IZBIJA 3KA BOBIŠKO IM BEIEČIJO leto VIII. PHIMDHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 75 (2071) Pogtnma plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. 1. gr. jjjOTlDEMOKRATIČEM UKREP ZVU JIINE BODO 2 jmmMOr IIIIJO IIEDELJO V RIBJI T. L. TRST, četrtek 27. marca 1952 Cena 20 lir w Ura<1 za obveščanje javnosti pri ZVU sporoča: volit... „ ' olc4obra lanskega leta je bito sporočeno, da bedo k določen ^to-ameriškeni področju leta 1952 na dan, ki bo #J^n*ral Winterton je že dalj časa razmišljal o primernem .£» te volitve. * sreui1^0 sP°r°či, da bodo upravne volitve isti dan kakor iužni Italiji. Kot , ^Ien 1,0 sistem vezanih listu, dnin v m ?nano bo<,° valitve v Italiji najpozneje zadnjo ne-v maJn: to se pravi 25. maja t, I. pfedvse is roZem .rnoram° povedati, WlneZeBm!ev iMmnskega to!itvah cna o občinskih L., n s povezavo list ali s 'ik0 lUiliji *\+H^'lerrL *kt», čemur v ilT^anim. emedseboj- to,i'nnmaV^0 mPParentamen-c*narnTrazteonitev reak. 1,11 t>odina- ,v°lilneon zakona, tiste u fl,1 petega bodo tiste tesa’ne ■ 0 mečlsebojno po- lretiin'i me!e. pravic° na dve v občinskem 'osob svetu, pa čeprav bi Bi|ison tan?° relativno večino ’ tega razloga so ita-6 »>.tu lredentističm stranke ^ifi 0t.‘f Pred razpisom lan-fe i« na n volitev, kate-l0Velmik tjasperijevo željo S« ?. oono A gen. Win-e9niteB °~d' zahtevale raz-listič -e9<1 zak°na. Vsi ire-in italijan-n° št nrfif1*0 to zahtevo jav-it0ni (' r,t° razlanaH z dej-0do '{,7.^bstaja bojazen, da N obf,„ , volivci glasovali Snt,fJih volitvah proti 7 M j .. n*m strankam tako, ■ f He tQko malo glasov, .J «rtf ,m°ele izvoliti iz svo-™srj 2uPnna in občinskega razlogov je o-W Kč n?la 'Pržačanov, ki 7slišati o ponoo-iMS?*1 Trsta pod lta. tto* o * začetka, ko se je JO? aPpte “tstna useh občin "“tun,- e. ne "»or »ni pomeni samo za. 7» j - • CiT, e7e neoduieBa Prebivalstva tS ie j« Trsta. Ta tjen' S!0Be,,. °Sebcd naperjen hJ0vi »,~j. • fcer bo na ‘tor0« Prnlrjyi . °nem°0° 7 a sin cionalnega onemogočena >"ua sir.: —"Jllut-nega za- P°ZTkeaa iiVlj°- 1). . Jafco» sa nas Sloven-krije enp„nov° sankcionira. " . lnacijsjc7 p°t*tičncga dis- tti f, ”°l'° n,7ya akrepa, pome-l1o. °dnostno disknmi. ‘Ki „*J»n b0 tfu “ SBetoB*T 0?tv°9očit ustva-!'«tn7edo „.„2 J«®nem mne. a® narodnostne Vegovih političnih Pomeni j.e«oi)e { ■ *ei7. (Utti7i-Ba Prebivalstva pripomogel tudi imperialistič. ni rimski agent Vidali, ki se je prav med zadnjimi dogodki so. lidariziral s fašističnimi razgrajači, ki so aapparentamen-to» zahtevali, čeprav je on sam v svojih glasilih navidezno proti eapparentamentu» protestiral. Vendar pa se moramo zavedati, da se vse rimske imperialistične agenture v Trstu še vedno bojijo volilnega poraza, še vedno bojijo, da bodo dobile premalo glasov, ki so jim potrebni, da bi pred sve- tom dokazali, da je njihova zahteva po ponovnem zasužnje. nju Trsta v Italiji utemeljena. Bojijo se dejanskega poraza kljub temu, da je že na zadnjih volitvah leta 1940 glasovalo okrog 40.000 volivcev, ki ne bi smeli imeti volilne pravice in da je na podlagi lanskoletnega ukaza ZVU v zadnjih šestih mesecih dobilo vo. lilno pravico zopet čez 15.000 ezulov in drugih pritepencev. Zato pozivamo vse volivce in volivke, naj se strnejo v protifašistično in protiireden-tistično fronto in kljub vsem krivicam, ki se nam dogajajo, dokažejo, da tudi s pomočjo reakcionarnih zakonov in s pomočjo vseh mogočih manevrov in falzificiranja, iredentistični fašisti ne bodo mogli biti upravičeni zahtevati izpolnitev svojih imperialističnih načrtov. R. S. „B0RBfl“ 0DG0EARJA M EDEMOM IZJAVO 0 TRISTRANSKEM PREDLOGD S FLRJ niso možno kombinacijo kjer bi tretji odločal o njenih interesih To »pravico" smo odrekli Sovjetski zvezi in jo odrekamo tudi vsem drugim - poudarja »Borba BEOGRAD, 26. — Danes je veleposlanik Velike Britanije v Beogradu Ivo Malett obiskal pomočnika zunanjega -ministra FLRJ Lea Matesa. Agencija AFE poroča, da sta gpvorila o tržaškem vprašanju. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V zvezi z včerajšnjim govorom predsednika italijanske vlade De Ga-sperija v rimskem senatu in v zvezi z opozorilom «očeta italijanskega liberalizma in demo-kracijes Viktorja Emanuela Orlanda Tržačanom, da Trst «ni sam0 avantgarda, temveč vodič Italije ki nas uči. da se zgodovina ne ustvarja z besedami, temveč z deli», kar v italijanščini pomeni Reko. Istro in Dalmacijo, vprašuje «Politi-ka»: «AIi po vsem tem Rim še lahko računa s tem, da se v Jugoslaviji lahkp veruje v njegovo dobrp voljo?». Glasilo KPJ «Borbas> objavlja članek pod1 naslovom eTUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO)). V tem članku omenja list izjavo britanskega zunanje-g«b ministra A. Edens Italijan-sktmu veleposlaniku v Londonu M. Brcsiu o stališču britanske vlade glede tristranske izjave in poudarja, da, »TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO» eno izmed načel jugoslovanske zunanje politike in da z etenašnjo Jugoslavijo niso možne kombinacije, v katerih bi nekdo tretji odločal o interesih, ki se tičejo Jugoslavije in njenih sosedov. «To «pravico» -- nadaljuje «Borba» — smo odrekli Sovjetski zvezi in jo odrekamo tudi vsem drugim ter dodajamo, da je popolnoma jasno, kaj se zeli doseči s podobnimi operet- Izsiljevanje italijanske klasično sredstvo zunanje politike Rimska diplomacija izkorišča bližino upravnih volitev za izsiljevanje koncesij v zvezi s Trstom - Foreign Otlice vztraja pri svojem mnenju o tržaških dogodkih - Menni zaskrbljen za ditalijanstvo Trsta» LONDON, 26. — Predstavni^ angleškega zunanjega mini. strstva je izrazil upanje, da bo mogoče tržaško vprašanje rešiti s pogajanji med Italijo in Jugoslavijo. Dejal je, da ni bil določen dan za nov Edenov razgovor z Brosiom. O vesteh da Edenove izjave v spodnji zbornici na italijansko vlado niso naredile ugodnega vtisa, je predstavnik izjavil, da je angleška vlada prepričana, da je Edenova verzija o tržaških dogodkih točna. raztegnitev \nin' miC°V0 A tudi kr-a ,- ne Pogodbe, &?