15. štev.
V Ljubljani, sobota 9. avgusta 1919.
1. leto.
Uredništvo je r „Narodnem domu", I. nadstropje. OpruTiiištvo na Marijinem trgu it. 8. — Telefon St. 44.
Mcpisl naj se franklrajo. - Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni SocijaHst“ velja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16 — četrt leta .... K 4 pol leta .... K 8-— en mesec . . .
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust
K 1-50
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
jugoslovanskim sotrpinom!
v Svetovna vojna ni prinesla tistim, ki so jo. povzročili, zaželje-nega uspeha. Mali človek, delavec in uradnik, mali kmet in mali obrtnik pa je postal žrtev te vojne. Tisti, ki so ga gnali na sve^ tovno morišče, so ga ogoljufali. Namesto socijalne pravičnosti kot plačilo za potoke prelite krvi, nam je ostalo gospodstvo nenasitnega kapitalizma; namesto svobode stoletja usužnjeifim narodom je nastopil brezobzirni imperijalizem zmagovalcev, ki je znova usužnjil narode in s tem zasadil kali novim vojnam, v katerih naj krvavi
zopet reven človek.
Dosedanji politiki in državniki ne morejo prinesti narodom miru in sreče, ker je ne smejo. Kapitalizem in imperijalizem, ki sta jih postavila na to mesto, jim tega ne dovolita. Ako hočemo, da pridejo narodi do miru in sreče, je treba spremeniti notranje socijalne in gospodarske razmere v vsaki državi tako, da se bo vsakdo zavedal dejstva, da smo vsi ljudje enaki, vsi enako upravičeni do vseh dobrin, da nismo rojeni eni za hlapce, a drugi za gospodarje in konec bo kapitalizmu in imperijalizmu, ki sta izvor vsega soci-jalnega zla.
Jugoslovanski sotrpini! Boju za dosego tega cilja, ki je v novem in lepšem življenju, smo sklenili posvetiti svoje moči in delo. Zastaviti jih hočemo povsod, kjer gre za dobrobit našega revnega človeka. V našem javnem življenju zahtevamo popolno demokratizacijo. V vseh javnih korporacijah morajo biti zastopani naši neimoviti sloji, oziraje se pri tem na njihovo številnost. Mi delajoči, a revni sloji smo steber države. V socijalnem oziru mora zmagati’ načelo, da je delavec lastnik delavne moči, ki je najvažnejši faktor pri ustvarjanju narodnega bogastva. Isto velja za uradnika, malega kmeta in malega obrtnika, ki ustvarjajo dobrine predvsem s svojo lastno delavno močjo. Zato gre razredu delavskega ljudstva glavni delež pri vseh dohodkih in dobrinah.
Torišče našemu delovanju je naša po volji narodov ujedinjena jugoslovanska država. Ni še zgrajena. Njeni graditelji hočemo biti in njeni zvesti branitelji, ker nam je varstvo naše politične svobode. Zavračamo umešavanje kateregakoli tujega naroda in tuje države v prava naše samoodločbe. Odločno odklanjamo načelo internacijo-nalizma, da mora biti delavstvo le mednarodno organizirano, ker je internacijonalizem v narodnem oziru vedno izkoriščal slovensko delavstvo in oviral njegovo narodno mišljenje in čustvovanje, posebno pa moralno vzgojo delavske mladine, dočim je bilo delavstvo vseh kulturnih narodov narodno organizirano. Gre nam za najboljši pros-peh našega naroda in naše mlade države. To pa nas ne bo oviralo, da bomo podali roko tudi proletarcem drugih narodov, kadar bo to v korist našega narodno-zavednega delavstva.
Jugoslovanski sotrpini! To je smer našemu delovanju, prapor, pod katerim se hočemo boriti, strnjeni v narodno-socijalni stranki, ki jo ustanovimo. Vabimo Vas vse, ki ste zatirani in izkoriščani, ood naš prapor, da narasemo v mogočno bojno vrsto, kajti le na ta način bomo dosegli uspehe. Naše meščansko-agrarne stranke ne morejo zastopati Vaših interesov, ker vlada v njih kapitalizem. Socijalno-demokratska stranka pa se je izkazala v svojem doktn-narstvu nesposobna, da bi privedla do zmage socijalisticne ideale delavskih slojev. Da bo svoj ugled med slovenskim delavstvom obdržala, je zastrujila v boljševizem in se oprijela gesel mednarodnega terorizma, ko je prej cela desetletja v imenu socijalne pravičnosti pobijala in obsojala metode kapitalističnega nasilja. To je viden znak njene duševne dekadence. Naša vera v moč socialističnih idej je trdna. Zato zaupamo v smotreno politično delo in naravni razvoj današnjega družabnega reda v smeri naših socialističnih idealov. Hočemo socijalno pravičnost, zato smo načeloma proti vsakemu terorizmu in nasilju v socijalni družbi. Mednarodna socijalno-demokratična stranka v napačnem pojmovanju delavske internacijonale je s svojim dosedanjim brezdomovinskim delovanjem in protinarodnimi načeli našemu narodu in s tem našemu slovenskemu delavskemu ljudstvu, ki tvori jedro naroda, le škodovala.
Narodno-socijidna stranka, ki jo ustanavljamo, je tedaj nujna posledica sedanjih vladajočih razmer, ker ne moremo dopustiti, da bi postalo naše delavstvo pod krinko internacijonale igrača v rokah
tujerodnih socialističnih mogotcev, ki ga izigravajo v svoje namene. Iz vrst delavskega ljudstva prihajajo od vseh strani pozivi, da naj se ustanovi narodno-socijalna stranka, ki bi združevala v sebi malega človeka — ves narodno zavedni jugoslovanski proletarijat. Sledeč temu pozivu si je odbor nadel nalogo, pripraviti vsa potrebna dela za zborovanje zaupnikov, kjer naj bi se ugotovile glavne točke programa narodno-socijalne stranke in izvolil njen začasni odbor. Naj ne manjka v naših vrstah nikogar, ki mu jena tem, da zboljša sebi in svojemu narodu položaj.
V	Ljubljani,	dne 29.	julija 1919.
