PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL., June 7, 195» Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. 6II LETO—VOL. XLV. POGLED V KNJIGE ZGODOVINE Vzhod in zapad za naklonjenost nemškega naroda Oboroževanje proti komunizmu ne bo doseglo svojega smotra — čemu ne? Driavni tajnik Acheson se veliko trudi, da bi Trumanova doktrina usoela. Nesreča je le to, da je za nas strahovito draga in da je zasnovana na temeljih reakcije. S tem je komunistični propagandi delo olajšano. Vladi v Washinqtonu oa fašistično orientirani ljudje očitajo, da ima v svojih uradih cela krdela "komunistov". Naši toliko proslavljeni demokraciji se torej obetajo slabi časi, oa naj se z mrzlo vojno nadaljuje in še hujši, ako planemo v "vročo" vojno. Dean Acheson je bil v Evropi ter se tam z državniki veliko posvetoval — bodisi v Parizu ali v Londonu in mogoče zaupno še v kakem skritem kraju. Pravi, da je bila njegova misija — mirI Slično trdi tudi generalni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie, ki je bil na obiskih v Moskvi, Parizu, v Londonu in končno pri Trumanu v Washingtonu baš iste dni, ko se je Acheson pripravljal na svojo misijo za izpopolnitev severno-atlantskega bloka v "obrambo" proti sovjetski "agre-$i/i . Seliškar, Sega in Bojc-Bidovec bodo govorili na shodu ta petek v Chicagu V petek 9. junija zvečer bo v dvorani SNPJ v Chicagu shod pod okriljem tukajšnjih podružnic Sansa, na katerem bomo imeli priložnost slišati in seznaniti se s tremi predstavniki iz starega kraja. Ti so Tone Seliškar, Drago Sega in dr. Fra-nja Bojc-Bidovec. Ameriškim Slovencem je najbolj znan socialistični pisatelj in pesnik Tone Seliškar, radi mno- Skrb za počitek in zdravje delavcev v novi Jugoslaviji Jugoslavija je dežela svetovno zrasli v najlepših letoviških kra- znanih letovišč. Ob njenih oba- jih in se še vedno urejajo novi. lah, v gozdovih in na gorah so ... . . . .... nekoč letovali sam,, bogataši. '' T1"J°nW" Delavci na letovišče niso smeli .» razširjenje delavskih niti pomisliti. Za to ni bilo de- n ^»»""^.h domov narja, niti časa. Počitnice je i-' P" b' P°*»tmilu domwl mel delavec- navadno šele tak-M'TT, ! T reS VSP rat. ko se je od garanja zgrudil M"S"' J<" ^ Prispevala " ogromno vsoto 500 milijonov Ne Lie, ne Acheson, nista uspela. L ">«* P« /e »o, do ima Acheson so S^SS^SLlftf sobo mogočno militaristično, ekonomsko in finančno nice "Franje" pri Cerknem nad silo, dočim nima Lie nobene vplivne vlade za sabo Goriškem. Gotovo bo na shodu Ko se ie Acheson vrnil iz svojih posvetovanj v ka'p;veda,a tudi'a™ih dni „ I___I____ x_i____. ...... . ' I Vstopnina na shod je prosta. Francija za združenje nemike s francosko industrijo. — Anglija v skrbeh pred rastočo nemško konkurenco.—Novo oboroževanje raiha o . »r I ,ulnu i d—.;—. • i j • * i i ' . . I »v Mopnina na snoa je prosta Po premaganju Nemčije so za- Pravijo, da ako bi sovjeti take Par,zu m v Londonu, (e Šel pred zvezni kongres m po- Po shodu bo domača zabava. Po »miki H itlor iaim nnU.i* ___1: ..___J____1 • i • ...... . ---i _. » * _ .___ I______• f t : shodu tudi drugim gih povesti in pesmi, ki jih je imel v Ameriškem družinskem odslovili iz službe al, pa odnesli "Z'tZ/t* T^ J* T^T koledarju skozi mnogo let in tu- v bolnico in od tam nVpokopa- ^f.1" " delaVSke di v Proletarcu so izhajale nje- H*e. ^T' kl 86 JC #• M . I 1 L« t j- * - stekal iz prispevkov posameznih gove povesti. Med vojno je bil Tudi to se je danes spreme- članov sindikata s svojima sinovoma pri partiza- nilo do korenin. Današnja Ju- Delavski počitniški domovi so nih. Po vojni je postal urednik gcslavija zna pravilno ceniti de- Ulično urejeni in prav dobro lavca in njegovo delo. 2e takoj izpolnjujejo svojo odgovorno po osvoboditvi je bil med dni-j nalogo, t. j. da delovnemu člo- gim izdan tudi zakon, ki določa veku popolnoma nadomestijo vsem delovnim ljudem najmanj dom. kjer se lahko udobno na- 14 dni plačanega letnega do- ,pi> odpočije in okrepi ter mu pusta. Ze leta 1945 je država poieg tega nudijo še vse tisto, prispevala za brezplačne dopu- kar je najbolj pogrešal pri svo- ste de avcev 800,000 dinarjev. jem poklicnem delu; razvedrila Preteklo leto pa je bilo izdanih j„ zabave. Mnogi delavski počit- v ta namen 19.5 milijona dinar- niški domovi izboljšujejo pre- Jev' hano s pridelki z lastnih, dobro V najlepših krajih so zrasli novi urejenih ekonomij. Gostom so glasila strokovnih delavskih unij (enotnih sindikatov) v Sloveniji. Poslušali ga boste z velikim zanimanjem. Drago Sega je literarni kritik in odličen književnik. Tudi on je bil med vojno pri partizanih. Dr. Franja Bojc-Bidovec je počitniški domovi na razpolago knjižnice, revije, Gostje zdravilišč in letovišč v časoPisi' radi°> športna igrišča. da se ga udeleže. - - ---------- ----pri zadnjih volitvah v za- . . tl2iraJ° padni Nemčiji. iave tn ph vsoglasiti militaristično tako, da bodo vse Po petih letih Povsem naravno je. da ame- en° 50,110 bojno sila ZO zajezitev "komunizma" — Toda po petih letih si zapad ™ška PoIitika v Nemčiji stremi oziroma, za preprečitev komunistične agresije. in vzhod drug drugemu očitata utrditi krščansko demokratsko da nameščata bivše nacije v od- ?tranko< ki Je na krmilu, ker je Dobro je, da se demokratski krogi brigajo obvarovati demokracijo ter s tem dostofanstvo človeka Ce je pošta sedaj pozna, grajajte njo Od 5. junija dalje dostavljajo pošto v stanovanskih predelih v Jugoslaviji so danes delovni ljudje, tisti, ki so še včeraj kopali v rudniškem oknu, delali pri stroju v tovarni, gradili na Letos so delavski počitniški domovi sprejeli 120,000 delavcev Samo delavski počitniški do- govorne službe in zanemari«!* konservativna in za oboroževa . - „ ----------A nalogo vzgojiti Nem"^ ^gantnostjo, ki nin,a do ljudi nikak- ^^J^kritja dan kratično ljudstvo. Res se je v| *** stranka pa je bila v a- šnih čustev temveč same ukaze ter teroristične na-taktiki bivših zaveznikov v pe- ™enskl coni odrivana ves čas I tih letih veliko spremenilo okupacije, čeprav ni ekstremis- \Ucm in jr Wj za demokracijo kot katerakoli druga stranka. W8H niso« ve? smatranPza sovražnike in nihče jih več ne dolži, da so pahnili svet že dva-! Okupacija Ameriko veliko stane krat v vojno Vzhod in zapad se Zed. države so v tekmi za pri-jim predstavljata za prijatelja, i dobitev naklonjenosti Nemcev Jlemcem je to všeč in ko bodo najbolj uspele. Zapadna Nem-imeli priliko bodo izigravali čija se ne more sama vzdrževati, drugega proti drugemu sebi v, pridela manj kot potrebuje, a stope. Ni pa v prid demokraciji, kadar * m* vladi propagirajo le militarizem, ne samo tu temveč militari- Problem /druženja Nemčija je sedaj odrezana na ™„ M ^ ^ HP3* Pa t« razdrli mnogo nem- porazu Meja med1 sovjetskim in ških tovaren in strojc"izvo2ile starP^nrk.tCH0m, ,C1JH JC T na ™un nemške vojie odškod T.Zr A , Sl m dVC S"* ' nine Nemški delavci so to po-no sovrazn, deželi. Neme, pa eetje gledali .sovražno kajpada zele zdruzenje obeh de- ziranje vseh držav, ki so z nami. Tako npr. je predsednik Truman dne I. junija vprašal za nadaljnih par milijard kredita v svrho pošiljanja municije državam severoatlantskega pakta. Kajpada, vsota bo ali pa je že bila odobrena denarja nima, da bi mogla živež predno je bilo to tiskano in sploh je odobrena zdržema kupovat, drugod Torej ji dova-1 čosop|$/u /o