°mn;VOll%e. v Trstu ki s)n v°hlni sistem. *5>‘ raZenci ne m°™mo ” h« n° n»šo ,■0nif Ue tega za-kit Utkti j,00”0 ravno sedaj 10 ves svet lah. ‘a ko kaj ta zakon favorizira &P°Čeniali U zakon zahtevali na oaj je tržaški ’ sx>oje dneh ' d° taki}ii} ° bistvo, % liljp ‘«»n 9a 'Iti Eden PDštljen ’^b m «»w-!ofce®B P™d e fi •' tavam;1 da :,e bil un^tanije »,miPmer Ve. ’>t,hičk'<:i,n pari n p'ku t4«0a Eden u, int0Tn- Te btS..f«iin*.F™b zahtevam !>» er^t>ee 5 t),H -po sinoČnjiI britanske , *lln'AaZnmrstva Ede. ‘ HhH*r?njTVT Z0trdiL So 0Za T-Vo' d° %j V!c‘lie „7 deželna zbor-Vitini. z„hon° iz°laso>>ati t-.ktr u n *a občinske “Uln^ »tom^ ainočnjih ve. i> t^kon ] '2 glasovala l^orn pr°Porcional-L” etf e kot JI* občine, ki 0 ki Prebival M°**blj,in°tedeii sic,u i". Zztnioraino P°- bt«» n fnitvi sap-našo cono RIM, 26. Medtem, ko se nadaljujejo fašistične demonstra. cije o Trstu, proti katerim vlada zaradi zunanjega videza tu in tam nastopa s policijo, je pisanje »resnega* tiska in delovanje italijanske diplomacije, posebno pa še uradno poročanje o tem delovanju popolnoma v skladu s poulično akcijo. Časopisi so bolj kot kdaj koli polni člankov o Trstu ,ki pa se ne omejujejo več na patriotič-no retoriko, temveč poskušajo že izkoriščati izgrede v Trstu in v Italiji za kovanje zunanje, političnega kapitala. Po listih mrgoli «informacij» in vesti v najrazličnejših verzijah o raz-govorih o Trstu, tako da si mora povprečni italijanski čita-telj ustvariti vtis, kot da ves svet danes nima po glavi dru. gih problemov. Čeprav nekateri menijo, da je to napihovanje že samo sebi namen in da vlada noče drugega kot prepričati povprečnega, bolj ali manj nevednega državljana, da je zaradi Trsta spravila na noge pol sveta in tako loviti kaline na bližnjih upravnih volitvah, se politični krogi ne strinjajo s to razlago. Vedno bolj konkretno izražene želje, ki se pojavljajo v poročilih o predlogih, ki jih baje proučujejo razna zahodna zunanja ministrstva, Insinuacije o ((prijaznem gledanju* na ta ali oni predlog, ki ga pripisujejo zdaj Edenu, zdaj Achesonu, zdaj komu drugemu ali bolj neosebno ((ministrstvu*, in podobno — vse to jasno kaže, da je prišel do vrhunca nov val izsiljevanja, tega klasičnega sredstva italijanske diplomacije. To izsiljevanje se danes ne omejuje na zaupne diplomatske razgovore, na tožbe o kominformistični ali fašistični ((nevarnosti* med štirimi stenami, temveč se vlada zanj poslužuje vsega propagandističnega aparata. Kot je na e-ni strani to znak. da so dosedanje, bolj nedolžne ali vsaj manj odvratne vrste izsiljevanje odpovedale, vzbuja na drugi strani določenim kro. gom upanje, da zahodne države — zlasti ZDA — n® bodo mogle proti tem manevrom nastopiti, ker ne bodo hotele škodovati D® Gasperiju pri volitvah. Z razpihovanjem šovinističnih in imperialističnih strasti si je De Gasperi prav v tem vprašanju zavaroval hrbet. (Seveda so pa tudi kominformisti in neofašisti izkoristili nastali položaj in posegli po isti vabi). Jasno je. da italijanski tisk obilno posega po izsiljeval nem orožju »kominformovske grožnje*. Drugi listi — kot rimski «Messaggero» — pa spet licemersko opozarjajo, da je napetost med Italijo in Jugoslavijo škodljiva. Za oboje poznajo seveda eno samo zdravilo — dajte nam Trst! Seveda ne manjka tudi pritoževanja, ki izdaja — če ne drugega — značilno užaljeno megalomansko mentaliteto. Tako piše «Stampa», da je »Tito zatrdil, da zanj tristranska iz-java ne obstajan in se pritožil-je, da mu Anglija in Amerika nista »dokazali, da obstaja*, temveč sta ostali «mevtralni in odsotni*. Seveda so si o Trstu vse stranke enotine. Se več: med socialnimi demokrati, na primer, n1 enotnosti menda o nobeni drugi stvari; na današnjem sestanku glavnega odbora so naj- prej soglasno izglasovali resolucijo o Trstu, nato pa so se sprli v zvezi s starim prepirom med Saragatom in Romito. Parlamentarna skupina Nemnijeve stranke PSI pa je zahtevala od vlade, naj podvzame ukrepe, ki bodo ((zajamčili učinkovito o-brambo italijansfcva Trsta in Istre*. O mahinacijah z ((italijansko upravo* v Trstu smo že poročali. Danes se je poskusni balon še poveča!!; ANSA poroča iz Washingtona, da je i svetnik italijanskega veleposlaništva stopil v stik z ameriškim zunanjim ministrstvom v zvezi s predlogi, ki da jih je dalo veleposlaništvo, in ki se tičejo »so- udeležbe italijanskih čet, poteg anglo-ameriških, v coni A STO», in o zahtevi, da bodi ((Italija informirana o razvoju odnosov med zahodnimi velesilami in Jugoslavijo* (mali mož na prste stopi !). Acheson pa je izjavii na da. našnji tiskovni konferenci, da prav nič ne ve o novi italijanski noti glede Trsta. Dodal je. da ne more dati nobene druge izjave, ki bi bila koristna v se. danjem trenutku in da je pred. vsem važno, da se vzpostavi red in de vsakdo ohrani mirno kri. Take izjave — kot tudi podobna izjava predstavnika Fo-reign Officea — so seveda ved. no kot hladen tuš na razgrete rimske glave. Pa tudi treznejši ljudje se v vsej zmedi, ki jo ustvarja vlada, težko znajdejo. Zaradi tega je vzbudil danes precejšnje zanimanje članek, ki ga je razširila agencija «U-nited Press* in ki daje kolikor toliko trezno sliko sedanjega položaja. Članek, ki ga je napisal K. C. Thaler, pravi, da sla se an. gleška in ameriška vlada začeli posvetovati o sprejemljivem načrtu za takojšnjo pomi. ritev tržaškega vprašanja. Raz govori so se začeli po normalni diplomatični poti z Washing. gradu angleški veleposlanik govoril s pomočnikom jugoslovanskega zunanjega ministra. V Londonu priznavajo, da bi taka »takojšnja rešitev* samo trenutno pomirila ozračje, dokler ne bo mogoče najti dokončne rešitve, podobno menijo tudi v Washingtonu. Thaler nadaljuje, da bodo ZDA in Anglija morda še enkrat pozvale Italijo in Jugoslavijo. naj se sporazumeta enkrat za vselej. Predstavnik Fo-reign Officea je zanikal, da bi obstajali načrti, da bi se sedanji angleško-ameriški načrti razširili in postali štiristranslci. s sodelovanjem Jugoslavije in Italije (italijanski tisk se je na debelo razpisal o udeležbi samo Italije pri teh razgovorih). Zdi se pa verjetno, da ZDA in Anglija pripravljajo spravljiv načrt, ki bo seveda predložen obema zainteresiranima strankama. V Angliji menijo, da bi tudi ZDA morale po svoje pomagati pri teh naporih in dodajajo, da bi sedanji položaj lahko resno ogrožal