Bavdek Vekoslav, pošt.	usluž. v	Ljubljani, BerJan Josip,	delavec v
Kočevju, Bizjak Luka, skladiščnik v Litiji, Dobravec Ivan, strojni mojster v Litiji, Fakin Zdravko, zas. uradnik v Ljubljani, Ferrant Štefan, urar v Ljubljani, HcbajlUl FrailC, tov. del. na Jesenicah, Hiter Ivan, hran. uradnik v Ljubljani, Hudovernik Janez, tesar na Bledu, Jaklič Josip, žel. poduradnik v Mariboru, Juvan Rudolf, predsednik N. S. Z. v Ljubljani, Koder Allto«, not. kand. v Ljubljani, Korene Rado, strojnik v Ljubljani, Korošee Blaž, Žel. sprevodnik v Ljubljani, Lebar Alojzij, oskrb. na Bledu, Leutgeb Anton, žel. uradnik v Ljubljani, Lipovšek Franjo, delovodja v Sevnici, Marolt JOSlp, monter na 131edu,	Mejda	Vaclav, delovodja v	Tatiji,	Ogrinc
Rudolf, strojevodja v Ljubljani,	Perc Alojzij, tov.	del.	v	Sevnici,
Podbevšek Ferdo, kovač Y Ljubljani, Podržaj Ivan, časnikar v Ljubljani, Pohar Ivan, žel. strugar v Ljubljani, Porenta Peter, kisar v Sp. Šiški, Potočnik Srečko, krojač v Ljubljani, Pust Ludovik, mesarski pom. v Ljubljani, Poženel Valentin, prog. nadziratelj v Ljubljani, Radovan Martin, čevljarski mojster v Ljubljani, Rajli Mirko, žel. revident v Mariboru, Ravnik Janko, tov. del. na Jesenicah, Ravnik Jožef, tov. del. na Jesenicah, Repov8 Friderik, mest. učitelj v Ljubljani, Repov8 Edvard, postajenačelnik v Kočevju, lloglič Ivan, žel. uradnik v Mariboru, Rupnik Franc, strojevodja v Ljubljani, Stopar Davorin, zas. uradnik v Ljubljani, Simončič Joško, postaj, odpravnik v Ljubljani, Šeško Josip, zas. uradnik v Kočevju, Tavčar Ivan, tajnik N. S. Z. v Ljubljani, Vrečko Ivan, strojnik v Celju, Zelenik Fran, urednik v Ljubljani, Žlllitek Simon, tov. del. na Jesenicah.
S bor zaupnikov 1’oclno'soc. stranke.
se vrši v nedeljo dne
10. avgusta 1919 v Ljubljani, v dvorani Mestnega doma ob 9. dop.
s sledečim dnevnim redom: /. Porohlo predsedstva pripravljalnega odbora.
2. Načela Narodno-socijalne stranke.
3. Strankina organizacija. 4. Strankin tisk. 5. Resolucije. 6. Volitev pripravljalnega odbora. — Vabila za zbor za-
j upnikov se ptično razpošiljati prihodnje | dni. Strankina pisarna je začasno v prostorih Narodno-socijalne zveze v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje desno. Uradne ure vsak dan od 5. do 7. ure zvečer. Tam dobi lahko vsakdo, kdor se zanima za nov politični pokret pojasnila, kakor tudi vabilo za zbor zaupnikov.
Narodno-socijalna
stranka.
Narodno socijalne stranke ne ustanavlja kaprica ali častihlepje kakega posameznika, kar se tako često pri porajanju strank dogaja. Pač pa jo kliče v življenje volja narodno zavednega delavskega ljudstva, ki je dolgo uva-ževalo in premišljevalo in se končno odločilo, ker je spoznalo, da ne sme m?,njkati tam, kjer se polagajo^ temelji za življenje celih generacij. Ce bi le od strani gledalo gvadbo države, bi bil to zločin, za katerega bi bilo težko dajati odgovor pred zanamei.
Danes država ni nekaj abstraktnega, nekaj česar se ne da prijeti. Današnja država je Čisto konkretna, si ti, je tvoj sosed, mi vsi smo država. Ka-koršui smo m i, kakor jo bomo m i uredili, taka pa bo. Zato je jasno, da pri urejevanju države ne sme manjkati nikogar, ki ima dobro voljo. Ia dobro voljo narodno-socijalna stranka ima.
Narodno-socijalna stranka bo stranka malega jugoslovanskega človeka, delavca, malega kmeta, malega obrtnika, uradnika. Njeno stremljenje gre za tem, da bo ustroj in življe naše narodne države odgovarjal težnjam tistih borccv-Jugoslovauov, ki so iz najčistejšega idealizma, za vero v Jugoslovanstvo svojo srčno kri prelili. To se pravi: Narodno-socijalna stranka bo delala na to, da zavlada brezkompromisen demokratizem v javnem in zasebnem življenju in v vseh treb panogah državnega udejstvovanja: V zakonodaji, sodništvu in upravi. Prepričanja pa smo, da bi bile vse demokratične uredbe le navidezne in stavljene na pesek, dokler se ne ustvari tak družabni red, ki onemogoči gospodarsko izrabljanje enega sloja po drngem, dokler ne zmaga načelo, da gre le delu plačilo, t. j. demokracija je prazna beseda, dokler so ne izpremeni današnje mezdno razmerje in dosedanja organizacija produkcije. Demokracija brez socijalizacije produkcije je nemogoča.
Naša narodna po toliki krvi pridobljena država je vsled svoje mladosti še slabotna. Nasilna izprememba današnjega družabnega reda, bi jo mogla vsled grabežljivih sosednih našemu na-
rodu sovražnih držav uničiti. Zato smo za mimo, zakonito toda zato nič manj odločno socijalizacijo. Odločno pa odklanjamo vsak poskus premembe današnjega družabnega reda za ceno obstoja naše narodne države, to zato, ker smo prepričani, da pripomoremo soci-jalni pravičnosti do zmage lahko le v lastni narodni državi, kjer se imamo boriti le, da so tako izrazimo, z razrednim egoizmom, med tem ko bi se v slučaju uničenja naše narodne države, ki bi imelo za naš narod posledico zopet tuji jarrn, morali boriti ne le proti razrednemu egoizmu, temveč predvsem proti narodnemu nadpravu in plemenskemu sovraštvu.
Smo za mirno, tedaj zakonito socijalizacijo v narodnem gospodarstvu v drugi vrsti tudi iz tega razloga, ker odklanjamo diktaturo tako kapitalističnega sloja kot tudi proletarijata. Vsako na nasilju temelječo organizacijo družbe odklanjamo iz enostavnega razloga, ker nas zgodovina uči, da nasilje ne vstvarja ničesar trajnega.
Kot soeijalisti priznavamo za vodilno načelo našega delovanja človekoljubje. Toda naše človekoljubje ni slabost, temveč odločnost najvisje stopnje, kadar gre zato, da človokoljubje v dejanju pokažemo. Smo proti vsakemu nasilju, zato ga tudi proti sebi ne trpimo. Za kulturno človeštvo ima narod naravno pravico, da o svoji usodi odloča sam, da živi svoje lastno življenje. Vsaka ovira v tem oziru je nasilje, ki ga ne prenesemo in zato narodno-soci-jalna stranka ne pozablja onega zavednega dela našega naroda, ki ječi pod ital^anskim jarmom, človekoljubje zahteva, da uredimo vzgojo v naši državi tako, da sc bo vsakdo izmed nas zavedal, kaj je njegova dolžnost napram neodrešenemu bratu, ki kot narodno zasužnjen tudi socijalne pravičnosti ne bo deležen. Gojitev narodnega čuta tedaj v danem položaju ni odveč, temveč naša moralna dolžnost. Da pa bo naša narodna država zaželjen dom neodre-šenega dela naroda, jo moramo zdemo-kratizirati in zato socializaciji odpreti vrata na stežaj.