Vfd/mo /e ro J, teg'0fda fudi Ru%i vedo Q njej — češ, le glejte, kako se boste opekli, ako boste kovali načrte za napade na miroljubne države! Sedaj pa, kaj sploh pomenijo taka oboroževanja? Italiji oskrbujemo municijo — najmodernejšo — toda samo take sorte, ki more služiti le proti uporu do- »Konec na 3. strani.) j ža živež Amerika zastonj. Fran-j cija in Anglija tega ne moreta. češ, kje (Konec na 3. strani.) lov v skupno državo in pa pre nehanje okupacije. Sovjetska propaganda Nemcem dokazuje, da združenje preprečujejo zapadne sile. Odgo- v^naVpH Hr7daeiakw! P° d°,Kem ČaS" ~ jc °R,asil ku)' dejal' da * ^^ ™ to nekdanji socialisti. A kmalu po dvemi leti. večna Zed. države, Ju so glavna, za neodvisno delavsko politično deželo to, da nima več dvostran- izvolitvi je mladi Roosevelt iz in sploh so omejili razne druge poštne ugodnosti. Toda kongresniki in senatorji iste ugodnosti pobijanja pisem ter brošur kot prej — in pošiljajo jih poitnine prosto. Vsled teh novih naredb se bo marsikje dogodilo, da boste prejeli Proletarca dan ali pa še več pozneje kakor dosedaj. Isto velja i za pisma. Le ako pismo pošljete po zračni pošti — ako se vam mudi s sporočilom, bo prej dospelo, toda znamka Air Mail sama na sebi ne zadostuje. Treba je poleg nje še znamko z označbo Special Delivery. Le na ta način bo posta dostavila taka pisma takoj ko jih prejme iz drugega 'Konec na 3. strani.) stavbiščih. Najzaslužnejši gra- movi v vsej državi so letos spre ditelji socializma, udarniki, ra- jeli 120,000 najboljših delavcev, cionalizatorji in novatorji pre- skupno pa je letos letovalo v ju-živajo svoj letni dopust v sindi-! goslovanskih letoviščih nad mi- kalnih počitniških domovih ob lijon delavcev in nameščencev, morju ali v gorah, kakor jim Letovišča in zdravilišča v bolj ugaja — vse stroške, ali Sloveniji so imela letos okrog pretežni del stroškov, pa plača 135 tisoč gostov, med njimi tudi njihova delavska organizacija 1122 vojnih invalidov, ki so bili Enotni sindikati delavcev in na tritedenskem letovanju v Unije v volilni kampanji praznih rok nameščencev Jugoslavije. Leta 1946 je imela Jugoslavija le 1« delavskih počitniških domov. Danes pa se je to število povečalo na 98. Ti domovi so najlepših letoviščih in zdravil-liščih Slovenije. V delavskih po-čit ruških domovih pa je letovatlf1 1 letos 7400 delavcev, med njimi (Konec na 3. strani.) predstavnica rializma Sovjetska okupacijska oblast gradi svoj del Nemčije po svojem političnem modelu. Taktika /ameriških poveljnikov pa stremi utrditi zapadno Nemčijo za kapitalizem. To se jim je posrečilo. Nemški kapitalisti — tudi tisti, zapadnega impe- akcijo Alex Rose, ki je bil ne- karskega sistema. Demokratska javil, da se smatra za demokrata ter republikanska stranka sta v (za člana Trumanove stranke) in bistvu eno, je rekel. To za nas ni pa da ne vidi med komunisti in . nikakršno odkritje. Saj socialis- socialisti nobene razlike. To je Max Zaritsky. Pravita te orga- ti leto za letom poudarjamo, da nekatere bivše socialiste v New nizacije določajo, da ko dopol- ni med njima v programu in v Yorku zelo ujezilo in so to pove- niž InliLn in ... . - - , -- liberalna stranka lahko v naprej vedeli, da je nič ^TV^T \\ P°,T ki so Hjtlerju najbolj pomagali, da samo odbornikom, ne pa dru-! v New Yorku, v kateri je akti- drugega kot pustolovec in opor- podplrajo sistem. Ne gim članom. ven Alex Rose, se ni v liberaliz- tunist, ki se senči v slavi svojega T^i Zapopast,» da. * 4e Klobučarska unija, katere mu še nič izkazala. V New Yor- velikega očeta. izreči se za socializem in dati uradno ime jc United Hatters,1 ku volivni zakon dovoljuje, da Nekaj o naših stvareh To nedeljo 1. junija bo v Milwaukee ju v Arcadia parku konferenca Prosvetne matice za severni Illinois'in Wisconsin. Prične se ob 10. dopoldne. Posetili jo bodo tudi gostje iz starega kraja Tone Seliškar, dr. Franja Bojc-Bidovec in Drago Šega. Tajnik konference Anion Udovič pravi, da je na to zborovanje prijavljenih ie zelo veliko delegatov. Čitajte o tem njegovo kolono v tej številki. Vsi v Chicagu, ki greste v nedeljo 11. junija v Milwaukee z avti, povabite s sabo prijatelje in znance. Zbirališče bo v Slov. delavskem centru. Za navodila čitajte že prej omenjeno upravnikovo kolono na drugi strani. Na konferenci bo poročano o našem gibanju, o Prosvetni matici, Proletarcu in Družinskem koledarju in o drugih naših stvareh. Poročano ho tudi o Sansovi konvenciji, ki se je vršila nedavno v Cleveland!!. In gotovo je, da bodo zborovalce pozdravili naši prej omenjeni gostje iz Slovenije. Vstop na konferenco vsakemu prost. V petek 9. junija zvečer bo v dvorani SNPJ shod, na katerem bodo govorili Anton Seliškar. zdravnica Franja Bojc-Bidovec in Drago Sega. Vstopnina prosta. Ta shod se vrši pod pokroviteljstvom Sansovih podružnic v tem mestu. jBiiiia.i'iBniiBtiiia'inatiiatiiiaiiiiB Ali vam je naročnina ? slovo obema strankama ameriš- S."noVv KSornl i A^J ^trir.te't ^ "T ^IVT^ nnisu p« sme* hiti kandidat na Lv^m t "" rf1|'uM'k«"s''e kandid.te. ko p. JU samo ene stranke. Tako je ^v „7maf ^ "" V"",V"h ^ liberalna stranka v New Yorku „ , Za koga naj grem na volišče, imela v zadnjih predsedniških . , . , volitvah na svoji listi Trumana Paivem'i^,,, ^ kandidatoma nntpkln ? 1 druKim, da je ameriške puiulviu • . •• mu delavstvu potrebna nova Telcota itevilka Proletarca *}nnk\x podrobnosti, kakšna da naj ho, se ni spuščal. A is- I* vajal je, da naj bo "liberalna". I 7 A'ex Ro*e V f njegovi driavi že imajo liberal- Ako je številka tik VAŠEGA no stranko, kakor imajo tudi Imena n» NASLOVU na PRVI "Labor Party". Poleg demo- stranl nižja, to pomeni, da vam kratske pa' tudi socialistično in ne industrije. Novi predsednik Alex Rose je demokratske stranke, ki so bili *tranke 1,1 nohene kajpada skoro vsi izvoljeni, ne- Unijskem voditeljem je lahko je naročfriina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! še nekaj drugih. V svojem uvodnem govoru je po izvolitvi za predsednika unije klobučarjev, ki ima okrog 40,000 članov in članic (med slednjimi tudi veliko Slovenk, največ v Chicagu in v New Yor- kateri samo z njeno pomočjo. V nadomestnih volitvah v kongres pa se je ta liberalna stranka postavila, ker je poslala v kongres popolnoma jasno, da je sedanji kongres organiziranemu delavstvu sovražen in da ne bo prihodnji, ki bo izvoljen meseca enega izmed sinov pokojnega novembra, nič boljši, ako bodo F. D. Roosevelta. Hotel je biti kandidat demokratske stranke, unije delovale le za izvolitev "prijateljev" namesto da se bi a njena politična mašina v ncw-| podale v volilni boj s svojimi yorŠkem mestu ga je odbila. V zaščito ga je nato vzela Duhin-skyjeva-Zaritskyjeva liberalna stranka in fant je bil izvoljen v kongres na njeni listi z veliko večino. Najboljši agitatorji zanj kandidati. Seveda, dokler bodo voditelji unij zaeno s kapitalističnimi politiki vred trdili, da so za "free "naš (ameriški) bo izid volitev enterprise" in način življenja* so bili social demokrati — torej v zvezni kongres tak kakor pred kot se je zgodilo leta 1944 in že po vsakih prejšnjih in poznejših volitvah! Dokler ne ho v zveznem kongresu močne skupine takih poslancev, ki jih ne bo sram priznati, da so za socializacijo in s tem za socializem, bomo imeli industrialne konflikte ne da hi delavstvo vzlic stavkam kaj prida