odnose z Italijo, zlasti angleško-italijanske odnose. Italijani se sklicujejo na tristransko izjavo in se pritožujejo, da je Zahod preveč prijazen z Jugoslavijo. Na drugi strani pa v Beogradu zatrjujejo, da tristranska izjava za Jugoslavijo nima nobene veljave. »Zahod ie orepričan — zaključuje Thaler — da mora ravnati previdno bodisi z Italijo kot z Jugoslavijo in da lahko kvečjemu poskusi metodo vljudnega prepričevanja*. A. P. ACHESON o zahodni noti ZSSR WASHINGTON, 26. — Na svojj današnji tedenski konferenci je izjavil ameriški zunanji Minister Acheson o odgovoru treh zahodnih velesil na sovjetsko note glede Nemčije med drugam naslednje; »Eden glavnih namenov tega odgovora je bil. da bi si prišli z njim' na jasno o sovjetskih namenih glede procedur in pogojev, v katerih bi bilo mogoče izvesti vsenemške volitve tonom, medtem ko je v Beo-1 pod mednarodnim nadzor- stvom, in glede ustanovitve demokratične in svobodne Nemčije. Sovjetska nota je o-menjala te stvari na nejasen način in vsi naši napori več let nazaj, da bi pridobili Sovjete za zadovoljivo proceduro, so bili brezuspešni. Kakor naglaša naša nota. bi bilo po našem mnenju sovjetsko sodelovanje s ,^aiskovalno komisijo ZN posebno pomembno za preizkušnjo sovjetskih namenov. Ko Sovjetska zveza predlaga, naj bi štiri velesile ((razpravljale* o nemški mirovni pogodbi, si ameriška vlada ne more kaj, da se ne bi spominjala na sedem brezplodnih let razpravljanja s sovjetskimi predstavniki o avstrijski pogodbi. Dobro znamenje za vsako bodoče razpravljanje o nemški mirovni pogodbi bi bilo, če bi sovjetska vlada ugodno odgovorila na predloge za avstrijsko mirovno pogodbo, ki jih vsebuje nota ameriške vlade iz marca tega leta*. Nadalje je spomnil na to, da so ((določeni načini* sovjetske diplomacije po vojni močno pospešili potrebo po hitrem razvoju trdne evropske skupnosti. »Ameriška vlada je podpirala in bo še nadalje podpirala ukrepe za oblikovanje take skupnosti v Evropi, ki bo razvila gospodarsko moč in obrambno sposobnost udeleženih držav kot celote. Nemčiji mora biti dovoljeno, da dopri-naša svoj delež k gradnji moč' ne evropske skupnosti, ki bo sposobna krepiti svojo svobodo in se sama braniti pred napadom ali prevratom. Ameriška vlada je prepričana, da je taka skupnost po svojem značaju in po svojih namenih popolnoma obrambna*, je na daljeval Acheson. »Sovjetski predlog, ki poudarja važnost narodnih sil, teži v preteklosti in proč od oblikovanja nove Evrope, v kateri bi bila nacionalna nasprotja podrejena interesom celote. Ameriška vlada je trdno prepričana, da pomeni evropski koncept najbolj konstruktivno sredstvo za odpravo nevarnih napetosti. Zato je skušala v skladu s tem v svojem odgovoru jasno prikazati, da se ne bo dala odvrniti od tega, da bi nadaljevala to pot miru*. skimi in teatralnimi paradami Po ulicah italijanskih mest z imperialističnim pohlepom na Zader in ostale jugoslovanske kraje z napadi na zaveznike, ki so se borili proti fašizmu*. »Borba* poudarja, da jugoslovanska javnost že zdavnaj ve, da je izsiljevanje na račun drugih sestavni del italijanske diplomacije, ki pozablja, da je v mednarodnih odnosih potreben realizem. «Ta realizem - zaključuje «Borba» pa govori, da tristranska izjava nima za nas nobene praktične vrednosti*. Časopis, ki ga izdaja Zveza društev jugoslovanskih novinarjev ((Mednarodna pclitikan, piše v svoji zadnji številki, da je italijanska vlada pri pozivanju na tristransko izjavo, že v naprej zaprla vrata vsem enakopravnim pogajanjem za reši-tev tržaškega vprašanja, ker jP dobro vedela, da bo njena zahteva naletela na odklonitev Jugoslavije. Časopis misli, da italijanska vlada s takim stališčem potrjuje, da ne želi do brih sosedskih odnosov z Jugoslavijo ip da s tem prevzema nase odgovornost za posledice take politike Časopis poudarja dalje, da je popolnoma jasno, da Jugoslavija ne more pristati na tako rešitev ki bi ogrožala njene življenjske inte-rese in varnost. »Nihče nima pravice da od Jugoslavije zahteva nove žrtve, a posebno ne v trenutku, ko je an,gažSrana v umorih, da brani svojo neodvisnost pred grozečimi napadi z Vzhod?*. II prošnje za opcijo in da tisti Italijani, ki so se že izselili, v svojih pismih izražajo željo po vrnitvi x Jugoslavijo*. Pod vodstvom Guya Molleta je danes prišla v Jugoslavijo štiričlanska delegacija franco-ske socialistične stranke kot gost komisije CK KPJ za mednarodna vprašanja. Ro svojem prihodu v Beograd jc Guy Mol. let izjavil novinarjem, da ima njegov obisk za c i 1- videt; na mestu uspehe Jugoslavije, ki po izvojevanju gospodarske in socialne demokracije pripravlja pot čimvečji demokracij; v političnem smdsiu. Mol. let je izrazil upanje, da bo sedanja izkušnja Jugoslavije pokazala socialistom, zaoaanoev-ro-pskih držav, ali je možna e-volucija od politične demokracije v smeri ekonomske in socialne demokracije. «Vi ste na delu pokazali — je dejal Mollet — da je možno izvršiti socialistično revclueno a da se PTi tem ne ppde v državni birokratizem, da je mogoče iti po poti v komunizem brez stalinske diktature. Socialisti vsega sveta se bcao lahko mnogo naučil; od izkušenj Jugoslavije. Danes so se gostje sestali z Edvardom Kardeljem, Milovanom Djilasem, Mošo Pijadcrr. Borisom Kidričem, Rodoljubom Colakovičem, in Vladimirom Dedijerjem. V ponedeljek bc goste sprejel maršal Tito. Znani jugoslovanski kipar Ivan Mestrovič, ki živi v Arne rifc .. .. . , . ... -— t je podaril LR Palmncij Nocojšnji zagrebški «Vj«s- 132 svojih umetniških del ir nikn opisuje zadnje dogodke v Trstu ;n med drugim piše: »Fašistične himne, protijugoslovanska in protibritanska gesla, klofutanje britanskih oficirjev, trganje britanskih zastav, vse to je dajalo vtis. da je obnovljen repertoar ;z časa abe-rinrkc vojne in sankcij proti Italiji iz dobe, ko je Mussolini «odločil» zlomiti hrbtenico britanskemu imperiju in ko se je bahal, da njegovo letalstvo skupno z nemškim letalstvom uničuje Lcndcn*. Ob priliki enajste obletnice 27. marca 1941, ko so jugoslovanski narodi strmoglavili pro-fašistično vlado Dragiše Cvetkoviča — p;že nocojšnja (iPoli-tikaii, da poraženi fašizem, ki se poziva na nedavno preteklost, ponovno