Tako se v programu narodno-so-cijalne stranke socijalui in narodni moment logično in organično združujeta in dopolnjujeta.
V	kolikor je v pojmu človekoljubje mednarodnosti (internacijonalnosti), v toliko smo tudi mi internacionalni. Politično pa iutemacijoualo odklanjamo, ker nas ta ne pozna in se dosedaj za naše življenskc pravice še ni nikdar potegnila, pač pa prežala, kako bi v znamenju internacijonale inscenirane poskuse izrabila za svoje nacijonalne države v škodo našega naroda. Tudi nismo voljni, da bi v znamenju internacionale odstopali teren na naši zemlji tujemu delavstvu. V naši državi najprej kruha nam!
To so splošni vidiki, s katerih se snuje nar0dn0-80cijalua stranka.
Klic po stranki.
Z navdušenjem in soglasno, kakor menda nikjer, izrekli smo se lani v novembru za ujedinjenje z ostalimi našimi brati na jugu. Vzorno in v redu kaker nikjer, izvedli smo ujedinjenje. Nekrvava je bila naša revolucija, dokaz, da jo naša proletarska masa prožeta z narodno mislijo in visoko kulturna. Z zaupanjem smo zrli v bodočnost, ki se nam je obetala vsa rožuata in donaša-joča vso srečo. Proletarec, ki tvori jedro naroda in ki z njim narod pada ali se dviga, je izpolnil svojo nalogo častno in položil z ujedinjenjem zdrav temelj naši narodni državi. Opozarjamo pri tem na naše železničarje, ki so z vzorno disciplino in popolno nesebičnostjo v onih kritičnih dneh vzdržali ves promet in rešili domovino kljub poverjeništvu, ki ni znalo voziti. Isto priznanje velja za vse ostale naše proletarce, tudi urad-ništvo.
A ta zdrav temelj naše narodne države, ki ga je položil naš proletarec, ae maje. Kajti stavba, ki jo grade sedanji naši politiki in državniki na tem temelju, se ruši. Delovanje naših merodajnih činiteljev vzbuja splošno nezadovoljnost in rodi uezaupanje v državo.
Hočemo državo, ki bo pravična vsem slojem, ki bo vsakogar, ki pošteno misli in dela, zadovoljila, ki bo vsem prava domovina. Odpraviti je krivice preteklega časa, ki se jih trpeli ravno mali ljudje.
Sedanji ministrski predsednik v stanju demisije, jc nedavno izjavil, da tvori proletarec pri nas le dva odstotka naroda. Če g. Protič ne vidi resničnega položaja v narodu, mu ne moremo pomagati. Nevzdržno pa je, da sedi na odločujočem mestu Človek s takimi nazori. V smislu teh svojih nazorov bo vladal in proletarec nima od njega ničesar dobrega pričakovati.
V	Ljubljani smo srečno ali nesrečno prestali dve vladui krizi. V Belgradu pa je uastopila kriza, ki je v svojem izvajanju brezprimerna. Čc že sedanji ministri nimajo smisla, da bi obvarovali državo pred krizami v tako odločilnih trenutkih, ki jih ravnokar preživljamo, je pa naravnost neodpustljivo in dokaz popolne neresnosti v načinu, kako se kriza razvija. Ministrstvo poda ostavko in ministrski predsednik javi to s pismom, ki vsebuje osebne napade na druge ministre; ti mn zopet odgovarjajo — in svet gleda na naš narod kakor na ljudstvo brez kulture, ki je menda samo zrelo, da tvori kolonijo zapadnih velesil.
Nimamo po volji naroda sankcioniranih zakonov. Ministri izdajajo na-redbe, ki bi jih odklanjali z vso vehemenco celo v bivši Avstriji. Iu te naredbe segajo globoko v narodovo življenje, za kar se pa gospodje ministri ne brigajo. Naše predstavništvo pa pri tem molči i njegovi člani vlečejo dijete in se boje zamere navzgor, ker bi znala vlada le malo preje razpisati volitve v konstituanto. Za enkrat pa marsikateri teh gospodov ne ve, bo li še šel nazaj v Belgrad ali ne. Zato je bolje, drži ga, nego lovi ga!
Milijone je zapravilo ministrstvo za prehrano z nakupi v Solunu; izdalo je ubogega proletarca v roke židovskih vclemlinarjev. Finančni minister tišči žepe, kadar gre za izboljšanje položaja našega proletarca-železničarja. Socijalna politika se snče le okrog bolniških blagajn, o velikopoteznosti ni govora. Socijalizacija naše industrije je zaspala v leksikonu. [Agrarna reforma, ki nam je tako nujno potrebna kakor ribi voda. spi z gospodi vred, ki jo s svojim „delovanjem“ zavlačujejo.
Poleg tega pa pritiska davčni vijak vedno krnteje, saj celo 5 v. davčnega zastanka iztirja z biričem. Verižništvo cvete bujno, draginja vedno večja. Manjšina v narodu, ki nič ne dela, bogati in se redi, revež-proletarec pa dela v potu svojega obraza in pri tem strada in hodi bos in nag naokrog. Merodajni gospodje se boje davka na vojne dobičkarje, kakor hudič križa, zato postajajo ti dobičkarji vedno ošabnejši in krmijo svoje koštrune s pečenko ter jih vozijo po kočijah. Kapitalisti se organizirajo vedno bolj, da bodo v iinenn narodnosti še huje drli slovenskega proletarca. Upajo imeti in dobiti dobička celo iz državnih objektov, predvsem gozdov. Dobiti jih hočejo od države v eksploatiranje — delavec in uradnik bosta pa delala in dobivala borno plačo iz bogate mere kapitalista.
Z nameravano ureditvijo valutnega vprašanja bo najbolj udarjen naš mali človek, kajti naš kapitalist je znal pravočasno spraviti svoj denar na varno. Mnogo ga je urinil v roke našemu malemu človeku in mu zato pobral zemljo. Kapitalistu bo tedaj všeč taka ureditev valute, da bo naš mali človek gospodarsko še šibkejši in s tem še huje izročen na milost in nemilost kapitalistu.
Roko v roki s tem gre vedno hujše utesnjevanje svobode. Naš uradnik ne sme imeti svobode v prepričanju, saj ga sicer šikanirajo in prestavljajo. Koalicijska in zborovalna svoboda delavstva je ironija prave demokracije.