doseglo v njih. Zlo sedanje uredbe je pohlep po profitih in dobički pa se kujejo le z Izkoriščanjem onih, ki jih s svojim delom kupičijo privatnim lastnikom. To zlo je treba odpraviti, toda to se ne bo zgodilo, dokler bodo delavci metali svoje glasove proč v prid kandidatov, ki služijo priviligi-jem namesto splošnemu hlagru. V prejšnji številki je upravnik Anton Udovič pojamral, Ha je čas, da se ga razbremeni lega dela. Pomagal bo še, a vsega pa ne more opravljati. Ko je nam prišel na pomoč, je delal v tovarni po štiri dni na teden. Sedaj dela v nji pet dni tedensko. Uposlen je pri Crane kompaniji. V upravništvu dela ob večerih, ob sobotah in nedeljah. Ker ima svojo hišo, je gotovo, da bi tudi nji moral dati kaj časa, kajti treba je čistiti, vedno kaj popravljati itd. Anton Udovič je tudi zelo aktiven član pevskega zbora Prešeren, kateremu je bil do lani predsednik. V našem upravništvu je dela dovolj za ves dan vsak dan v tednu. Treba se je žuriti z zbiranjem oglasov v Koledar, treba je razpošiljati knjige, odgovarjati na pisma, agitirati, pisati v list, voditi knjige in ob enem imamo v načrtu izdati k 45-letnici Proletarca jubilejno številko. Torej nam bodo naši prijatelji v tem mestu res morali pomagati, če hočemo vse, kar smo si zasnovali, tudi izvršiti. Skoda, ker Proletarec nima sredstev, da bi svoje delavce mogel tudi dostojno plačati. Uprpvnik Udovič ne prejema niti po $30 na teden, a delo, ki -ga vrši, pa je vredno več kot $50. Urednik mu je hvaležen, * ker je nam pomagal toliko kot je ko smo bili najbolj v stiski: Ne pričakujemo pa, da mogel tako nadaljevati, niti ne, da bi pustil službo pri omenjeni kompaniji, kjer ima razne pred-nostne pravice, in kjer bo upravičen tudi do penzije, dočim pri Proletarcu vsega tega ni. Upamo le, da bo pomagal tudi potem ko se razbremeni upravniške odgovornosti. In pa da bo vsak teden kaj napisal v list. \ PROLETAREC _______ LIST IN TEKE SE D KL A V 8 KEG A LJ V DSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO ladaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicagu, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1 75- za četrt leta $1.00. _ Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pel leta $2.00. V»i rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka _popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoilav Workmen's Publishing Co Inc. Established 1906. Editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 ___Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 ' Z UPRAVNIKOVE MIZE Anton Udovich Prihodnjo nedeljo 11. junija bo konferenca Prosvetne matice v Arcadia parku v.Milwaukee-ju. Prične se ob 10. uri dopoldne. Tam imajo še uro po starem —to je central standard time, toraj naj vsak preračuna kdaj priti na omenjeni prostor. 2al, da je ta konferenca omejena le na severni Illinois in južni Wisconsin. Moja želja je, ko bi bilo mogoče, da bi vse organizacije prišle skupaj, nekega lepega "dne, vse, ki spadajo k Prosvetni matici, katerih je sto-štirintri-deset (134), da bi tako skupno reševali probleme s katerimi se srečujejo pridružene organizacije. O kulturnih problemih našega naroda v Ameriki bi lahko tam razpravljali, o našem tisku in vseh naprednih aktivnostih se bi rešetalo na taki skupščini. Seveda — kaj takega bi vzelo več časa in vezano bi bilo z več stroški. Toda potrebno je: ker kot izgleda, razne naselbine več ali manj mrtvijo. Treba je malo življenja, posebno v manjše kraje ga je potrebno zanesti, ker se loteva našega naroda nekaka pasivnost. Res je, da se staramo, da nas je vsak dan manj, toda to ni vzrok, da bi duševno prej Tmiiricot telesno, in prav to se dogaja danes po mnogih krajih. Ako kdo tarna, da je nas malo— in kritik, a manj poznan nam tu v Ameriki, je pa zelo dobro poznan v Jugoslaviji in čislan, in zdravnica dr. Franja Bojc-Bidovec, ki je zaslovela za časa se kaj Tone zdravi, ker se je precej pobil, ko je drevje obrezoval. Zdaj že hodi naokoli in se srečuje z mnogimi prijatelji, ki posečajo njegove prostore, a je še vedno v nekakem obodu, zaradi varnosti hrbtenice. Duluth, Minn. John Kobi Do 1. junija, ko to poročilo pišem, so priglasila svoje zastopnike sledeča društva: imenoval bom samo številke društva — št. 1, 8. 14, 16, 39, 86, 104, 192, 344, 559, 747, 764. Vsa ta društva so pod odkriljem SNPJ. Priglašenih od omenjenih društev je 34 zastopnikov. Nadejamo se, da bodo kot običajno zastopane tudi razne druge organizacije, predvsem iz Waukegana, in pa JPZ Sloga. Priglasili so svoje zastopnike tudi društvo 102 SNPJ, Federacija društev SNPJ v Chicagu in Čitalnica Slov. Nar. Doma v Waukeganu. Zdaj naj še omenim radi vožnje. Iz Chicaga bomo šli z avtomobili. Zbrali se bomo ob osmi uri naš čas v Slovenskem delavskem centra in od tukaj skupaj odrinili kakor hitro pridejo zastopniki iz te okolice skupaj; Ni- partizanskih borb, ker je zelo Je P°sl»l znesek še za tri nadalj-mnogo žrtvovala kot zdravnica nie koledarje, v prid ranjenih borcev. Vsi tri- Lorain. Ohio — Johanna Kris-je so odlični gostje in vem, da, toff je obnovila naročnino in so njih predavanja nad vse zani- poslala znesek za koledar miva. I _ Forest City, Pa. — Felix Rozina je poslal znesek za 11 prodanih koledarjev. llerminie. Pa. — Anton Zor-nik je poslal znesek za 12 na-ročninin, ki so bile že omenjene, za sto koledarjev, in pa listu v podporo $7.40, o čemer je že tudi bilo poročano, to je, imena prispevateljev. Renton, Wash. — Mike Peter-lin je obnovil naročnino. Poslal Fred Medvesek. Milwaukee. Wis. — Louisu Barborichu sta obnovila naročnino John Jenko in Ignac Ko-kosin. Z njim se bomo tako videli na konferenci. KONGRESNA KNJIŽNICA riščanju, ki jih širijo ignorant-ni in zlokobni propagandist!. In ako je pisec pisem uposljen recimo v kaki majhni tovarni, ki izdeluje dele za izpolnitev večjih objektov velikih tvornicah, tedaj lahko podčrta dejstvo, da bi se brez velikega podjetništva tudi malim podjetnikom slabo godilo; skupno delovanje malega in velikega podjetništva je napravilo Ameriko kar je danes. Vsi se ukvarjamo z businesom in smo takorekoč soudeleženi v velikem podjetništvu na en ali drug način — kot delavci, in-vestorji, odjemalci, upravitelji in tako naprej. Vsak dan dopri-našamo vsak na svoj način, da more business naprej v korist dežele. In če tako povemo v pismih svojim preko morja, tedaj jim damo pravo sliko Amerike. (To, kot je povedano že v naslovu, je iz urada CCAU.) WiW»VAW»V«ViV»V«VAV,V Tole mi ne gre v glavo ? Prvega januarja letos je bila rati za izdelovanje photostatov kongresna knjižnica v Washing- knjig, rokopisov, zemljevidov, tonu, D. C. stara 150 let. V teku časopisov itd., za primerno ce kakor pa ne pozneje kot 8:30 pa če se še tisti porazgubimo, pal čikaški čas. Vsi z avtomobili, ko ne bo nas nič. Treba je delati, pridejo v Milwaukee do Greenfield Ave., naj zavijejo na levo svojega 150-letnega obstoja je postala velika narodna institucija, ki služi vsakemu, ki ima resno zanimanje za številne pro-učevalne in druge vire, shranjene v njej. Sicer je knjižnica bila in je še predvsem namenjena članom kongresa v svrho podatkov in proučevanj. Potreba po kongresni knjižnici se je pokazala že v času, ko se je kongres pripravljal za stalno preselitev v Washington — še v Philadelfiji je bil torej sprejet v zbornici predlog za nakazilo $5000 v svrho nabave knjig, "ki bodo potrebne kongresu v omenjenem mestu Washingtonu," in predlog je obenem nalagal, "da se knjige namesti v pripravnem stanovanju v Kapitolu .. Tak predlog je bil sprejet v letu 1800. Ze leta 1814 je imela kongresna knjižnica čes tritisoč knjig; toda 24. avg. istega leta so bile knjige uničene tekom vdora angleških čet, ki so zažgale prestolnico tvojna 1. 