dviga svojo glavo in da v svojih napadih na Jugoslavijo nastopa skupno s sovražniki z Vzhoda. »Jugoslovanski narodi se niso b;*'.i in niso popustili pred enajstimi leti, ko so z iste strani pričeli rožljati z orožjem. Zato se danes, kc so zedinjeni, složni in mečni tem manj bojijo hujskaške fašistične Italije*. Gonja italijanskih iredentistov v Italiji ni ogorčila samo jugoslovanske javnosti, temveč tudi italijanske narodno manjšino. Giusto Massarotto. predsednik ((Italijanske unije /.a Reko in Istro* je v zvezi z zadnjimi izgredi v Trstu izjavil, da je jugoslovanski predlog za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja popolnoma v; skladu z interesi obeh držav, ker je v interesu jugoslovanskih in italijanskega naroda, da živijo v miru in y medsebojnih dobrih odnosih, Massarotto je hkrati poudaril, dp Italijani, ki živijo v Jugoslaviji in v jugoslovanski coni STO želijo, da jih iredenti sti pustijo pri miru ako skuip-no z jugoslovanskimi narodi gradijo boljšo bodočnost ter jim ni potrebna nobena pomoč iz Italije. »Da so vesti italijanskega tiska q preganjanju v Jugoslaviji neresnične — je izjavil Massarotto — dokazuje dejstvo, da je vse manj Italijanov, ki optirajo za Italijo, da je več tisoč Italijanov umaknilo svoje več poslopij v Zagrebu in Splitu, ki bodo po njegovi želj. spremenjena v muzej. B. B. Protest «Pravnika» proti izrabljanjvi tržašKe Odvetni-šKe zbornice v politične namene Društvo «Pravnik», ki zdru. vaše napore za svobodno ob- žuje slovenske in hrvatslce pravnike področje STO, med njimi tudi člane Odvetniške in prokuratorske zbornice v Trstu, je na svoji plenarni seji dne 26. t. m. razpravljalo o resoluciji, sprejeti na izrednem občnem zboru tržaške Odvetniške in prokuratorske zbornice dne 24. t. m., ki je objavil pred dnevi sledečo vest: Inženir Dessy je objavil v posebni brošuri, katero je poslal tisku ter članom parlamenta, dva načrta v zvezi z gradnjo «italijanskega stolpa» (spomenik namenjen spominu velikih Italijanov) ter z gradnjo tako imenovanega «sacra-rio italieum ai čadu ti per la patria». Na stolpu, s katerega bi plapolala velika italijanska zastava, bi bila vklesana imena približno 5.300 znamenitih Italijanov. Višina tega stolpa naj bi presegala višino Aiffe-lovegu stolpa ter celo palače sovjetov, ki jo sedaj gradijo. Sacrario italieum naj bi bil zgrajen, prav tako v velikem stilu ter naj bi opominjal državljane, da bi si njih domovi, na zopet pridobila tisto mesto, ki ga je v preteklosti imela, pa ga je na žalost potem izgubila. Za izvedbo obeh načrtov je po. trebna vsota 90 milijard lir. Vest je že sama po sebi dovolj jasna ter bi bil vsak komentar odveč. Hoteli bi orne niti le to; da imajo Italijani kot narod mnogo dobrih, da jih pa imajo tudi nekaj slabih, med temi tudi to lastnost, da želijo biti vedno prvi ter da Hočejo, da jih drugi smatrajo kot višek inteligence in modrosti. Ta njihova slabost je kriva, da se je v njih razvil nacionalistični duh do take mere ter da ne spoštujejo in ne cenijo drugih narodov, kot bi jih v resnici morali. Poleg tega je pa tudi vsota, ki bi bila potrebna za oba spomenika za današnje razmere, v katerih se nahaja Italija, oziroma njene finance, mnogo, mnogo previsoka. napeljavo, električnega voda v vas pa niso napravili. Tako uporabljajo Jameljci še vedno petrolejke, čeprav je njihova vas samo nekaj sto metrov oddaljena od glavnega električnega voda. Naravno je. da to vprašanje vaščane zelo zanima in čim nanese pogovor nanj, postanejo ljudje nenavadno živahni- Vsi nestrpno pričakujejo, kdaj bo obljuba izpolnjena. Najprej je bilo rečeno, da bo luč zasvetila že za božič, vendar so Jameljci praznovali praznike ob brleči petrolejki. Kot je znano, je nekoč občina vložila prošnjo, da bi dobila pri Banca di Bologna potrebno posojilo, vendar doslej še ni bilo odgovora, zato je vsa stvar še v zraku in domačini sploh ne vedo, pri čem so. Pravilno bi bilo, da bi občina na pristojnem mestu nekoliko povprašala, kaj je s posojilom, se pravi kaj sploh nameravajo višje oblasti ukreniti, da bi preskrbeli tej slovenski vasi elektriko. Jameljce zelo tare tudi brezposelnost. V občinskem delovnem centru je zaposlenih okoli 70 ljudi, od katerih je tudj precej domačinov. Trenutno kopljejo okoli vodovoda pri jezeru luknje, v katere sadijo- ženska borovce. Nekateri delajo tudi zid. V zadnjem času si je tudj tukaj neki vaščan kupil pripravo za iskanje železa, kot jo imajo na Poljanah. Zanjo je plačal1 okoli 60.000 lir. Iskanje ostan- i kov granat in drugih kovina-stih predmetov iz prejšnje svetovne vojne so si s tem precej olajšali. večini zelo revni ter ne bi zmogli stroškov, ki so poveza, ni z nabavo potrebnega gradbenega materiala. Zato bi bila dolžnost občine, kot tudi odgovornih oblasti, da bi vaščanom priskočili na pomoč ter jim dali .na razpolago prevoz-zna sredstva za dovoz materiala, obenem pa da bi s podporo privatni iniciativi pospe sili gradnjo novih stanovanjskih poslopij. Toda vse to bi bilo treba čim prej storiti, ker meseci hitro minevajo in gradbeni material bi moral priti v vas čimpreje. Ce bi občina vseh stroškov ne mogla kriti, bi bilo dobro, da bi se obrnili s prošnjo na pokrajinsko upra. vo, ki bi lahko prispevala denar. To bi bila tudi njena dolž. nost, saj si prebivalci Učeje niso mogli niti v boljših prilikah popraviti ali pa prezidati svojih hiš, ker so bili do sedaj v veljavi precejšnji davki, ki so jih morali prebivalci plačati tudi, če so hoteli svojo hišo samo prebeliti, ali spremeniti barvo zidu, ali pa samo razširiti okna. Da je bilo takšno obdavčenje nad vse krivično nam ni treba še posebej poudariti. Kot vse kaže, so bili zakoni v tem pogledu nekoliko spremenjeni, kar pomeni, da so tudi odgovorne oblasti sprevidele krivico, ki se je do sedaj godila prizadetemu prebivalstvu. Zato z vso odločnostjo zahtevamo, da odgovorne oblasti popravijo storjeno krivico ter pohite z nakazilom potrebnega denarja, s- katerim bi si lahko vaščani nakupili gradbeni material ter pričeli s popravljalnimi in gradbenimi deli. Toda z deli morajo pohiteti in ni časa za dolga razpravljanja, kajti zima nastopi za našo vas že v jeseni. KRATKE VESTI IZ BENEŠKIH VASI brez sledu izginil. Prepričani smo, da bi bili lahko odgovorni šolski krogi v tem času to izgubo že nadomestili, saj je bila vojna škoda v glavnem že povrnjena ter so dobile radijske aparate celo tiste šole, ki jih prej niso imele. Naši otroci nimajo po večini možnosti, da bi lahko radio poslušali do. ma, zato jim je radio v šoli v mnogočem služil, saj jih je ta-korekoč vezal z ostalim svetom. Dobro bi bilo, da bi se šolske oblasti za to vprašanje pozanimale ter poskrbele za nov radijski aparat. 