absolutizem. Despotizem ne obstoja v volji ene — carjeve — osebe, marveč je to stroj, v katerem deluje neštevilno koles, je sistem, ki ima svoje korenike v temnih, neprodirnih globečinah. Tudi če bi hotel car zrušiti ta Bistem, bi se mu to ne posrečilo kar tako na lahko kakor si to predstavljajo socijalisti. Car Nikolaj je pokazal svoje pro3yitljeno naziranje, ko je dal inicijativo za mirovni kongres v Haagu. Nadalje pravi list, da je car Nikolaj jedini poklicani iu od vseh Rusov pripoznari pred-stavitelj ruskega naroda in kakor takega mora italijanski narod vsprejeti in pozdraviti. Zbliževanje in prijateljstvo vladarjev pomenja zbliževanje in prijateljstvo dotičnih narodov. Iz zaključka tega uvodnega članka v »Corriere della Sera« pa je razvidno, da pisec priznava veliko važnost ruskega prijateljstva za Italijo in da ista mora biti zadovoljna z Rusijo, kakoršna je in ne še-le čakati na to, da postane Rusija taka, kakoršno bi si želeli italijanski socijalisti. Naznanite v — Fetrograd. Italijanski socijalistični zastopnik Morgari je v parlamentu izustil govor v zmislu, protivnem obisku ruskega carja v Italiji. Med drugim je rekel: Naznanite v Pe-}rograd, da mi socijalisti nećemo, da ta absolutist in zatiralec vsake svobode pride v — Italijo ! Zbornica Be je sicer smejala domišljavemu Morgariju. ali st.var je vzlic temu smehu — vsejedno resna. To resnost priznava tudi milanski »Corriere della Sera«, kateri v svoji 155. številki od dne 7.—8. t. m. na uvodnem mestu razpravlja o tem neumestnem nastopu in ga strogo obsoja ! Mi se ne bomo bavili z ruskim absolutizmom in z ruskimi »barbarstvi«, le toiiko moramo reči, da ako ima Rusija svoj »S.birc — ima pa »prosvetljena Italija« svoj »Do-micilio Coato«, ki je grozneji od ruske Sibirije ! Prvo naj go3p. Morgari gleda na to, da Italija odpravi svoj »Domicilio Coato« in da Francozka odpravi svojo »Caieno«, potem naj zahteva isto od — Rusije ! Dokler pa se nahajajo »Sibirije« v državah, ki se štejejo mej najbolj civilizirane, dotlej naj se ne napada le »barbarske« Rusije kakor edine teroristične države! Demonstracije v Italiji. V »Corriere della Sera« od dne 7.—8. t. m. čitamo pod zaglavjem: »Gravissima dimostrazione a Lecce«, da je bila v imenovanem mestu dne 6. t. m. nevarna demonstracija, na kateri je bilo več ranjencev. V uvodu pravi ta list, da je bila ta demonstracija irredentiatične nravi, dočim na drugem mestu presoji. stvar s povsem dru-zega stališča. V omenjenem okraju ds. vlada glad in splošna beda. Uradniki in učitelji niso že nad tri mesece prejeli nikake plače, a kmet nima — ne kruha, ne polente ! Niže ljudstvo se kar šiloma polašča imetja bogatinov. Katero domnevanje je pravo? Naše me-nenje je, da — obojno ! Oni, ki prirejajo in vodijo demonstracije, imajo brez dvoma irre-dentistiČen namen. Psihologiška resnica pa je, da narodu, ki je gladen, prihaja prav vsaka prilika, da more dajati hrupnega izraza ogre-nelim svojim čutstvom. Z jedne strani porabljajo torej široke mase dobrodošlo jim priliko, z druge strani pa zopet irredenti-stičnim inicijatorjem in voditeljem demonstracij prihaja kakor navlašč razpoloženje v narodu, ki je neizogiben spremljevalec bedi, mizeriji in disperaciji. Tržaške vesti. Otvoritev »Narodnegra doma« pri sv. Ivann. Vreme je bilo skrajno neugodno, dež je lil neprestano vse popoludne. Radi tega se slavje ni moglo vršiti na divno prirejenem in odičenem vrtu, ampak se je moralo omejiti na notranje prostore. Tu pa je bilo življenje, da nikdar tacega. Navdušenje je bilo neopisno. Rajanje je trajalo preko polunoči. O polunoči še so bili notranji prostori tako natlačeni, kakor popoludne. Kar je našlo ljudij prostora in kolikor jih je prihajalo in odhajalo vzlic silnemu dežju, in kolikor jih je iskalo prostora v starem domu, more se reči, da ie bilo včeraj na tisoče ljudij pri sv. Ivanu. A kaj bi bilo še. le, če