Naše dosedanje stranke ne morejo odpraviti teh napak. Agrarno-meščanske zato ne, ker so podpirateljice kapitalizma in so jim vse neprilike, ki zadenejo našega malega človeka, le dobrodošle. Socijalno-demokratična stranka pa se je z vsem svojim dosedanjim delovanjem pokazala nezmožna, da bi rešila našega malega človeka.
Klic po novi stranki, ki bo združevala našega trpečega malega človeka, se borila za njegove interese in s tem služila svoji domovini, je tako splošen in mogočen, da je rodil sad. V nedeljo se ustanovi Naroduo-socijalna stranka. Vsi oni, ki se ji pridružijo in spoznajo njen program, bodo s tem najboljše služili sebi in svoji domovini, ki stoji in bode z malim človekom.
Politične vesti.
Prekmurje jugosiov. Francosko poslaništvo jc obvestilo kraljevsko vlado, da jo mirovna konferenca v Parizu definitivno priznala našemu kraljestvu ozemlje Prekmurja iu da je pristala na to, da to ozemlje takoj zasedejo naše čete.
čegava bo Reka ? Najnovejši načrt rešitve reškega vprašanja je po itali-jansko-francoskih poročilih sledeči: Luka naj bi se ločila od mesta, ki bi pripadlo Italiji. Luka in železnice naj bi se podvrgle upravi zveze narodov. Železniški progi Reka—Št. Peter in Reka —Zagreb bi bili internacionalizirani in postavljeni pod upravo zveze narodov. Ozemlje desno od železniške proge naj bi dobila Jugoslavija. Med železniško progo in morjem naj bi bil ozek pas za spoj med Reko iu italijansko vzhodno mejo. Kakor poročajo, sc je dosegel med francosko in italijansko mirovno delegacijo sporazum v vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije. Nas ni seveda nihče vprašal, toda vkljub temu bomo govorih, ko pride čas za to.
Protislovenski izgredi v Trstu.
3.	t. m. zvečer in naslednji dan so se vršili v Trstu demonstrativni izgredi, naperjeni v prvi vrsti proti socijalistom in se razširili potem tudi proti Slovencem. Ko seje 3. t. m. zvečer vračalo preko 1000 otrok z izleta, ki so ga priredili soeijalisti, je prišlo do spopada med soeijalisti in karabinijeri, ki so nastopili z orožjem. Bilo je več ranjenih, med otroci je nastala panika. V protest proti temu so delavci naslednji dan zapustili delo in priredili zjutraj obhod po mestu ter odposlali deputacijo h guvernerju. Na nadaljnem obhodu po mestu je prišlo zopet do spopada med demonstranti in karabinijeri, ki so streljali na množico. Italijanski nacijonalisti so priredili protidemonstracijo in spremljani od italijanskih vojakov navalili proti Narodnemu domu, kjer so zahtevali, da se izobesi italijanska trikoiora. Vdrli so v Slovansko čitalnico, kjer so z balkona izobesili trikoloro, potem razbili pohištvo in pometali knjige in spise na cesto. Isto barbarsko delo se je ponovilo v uredništvu „Edinosti“ in v „Trgovski in obrtni zadrugi", ki se nahajata oba v isti hiši v ulici San Francesco. Vdrli so v prostore in pometali knjige in spise na cesto. Isto-tako se je zgodilo v slovenski ljudski šoli na Acquedottu. Med izgredniki so bili večinoma italijanski vojaki, ki so zasedli „Delavski dom“. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Socijalistični zaupniki so bili odvedeni v zapor.
Konec madžarskega boljševizma. Bela Kun je odstopil, vlado je prevzelo zmernejše socijalistično prehodno ministrstvo, ki je razveljavilo vse boljše-viške odredbe. Bela Kun je vedel, da je narodna zavest tudi pri madžarskih proletarcih še živa, zato je moral računati ž njo, to tembolj, ker so se romunske čete po nalogu entente približevale Budimpešti. Še enkrat je hotel rešiti boljševizem z ofenzivo proti Romunom, toda ofenziva nezadostno opremljenih boljševiških vojakov se je ponesrečila. Istočasno je odposlal na Dunaj svoja odposlanca, da ee pogajata z en-tento, ki je vztrajala na svoji zahtevi, da se z boljševiško vlado ne more pogajati. Tako se je končala slava Bele Kuna, ki je hotel z nasiljem uvesti na Madžarskem stalno boljševiško republiko. Končno pa je storil prav po boljševiško, pobral je namreč svoje zlato in pobegnil na Dunaj, kjer ga imajo interniranega. Romuni so vkorakali v Budimpešto, kjer ne gospodarijo dosti bolje od boljševikov. Zlasti so jim na potu delavci, katerih so mnogo brez vsakega vzroka postrelili. Sedaj se vršijo pogajanja med budimpeštaasko socijalistično in segedinsko vlado za skupno ministrstvo.
Posledice padc i niadžuivko boij-ševiSke vlade. Padec madžarske komunistične republike je zbudil v Nemčiji pri večinskih socijalistih in meščanskih strankah veliko zadovoljstvo, kar bo gotovo uplivalo na streznenje pristašov neodvisnih socijalistov, ki so zadnje čase zabredli v boljševiške vode. Tudi boljševiška Rusija, ki je mnogo žrtvovala za madžarske komuniste, bo spoznala, da je bilo podpiranje boljševizma na Madžarskem samo brezplodno zapravljanje ruskih državnih sredstev. Boljševiška Rusija je sedaj faktično popolnoma osamljena. Boljševiške struje v Bolgariji so brezpomembne z ozirom na upanje o razširjenju svetovne revolucije. V Moskvi se vršijo posvetovanja, ki imajo namen dovesti do spoznanja najprej med boljševiško in neboljševiško Rusijo, pozneje pa Rusijo z ostalim svetom. Prvi cilj naj bi bila koalicijska vlada, sestavljena iz boljševiških socijalnih revolucionarjev in socijalnih demokratov. Lenin bi bil pripravljen s svojim odstopom omogočiti prehod boljševizma v demokratičen socijalizem, ako ostane Cičerin vodja zunanje politike in Trocki organizator armade.
Demisfja osrednje vlado. Regent Aleksander je sprejel ostavko celokupne vlade. Kakor poročajo iz Belgrada, se bo sestavila nova vlada v teku dveh tednov. . Nova vlada bo najbrž koncentracijska.
Izročitev poslancev Kristana in Kojiča. Parlament je že prejel od pristojnih oblasti dopis za izročitev polancev Kojiča in Kristana.
Proti boljševizmu nameravajo vladni krogi v Belgradu zavarovati severno mejo naše države.
Pcpcž in Jugoslavija. Papež je prepovedal jugoslovanskim katoliškim duhovnikom, da ne smejo v slučaju smrti kralja Petra, opravljati nobenih cerkvenih opravil. Za habsburške apostolske trinoge pa je papež vedno naročeval, da se mora moliti in maševati zanje. Tako je razmerje med italijanskim papežem in jugoslovansko državo.