31. marca zapade rok za plačilo dohodninskega davka 26. — Pokrajinska GORICA, zveza trgovcev opozarja vse trgovce na drobno, lastnike hotelov, barov, gostilničarje, ki plačujejo1 dohodninski davek v naročnini, da zapade dne 31. marca 1952 zadnji rok za plačilo prvega obroka. Nadalje opozarja vse prizadete. ki so vložili prijavo o dohodkih zaradi naročnine za dohodninski davek, naj dvignejo dvojnik prijave na Registrskem uradu. Družinska doklada lOieda&ttfa- Skrbi vinogradnikov Pra potno ' V naši občini imamo mladega zdravnika; ki je doma iz Južne Italije. Kot vsi južnakii je tudi ta zdravnik precej temperamenten ter vozi ha svoji«lambretti'>s takšno nagli, co, da je bilo res čuda, če se lfiu do sedaj še ni nič hujšega zgodilo. Toda sreča mu ni. bila dolgo naklonjena. Pred dnevi je zopet drvel ■ s svojo «lam. brettoa, ko se je na nekem križišču nenadoma znašel pred «vespo» kateri pa se zaradi svoje hitrosti ni mogel več izogniti. Pri sunku je zdravnik padel s svojega motorja.ter se k sreči' le lažje poškodoval. Verjetno mu bo to služilo v bodoče kot dob.ra "ola. Ter Pred začetkom druge vojne je imela naša šola svoj radijski aparat, ki pa je nenadoma OSLAVJE, 26, — Pred dnevi sem y vašem listu bral, da so pri obdavčenju vina precejšnje nerodnosti, ki povzročajo kmetom precej težav. Ker sem tudi jaz vinogradnik in ker davčni vijak tudi name pritiska z nezmanjšano silo kot na vse šte-verjanske in osliavske vinogradnike, menim, da bi morali Brici napraviti potrebne korake, da bi vse to preprečili. Po mojem je najprej treba vstopiti v vinarsko zadrugo, ki je. bila pri nas pred leti ustanovljena. Vanjo bi. dajali svoje grozdje iti nam bi se ne bilo treba mučiti s tolikimi stvarmi, ki se pojavljajo ravno s carino. Kot je znano, je po zakonu v zadrugah obdavčljivih samo 60 odstotkov vina, ker predvidevajo, da pride na 100 kg grozdja samo 60 litrov vina. Ze s tem bi marsikaj prihranili. Poleg tega pa bi nam ne bilo treba skrbeti z.a vino, da bi se ne skvarilo. V zadrugi bi imeli strokovnjaka in najboljše priprave,. s katerimi bi lahko zajamčili najbolj kvalitetno proizvodnjo in seveda tudi zaslužek. Vinogradnik iž Oslavja. Občinski upravni odbor se ho nocoj zopet ' sestal 1 GORICA, 26. -v Na. seji, ki jo je imel v. torek zvečer, je občinski upravni, odbor razpravljal samo o ureditvi mestnih bolnišnic. Seji so. prisostvovali tudi člani Upravnega sveta mestne bolnice. Odbor se bo zopet sestal 110. coj ob 18. v beli dvorani županstva in proučil sledeče točke dnevnega reda; uvedbo družinskega davka za leto 1952; poročilo o delovanju občinske klavnice v letu 1951; preureditev in razširitev pevmskega in podgorskega pokopališča; popravljalna dela v razpravni dvorani kazenskega sodišča, tudi za sorodnike GORICA, 26. ’ — V Uradnem listu z dne 4. marca ie bil objavljen zakon 19. februarja 1952, ki določa, da nimajo pravice do družinske doklade za starše tisti uslužbenci in nameščenci. katerih starši imajo skupno 12.000 lir dohodkov mesečno ali pa 7000 lir. če gre simo za enega od staršev. Do družinske doklade pa imajo pravico, kot se to že izvaja pri industrijskih nameščencih. vsi sorodniki delodajalca. ki so1 pri njemu nameščeni in ki ne živijo z njim. Nameščenci - delavci, bodisi industrijski. bodisi trgovski, bodo prejemali družinsko doklado za otroke do 18. leta njihove starosti jn ne več samo do 14. Kmečki delavci pa bodo za njihove otroke prejemali družinsko doklado samo do 14. leta starosti. Vesti za trgovce GORICA, 26. — Zveza trgovcev za gor iške pokrajino sporoča vsem svojini članom, da si na njenem sedežu v Ul. 11. avgusta iahk0 ogledajo sledeče okrožnice: globalne kompenzacije z Češkoslovaško; jzv.cz 1000 ton semena jare koruze; izmenjave z Japonsko - uvoz 100.000 dragocenih japonskih porcelanastih izdelkov, navodila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Iranom z dne 3. februarja 1952: seznam izvoznega blaga z Bavarskega. Zahteve občinskih in pokrajinskih tajnikov GORICA, 26. — Tudi goriški občinski in pokrajinski , tajniki so se pridružili agitaciji njihove kategorije, ki je državnega značaja. V agitacijo.so stopili, ker ni državtia uprava upoštevala njihovega predloga pri izboljšanju njihovih ekonomskih pogojev. Poviški, na katere je vlada pristala, ne odgovarjajo dejanski potrebi in zahtevi občinskih in pokrajinskih tajnikov. ŽivljenjsRi stroški so zopet porastli HUDA NESREČA ŽELEZNIČARJA NA ROCOLSKI POSTAJI Podietni z£o't Naleoai za policijske komisarje GORICA. 26. — Uradni list z dne 1. t. m. napoveduje natečaj za 65 službenih mest za pomočnike Policijskega komisarja. Prošnje, katerim je priložiti vse potrebne dokumente, je treba nasloviti na prefekturo nakasneje do 30. aprila t. E Vsa podrobnejša pojasnila v tej zvezi daje goriška prefektura CUfficio gabinetto). Posledice poznega vnovčeoja bančnega nakazila GORICA, 26. — Lanskega poletja je trgovec Colombo O-berdan iz Milana poslal po trgovski poslih v goriško pokrajin« svojega bratranca, katere. KINO VERDI. 16.30: »Salomonovi rudniki«, S. Grainger, barvna film. VITTORIA. 17: «Pismo iz Afrike«, barvni film. CENTRALE. 17: «Izbruh blaznosti«, L. Ayres. MODERNO. 