1812). Prvotna ozir. izvirna zbirka knjig je bila nadomeščena ko je kongres kupil privatno zbirko knjig no. Morda najvažnejši je Union Catalogue kongresne knjižnice v katerem so zabeležene vse knjižnice po Zed. državah, ki imajo knjige potrebne v svrho raznih študij in raziskovanj. Vključene v tem seznamu so celo nekatere zunanje dežele. Sredstva za vzdrževanje knjižnice nakazuje kongres. Knjižnica pa dobi tudi nekaj lastnih dohodkov in drugih gmotnih sredstev. Poznana je kot ena največjih knjižnic na svetu. Sedanji direktor je Luther Evans. PISMA IZ AMERIKE Omenjanje velikega podjetništva (Common Council for American Unity) Italija nima v jugoslovanski coni ničesar več iskati Tako ugotavlja S 1 o v en s k i vestnik, ki izhaja na Dunaju in je glasilo koroških naprednih Slovencev. Njegov članek pod gornjim naslovom se glasi: "Pred in po volitvah v jugoslovanskem delu Svobodnega tržaškega ozemlja je dosegala imperialistična gonja italijanskih iredentistov svoj višek. Da bi dali tej gonji tudi uradni značaj, je italijanski zunanji minister grof Sforza ponovno predlagal, naj Jugoslavija, če hoče dobre sosedne odnose z Italijo, pristane na noto treh zapadnih velesil o vrnitvi celotnega tržaškega ozemlja Italiji, ter naj bo tak jugoslovanski pristanek osnova za ' sporazumno" reševanje tržaškega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. Medtem ko so italijanski imperialist* Čemu se unije briga}« za zvišanje penzij samo v svojih področjih namesto za vse, to mi nikakor ne gre- v glavo! Mar ne vedo, da delodajalci večino delavcev odšlo ve predno so 65 let stari? Kaj jim je potemtakem lepo zveneča pokojnina, ki jo vidijo le na papirju, a do nje niso upravičeni! Le čemu organizirano delavstvo tega ne za-popade, tudi to mi ne gre v glavo! treba je aktivnosti, pa nas ne bo tako mala Tudi če bi nas bilo na milijone, pa da ne bi nikdo ničesar storil za splošnost, za skupni blagor, bi vsi ti milijoni ne pomenili prav nič. Kakor se posameznik otepa smrti, se poslužuje vsakovrstnih sredstev za podaljšanje živ ljenja, tako je treba javno življenje naroda oteti smrti. Cerkev se briga za versko stran naroda, a za kulturno in socialno potrebo se mora tudi nekdo brigati. Vse take stvari bi po mojem mnenju spadale pod okrilje Prosvetne matice. Dobro bi bilo, da bi se take konference vršile tudi po drugih krajih, kjer je več društev, ki spadajo k tej ustanovi. Da bi se medsebojno vzpodbujale k aktivnemu delu v prid skupnosti. Saj življenje je še tukaj, četudi tako tarnamo na spločno, toda če pogledamo po večjih naselbinah po Ameriki, vidimo, da si povsod grade narodne domove, ali predeljujejo stare, da ustrezajo potrebam. Vse to je dobro znamenje! Več je takih domov. Bolj je potrebna vez med eno in drugo naselbino in to po vsi Ameriki. To vez vam lahko nudi Prosvetna matica. Priznati moram, da zadnja leta ni bilo zadostnih moči, da bi poopeiili. to delo kakor bi bilo to potrebno. To ne pomeni, da res ni nikogar, ki bi to vršil pač pa moramo priznati, da smo postal i malomarni, da se zanašamo drug na drugega, treba je, da, stopimo skupaj in vsak nekaj opravi in kakor povsod, tudi tukaj velja oni stari rek, da slogi je moč" in tudi uspeh je le v slogi. in gredo zapadno po Greenfield Ave. do So. 136 ceste in tam ustavite ravno pred prostori oziroma dvorano, kjer se vrši ta konferenca. Oni pa, ki gredo z North Shore železnico, naj izstopijo na 6th St. in National Ave., kjer jih bodo čakali z avtomobili naši postrežljivi Milwaučani in jih odpeljali v konferenčne prostore. To, upam, bo zadostovalo, kar se tiče potovalnih navodil, vse drugo bom pa še osebno pisal na vodilne osebe pripravljalnega odbora. Torej na svidenje! Do/gost življenja -rastlin Dolgost življenja našega je Thomasa JeHersona. L. 1851 'pi kratka, prav, pesnik. Dolgost je blla tudi u zbjr|ra iwljenja rasti,n je pa s.lno rax- jinsko um<*na v ^ ™ hena. Plesen živi le nekaj ur, o * . • , .^r.! ' . K libanonski cedri pa pravijo da f^J* b'la k™in* učaka več Usoč 1«. Pravijo, 2 knj'*n,ca- kl delali svoje račune, tr -z .. „ ,, I medtem ko so se menjavale no- Kopiscmoprijateljem ,„ scv te veIesi, me(J ^ al* ££ | dom o tržaškem vprašanju, kTje Je spet postalo predmet svetovnega zanimanja, pa je Jugoslavija čitvi jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja ali vsaj nekaterih delov te cone na noben način ne prispeva k sporazumu med obema državama in jugoslovanska vlada je ne more sprejeti kot podlago za bodoče razgovore. Odgovorilo pa je tudi prebivalstvo jugoslovanske cone samo, ko je z udeležbo na volitvah izglasovalo mogočen plebiscit za ljudsko oblast ter jasno in glasno povedalo, da se v Istro ne sme več povrniti imperialistična Italija, da te Italije ne mara in da hoče živeti svobodno po svoji volji." bro misliti na kritiko, ki najčešče namerjena proti Ameriki. Najsi obstaja tudi samo dvom ali napačno pojmovanje, sovražna propaganda poskrbi, da SREČA odločno povedala svoje mnenje v zvezi s Trstom. Zastopniki jugoslovanske vlade so nedvoum- Pred SANSovo konvencijo so pri A. D. ugibali kaj bo znjim. Dejali so celo, da dobi nov "komat". Toda SANS je ostal kot je bil, brez "komata" pač pa je dobil novega "furmana", ki bo bičeb pokal prav na ušesa A. D. Kakor sedaj' izgleda, bodo najbrž z nami v Milwaukeeju tudi obiskovalci iz stare domovine, o katerih smo že čitali v listih in so ob tem pisanju še v Clevelandu. To so dobro znani pisatelj in pesnik Tone Seliškar, (po njegovih delih je znan slehernemu Slovencu v tej deželi), Drago Sega, ki je tudi književnik Zdaj pa s tedenskim poročilom naprej, ki je pa zelo kratko: Pueblo, Colo. — John M. Sto-nichu so obnovili naročnini Mary Babnik, Anton Marinsic Frank Pechnik in Stonich je obnovil svojo. Poleg tega je posla znesek za nadaljnih pet koledar jev in listu v podporo je prispe val John M. Stonich $3.65. Chicago, IU. — Valentin Me sec je obnovil naročnino. Izroči Arley Bozicnik. La Salle, III.—Anton Udovich je nas obiskal v uradu in ob enem izročil naročnine za Mihaela Mente iz Oglesbya, in Pete Banicha iz La Salle. Izročil je tudi znesek za 36 prodanih koledarjev in 4 oglase, in listu v podporo, ki je prispeval Pete Ba nich $1 in sam Anton Udqvich $10.20. S tem Udovichem sva blizu skupaj doma. Mogoče, da sva tudi v kaki dalni žlahti, pa midva nič ne vema zato; saj sva vse eno prijatelja. Willow Springs, III.