bi bilo lepa vreme in bi se slavje moglo razviti po vseh prostorih! f Važen dogcdek je bil banket- Prinesel je velevažnih in z ozirom nn dogodke aktu-velnih izjav. Govorili eo gg. Ivan Marija Vatovee, predsednik slavnostnega odbora Grroek, dr. Gregorin, prof. Mand ć, Mare, A. Stemberger, Ivan Goriup, Anton Sancin-Drejač in dr. O. Rvbar. Obširneje poročilo pride jutri. Sarebbe ora dl finirla! (Oas bi bil, da bi sa končalo). Pod tem naslovom goriška »Eco« priobčaje in tržaški »Trieste« pona-tiskuje članek o iredentističnih demonstracijah v Trstu. Kakor so naši čitatelji gotovo že zapazili, si mi n? delamo ravno sivih las radi teh demonstracij in bi se tudi za tozadevni članek v »Eeo« in ponat s v »Trieste« ne zmenili, da ni v istem iztaknjena misel, na katero ram je odgovoriti par besed. V članku čitatco namreč tudi naslednji odstavek : »Tali dimosrrazioni non servono ad altro che ad inasprire vieppiu al dissidio tra le Angole nszionalitfi. (Take demonstracije fnam^eč ire-vani nakopali na glavo pri l'a ijanih in .Madjarih, ker smo jemali kostanj iz žrjavice za — druge! Kogar srb;, naj se popraska! in oni, kogar srbi, ima v tem slučaju dovolj sredstev za primerno praskanje. Kaj imamo Jugoslovani od tega, da smo v severni Italiji prelili reke krvi ? Smrtuo sovražtvo Italijanov proti aasemu narodu! A vrhu te^a smo v zahvalo izročeni malemu številu Italijanov, ki so še ostali v Avstriji ! Kaj imajo Hrvatje od tega, da so se tako hrabro in požrtvovalno borili proti Madjarcm, da so Ogrsko ohranili habsburški dinastiji Smrtno sovražtvo Madjarov ! ! In kakor mi, tako so tudi oni izročeni v robovanje istemu Madjaru, katerega so ukrotili. In ko vidimo vse to, naj bi se še dalje razbur ali radi iredentizma drugih naro lov ?! Ne! Dovolj je bilo brezumnega prizadevanja in ?as je, skrajni Čas, da Slovani in posebno Jugoslovani začnemo enkrat misliti tudi na - se! Naj si nihče ne dom šljnje več, da bomo Jugoslovani trosili svoje moči za tuje interese ! Te svoje moči krvavo potrebujemo za boj za obstanek lastnega naroda. Pe", ki varuje dom svojega gospodarja, dobiva od njega vsaj hrane. Nam pa se odreka duševna hrana ! Ofi<* jeznim glasilom in vsem on m, ki so za temi glasili, moramo enkrat pavedati na vsa usta, da so zastonj vsa njih prizadevanja, da b; naš narod naščuvali proti onim, ki uprizarjajo iredentistične demonstracije. Se enkrat : kogar srbi, naj se praska! ! Stra>na nesreča na železniški progi ▼ Zavijali O veliki nesreči, ki se je zgodila včeraj zjutraj na progi nove istrske io kaloe železnice, smo od očividca dobili sledeče poročilo: Odpeljal tem se včeraj zjutraj ob 9.50 uri zjutraj po novi istrski lokalni železnici iz Trsta proti Kopru. Ko je vlak v Žavljah prešil preko ceste, ki vodi v Dolino, zapazil sem, kako je po cesti v groznem diru bežal koDj. Sluteč nesrečo, skočil sem na drugo stran voza in skoz okno videl, v jarku pre-vrnjen voz tri možke osebe. Eden izmed njih imel je vse krvave roke in gledal pod vlak. Ko sem -ga vprašal, kaj da išče, rekel mi je, da pogrešajo kočijaža. Ker se je vlak medtem ustavil, sitočil sem na tla 10 videl pod vozom človeško truplo. Hitel sem tja in s pomočjo strojevodje in vlakovodje izvlekel nesrečnika izpod koles. Obedve nog* sti mu bili popolnoma raz-seknni na kose in sti se le s koččeki kože skupaj držali. V istem vlaku nahajal se je tudi neki brzojavni poduradnik. ki je imel pri sebi telef-nski aparat, katerega ee lahko spoji s telefonsko žico in more takoj telefonirati. Skušal je to tudi napraviti, a aparat ni bil popolnoma v redu in ni funkcijoniral. Radi tega odpeljal se je neki finančni stražnik ee svojim biciklom na postajo v Zavije, t.dkjer je obvestil o nesreči postajo v Trstu in naprosil zdravniško pomoč. < >stali členi finančne straže so po svojih močeh pomagali ponesrečenemu koč jažu. Naprosil sem vlakovodjo za rešilne priprave, ki imajo navadno na vlakih, a vlakovodja mi je odgovoril, da on nima teh priprav. Ranjencu sm« na njegovo željo dali malo vode in isti je kakih i."