16.30: nMoMeči Smith«, A. Ladd. DOL (Vižintini), 26 - Moški pevski zbor «Kras» iz Dola spada med najbolj delavne pevske zbore na, Goriškem. Poleg tega da imajo redno dvakrat tedensko pejiskc vaje prirejajo tudi od č»sa do časa nedeljske izlete proti Furlaniji, kjer obiskujejo slovenske ljudi. Pred tedni so bili v Ronkih, to nedeljo pa so se s kolesi odpravili v bližino F oljarna v vas Par lace, kjer prebiva nekaj Slovencev, ki. sc se tjakaj priselili iz Ovčarije. Izleta se je udeležilo nekaj Vrhovcev in Poljancev. Ljudje so jih sprejeli z velikim veseljem. Razpoloženje je bilo prijetno, saj so bili naši ljudje zelo navdušeni, ko so lahka spet slišali slovensko petje. V dar so pevci dobili precej sira, seveda pa tudi vina ni manjkalo. Posebno so se dvignili stroški za kurjavo- Brezpo-selnost standardna, zaposlenost za spoznanje višja Kolesje tovornega vlaka mu je odrezalo nogo v gležnju Gibanje življenjskih stroškov je v Trstu tesno zvezano s spremembami, ki nastajajo po svetu in predvsem z gibanjem življenjskih stroškov v Italiji, isto bi lahko zapisali za brezposelnost in za število zaposlenih oseb. Cene izdelkov so v Trstu enake kot so v sosednji republiki, a italijanska delovna sila se kaj lahko plasira v Trstu, ker ne najde večjih zaprek kljub temu, da to škoduje domačemu prebivalstvu. Gornje trditve nam dokazuje indeks življenjskih stroškov izračunan, za tipično družino, ki sestoji iz moža, žene in treh otrok, Ta indeks je bil v zadnjih letih takle: (za osnovo ie vzeto leto 1938, ki je enako 1001 januar 1950 v Italiji 48,49. v Trstu 47,57; januar 1951 v Italiji 50.80, v Trstu 47,18 in oktober 1951 (zadnji mesec za katerega imamo podatke za Italijo) 53,86 in v Trstu 49,64. V januarju 1952 ge je tržaški indeks dvignil na 49,64. Kot vidimo in to nam številke jasno dokazujejo, se gibljejo tržaški življenjski stroški popolnoma analogno kot italijanski, samo vedno smo v Trstu nekoliko pod splošnim italijanskim povprečjem, kar je razumljivo, ker je Trst boli industrializiran ter vlada v njem večji red ter je_ splošno življenjska raven višja. Pod vplivom italijanskih in-flacionističnih teženj se tudi tržaški indeks življenjskih stroškov počasi, a zato tembolj vztrajno, dviga. V zadnjem letu in to ie od januarja 1951 pa do januarja 1952, se je dvignil za 4,40 odstotka, Značilo pa je. da se v zadnjih treh letih skoraj niso dvignili stroški za prehrano. Tipična družina bi porabila za prehrano januarja 1950 leta 30.207 Ur, 1951 leta 28.436 lir in letos 29.678 lir. Zato so se pa toliko bclj dvignile ostale postavke. Izredno so se dvignili stroški za obleke. Indeks pravi, če so 1930. leta porabili 100 so 1950 (vedno januar) porabili 5.151. 1951; leta 5.922 in letos kar 6.640 Visok dvig izkazujeta tudi ostali dve postavki: za kurjavo so morale družine letos potrošiti dokaj več kot lani, da že ne govorimo o raznih, stroških, ki so ravno tako zrasli. O brezposelnosti pišemo že nekaj iet s skorc enakim tonom in z bistveno neizpremenjenimi podatki. Kaj pomaga, če je nekega meseca par-sto brezposelnih manj, ko jih je drugega par sto več? V Trstu smo dosegli tisto «normalno» stanje, v katerem se ne predvidevajo večje spremembe in kjer imajo brezposelni in mladi ljudje le malo upanja na izboljšanje. Številke pravijo, da smo imeli januarja 1951 20.925 vpisanih brezposelnih, decembra 1951 jih je bilo 19.331 jn januarja 1952 pa 17.895 Da ne bi nekdo pomislil na kak počasen padec poudarjamo, da je bilo recimo decembra 1949 že komaj 18.211. Skratka število se giblje malce gori, da lahko skoči zopet doli in to bolj vsled administrativnega vpisovanja ali izbrisanja kot vsled resnične zaposlitve delovne sile. Zopet je zanimivo in Z®1° zgovorno število oseb. ki so z»v poslene v javnih službah. Teh je 31.882, a brezposelnih komaj Vseh zaposlenih je bilo v januarju 90.241, to je nekaj več kot v decembru 1951. a nekaj manj kot v decembru 1950. V industriji ie bilo 37.632 oseb. v trgovinj 13 882. pri kreditnih ustanovah 2.298 jn 4.394 je bilo mornarjev. TRŽAŠKA BORZA Funt šteriing 1580, švicarski frank 156, dolar 675, marengo 64S0, zlato 855. Med sestavljanjem vlaka mu je zdrsnilo na spolzki stopnici in je padel pod viak Bilo je nekaj čez eno uro po. noči k.o je bil 20-Ictni Cleiftente Fabbris iz Ul. Udine 42 zaposlen na rocolski železniški po.' staji pri sestavljanju konvoja tovornega vlaka in je zato stopil s svojo zastavico in lučjo na stopnico vagona. Prav v trenutku ko je vlak potegnil, pa je Fabbris, verjetno zaradi spolzke stopnice (nekoliko prej je začelo deževati), zdrsnil in padel na tla. V njegovo nesrečo pa je zašel z de^no no. go na tir in prav v istem trenutku mu je kolo vagona v te. ku naravnost odrezalo nogo v višini gležnja. Na njegov krik so ustavili lokomotivo in vsi so mu pri- IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODISCA Znižana kazen morilcu gostilničarja Vitlora Nezadovoljen nad obsodbo, izrečeno pred porotnim sodiščem v novembru lanskega le. ta, se je Francesco Achille, stanujoč v Domus Civica št. 3, ki .ie bil obtožen umora gostih niearja Michela Vittqra, katerega je z udarcem potolkel na tla in kateri je po prevozu v bolnišnico izdihnil, po svojih zagovornikih pritožil in tako se je moral ponovno zagovarjati pred prizivnim porotnim sodiščem. Pri prvi razpravi je sodišče spoznalo Achilla za krivega ob. toženega dejanja in ga obsodilo na 6 let in 8 mesecev zapo. ra, medtem ko so sedaj sodni, ki sprejeli tezo odvetnikov in fanta obsodili zaradi nenamer. nega umora ter mu tako znižali kazen na 1 leto zapora. Predsednik: Wittica; sodnik: Gnezda; tožilec: Colotti; zapis, nikar; Maggi; obramba: odv. Puecher in Morgera, skočili na pomoč, njedtom ko je nek.do poklical rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Tu so ga takoj spre-jeli na I. kirurškem oddelku, kjer bo ostal najmanj 40 dni. Poleg že omenjene poškodbe ima mož dobesedno odtrgano meso z iste noge do kolena in zlomljeno koleno. Pri padcu se je Fabbris ranil tudi nad levim očesom. Kos premoga ie dobil na nogo 48-letni Luigi Fiorella iz Ul. Lorenzetti 3 je včeraj proti ve. Čeru prišel v bolnišnico z rešilnim avtom, zapustil pa jo jfe peš. ker ni hotel, kljub zdrav, nikovemu priporočilu, zaradi 3 cm dolge rane na glavi in omo. tiče, ostati v bolnišnici. Mož, ki je po poklicu težak, je izjavil, da mu je proti večeru med delom pri raztovarjanju premoga z nekega parnika v novem delu pristanišča priletel na glavo velik1 kos premoga, „Buick" v morje zaradi spolzke ceste Okoli 5. ure zjutraj je neki ameriški narednifc za volanom svojega »Buicka« vozil po cesti, ki pelje iz Milj v Trst, Na mostu pri Stramarju