—Končno sem dobil toliko časa, da smo obiskali našega dobro znanega Antona Kegla in njegovo ženo fceveda Pogledati smo šli kako so libanonske cedre videle kralja Davida. Kristusa. Ne cveto več, ne rode več semena, a stoje še vedno nepremagljive. Silno star je znameniti kostanj di centi cavalli na Siciliji. V Nemčiji stoji več hrastov, pod katerimi so posedali stari Germani. To so priče iz davnih časov in če bi znale pripovedovati, bi nam lahko povedale mnogo nepoznanih stvari. Libanonske cedre bi znale povedati o tajnosti rje prostega železa, ki je bila znana davnim prednikom, nam pa je kljub vsej naši znanosti nepoznana. V Delphih stoji že 2000 let 7 m visoka soha iz kovnega železa, ki ne rjavi. Se je razločen napis, katerega je vgraviral pred 2000 leti izdelovalec v sanskritu. Rastline, ki so sočne in vodene, živijo kratek čas, eno ali dve leti. Pa tudi med temi je razlika. Take, ki so brez duha, živijo krajšo dobo od onih, ki močno dišijo. Pšenica, jačmen, oves in druge žitarice žive eno leto. Tirnijan ali dušica, žajbelj, pelin in druge dišavnice pa žive tudi po dve in več let. Fižol pre-klar je silno trdoživ in bi vzdržal tudi dve leti, če bi ga mraz ne stisnil. Akantus in bršljan živita tudi po 100 in več let. Starosti rubusov ni mogoče določiti, ker vejice rinejo v zemljo in iz-raščajo nova drevesca. Visoko starost dosežejo počasi rastoča drevesa npr. hrast, lipa, bukev, kostanj, javor, brest, pla-tana. oljka, palma, murva. Hitro rastoča drevesa kakor smreka. breza itd. imajo manj trd in manj odporen les ter žive krajšo dobo. Najtrši les pri nas ima hrast, zato doseže lahko tisoč in več let. Jablana doseže tudi 100 let, hruška pa prej opeša. Breskev propade v desetih letih, sliva vzdrži tudi 15 let. Trdoživ je skorž. Toda tudi trdi les še ne jamči vedno dolgega življenja. Oreh, hruška, cipresa, akacija, brin, zelenika ali pušpan imajo trii es, kot npr. lipa in vendar vse e trd ©že prekosi lipa kljub svojemu mehkemu lesu. Danes ima kongresna knjižnica več kot osem in pol milijona knjig in brošur; več kot e-najst milijonov rokopisov; skoro dva milijona zemljevidov; malo manj kot milijon glasbenih knjig in veliko število rekordov, dalje zbirke časopisov, filmov, mikrofilmov in raznih drugih predmetov. Med listinami te ogromne knjižnice je najti rokopise skoro vseh predsednikov dežele od George Washingtona do Coo-lidg-a in mnogih državnikov ter političnih osebnosti od Aleksandra Hamiltona, prvega zaklad-ničarja, do George W. Norrisa. znanega republikanskega liberalca - senatorja i z Nebraske Knjižnica ima tudi največjo zbirko knjig in podatkov o letalstvu. Poseduje veliko kitajsko zbirko, kot tudi zbirko ruskih knjig in publikacij, ki je izven Sovjetske Rusije najboljša. Zbirke knjižnice so se povečale odkar se je knjižnica preselila iz Kapitola v veliko granitno poslopje Kongresne knjižnice. To je bilo 1. 1897, 1. 1939 je dobila knjižnica prizidek in skupno z glavno stavbo krije knjižnica sedaj 36 akrov podne-ga prostora, ima za 250 milj polic, 20 čitalnic, posebne police za knjige namenje študentom raznih predmetov, poleg tega pa 225 sob za študije, ki jih vodijo učenjaki proučujoči materija! za razne projekte v korist dežele. Kot kongresna knjižnica pod-vzema tudi razna raziskovanja in proučavanja potrebna v zvezi z delovanjem zveznega kongresa. - Kot narodna knjižnica se je razvila z dovoljenjem kongresa. Knjižnica je na razpolago za podatke vsakomur od koder koli in to brezplačno in brez kakega izrecnega priporočila Služi celo onim, ki ne morejo priti v Washington — ako kdo resno želi kako knjigo ali delo, ki ga ni najti nikjer drugje, mu bo njegova krajevna knjižnica skušala isto dobiti iz kongresne knjižnice na posodo. Knjižnica razpolaga s pripravami in apa- to izrabi in naredi iz komarja t i- » . . , konja Vsi. ki sodelujejo v tlj1 \dU S° 'T"' glede "kampanji resnice" Udo Istrc Trfa k Ita" skusali to popraviti kot b£io 'V narejem brez krfmarJa-najboljše mogli. Tu omenjamo le eno tako na pačno pojmovanje in to se tiče vloge velikega podjetništva Ameriki. Kakor je pokazal pregled mišljenja o Ameriki ozir. Zed. državah, izveden po Common Council for American Unity, ljudje tamkaj mislijo, da veliko podjetništvo — "Wall Street" kot se pogosto naziva — kontrolira ameriško življenje, oblikuje našo narodno in mednarodno politiko in smernice ter tlači ljudstvo. To se morda zdi fantastično; vendar je dolžnost slehernega pisca pisem v stari kraj, da se poba vi resno s tem vprašanjem in pove resnico. Kaj je veliko podjetništvo? Končno nič, razen podjetništvo, ki se je razvilo, da ustreza pp-trebam velikega kontinenta. To je podjetništvo usmerjeno v pro izvajanje onih potrebščin, ki so neobhodno potrebne za nas kot za posameznike in za deželo sploh, kot tudi za našo in njeno varnost. Brez velikega podjetništva ne bi bili dobili zmage v vojni. Tu di ne bi imeli dolgih vrst avtov pralnih strojev in sličnih naprav dovajanih iz naših tovarn v svr ho gradnje boljšega življenja za povprečnega človeka. Brez take masne produkcije bi se dvigale cene, zaposljenost bi padala, plače lezle nizdol in celoten sijajen prospekt ameriške obilnosti in bogastva bi potemnel. Glede govora grofa Sforze je napisala beograjska "Borba" med drugim. Poraz te kampanje bo hrati poraz iluzij o priključitvi novih ozemelj, kjer prebiva v večini slovansko prebivalstvo. Jugoslovanski narodi ne bodo dovolili za nobeno ceno, da bi se uresničile sanje tistih. ki danes skušajo spet dobiti tisto, kar je zgubila Musso-linijeva Italija. Jasno bi jim moralo biti, da je jugoslovanska cona Tržaškega ozemlja, na katero so se v prvi vrsti spravili italijanski iredentisti, izven diskusije in da Italija nima v njej nič več iskati. Prav tako je izjavil tudi ravnatelj urada za informacije pri jugoslovanski vladi Vladimir Vrh hriba, na katerega se vi-jeta z obeh strani vijugasti stezi, je stala Sreča. In po navadi muhasta ter razvajena Sreča je čakala C ki bi se mu pod vplivom mo-mentanega nagiba izročila. Naenkrat zapazi v daljini, tam kjer se obe stezi spajata s horizontom, dve jedva zapazljivi točki, ki pa sta polagoma prihajali blizu, tako da se je videlo, da sta to dva človeka, ki se pregibata v smeri na vrh hriba. Sreča se je ogrnila v tančico, ki jo je napravila nevidno in sklenila je, da se oklene tistega od obeh, ki pride najpreje na vrh. Od vzhoda je prihajal močan, velik mož, pametnih oči—bil je kak uradnik ali celo trgovec _ ali pa oboje. Od zapada pa je šel mladenič; lahko, hitro je korakal. Oči so se mu svetile polne veselja; čelo mu je bilo vedro. V rokah je nosil liro. Pesnik. Ko sta tako korakala _ mo- Je več načinov, ki se jih more poslužiti pisec pisem, da nudi pravo sliko in značaj velikega podjetništva. Skoro gotovo je zaposljen v kaki veliki tovarni in v tem slučaju lahko navede naslednje: svojo plačo, koliko ur dela, plačane počitnice, kafete-rijo v kateri dobi južino po zmerni ceni. Pripomni lahko, da so bile, baš v veliki industriji zgrajene in organizirane največje in najjačje unije za zaščito delavca in za njegov dobrobit. To se bo glasilo dokaj drugače nego storije o tlačenju in izko- Dedijer. ko je med drugim de- dri mož podasi in previdno jal: Sforzova zahteva po priklju-1 (Konje na 3. strani) kaj lahko stori vsakdo izmed nas v korist PROLETARCA"? M • Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • Afltlrajmo med druf Imi naročniki, da atore lato • Priapevajmo v PROLETARCEV tiakovnl sklad in priporočajmo to tudi drurlm • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari • Naročajte slovenske In anfleike knjige ii PROLETARCEVE knjigarne • Poskrbite, da al naroče AMERIŠKI DRUftlNSKI KOLEDAR val tisti, ki tega še niao storili • Naročite KOLEDAR tudi avojcem v atarem kraju In enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za na I list kolikor moro, pa bomo vse težave imagovalil ll PROLBTABBC June