V	zasedenem ozemlju se je uvedla nova civilna uprava. Italijanska vlada se zaveda nacijonalnih in političnih težav ter hoče z vso previdnostjo postopati s prebivalstvom, ki se po mnenju italijanskih imperijalistov še ni uživelo v nov duh v „ljubezni do- Italije^. Pač trd oreh!
Čelioslovaško vojaštvo, ki je
tvoriio del Kolčakove armade, je dospelo s posebnim vlakom v Pariz. Tudi srbski oddelki zapuščajo Kolčakovo armado.
Eutonta in Nemška A -strlJa. Nemško-avstrijski državni kancler dr. Renner je izročil mirovni konferenci noto, ki vsebuje ugovore proti mirevni pogodbi. Nemška Avstrija zahteva samo take olajšave, ki so potrebne za obstoj njenega ljudstva. Glede mejnih vprašanj ne obstoja za njo pravica samoodločbe in narodnostno načelo. Zato odklanja odgovornost in prepušča uspeh odločitve zgodovini. Nemška Avstrija ne bo mogla prenesti težkih gospodarskih . bremen. Tudi ne bo mogla oddati v bližujih mesecih molznih krav in živine, ker umirajo njeni otroci vsled pomanjkanja mleka in mesa. Dolgovi bivše Avstrije znašajo 13 milijard in so naloženi v podjetjih, ki sedaj večinoma pripadajo nasledstvenim državam. Poleg dolga pri avstro-ogrski banki, ima še okroglo 40 milijard kron drugih dolgov. Vsi sedanji dohodki bi ravno zadostovali za obresti dolgov. Če smatra en-tenta bankerot Avstrije za potreben, tedaj je vseeno, kako velik račun ji predložijo. — Nemška Avstrija je sicer premagana država, vendar so gospodarski pogoji mirovne pogodbe naravnost neusmiljeni. Poštenemu človeku ja neumljivo, zakaj bi morali n. pr. otroci ~ Nemških Avstrijcev umirati, samo da se izročijo imperijalistični ententi molzne krave in živina. Kot soeijalisti moramo brez predsodkov obsoditi vsak poskus, ki gre za uničenjem nemškega uaroda, ki ima ravno tako pravico do življenja kot n. pr. francoski.
Cenejša vlada. V nemški narodni skupščini je izjavil državni minister David, da se sedaj znatno cenejša
vlada kakor pod starim sistemom, ker so odpadle visoke eivilns lioto cesarja is dezcinih kuezov.
Brugl mednarodni socijslistlčni kongres v Lucerna se je pričel 2. t. m. Seje so javne. Kot predsednik posluje Švedski socijalistieni vodja Branting, ki je predsedoval tudi pri prvem kongresu. Tajnik je Huysmans. Na dnevnem redu so sledeče točke:	Internacionala in
mirovna pogodba, internacijonala in revolucija ter internacijonala in socijalno-demokratične vlade. Razpravlja se tudi o ustanovitvi internacijonalnc socijali-stične obveščevalne centralo, kakor tudi o pripravah za splošni soeijalistični kongres leta 1920.
Atentat na vodjo komunistov. Dva nepoznana moška sta ustrelila večkrat na znanega vodjo dunajskih komunistov Tomana in ga ranila na levi roki.
Vodju monakovskih špartako?-eev ujet. Italijanska obmejna straža na Brennerju je aretirala monakovskega špartakovskega vodjo dr. Levina in ga odvedla v Inomost.
NgihcI morajo zapustiti poljsko mesto Gdansko po sklepu mirovne konferenco, istočasno pa so prepovedali poljskim četam, da ne smejo vkorakati v mesto.
Ciemenceau — Polncarejev naslednik. Poslovna doba predsednika Poincareja poteče 17. februarja 1920. Poiacare ne namerava več kandidirati.
V holandskih diplomatičnih krogih menijo, da bo Clemenceau izvoljen za predsednika francoske republike.
Upor italijansko posadke v Albaniji. Kapitan italijanske vojske v Kroji sc je s 300 vojaki uprl in vodi četaško borbo z Italijani. Upornikom so se pridružili tudi italijanski vojaki iz Tirane in okolice. Uporniki se zbirajo pri Elbasanu in »o zaprli vse dohode.
Razorežeujc bolgarsko armade.
V Bolgarijo je poslana francoska divizija, da razoroži celo bolgarsko armado.
Amerika nc zalitem vojne odškodnine. Amerika ima po mirovni pogodbi pravico, zahtevati od Nemčije vojno odškodnino. Kakor poročajo člani senatne komisije za zunanje posle, je Wilson odklonil, uveljaviti to pravico.
Za neodvisnost Egip*a. V Pariz je prišlo odposlanstvo egiptovske neodvisne stranke, ki ima namen, priboriti Ejriptu neodvisnost.
Tedenske vesti.
— Vsi dopisi za „Narodncga Soei.lalfsta“ naj se pošiljajo na uredništvo, Ljubljana, Narodni dom.
— Aretacija boljševiških agitatorjev. Zagrebška policija je aretirala pet boljševiških agitatorjev, ki so bili v neposredni zvezi z bivšo madžarsko boljševiško vlado. V njihovem „glavnem stanu" so našli vse polno zemljevidov, načrtov, gesel itd.
— Povišanje ministrskih plač. Od 1. julija dobi vsak minister samo za reprezentacijske svrhe mesečno 700 dinarjev.
— Naše železnice študirajo v Belgradu ameriški oficirji. Gre za način, kako bi se promet uredil na moderen amerikanski način.
— Grozen samomor, h Novega mesta nam poročajo: 4 t. m. dopoldne se je nudil Novomeščanom na tukajšnjem pokopališču grozen prizor. Občanska uboga Ana Lepič, po domače Drahslerjeva Netka, se je na grobu svoje matere polila s petrolejem in se sama zažgala. Naenkrat je bila vsa v plamenu. Ko so okoličani opazili na pokopališču ogenj, so hiteti na pomoč, bilo pa je že prepozno. Nesrečnici so že zgoreli lasje in obleka. V groznih mukah je umrla. Kakor pravijo, je prejšnji din hodila po mestu in pripovedovala, da si konča življenje, ker ne dobi nobenega stanovanja.
— Roparski napad. Ko se je podal cerkovnik iz Skomra pri Konjicah na sejem v Konjice, ga je napadel neznan zločinec v vojaški obleki, ga pobil na tla in oropal okoli 3000 kron, ki jih je imel cerkovnik pri sebi.
— C’g«usKi zločin. Kakor srno poročali, je neka ciganska družba ukradla pri Šmarju otroka in ga odvedla neznano kam. Sedaj so našli otroka v po! ure oddaljenem gozdu od Šmarja mrtvega in že napol gnilega.
— Plaee delavcem v cinkarni v Gaberjih so se vsled sklepa deželne vlade zvišale.