> do 20 minut potem umrl. Kdo je kriv te nesreče, to pokaže ta sodna preiskava. Vsakako pa je na tem največ krivo dejstvo, da ni ob železničnem tiru, na točki, kjer gre isti preko ceste, postavljenih vlačnih zapor. Zastava svetesa Cirila in Metodija v Trstu. Bliža se praznik sv. Rešnjega Telesa. To je dan, na katerem nastopi bratovščina sv. Cirila in Metodija na mestni procesiji. Vesel in prazničen je to dan za tržaške sloveč ske delavce. S svojimi skromnimi močmi so si nabavili lej«o, snežnobelo zastavo naših slovanskih blagovestaikov, evetih bratov C' i -rila in Metodija — sedaj pa zovejo okoli sebe vse tržaške Slovence, da skupno z rjiLai zadovoljijo svojim verskim dolžnostim pod lepim in ponosnim slovenskim imenom. M: v Trstu ne giojemo pogubne liberalno-klerikalne kosti. Slovenci smo, pa objemamo v ljubezni vse slovenske brate. Zato ne najde o med nami mesta oni hlapci avstrijskega vladnega zistema, ki skušajo povsod, pod raznimi pretvezami, cepiti naš narod, da ga p>tem čim laglje zatrejo. To znajo tržaški Slovenci in so po tem uredili svoje delovanje. A imamo še drug vzrok, da zovemo svoje brate pod našo Ciril-Met )dijevo zastavo. Nastop nsš mora biti lep in dostojen slovenskega imena ! Naši pevci eo izvežbani, naše vrste so seštete ! Zbirališče bo na trgu pred cerkvijo sv. Jakeba na praznik sv. Rešnjega Telesa, ob 6. uri zjutraj. Čitalnica pri st. Jakoba in Zveza tržaške slovenske mladine priredita v nedeljo, dae 14. junija na vrtu slov. šole pri sv. Jakobu vrtno veselico. Delovanje šentjakobske čitalnice je omejeno samo na šisti okraj našega meBta, a ta postajanka je zelo važna ker zdržuje pod svojim okriljem mladino, odraslo šoli do mtške dobe; preskrbuje jej zabavo ter jo varuje, da ne zabrede v tuj tabor. Ravno isti namen ima »Zveza tržaške slovenske mladine«, a njen delokrog je na sir j i podlagi, ker velja za vse tržaške mesto. Obema društvoma pa je delovanje zelo otežkočeno, ker njima mn^gi naemci odrekajo veljavo in pocrebo v našem mestu, j četudi se je nekdaj vedno trdilo: »Cim več imamo slovenskih društev, tim več imamo narodnih trdnjav !« Ako pa se morda motimo in smo preveč črnogledi, to se pokaže dne 14- junija, na dan veselice. Rojaki ! Veselilo nas lx>, ako nam dokažete, da krivo sodimo, da uvažujete naše delovanje, ter da so naši edji tudi Vaši cilji. Bog daj živeti slavcem, pa tudi nadležnim, a koristnim ticne oblasti, gosp. baron Gorizzutti in več drugih uradnikov. Trg, na katerem se je vršilo to popisovanje, je bil prenapolnjen konj in ljudi. Ko je pridirjala dvouprežna kočija markiza Polesinija, ki 89 je. dospevša med množico, mogla le polagoma pomikati dalje, je začel baron Gorizzutti vpiti na vse grlo : »Naredite prostor. Sem vam že zapovedal, da napravite prostor!« Ker pa je bilo nemogoče napraviti prostor tam, kjer prostora u i b i 1 o, je goBpod Gorizzutti — zastopnik c. k. politične oblasti na pljučni kugi. krajev Srbije in so isti priredili 6erenade in bakljado kraljevi dvojici! Predsednik prvega beligrajskega pevskega društva Raša Milo« ševic, je (z nagovorom) pozdravil kraljevo dvojico, ki se je prikazala na balkanu kraljeve palače. Slučaj kuge v Berolinu. BEROLIN 7. Tu je umrl 27-letni zdravnik dr. Sachs — rodom Zagrebčan — ki se je ranil na svojih preiskovanjih v bak-terijologiškem institutu in se inficirah — Obdukcija je pokazala, da je dr. Sachs umrl — zagrabil bič in začel z vso silo mahati na desno in levo po revnih kmetih! Nek Vežnaver iz Vežnaverjev je bil težko ranjen pod oko in je radi tega c. kr. komplimenta vložil težbo proti zastopniku c. k. oblasti — Gorizzuttiju ! X V Tolminu je umrla pcštarica gospa lika Devetakova iz znane rodbine Ivan- Nesreča na morju. MARZELJ 7. (B.) Parnik »Insulaire« je trčil ob parnik »Libau«. Poslednji se je pogreznil v morje. Na pogreza eaem parniku je bilo kakih 24U potnikov. 