T, 1950 Oboroževanje proti komunizmu ne bo doseglo svojega smotra — čemu ne? (Dalje s 1. strani) mačega ljudstva. Italija se je v obeh svetovnih vojnah izkazala za strahopetno militaristično "siloKriči, a ko je treba udariti — zna italijanska vlada udariti edino po domačemu ljudstvu. Ako se vojna jutri dogodi npr. med Italijo in Jugoslavijo, bo Italija tepena — razen ako ji priskočijo na pomoč Zed. države. In namen Trumanove administracije je ,da se mora sedanji italijanski režim obvarovati za vsako ceno. Le zato ga zalagamo z orožjem — toda ne za borbo proti sovjetski agresiji temveč zoper tiste mase italijanskega naroda, ki so s sedanjimi razmerami nezadovoljne. Isto velja qlede naše politike v Franciji. Kaj pa je pomenila "mogočna" francoska armada v vojni proti Hitlerju? In koliko je zalegla "nepremagljiva" magi-notova črta? Nič. Toda kadar se gre zoper domače ljudstvo — pa naj si bo v Italiji ali v Franciji, pa se ga s tanki, strojnicami, solznicami ter s krepeljci kaj lahko nabije in ukroti. Čemu naj mi oborožujemo Belgijo? Njen kralj se je Hitlerju podal skoro kar preko noči. Ali pa Luksem-burško, Nizozemsko, Dansko itd. Vsak dolar je — kar se obrambe zoper Rusijo tiče, vržen proč. Pomagalo pa bi dvigniti življenski standard v teh deželah in kadar bo ljudstvo v blagostanju, bo gluho za propagando iz Kremlja. A sedaj ni. Zato ne, ker mi podpiramo le kapitalizem — in to takega v Evropi, ki je najbolj starokopitnega kova. Sicer tam drugega sploh ni. Kaj smo dosegli z rešitvijo grške dinastije ter njenih reakcionarnih podpornikov? Zmago, seveda. Toda koliko ie ali koliko bo vredna — ako ne ustvarimo v Grčiji pogojev, ki bodo ljudstvu nudili svobodščine ter dostojno življensko raven? Kaj so zalegle naše milijarde, ki smo jih izdali na Kitajskem v pomoč koruptni čiang Kaiškovi vladi? Nič — in sedaj wisconsinski Joe McCarthy že mesece kriči, kakor da je Truman prodal Kitajsko Rusiji za prazen nič. Ni res. Vseskozi pod Rooseveltom in pod Trumanom je zvezna vlada storila vse kar je v danih okol-ščinah zmogla, da bi preprečila zmago takozvani komunistični revoluciji. Slednja ni bila od zunaj deležna nikake posebne pomoči, razen v kolikor je po vojni ugrabila orožja iz zalog japonske municije in pa kar ji ie prišlo v rpke one,, ki so jo Čiang Kaišku pošiljale Zed" države. Pobijati komunizem z m uniči jo, to ne gre. Predsednik Truman se ie o tem sedaj — ob tej pozni uri — že lahko uveril. Enako njegov državni tajnik Dean Acheson. Toda iz njunih predlogov za nadaljno oboroževanje izgleda, da se vzlic vsemu nista iz svojih izkušenj še nič naučila. Torej plačujmo in se rinimo tja kjer ni drugega izhoda kakor tretja svetovna vojna. Skuša/mo na kak način preprečiti tak izid. SREČA (Konec z 2. strani) mladenič naglo in brezskrbno — pomigala je Sreča mladeniču, naj pohiti, ker zaželela si ga je. In kako bi tudi moglo biti drugače, saj je razdalja med mladeničem in Srečo bila zelo majhna, medtem ko je previdni potnik počasi stopal ln imel še precej pota do nje. Kar prifrči pred mladeniča iz zadaj stoječega grmovja pisan, bleščeč metulj. Komaj ga pesnik zagleda, obstane in zabren-ka na strunah svoje lire navdu- šeno pesem lepoti narave. Med tem pa ko je mladenič stal in brenkal, je prispel zložno potujoči mož na vrhunec in objel prestrašeno mu naproti se stegajoči roki prekrasne žene. Sreča, ki je s strahom opazovala mladeničevo počenjanje, je zatrla solzo in se podala brez besede — drugemu. Čemu toliko prepira o politiki, namesto proti politiki, to mi nikakor ne gre v glavo! Kaj pravzaprav je politika, tudi tega ne zapopadem! Mar ne bi bilo lepše biti za ljudji, namesto za politiko, tudi to bi rad vedel! SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS. Klub Naprej št. 11 JS2, hoče naprej Bridgeport, O. — Ni nas mnogo v tem klubu — samo ducat člunov, vzlic temu pa smo še vedno aktivni. Podpiramo vse napredne akcije finančno, v kolikor nam blagajna dopušča in delamo v drugih aktivnostih. Na prejšnji seji smo sklenili prirediti piknik v korist Proletarca v nedeljo dne 25. junija. Vršil se bo na farmi Joe Skoffa v Bartonu, Ohio. Vabimo nanj vse naše prijatelje in somišljenike. da nas posetijo. Sešli se bomo v prijateljski družbi, se zabavali ter se lahko v prosti naravi o marsičem tudi pomenili. Na razpolago bo hladne pijače in jedil, da ne bo nikomur treba biti ne lačen, ne žejen na Skoffo- vi farmi. Torej na svidenje 25. junija! OHIO SNPJ DAY bomo praznovali v nedeljo 13. avgusta v Bridgeportu. Glavno odgovornost za to slavnost je na seji federacije prevzala mladina. Njenim aktivnostim načeljuje Johnny |.autar iz Moundsvilla, W. Va. Tako je sedaj glede dela vse urejeno, katerega bo jako veliko, če ga hočemo uspešno završiti. Ta slavnost bo tik ob državni cesti št. 40. Več o tem pozneje. Izdane bodo programske knjižice in trgovci, društva in posamezniki so prošeni, da se odzovejo v njo z oglasi. Glavna govornika bosta Jos. Culkar ter Milan Medvešek. Slednji nam bo lahko kaj povedal tudi o starem kraju . Plesalcem bodo igrali popoldne Joe Stanfel in njegov orkester in zvečer orkester Stan Kobala iz Girarda, O. — J. V. Če je pošta sedaj pozha grajajte njo (Konec s 1. strani) kraja v naš urad. Drugače pa bi tudi "Air Mail" pismo ležalo v nji do ure. ko se prične takozva-no rednor dostavljanje. Čudno, da imamo denarja na pretek za oboroževanje, za penzije kongresnikom, sodnikom, za vsake sorte nepotrebne potrate, ne pa za stvari kakor je pošta, zdravstvo in šolstvo! Vzhod in zapad za naklonjenost nemškega naroda (Konec s 1. strani) bomo pa delali ako nam boste tovarne "pokradli!" Apelirali so na ameriško oblast, da naj ona posreduje ter prepreči nadaljno razdiranje in izvažanje. In res je rekla angleški vladi, naj ne vzame vsega kar ji je bilo določenega. Angleži so odnehali, ker so tudi v Nemčiji odvisni od Zed. držav. Amerika namreč plačuje okupacijske stroške tudi ! Angležem, ne samo svoje. Nemčija ho pritegnjena v zapadni blok Amerika hoče, da bo zapadna Nemčija prijateljska zapadnim silam in sodelovala z njimi bo-f disi v sedanji "mrzli" in morebitno "vroči" vojni proti Rusiji. V ta namen je treba odne-havati z okupacijo, dovoliti Nemčiji spet svobodno trgovanje z vnanjim svetom in jo sprejeti medse za enakopravno članico zapadnega bloka. Francozi so temu nekaj časa najbolj nasprotovali. Posebno pa so ugovarjali ameriški želji, da se zapadni Nemčiji dovoli tudi oboroževanje, ker le ako bo močna bo v stanju zajeziti sovjetsko agresijo. A nedavno pa je francoska vlada sama presenetila svet s predlogom Nemčiji za združenje njene s francosko industrijo. Ni prav jasno, kako bi bilo to mogoče, a francoski .minister vnanjih zadev Robert Schuman meni, da je stvar izvedljiva in da naj bi se tudi Belgijo in Luksemburg pritegnilo v tak kartel. Tako bi vse te države premogovnike ter druge rudnike vzajemno izkoriščale, delile bi si trg sporazumno in usoglasile produkcijske stroške. Bojazen pred nemško konkurenco Anglija tej ideji ni naklonjena. Hoji se, da bi jo ta zveza obrala za trge po svetu, kamor izvaža svoje izdelke. H Sploh bo Nemčija, čim jo za-" padne sile nehajo kontrolirati in ji dale svobodo v ekonomiji, spet tekmovalka in Aglija se boji, da bo njena trgovina lzpodri-vana posebno v južni Ameriki. Rusija pa naobratno Nemčijo vabi v svoj ekonomski