— Izseljevanje Nemcev. Število Nemcev, ki prosijo za potne liste, narašča neprestano. Tehniki, inženirji, monterji, mehaniki in obrtniki se hočejo večinoma izseliti v južno Ameriko.
— Odprava delavskih knjižic. Na Čehoslovaškem so odpravili delavske knjižice. Mesto njih mora imati vsak izkaz o istovetnosti.
— Stavkarsko gibsnje na Angleškem. V Liverpoolu so začeli stavkati rudarji. V ladjedelnicah je bila ukradena velika množina blaga. Ko je dospelo vojaštvo, so izgredi takoj prenehali. V Londonu in drugod se je stavka ponesrečila. Stavkajoči delavci, so bili odpuščeni.
—	Splošno železničarsko stavko so proglasili železniški nastavljenci in delavci v železniških delavnicah v Chicagu. Stavka velja za celo deželo. Wilson je predlagal, naj imenuje kongres posebno komisijo, ki naj prouči zahteve delavcev v železniških delavnicah. Vsled tega predloga je več sto-tisoč delavcev sklenilo, da glasujejo za stavko.
— Slaba žttev v Ameriki. Vsled vročine v Zjedinjenih državah bo žetev tako slaba, da se bo neizogibno moral znižati izvoz žita v Evropo. Žita, koruze in bombaže bo malo. Cene koruze so zelo visoke.
— ,Zeleni kader** v Italiji. V Italijanski pokrajini Romagni so ustanovili vojaški dezerterji zeleni kader, ki ropa, pleni in požiga v vsej pokrajini.
Ruski kružok v Ljubljani povzame v kratkem svoje delovasje v veliko širšem okviru ko doslej. Odbor vab! vse prijatelje Rusov k vstopu v društvo. Članarina znaša mesečno 1 K. Prijaviti se je pismeno na: Ruski kružok v Ljubljani, Jurčičev trg štv. 3." Dan občnega zbora se razglasi v časopisju. Članarina se bo pobrala pozneje. Za odbor: Terezina Mihajlovna dr. Jenkova.
Velika nesreča v zraku. Letalo tipa Caproni, ki je letelo od Benetk proti Milanu, je padlo pri Veroni in se razbilo. Ubitih je 14 oseb.
— Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 28. julija 1919 do 2. avgusta 1919 je iskalo delo 191 moških in 52 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 52 moških in 59 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 88. Pri vseh podružnicah državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 1919 do 2. avgusta 1919 iskalo delo 11.572 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 10.112 delavce /. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3540. — Delo iščejo: pisarniške moči (381), trgovski sotrud-niki in sotrudnice (215), služkinje in kuharice (121), dninarji in dninarice, peki, mlinarji, mesarji, hotelske, pisarniške in trgovske sluge, natakarji in natakarice, poljski in tovarniški delavci in delavke, rudarji, hišniki, vratarji, ključavničarji, mizarji, pleskarji, kotlarji, mehaniki, ekonomi, oskrbniki, elektrotehniki, krojači, čevljarji, šivilje itd. — Delo je na razpolago: služkinjam in kuharicam (122), težakom, hlapcem, zidarjem, poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam, stavbenim in strojnim ključavničarjem, gozd. delavcem, čevljarskim pomočnikom, slikarjem, pleskarjem, pisarniškim močem, tesarjem, kotlarjem, mizarjem, i. t. d.
— Psov v Zagrebu ie vedno manj. Zagrebčani dolgo niso mogli vedeti, kam izginejo njihovi psi, dokler ni izpovedal neki kolonijalni vojak, da so zagrebški psi sicer lepi, toda njih meso ni tako dobro, kakor onih na Kitajskem.
Zahtevajte »Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah!
Narodco scdjalna Zveza.
„Narodn! Socijal'si“. Še precej članov N.S.Z. je, ki niso naročeni na »Narodnega Socijalista". Izgovori, da imamo dovolj drugih časopisov, ali da delavstvo nima časa za čitanje niso utemeljeni. Do'žnost vsakega člaua N.S.Z. je, da je v prvi vrsti naročnik glasila svoje oiganizacije in toliko časa ima pa tudi vsak delavec, da list dobro prečita. Ako ga ne more čitati sam, naj mu ga čitajo drugi. Vsebina lista je vedno taka, da mora zanimati vsakogar, ker prinaša razne poučne in zanimive članke, važne tedenske novice in razne druge za delavstvo neobhodno potrebne politične in strokovne vesti. Za to ne sme biti člana N.S.Z., ki ne bi bil naročnik „Narodnega Socijalista11 in ga tudi razširjal. Tudi je naša dolžnost, da list razširjamo med svojimi prijatelji in znanci, ker čimveč naročnikov bo, tem boljši bo list.
Za izobrazbo. Že danes je potrebno, da razmišljamo kaj bodemo nudili našim članom v dolgih jesenskih in zimskih večerih. Zavedamo se, da je naša dolžnost nuditi delavcu čimveč izobrazbe. Za to se bo pri osrednjem vodstvu N.S.Z. ustanovil poseben izobraževalen odsek, kateri bo prirejal povsod, kjer imamo podružnice, predavanja in razne strokovne tečaje. Podružnice imajo razne potrebe, in zahteve za to bo v enem kraju obdelovati drugačno stroko kot v drugem. Poživljamo podružnice, da že sedaj resno razmišljajo v kakšni obliki naj se vrše predavanja in strokovni tečaji. Javijo naj takoj osrednjemu vodstvu, da si priskrbi potrebno število predavateljev in učiteljev. Vse podružnice naj po možnosti ustanove knjižnice in čitalnice. Tudi pevski in tam-buraški zbori se priporočajo. Dalje prav toplo priporočamo posečenje sokolskih telovadnic, posebno mlajšim tovarišem. Izogibajmo se kolikor mogoče nepotrebnega pijančevanja, ki je vedno samo v nesrečo in pogubo delavstvu in skrbimo čimveč mogoče za prosvetno stran.