60 potnikov in 17 pomorščakov je bilo rešenih. Drugi so bržkone izgubljeni. Parnik »Insulaire« je vrgel »Libau«-a 100 metrov daleč. Katastrofa ee je zgodila s i čičeve. Kratka, mučna bolezen jo je spravila tako naglico, da ni bilo možno spustiti re-v prerani grob. Pokopali so jo v sredo po- ši'n h čolnov. Tudi pegreznil ee je parnik z polu dne. Mir njeni duši, preostalim nase grozno naglico. Vse skupaj je trajalo kacili sožalje ! 1U minut. V tem kratkem času so se godili __na pogrezcenem parnika uprav grozni prizor. PARIZ 8. (B.) Brzojavka, došla to noč Yestj KF&n i Slx0 ,Z ^arze"ja» označa število vtopljencev po- J * vodom pogreznenja parnika Liban s 117. % * Narodno slavje r Postojni. Slav- ------ vra bcei Dražbe premičnin. V torek dne 0. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Ac«juedotto 19, bicekel ; ulica Far-neto 10, hišna oprava ; ulica Fosoolo '2, ulica San Glovanni 8, verniž; ulica Vitlorio Colonna 1, 18 knjig, (Mavers Lexikom ; ulica San Francesco 16 B, hišna oprava; ulica Artisti 8, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 19.0, ob 2. uri popoludne 25.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.1. — Danes plima ob 6.11 predp. in ob 5'59 pop.; oseka ob 5.46 predpoludne in ob 4-57 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Srednjeveška — brutura. Kar se je dogodilo dno 6. t. m. v Cimore, nekje pri Poreču, zdelo bi ee nemožno v sedanji pro-Bvetljeni dobi, ko bi ne čitali tega črno na belem v listu »L' Istri a c od dne ». t. m. štev. 1084. Na omenjenem mestu je bilo minolo soboto popisovanje konj. Zraven enega stotnika c. in kr. topni-čarjev, je bil navzoč kakor zastopnik poli- nrsti razvitja zastav »Narodne Čitalnice« in telovadaega društva »Sokol« v Postojni, ki S9 bo vršilo v nedeljo dne 14. junija 190-J., jc vspored nastopni : Predvečer slavno3ti 13. junija: Ob 9. uri zvečer mirozov in podoknice kumicama. Slavnostni dan 14. junija: 1. a) Slovesni vsprejem gostov, b) Zajutrek v hotelu »Pri kroni«. II. Razvitje zastav točno ob 11. uri dopoludne na glavnem trgu. (Slavnostna govora, petje, sviranje godbe in defiliranje društev pred razvitima zastavama.) Obhod po trgu. III. Banket ob 12. uri v »Narodnem hotelu«. Cena kuvertu 3 krone. (Oni, ki se udeležč banketa, naj Be blagovolijo zglasiti zadnji ča9 do 11. t. m.) IV. Ogled jame ob 2. uri in pol popoludne. (Godba, ples, poštna ekspozitura.) — Vstopnina v jamo 1 krono. — V. Javna telovadba ob 5. uri. (Prostor : travnik poleg drevoreda.) VI. Koncert tukajšnjega ealonskega orkestra in sokolskega tamburaškega zbora. Vstopnina Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata nn*t ****** II Svoji k avojim! M * ZALOGA H | pohištva | jj dobro poznaoe ^ K toTarne mlzarste zadrnp t Gorici (Solkan) % X X n n x x X X X vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poiiistva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj, — Najbolj udobne, mo« derni sestav. Konkurenčne cene. ■V Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X prosta. Po koncertu komerz. — Na svidenje StXXXXXXXXXS2X^Ž$K$C dne 14. junija! Na tdar ! Slavnostni odbor. Opomba: V slučaju neugodnega vremena se bo razvitje zastav vršilo v jami. Mala oznanila. Razne vesti. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ;enah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno sniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. Kako si Madjari sami prirejajo demonstracije. Načelnik železniške postaje v Mi-trovici, Madjar seveda, je prijavil orožniški postaji In ker da sta mu s tem v nevarnosti svoboda in življenje, je zaprosil orožniško postajo za pomoč in zaščito. OroŽniška postaja je odbila prošnjo, ker da ni nikakega raz- . V Trstu. sodčih in bu+elikah. kako dobiva anonimna grozilna pisma, j Perhauc Jakob . vin in buteljk. Postr Kavarne. Zaloga likerjev v ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih vin m buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Anton Šorli priporoča svojo kavarno »Commercio« kjer je sha- loga za posebne varnostne odredbe, ker ]e v Mitrovici vse mirno. No, sedaj je dobil tudi načelnik orožniške postaje grozilno pismo, v katerem je bilo rečeno, da bo po noči naskok na kolodvoi. Sedaj so dobili trije orožniki na-lcg, naj bodo po noči v bližini kolodvora. In res — okolo polunoči 86 je priklatil neki individum, se pritihotapil do kolodvora in — razbil nekoliko oken ! Priskočivši orožniki pa so ga prijeli in izkazalo se je, da ta demonstrant ni nikdo drugi nego — madjarski poduradnik železniške postaje v Mitrovici. Tableau! To so torej tista anonimna pisma, o katerih se je toliko kri-, čalo v madjarski zbornici. Loterijske Številke, izžrebane dne 6. junija : Dunaj 1 34 64 3G 86 Gradec 56 40 57 88 48 jališče Slovencev. Na razpolago so vai slovanski mnogi drugi časniki. m Brzojavna poročila. Obisk kralja ,italijanskega t Parizu in Londonu. RIM 7. (B) Agenzia Štefani javlja : ObiBk kralja Viktorja Emanuela pri predsedniku Loabetu je oficijelno napovedan za dan 16. julija. Obisk kralja na angležkem dvoru je končno veljavno določen za dan 15. novembra. Srbski pevci kraljevi dvojici. BELIGRA.D 7. (B.) Povodom slavnosti petdesetletnice prvega beligrajskega pevskega društva je doilo kakih 800 pevoev iz vseh Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ui bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnstrovan cenik brezplačno in franko. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (fia Giuliani 11) — BARIOVLJE (zraven potopaiiSCa Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spo-menike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. g^* Cene po pogodbi i& Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo GuŠtinčič Mesarski mojster. 1 % Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanj>ujorimi se vplačili. Vsak »'lan ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalniea naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot1 požarnim >kodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. oo OH q Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli | C O R S O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črua, angleška po giei 3-o o :QO Dovoljujemo si obveščati slavno občinstvo, 6 eni široka........od 36 novč. naprej bela..................»44 » » laneno platno...............»50 » » navadna kotcnina 78 cm široka.........» 15 » » bela..................>18 » > volnena snov za gospe, 12*» cm širo roka......» 37 » » močne brisalke ....•..*.......» 5 » » batiste, najnovejše risanja...........»lit » » cefir.......»...........» Hi » » perkal..................»15 » » srajce kot maje za moške...........»45 » » Iiazven tega imamo v zalogi bo^at izbor platna za podlage, sifona, dlatnnine, žepnih rut, modreov itd. itd. in sicer vse po znižanih cenah. Italij Teja & Valle trgovina z m a n i f a k t u r n i m blagom liarriera vecchia št. 27. (nasproti kavarne Bizantino.) i*" Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev iiajboljšili tu- u\ inozemskih tovarn = Borzni trg- št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevaiije, menjava, prodaja prot! takojšnemu plačilu, kakor tudi n a obroke. Konkurenčne cene. Prodajalnica obuval 6. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. V e 1 i k a n s k i dohod za birmo. Qbuvala za pospode Qbuvala za gospe. črna, antika po gld. 3.20 nmena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 » JH» gld. 3.50, nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Specijaliteta obuval za de«>ke. Naročbe p« meri. Izbor oblek za moške in dečke. P RED NO kupite ----PERILO blagovolite ob skati veliko skladišče angleške piatenine in kotenine t v r d k e Vittorio jjasperini Gostilna ,ALLA BELLA VEDUTA" ulica Romagna št. 20 nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev # TRST — ul. Nuova 15. TKST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10°/0 odbitkom. Kdor nafcapi blaga za 10 K vdobi poseben dar. VZORCI SB NE DAJAJO Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Miuja. — Vse po iiajiiižjiii cenah. Priporoča se /.a mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar !« vsem slov. bratom Gorazd Ivancic gostilničar. Svoji k svojim jfa prodaj Glavni zastop za Trst, Kras, je hiša v Ljubljani, obstoječa iz 10 Goriško, stanovanj in drugih lokalov, z obširnim Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-^uai št. t a (t lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarsko hipotekarne in menične banke v Moiiako\u. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok bre? zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že oitve ali prehoda v vojake zavarovani m,-4ek proti malemu odbitku pred pretekoiL zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št 7. Telefon G 9+ OO vrtom, za vsako obrt na zelo primernem mestu. Več se izve pri upravi ; Edinost«. Gusta? Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in ta pecari j - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... Za birmo je došla snov in židanina bela in creme. Izključna novost barvanih in črnih priložnostnih snovij. ex Piano sedaj „i! nnovo neozio" Borzni trg št. 4. Za zmanjšati velikansko / Zalogo blaga, prodaja po re priložnostni Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Fonte della Fabra št. 2. in podružnica „fi\h eitta 5i £on9ra" ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša ^- Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 po 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo— a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 3*2 rolšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. pe fovršne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, fineiše od gld. 5—9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let d gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po ajnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) z* delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu- Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Veliča zaloga snovij za moške obleke na meter ali udi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja oblek do meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. TOVARNA POHIŠTUfl IGNACIJ KRON snovi konfekcije zidano in volneno blago, pre-pregrinjala in pohištvo. = dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m o: H C/3 H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Sovi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — —--— — brezplačno — — — — — — Gulielmo Brod & C.1 poznana tvrdka s OHIŠTVOM najeleganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani Stv. 14 "P R 5 "T" vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS Urar F Perfcot - TRST — ulica dele Poste 1, vogal ulice Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikp.nska množina ur za birmo Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Fopravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼ae vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komum-irin obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. • Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Daje predujme na vred. papirje. Denarne vloge vsprejema Zavaruje srečke proti kurzm x , , , , .... . , . _____v tekoeem računu ah na vlozne knjižice proti ugodnim --izgubi--j obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ■ = = dne vzdiga. Zamenjava in eskomptuje izirebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. " -----= Eskompt in inkasso menic. Borzna, naročila. Promet m če>.i in nakaznicami.