blok. In res je bila Rusija nekoč ogromen trg za nemške produkte in pa ves Balkan. Predvojna Jugoslavija je kupovala stroje in razno drugo blago skoro izključno od Nemčije. Ko okupacija preneha, ni izključeno, da se ekonomsko tudi zapadna Nemčija osloni na Sovjetsko /vezo. Ameriška politika stremi tako možnost preprečiti in zato hoče, da pristopi v zapadni blok in se pridruži tudi Mar-shallovemu planu. Nemci so danes torej v ugodnem položaju, ker jih na eni strani vabi medse ameriški blok in na drugi pa se jim Rusija predstavlja za resnično prijateljico in da le zapadne sile so vzrok, da okupacija ni še prenehala. Skrb za počitek in zdravje delavcev v novi Jugoslaviji (Konec s 1. strani) mnogo udarnikov, racionaliza-torjev in novatorjev. Počitniški domovi za učence v gospodarstvu Tudi učenci v gospodarstvu so letos dobili svoj počitniški dom, ki ga je odprl Centralni odbor enotnih sindikatov Jugoslavije v Dubrovniku. Poleg tega je organiziral še dve taborjenji v Bohinju in Orebiču. V domu in na taborjenjih je v letošnjem letu brezplačno letovalo pet tisoč štiAisto mladincev-de-lavcev. To je bilo plačilo za njihove delovne uspehe. Skupno življenje v teh domovih, skupni izleti, igre, vse to jih je še tesneje povezalo in v njihovih srcih še bolj razplamtelo ljubezen do domovine. Počitniški domovi—nov svet— svet oddiha in razvedrila Mnogi izmed gostov delavskih počitniških domov so bili prvič na letovanju. Trdi žulji na rokah so se med počitnicami polagoma ogladili. Dosti jih je bilo, ki so prvič videli morje, se na koncertih seznanili s klasičnimi deli priznanih umetnikov, bili v gledališču. Na izletih, ki jih je organiziralo vodstvo doma, so se seznanili z raznimi kulturnimi znamenitostmi, si ogledali kraje, ki jih prej niso poznali. Delavci, ki so letovali v Opatiji, so ob.iskali znamenito Postojnsko jamo, letoviščarji iz Bohinja so si ogledali Bled, Vintgar in slap Savice. Iz počitniškega doma v Gozdu Martuljku so organizirali izlete v Kranjsko goro, ogledali so si skakalnico v Planici, nekateri so se povzpeli celo na Triglav. Poleg zabavnih izletov so bili priljubljeni tudi poučni izleti. Letoviščatji so o-biskali bližnje tovarne in zadruge in se tovariško pomenili z delavci o njihovem delu. Tudi športa niso zanemarili. Merili so se v šahu, odbojki, veslanju, plavanju in drugih igrah. Mnogi so se med počitnicami naučili plavanja. Skratka: zaživeli so v novem, čudovitem svetu, ki je bil nekoč zanje zaprt in zaklenjen z devetimi ključavnicami. In ko je bilo konec počitnic so se vrnili k svojim strojem in delovnemu orodju poživljeni, okrepljeni in obogateni z novimi doživetji, ki so še bolj utrdili njihovo samozavest ter veselje in volje do dela. "Tri tedne sem počival, dobro jedel in spal, se veselil in učil.i zdaj pa veselo zopet na delo. Lahko je delati — če delaš z veseljem!" je z okorno roko napisal v počitniškem domu v knjigo 62 letni kovinar-udarnik. Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) A ta samozavest in vera je bila le odziv včerajšnje razdra-ženosti, zakaj ko se je zjutraj ustavil v postajni restavraciji v Ljubljani, je postal spet malo-dušen. Pri Svetem Ivanu je imel določen cilj: Ljubljtna. A U cilj se je nenadoma ustavil tu na postajnem dvojezičnem napisu: LPUBLPANA. Od postaje dalje pa se je Ljubljana cepila na ulice. Ko se je pri beli kavi odločal za cilj, mu je spet stopila pred oči vsa strašna in trda resničnost življenja. V to Ljubljano se je več ko leto dni zatekal s pismi, iztaknil je poslednjega človeka, a vse zaman. Korena niso potrebovali nikjer. Z brezupom v srcu je dognal, da mu samo še nekdo lahko pomaga: njegova žena. Ta je imela zveze. Ako bi seveda hotela ... Ko je Koren — in tega še ni tako dolgo — prvič poskusil razgovor z njo po nekem svojem znancu, niti odgovora ni dala. Od takrat se gotovo ni spremenila. Kaj naj ji nudi ta propadli mož? Ne usmiljenja, še manj ima ljubezni do njega. Na ljubezen je on na najbolj grd način pljunil in ona je v dvajsetih letih to pač prebolela. Tako se ga je lotil obup, še preden je stopil na ljubljanske ulice. Kljub temu, si je dejal, če je že tu, pojde do kraja. Pa bo vsaj enkrat videl, ka\o je. Dopoldne je obiskal * ;nekaj zqancev, ki so mu že v pismih slabo odgovorili. Sprejemali so ga hladno, "službeno", in si oddahnili, ko je odhajal. Še na kosilo ga ni nihče povabil. "Preneumno," si je dejal Koren, tavajoč po ulicah. "Na vsak način hočejo, da se ubijem, zares hočejo moj konec . . Potem se je vprašal, če naj sploh še gre k ženi. Pri Svetem Ivanu se mu je sinoči sicer zazdelo, da mora končati z vsem tistim, najprej z dvajsetimi leti in še posebej s svojim norim "šmonov-stvom", da mora začeti znova, najti mora spravo s svojimi ljudmi, kolikor je to sploh mogoče. Resnično je Korena za trenutek obšlo domotožje po poštenosti, po lepem, urejenem življenju, tudi po — pokori, če je treba ... Na ljubljanskih ulicah pa je po brezuspešnem poskušanju dognal, da zanj ni več rešitve. Samo dve poti mu še preostajata: ali se ubiti, nekje tu na teh ulicah in tako obračunati z vso svojo umazanijo in umazanijo sve- Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th 8TRKET Tel. CRawford 7-221« OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shin »ton Rd., Riverside, HI. Phone Rivenide 2212 Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naročite si dnevnik // Prosveta // Naročnina za Združeno državo (izvemSi Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta: $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co..$9.50 za celo leto:$4 75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list ln tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS ta, ali pa se vrniti k Svetemu Ivanu, v blato, in od tam po Kle-menčevih nasvetih naskočiti življenje, zmagati, uspeti in tako s silo prepričati svet o svoji pravilnosti in o svoji — poštenosti! Domovina, ki jo je bil izdal, bo propadla, o tem ni dvoma, toda ko bo propadla, bo nastopil kot njen rešitelj, da, kot rešitelj! Klemene ima prav: samo tam je zanj pot, nikjer drugod! Kljub temu je popoldne napisal dvoje pisem: za ženo in za otroka, ter ju po postreščku poslal na žpnin dom z naročilom, naj počaka na odgovor. Sam ni mogel kar naravnost k njim, hotel se je najprej na samem pogovoriti z ženo. Zahteval je brezpogojno sestanek z njo. Postrešček se je vrnil z ustme-nim odgovorom: Ne! Koren se je zagledal skoz okno Uniovske kavarne po Miklošičevi cesti mimo frančiškanske cerkve proti Prešernovemu spomeniku, Ljubljanici, hišam onstran Ljubljanice in proti gra-| du. Na križišču pred frančiškansko cerkvijo je mrgolelo ljudi.; Samo Prešeren je s svojo muzo stal kakor pred dvajsetimi leti,: in zadaj drevje na gradu. Nad hišami onstran Ljubljanice so letili golobi. Stara, nikdar spremenljiva podoba, le nekaj več ljudi je na ulicah. Ljubljana se je razširila v mestece. Toda Korenu je bila tuja. Poznal je stare ulice, poznal je stare hiše, ki so silile na ceste, se stiskale, in še vedno imele enako črne strehe. Naj se je Koren še tako odtujil mestu, je vendar čutil, da bi tu hotel živeti. Nekoč je bil obupal nad tem narodom, ampak narod je živel naprej svoje živ-yjenje, ni se zmenil za odpadnika Korena in ni obupaval. Kakšen vrag ga je bil premotil, da je odšel od tod? Tu bi bil novinar, in bi imel svoj dom