Sevnica. Preteklo nedeljo priredila je tukajšnja naša podružnica shod, ki je bil mnogobrojno obiskan. Na shodu je poročal tov. Koder iz Ljubljane o pomenu in ciljih N. S. Z. in se nekoliko pečal tudi z razmerami v Sevnici. Shod je dokazal, da ima naša N. S. Z, pri nas ugodna tla. Saj pa je s svojim nesebičnim delovanjem tudi dosegla odlične uspehe za našega delavca. Uspehi pa bi bili popolni in le v korist našemu narodu sploh, ako bi naša vlada poslala preko meje bivše uradnike v tovarni kopit Lavreta in Bakhausa in bivšega lastnika tovarne Winkleja Julija in Andreja, ki danes ne delajo druzega v tovarni nego razburjajo kri našemu domačemu človeku. Ti gospodje ne uradujejo nič več v tovarni, a kljub temu vlečejo plačo in stanujejo v krasnih stanovanjih, dočim morajo naši rojaki, ki delajo, stanovati v bornih, tesnih stanovanjih. Imenovani gospodje so tudi konfinirani; a kljub temu hodijo nemoteno z orožjem na lov in se zabavajo. Isto se godi z bivšim davčnim uradnikom v Brežicah baronom Grundschreiber, ki je bil v Brežicah odstavljen, a uraduje sedaj v tovarni kopit. Ta gospod hodi celo na soc. dem. shode, kjer ščuva proti vsemu, kar je slovevskega. Gospodom pri vladi kličemo v zadnji uri: Glejte, da takoj zginejo imenovani gospodje iz Sevnice, sicer bo ljudstvo samo storilo ono narodno dolžnost, ki je vlada neče storil. Zato odklanjamo vsa posledice!
V	Ribnici še vedno ni pravega reda. Italijan Cominotti še naprej šikanira naše delavstvo ter mu je posebno delavska organizacija trn v peti. Mogoče si možakar domišlja, da sme delati kar hoče, ker jo baje celo v zvezi z italijansko komisijo v Ljubljani. Delavstvo opozarjamo, naj ostane mirno in izvršuje svoje delo nemoteno naprej. Poskrbeli bodemo, da bo rogoviljenja gotovih hujskačev kma‘u konec. Za dclavce v Orteneku, ki so člani podružnice v Ribnici, je N.S.Z. že dvakrat zahtevala, da se jim plače primerso regulirajo. Oskrbnik in nad-
zornik pa o naših zalite.ah kar molčita. Gospodje kaj nimate prav nič socijalnega čuta? Ali ne sprevidite, da delavec danes z dnevno plačo K 10 ne more živeti ? Poživljamo merodajne faktorje, da se zganejo, sicer bomo govorili glasneje.
Bohinjska Bistrica. Ciane podružnice N.S.Z. v Bohinjski Bistrici opozarjamo, da naj vsak slučaj nepravilnega in nasilnega postopanja rad-niškega poslovodje takoj javijo vod-slvu N.S.Z. v Ljubljani. Poslovodja nima nikake pravice delavce odpuščati ali j h pošiljati na daljši dopust proti volji delavcev. Osrednje vodstvo je že storilo potrebne korake, da se onemogoči samovoljno postopanje po-slevodje.
Dopisi.
Dcnmicijaiitstro brez primere. Pod tem naslovom se v Železničarju št. 14. od 15. julija perc nadsprevodnik Padar Franc, eden onih, za katere bi žc zdavnaj ne smelo biti več prostora v naši domovini. Prej najbujši patrijot, največji sovražnik „Dieser Verriiter-bande“ in sam dcnuncijant, da mu ga treba iskati enakega, sc sedaj pod zaščito Jugosl. soc. dem. stranke objokuje in pomiluje, da bi se človeku res smilil, če bi ga nc poznali predobro. Pa se Sc spominjamo, kaj smo morali vso pretrpeti za časa robstva od njegove strani, bodisi v službi, ali izven uje. Vemo, kako nas je psoval ta zagrizeni uemčur z „Verrater, /iigeunerbaude, serbisebes Gesindel itd., kako je imel za nas zve-zarje le najbolj propadle zavorne kočice, in kako nas je kot uadsprevodnik goni{ od zavore do zavore, tako, da so se zgražali nad njegovim početjem cel* ujegovi sodrugi. Sedaj pa je možakar s čisto mirno vestjo jugoslovanski kruh in si upa z vsem obilnim maslom, ki ga ima na svoji pregrešni glavi, cel* na solncc! Kje so merodajni faktorji?! Proč z Nemci — dovolj je domačih rok, ki bodo z lahkoto nadomestile tuje. čas je že, da se nas reši nekdanjih uašik tiranov in se jih pošlje tja, kamor spadajo — v njih obljubljeno deželo — Nemško Avstrijo. — S polnim imenom Blaž Korošec, sprevodnik državne železnice.
Iz sodao pisarniške službo. P*
dolgem času je prinesel uradni list z dne 26. julija 1919, št. 123, nekaj imenovanj za višje pisarniške ofieijale. Veliko oficijalov — celo takih, ki imajo že po več let prejemke IX. čiuovnega razreda — je bilo preskočenih. Ker se bo marsikateri vprašal, kaj je ta ali oni zakrivil, odgovorim jaz za vse to prc-terirane: Nič drugega, kakor da so med vojno preveč delali in stradali in vsled preobilega dela in pomanjkanja osobja še dopusta niso mogli izrabiti. Justica ranjke absolutistične Avstrije je delila nagrade za pomnoženo delo, justica svobodne „ demokratične “ Jugoslavije pa krati še te majhne pravice pisarniškega osobja, katere ji je absolutistična Avstrija svoječasno priznala. Uraduišk* društvo pa ob vsem tem spi spanje pravičnega. Navedem en stavek odredbe justičnega ministrstva bivše Avstrije z dne 13. februarja 1914. št. 19 ukaznika doslovno: „Da nunmekr auch die Vor-ruckung der Kanzleioffiziale zum Kan-zleioberotTizial vom Dienstorte unabhiin-gig ist, bat diese Vorriicknng durch die Erncunnng ob ne Konkursausscbreibung zu erfolgen." —- Kakor se vidi, te na-redbe naša justica nočo več poznati — dasiravno se službeue pragmatike trdno drži! In to naj bi bilo demokratično? Demokratično bi bilo, da se činovni razredi odpravijo, kakor je pri drugem shodu državnih nameščencev en tovariš predlagal •, a dokler se to ne zgodi, naj bi se pa imenovali v višje činovne razrede po službeui starosti, ako ni proti temu posebnega tehtnega vzroka. Eden izmed pnteriranih.
Javne pritožbe iml postopanjem naSo vlade postajajo dan za dnevom glasnejše. Zavedui jugoslovauski železničarji, ki so s svojo požrtvovalnost)* in s svojim možatim nastopom 20. in 21. julija 1.1. rešili Slovenijo pred Že pripravljeno italijansko povodnjo — proti volji vlade in rdečkarjev, sklenili so na svojem zborovanju resolucijo, ki
se nahaja na
Vinko Vabič, Žalec p
Ponudbe trgovcev prosim le z
Drago vam plačam
lepo, suho
lipovo cvetje!
ibirajtega ga in javite, koje množino ga imate. Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju I
vrt—*,«* irMuix	__s
ccn l
n trgovska, špedicij sli ;t in komisijska delu. družba
Podružnica v Ljubljani. - - Akcijska glavnica K 1,500.000.
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Za-carinanja. — Reekspedicija. — Prevažanje pohištva.
Lastnica I ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo juž. železnice. - Tel. št. 100.
Pravi firne%
v priznano najboljši in jcnedjivi kakovosti.