pa vojak, predvsem zaradi spolzke ceste, ni mogel zadržati avta, ki je začel drseti. Spotoma je iz-rul nekaj obcestnih kamnov in končno zletel v morje, ki je k sreči na tistem mestu izredno plitko. Avto, ki je utr-pel resno škodo, se je ustavi! šele pet metrov od mosta. Vojak se je pri nezgodi le malenkostno ranil. Vozilo so kas. neje dvignili iz morja in odpeljali v garažo, Trdo živlfenje naših Kraševcev VRH, 26. — Življenje Kraševcev je zelo hudo. Večina se jih preživlja s poljedelstvom, nekaterim pa tudi to ni mogoče, zato so si poiskali delo v Gorioi, drugi pa v Tržiču. Veliko Ijiudi se v ta kraja ne vozi z avtobusom, ker vožnja precej stane. Zato se poslužujejo predvsem koles. Vrbovški delavci, ki dčiajo v tržiških ladjedelnicah, napravijo potemtakem na dan po trideset kilometrov v obe smeri: ostali Kraševci in Kraševke, ki pa delajo v Gorici ali podgorski predilnici pa tudi ne dosti manj. Seveda morajo to pot napraviti ob vsakem vremenu, najsi bo sonce ali pa dež z burjo. Pole? tega pa delajo še ko se vrnejo domov. Nekateri imajo košček zemlje, drugi pa delajo pri sosedu, da si posebej še kaj prislužijo. Nesreča na Korzu pred sodiščem Avtomobilist, ki je povozil kolesarja, oproščen. GORICA, 26. — Dne 9. septembra lanskega leta so nekaj pred polnočjo pripeljali v mestno bolnico 42-letnega Ven-tina Romola s Tržaške ceste 67. ki je na križišču med Kor-zom in Ul. 24. maja trčil v avtomobil in si pri nesreči prebil lobanjo, Ventin, ki je prihajal s Kor. za Verdi proti Korzu Italija, je pri kavarni Garibaldi hotel zaviti v Ul. 24. maja. Za njim je privozil avtomobil Fiat 1100 TS 11449, ki ga je vozil 37-letni Santon Marij iz Trsta Ul. XX. septembra 67 in se zaletel v kolesarja, ki je ravnokar, zavijal na levo. V zapisniku, ki ga je izročila sodnim oblastem, je prometna policija, ki je prišla na kraj nesreče, podrobno opisala lego avtomobila, znake zaviranja ter lego kolesa in dodala o-pombo, da je nesrečo zakrivil kolesar. Sam Ventin je na razpravi, ki je bila danes na kazenski sodniji proti Santouu Mariju, izjavil, da se prav ničesar ne spominja, kako je prišlo do nesreče in pripomnil, da ve le toliko, da je preden je zavil v Ul. 20. maja, z roko napravil znamenje. Santina je sodnik dr, Luri-diana oprostil z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja, T SSG 'tiaiko tvemljs j Danes, 27. rnsrta 1952 ob 17. uri v ljudskem gledališču V KOPRU premiera JURČEK ... ... j«,*. C Pravljica v štirih deja njih s prologom Spisal: Pavel Goiia Režiser: Modest Sancm Scenograf: Jože Cesar Osebe: Piščalka, popotni riU; z i kant - JosiP Meh. popotni niuz kant - Lojze 5tam; Trobenta, popotni .. z;kant - Jožko Lukes Jurček - Tea Staic? j Matevž, Jurčkov o« Ljudevit Crnobori,- _ ta, Jurčkova Zlata Hodošlcova, Čuvaj - Franc Lipe - Silvij KoM; Cene - Srečko Veter - Stane sen. Stane Star««* Nevihta - Lelja jeva; Snezak - " p Požar; Vila - . Sancinova: a- i Ernest Zega; 1%,^ v kla - Valerija / Peter, hlapec • .;g ' Guštin. - Nanese: Kamela Pa?Ljn: S la. Kozliček. Ofj možički, 2 dekf-divja moztek3- V petek, 28. inaN* ob 17. uri v LJUDSKEM GLE£-LISCU v KOPBL Prva ponovik' Pravljica v 'štirih ^ ; njih s prolog«! j Spisal: Pavel G°" , URNI? ŽNltf LJUDSKE KNJI Ul. Geppa 9/v' Ljudska knjižn'-c8 siuje: ^ pr vsak ponedeljek tek od 16. do 18. h’eLj|r vsak torek in “ *] od 16. do 19. ure. Seliškar. Pesnil ,30^, platno lir 350. Vido "Lip?:' Peter Petrovič Njegoš lir 635. G. V. Pletian°vj| d« nost in literatura '■ r’{ p”! platno lir 1.740. Hp^^fiatn? Balzac: Sagrinova koža lir 650. France K0bl*r- .1^.. — u.i _ f, 1 f!*■ ’ ša slovenska draniz ' v|iiC 25) broš. lir 260, J051P,e' 3» Izbrane pesmi (E1a broš. lir 135 ^ DOBITE JIH V SL0'Si $ KNJIGARNAH V TB» GORICI! •sK» Prevzamem vsa !iar jtd-dela, skoblanje, čišfe 'v»t' za, državni sektor >B £. sf nike. — Pripori**® KOZEL FRIDERIK * JA«1' BOR, Medvedova 13. $ A D E X trodnevni 'zl6T- 12., 13. in 14. april* Ljubljano Celje Maribor Ajdovščin0 Vipavo Poreč Vpisovanje d0.f i,\ ^ Adria-Express Dl. 5 b, telefon 294ZJ. Prisrčno se a8*1 L A H V A l sorodnikom, P vev,,,i znancem, g. zboru, gospoda« vsem darovalce ^ vsem, ki so d>'^ mu počitku naS očeta FILIPA zal««’01* Prosek. 27. Delavci nočejo Vidalijevega fašizma! «ro°iodbor Tovarne ton Andreju je na fašistične stavke, 22. *■ l ' ko ‘je kominfor. sindikat vodjstvo Enotnih lolirta " Plašilo svojo tnV* S faŠisti in ^a. Mo delavstvu, naj stavka »osfi e iV,znak te solidar-s!ede5e «0 stroj JUmnoženo sporočilo: *V zvezi z domnevnim spola® Enotnih sindikatov, 1 8* Je ctjjavji včeraj zve-' «aMn radio in v kate-. J* bil° rečeno, da so i Enotni sindikati odre-'i Polurno stavko, pojasni Jemo, da to pc rotilo ne objavljeno s strani tmr siDtlHfatov. temveč 1 vsebina tega sporočila JOP"** resnici, kajti toJ-.*VečeT J® bila glavna ^Pscjna aktivistov v Ulici ' Ic,'er se Je temeljito j* • A sto'3lni PO'OŽ?;J pTcvan,iski odbor ESa. lifcvean°$e sP°ročilo Vida-Enotv*?va:n]^kcga odbo. ^m \tlbSindikatov v To. psč naihm]ev Andreja *o ViH„u-,e dokazxije, kako mii na lrVJ' pristaši reagi-b°st j f'}dalijevo solidar-. ie Lllst>- Poudarjamo in v. . JC °dbor sestavljen po elanov kominfor- yu,ice't clcjnov kominfor doka> rfye’ kor je iikra->fco’ , kofeo koviinfvt izgublja CZke- ker ^"je te ‘Srnb°dkr’*° postavilo v ,‘e9a lnteresov ital i jan. !?"* Bo -P^iolizma, Vidah i flon,-Je Pootoi sedai po-Neeo„ odkr’t agent italu ydu j, },nperializma. v >6hji° * potrddo vre Šoti h t“dt glasovati a c*r občinskih sveto, tržaškem občin-lELfZh Hi so vsi glaso. (WidoiiipClf,stii”0 resolucijo St^ega občinskega * **vo£!rarnb’° IfcNier ° °r}ev- r 'da lijev ih zupc-f? Sp Anljtašev v tovarni ^r, *°t Va ni S«i®°tioh» 0 oo poročali, . o stališče zavzeli 7 v, • 9) - Mih fn Vseh večjih in " °varnah v Trstu. .■5e()j„ - "«i> i/ im«. faliAdi r,®°Tnicga poročila fahe ybolje dokazuje, inform ode uporablja kn0tnih °vsko vodstvo 7 3e skl V-rt.dikatov: tisto .t Ji skupil- P° dolgi di. a enosZ psi,n" ............. -avn na članov “esto r„!!? ,ne upošteva di. ES. siti' . hommformov. sj>s C^a nv. y,t'She(ja ivrnc-Jo kottt °tl oolji članstva ^u0lidtrnoJ,te°a Propiaša. 