in svoj kruh, in bi mu zdaj ne bilo treba gniti pri Svetem Ivanu! Ali je res šel zaradi politike? Ali pa je bilo vse skupaj na-i vadno pustolovstvo? Ce bi bil sam, bi še bilo, toda tu je pustil svojo družino. In za to stvar ni nikakega opravičila, ne v Ljubljani, ne kje drugod na svetu. Takrat se je Korenu sicer zdelo nujno in opravičljivo, a čas je zabrisal to opravičenost in tako je ostalo samo dejanje, golo, hladno in grdo: bilo je dejanje ali blaznega človeka ali pa navadnega bahdita, ki ne prizhava nobenih zakonov na svetu. A kaj pomaga zdaj razvozlavati to strašno uganko. Zgodilo se je in po dvajsetih letih je Jožef Koren nenadoma treščil v Ljubljano z velikim upanjem, da se bo po svojem skrajnem polomu življenja vendarle kje tu usidral, da se bo rešil pred strašnim Svetim Ivanom v Slovenskih goricah. Sveti Ivan! En sam znanec ga je vprašal: "Kaj prav za prav počneš tam? In kako si prišel tja? Ko bi Koren vedel, kako je prišel tja! Vedel je samo, da tam igra sleparja, da živi v koruznem zakonu, s tujo žensko, katero pa prodaja, ker bi sicer poginila, da berači in pri tem drsi v prepad in da je to življenje v celoti tako, kakršnega si preprosta, omenjena kranjska glava ne more predstavljati. "Neko knjigo pišem tam," je odvrnil. Znanec je radovedno vprašal: "Zanimivo. Kakšno pa? Roman? Znanstveno?" Sele v Ljubljani je Koren čutil, kako ne more govoriti o neki knjigi o Hitlerju, nič manj pa o angleških založbah. Kar so bedni učitelji pri Svetem Ivanu verjeli, je bila za Ljubljano pravljica, ali kvečjemu neumnost. -iT"- ^ 1"• "Nekake . . . spomine," Je dejal naposled. "Ne toliko osebne, kolikor bolj o dogodkih med prvo vojno. Tista doba še ni nič dobro pojasnjena." "Prepeluh je nekaj pisal o tem v Sodobnosti. Nisi bral?" "Bral," je prikimal Koren, dasi niti ni vedel, da izhaja kaka Sodobnost. *Pa saj veš, kako taki socialistički gledajo na dogajanja po svetu. Naposled pa Prepeluh ne more vedeti tega, kar vem jaz."' "Da," je kimal znanec. "Prav za prav je sramotno, da iz tiste dobe nimamo nič dokumentarnega. Bila je zanimiva doba in bi jo bilo treba osvetliti z vseh strani, zlasti vprašanja naših strank, potem vprašanje zastran Jugoslavije, ki nam je dejala toliko preglavic. A bi še kar bila ta nesrečna Jugoslavija, če bi jo le nekoliko pametnejši in pošte-nejši ljudje vodili. A vrag vedi, kako bo. Zdaj bi nas radi Švabi! Položaj je kritičen, kar je bila Francija tako tepena, a obupati nikakor ne smemo. Naš generalni štab je zelo odločen, pa tudi politiki dajejo odločne izjave!" Vse to je bilo Korenu malo mar, a moral je poslušati, če je hotel premotiti prijatelja — bil je odvetnik —, da bi bil mečji, ko mu bo Koren povedal ceno: borno posojilo pet sto dinarjev. Prijatelj jtipomežikoval, ožemal ustnice, naposled dal polovico brez besede, premolknil s političnim %razgovorom in Korena naglo odpremil do vrat. "Pacek," je zabrundal Koren zunaj, "vilo si je pozidal, razkošno živi, govori o politiki, kulturi, človečanstvu, pa bi mirno gledal, če se mu pred durmi obesim. Sluti, da mu ne bom vrnil in je bil previden: polovico brez potrdila . . Koren je moral biti tudi s tem zadovoljen, saj je nabral vsega do osem sto dinarjev in bi bil sicer zvečer na cesti, pa Še iz Ljubljane bi se ne mogel ganiti. Ljubljana se mu je zazdela nenadoma preveč strašna: bila je brez srca, okrutna in v njej bi poginil v enem tednu. Tu bi mu ne dovolili niti na klopeh v Tivoliju spati, kaj šele, da bi mu kdo ponudil skorjo kruha. Torej z ženo ni nič . . . * Ko je dognal to, ni bil več niti jezen niti razočaran, pač pa kar zadovoljen: bil je sam, brez dolžnosti, pa tudi brez ljubezni. Bil je vsemu tuj, tuj tudi v nekoč svoj i'Ljubljani, tuj pri nekoč svojem narodu. Ni ga potrebovala niti družina, ni ga potrebovala domovina. Vsi so ga izvrgli, ne samo kot zgubljenega sina, marveč kot izdajalca. In vendar je tudi on nekoč hotel dobro tej domovini, samo na drugačen način. Takrat ni potrebovala njegovih idej, danes ne potrebuje niti njega, celo ne pozna ga. Danes je Koren brez domovine, povsod tujec, človek odveč. (Dalje prihodnjič) ZA LIČNI TISKOVINI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SI VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 1838 N. HAISTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROiETARK SE TISKA PRI NAS NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. PROLETAREC, 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. A Yugoslav Wnkfy Devoted to Hio Interest of Ih« Workers O OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Iducational Bureau PROLETAREC NO. 2217 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. IDUCATION ORGANIZATION CO-OPIR ATI VI COMMONWEALTH Talking About 'Featherbeds/ Here Are Three Soft Ones Dentists, Doctors and Lawyers Crawl Under The Covers, Don't Want to be Disturbed Three loud shouts of "Socialism" come from various parts of the country. Let's trace them down to their sources. What do we find? "Fcatliecbedders!" And none of them labor union men! At Tuscaloosa. Alabama, the "organized dentists" blocked the city health department's plan to treat schol children's teeth with sodium fluoride, to prevent decay. The dentists said they opposed such treatment because it would he "socialized bedding." There will be fewer jobs for dentists if children grow up with sound teeth. At Charleston. West Virginia, a 55-year-old man suffered a "stroke" and was at death's door. His physician called one hospital after another. Not a single one would take in this "emergency case." It t*eems he had no money, and his doctor was not one of the "insiders'* who control the hospitals. As this man is a war veteran, he finally got into a Veterans' Administration hospital 50 miles away. In the same city, a woman was bleeding to death from a knife wound. No hospital would take her in until the city health department promised to pay her bill. Both the man and woman could have died for all these hospitals cared, and apparently would have died if government agencies had not come to their aid. They were saved by "socialized medicine." The doctors who run the hospitals express a great fear of "socialized medicine." What do they really fear? Are they afraid some doctors' profitable "featherbeds" might get mussed up? At Washington, the District of Columbia Bar Association voted "over whelmingly" against a proposal to set up a "Martial Relations Counsel" system such as has worked well in Detroit and some other cities. Under this system, the "counsel" and his experienced staff, all impartial public officials, listen to both sides and try to straighten out marital troubles before they end in divorce. If divorce comes nevertheless, they make recommendations to a court on the care and "custody" of the unfortunate children. Adoption of this system in Washington was recommended by three local judges who have seen the evils of the old way of handling divorces. But most members of the Bar Association, which is the "Lawyers' Union," turned it down. They said it would be something dreadful_ "socialized law."' What they really feared was loss of "featherbedding " Divorce cases are one of the most profitable branches of the law. Why have a public "counsel" around persuading married people to patch up their troubles and not get div