Vse vratc barv, barva za obleke, suhih in oljnatih, mavc: (Cipe), mastenec (fadertoelss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarska, slikars^ in zidarske čopiče, i;al;cr tudi druga v to strogo spadajoče predmeta ima še vedno v zalogi tvrdka
Zanki sinovi
Ljubljana. ■■■■■■■■■	-	=
Ceniki sc ja časa vojske ne razpošiljajo.
I
V?
|
%
I
i
V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
„2ve3na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
Ijvršujtr tiskovine vseh vrst, k<*' ker: časopisa, knjiga, brošure, czntfc, lepake, letake, vspereds tabele, račune, kuverta in pisemski papir s firmo, vizitka, naslovnice, računske zaključka in vsa v to strogo spadajoča dela okusno In ceno.
^'birko zanimivih povesti *-J in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„Šopek ==^-== = samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica 31. Komni:ova Založila in izdat«
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K t>-~. broširani K 4’—.
Spt*ejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega.
Kupuje in prodajacmenice,devize,vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Delniška glavnica: K 30,000.000’—, Rezerva nad K 1 \000.000'—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni nasiov: Jadranska.
zborujočih puškarjev izjavil, da se hoče toplo zavzeti za takojšnjo ugodno rešitev tega perečega vprašanja. Ker bo tej popolnoma opravičeni zahtevi naših delavcev, ki so vsi slabše plačani kot drugod, brezdvomno v par dueh ustreženo, je pričakovati, da bodo cene lovskim puškam v kratkem zopet precei poskočile.
Velenje. Vlada soc. dem. v državnem premogokopu v Velenju je sklenila, da se morajo tekom osmih dni vpisati vsi delavci v njihovo organizacijo, ako ne, so po pretiku tega roka odpuščeni. Ker se pa narodni delavci s tem ne strinjamo popolnoma glede njihovega programa, posebno glede internacijonale, ne vemo kaj storiti. Dela ne moremo opustiti, ker bi biii potem brez kruha in bi nas vlada morala kot brezdelne podpirati. Kaj je državi koristnejše: da ostane, kot do sedaj, svoboda mišljenja ali pa nepotrebni stroški v podporah za brezdelne?
Narodno gospodarstvo.
Toča uničila duhan. V Hercegovini je toča uničila nasade duhana in druge poljske pridelke. Posestniki nasadov duhana so prosili vlado, naj se letos poviša cena duhanu.
Tovarno z* steklo zgradijo židovski kapitalisti v Belišču v Slavoniji.
Ogromna škoda v&Jed vremenskih nezgod. Ministrstvo za finance ceni škodo na žetvi vsled vremenskih nezgod na 5 milijonov dinarjev.
340 vagonov ameriškega petroleja je prišlo v našo državo. Ta petrolej bo razdelila monopolna uprava po določenih solidnih cenah.
Razno.
Kakšne so skrbi bivšega nemškega cesarja. Bivši nemški cesar Viljem je prosil nadškofa Dalbora »a Poznanjžkem, da bi onemogočil spre-' membo protestantske kapele stolnega gradu v Poznanju v katoliško kapelo, ker bi tega ne prenesel, da bi se brala katoliška maša v kapeli, v kateri je skoro celo življenje molil za zmag« nemškega cesarstva.
Italijansko narodno premoženje znaša 230 milijard lir. Premoženjska oddaja bo znašala okoli 30 milijard, vojna odškodnina, ki jo morata plačati Avstrija in Madžarska pa 50 milijard lir.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska ^Zvezna tiskarna* v Ljubljani
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog..............K	80,000.000
in rezervnega zaklada........................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične dOttiaČe hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev In obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
BAR« in KEMIČNO - ČISTI
vsakovrstno blago	obleke
i« PEflE In SVETLOLIKA
domače perilo	ovratnice,	zapesnice
(pošilja po isto na dom)	in	srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
bi morala imeti kot posledico demisijo prizadetih vladnih funkcijonarjev. Skoraj sočasno je došla resolucija našega di-jaštva iz Prage, katera biča javno škandalozno postopanje naše vlade napram naši bodoči inteligenci. — Prizadeti gospodje deželne vlade, ali ste slepi in ginki ? Toda kaj, kožo morate imeti slično krokodilovemu hrbtu, da se Vas nič ne prime! Še krčevito se držite rašega nelegalno si potom strank prisvojenega vladnega stolčka in oklepate se ga, kot vrag pogubljene duše, da «e vam ne izmuzne! Toda tako ne bo šlo več naprej! Priznavamo dobro voljo in veliki trud nekaterih gospodov. Da bi pa po krivdi vlade prišli še kedaj v tako nevarnost, kakor smo bili dne 20. ia 21. julija t. 1., iz katere so nas rešili proti volji vlade naši narodni jugoslovanski železničarji, do tega ne sme nikdar več priti!
Borovlje. Dnevno zavetišče, katero je vlada ustanovila, da so otroci naših delavcev pod nadzorstvom učiteljev in ačiteljic, ljudstvu zelo ugaja in ga otroci vseh slojev prav radi posečajo. Želeli bi le, da bodo otroci revnih delavcev začeli dohivati kosilo zastonj, kakor je bilo obljubljeno. — Naše občinstvo od dne do dne bolj uvideva, da je bilo tamo vsled napačne vzgoje zapeljano in skuša sedaj iz lastnega popraviti, kar so drugi na njem zakrivili. Organizirano
delavstvo jo odločno zahtevalo, naj se mu nadi prilika, da se priuči pismeni slovenščini. G. prof. dr. Mišic, do ko-jega so se delavci obrnili, je to nalogo radevolje prevzel. Ko bi se moral vršiti pouk prvo uro, zbralo se je v prostorni risalnici strokovne šole za puškarsko obrt nad 150 delavcev in delavk, mladih in starih, tako da se bo moral pouk vršiti v več oddelkih. — Zanimanje za delavsko narodno-socijalno stranko je med našim delavstvom vedno večje. Vsak zaveden slovenski delavec ve, da more izvojevati delavske pravice le močna narodno-socijalna organizacija. Našemu delavstvu je dobro znano, koliko je moralo trpeti pod terorjem rdeče internacijonale, katero jc razširjala po slovenskih pokrajinah dunajska nemška socijalno-demokratična organizacija. V nasi svobodni narodni državi mora priti do besede le narodni delavec, brezdomovinski rdečkarji, ki ne poznajo nobene domovine, ne smejo imeti pri nas vodilne besede v delavski politični organizaciji.
Borovlje. Dne 29. julija se je vršilo v hotelu „pri Pravliu “ zborovanje
m posvetovanje borovskih puškarjev in
delavccv o zvišanju delavskih plač. Lnoglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo delavci 50 odstotno povišanje svojih prejemkov. Navzoči vladni zastopnik je v veliko zadovoljstvo