5 ftiUtf Vseoa sindi- fforLri Su6li°’/a.bi dclav- hi e Pornfi dreju poslali u,: do tudi glasilu lfsJa v Vitanu Zl° «}Jf.».*oboto ob. *toe Eg’ 'ti proglas frontno Planje »dih... ’’ •ffdjbri . K°!nalc d; r P“,!(prfc,j«k * *“• < Opisal es,e del lu *irt 4i uyodnt člane 1 mt-odnfv ki Je napi bcfcai riU !8tem časo . P1 ie t3, prej in >-P/Oit ne I-f *’ da Uu- j 0nei!,t °bstaja vpraša-‘teci,*®? "‘ttništno p«. Sf* "Je I' Pr, HOTEL «LUX» T MOSKVI FBICl TRAGEDIJE HMOGIH EOMORISTOV V Ul. Gorkega nedaleč od Tverske ploščadi stoji impozanten hotel «Uux». Dolgo let je bi? njegov lastnik Izvršiti odbor tretje komunistične internacionale. Kominterna je v njem nastanila predstavnike komunističnih partaj, ki so iz vseh dežel prihajali na kongrese, konference in posvetovanja y Moskvo. V prvih letih po revoluciji so prebivali v hotelu «Lux» stari revolucionarji, uporariki proti vsem Icrivlcam, ljudje, ki so hoteli na revolucionar; nem plamenu Moskve prižgati svoje. bakle, da poneso^ ogenj po vsem svetu. Prihajali so ti ljudje tedaj v hotel «Lux». sestajali so se tam s svojimi ru; skimi tovariši: in skupno iskal: poli do končne uresničitve velikih idej enakopravnosti in svobode. Vsakdo izmed njih je tedaj vedel, da bodo njegove pripombe upoštevata kot glas enakopravnih. Zato je tud) vsak govoril odkrito vse, kar je mislil. To so . bili še dnevi, ko mišljenje ruskih tovarišev ni pr-edstavljalo zakonov, ko je bila odločitev zaključek večine vseh prisotnih delegatov. Bilo i® to 'takrat, ho je gost hotela «Lux», indijlski komunist Boi na drugem kongresu komunistične internacionale 1920. da, dopolnilne teze na Leninovo resolucijo o kolonialnem vprašanju. Kongres je tedaj njegove teze sprejel. Angleški komunist Galaher se tedaj še ni pomišljal. da bi opozoril internacionalo, da je po njegovem mišljenju na poti v oportunizem. Nizozemec Weinkoop je odkrito izrekel bojazen pred opreven; kim dogmatizmom« KI, Anglež Mac Lem je zahteval, da prepusti kongres reševanje notranjih vprašanj delavskega gibanja v njegovi dežel: sami Komunistični partiji Anglije. Bili so to dnevi, ko se je še spoštovalo mišljenje, dostojanstvo in čast revolucionarjev. Kili so dnevi velikega bratstva vseh pripadnikov revolucije, siečni dnevi v hotelu «Lux». 1927. leta je v «Lux» stanc-val Ignazio »SiIon«. Tedaj ie o*t še mlad, toda cenjen voditelj ilegalne organizacije KP v Italiji, navdušen idealist. Sikate je prišel v Moskvo, da bi na zasedanju Izvršnega odbora Kominterne razpravljal o navodilih za borbo »proti neposredni nevarnosti imperialistične vojne«. Toda stvarni c«lj zasedanja je bila odstranitev nekaterih Stalinu nenaklonjenih voditeljev, ki so bili še vedno člani izvršnega odbora. V ta nameri so zahtevali od delegatov, da glasujejo za načrt ostre resolucije, naperjene proti nekemu memorandumu. Trockega centralnemu komiteju VKPCo). Na splošno presenečenje se je Sil one vzdržal glasovanja. Iz; javil je. da ne more obsoditi dokumenta, ki ga ni niti či-tal. Ta večer je bolgarski komunist Kolarov po Stalinovem nalogu v hotelu «Lux» poskušal «obdeilova;ti» italijansko delegacijo ... «Vi mogoče mislite, da sem jaz čital tisti dokument. Ne, nisem ga čital nit; me ne zanima ... Toda kar koli bi manjšina rekla ali naprarvda, kakršen koli dokument bi objavila proti večini... jaz sem za večino. Dokumenti me ne zanimajo!« Te besede poznejšega predsednika Kominterne so žalostna priča pojmovanja komunistične morale v Moskvi v teh le; tih. Od komunistov niso več zahteval i borbene samostojnosti v mišljenju, njegova naloga je bila — slepa pokorščina. Ce je človek, kot Silone, uporne. žele] samostojno misliti, je takrat vendarle še prišel živ iz hotela «Lux» in odpotoval brez večjih moteni iz SZ. !i. ostali pa so se morali ponižati do plazilcev in brezznačaj-nih potsfrršnih lutk. Tragični del zgodbe v hotelu «Lux» je s tem pravzaprav končan. To, kar se dalje dogaja, mislim, da je treba imenovati — sramoto. d P * V svoji knjigi »Izgubil sem M- ~ ‘ co Castro, bivši član politbiroja KP Španije «Lux» v 1944. letu. V njem so se ' tedaj šopirili bodoči ministri. in ministi' ski predsedniki satelitskih držav, ki so tu mirno v globokem ozadju čakali, da jih bajoneti Bdeče armade namestijo v udobne fotelje. Toda ti gospodje ((revolucionarji« in ((komunisti« niso več, kot njihovi nekdanji predniki v «Luxu», razmišljali o najboljših poteh za uspeh revolucije v njihovih deželah. Za te ljudi je bilo vsako razpravljanje odveč, verjetno tudi nevarno; za smernice dela pa se ni bilo treba brigati. »Nezmotljive« direktive bodo pravočasno prišle iz Kremlja in je zato edina skrb ljudi v «Luxu» bila, pokorno se plaziti in spretno dvoriti ti- stim, ki bodo direktive dajali in ki bodo po tem tudi delili ministrske stolčke, ki jih tako vabljivo čakajo tam nekje za oddaljeno fronto v Bukarešti. Pragi, Budimpešti, Varšavi in Sofiji. Ti ljudje mogoče še danes prihajajo v «Lux», hvalijo se tam s svojo suženjsko ponižnostjo, hinavsko se prilagajajo .ruskim «na-redbodajalcem» žn v svojih malenkostnih dušah stalno trepetajo pred neizogibno usodo, ki je že davno zadela vse najboljše med njihovimi nekdanjimi tovariši. Ti ministrski bedniki obtožujejo drug drugega pred svojim gospodarjem, drug drugega potiskajo v smrt. samo da bi ohranili svoje lastne suženjske glave. Tako onečaščajo spomin nekdanjih «Luxovih» prebivalcev. In ko je kot nekdaj sprejemal »Lux» komuniste po značaju sprejema danes komuniste, ki so to samo po imenu. Sprejema jih pod svojo streho in tako postaja tiha priča velike sodobne tragedije, — tragičnega in sramotnega 30-letnega pretvarjanja ponosnih revolucionarjev v bedne klečeplazce. SLAVKO GOLDSTEIN . Velik porast prometa s premogom v Trstu Lani je premog dosegel 18 odst. vsega tranzitnega prometa Večina premoga izvira iz ZDA in je namenjena v Avstrijo Pogled y zasneženo dolino. V ospredju razvaline stare cerkvice. (Foto F. Kavs) V povojnih letih' se Trst vedno bolj razvija v veliko prista. nišče za raztovarjanj^ premoga. V celotnem prometu je dosegel premog 1938. leta komaj 6 odst, lani pa je znesel celih 18 odst. Vendar skače odstotek premega v celotnem prometu iz leta v leto brez neke posebne, notranje zakonito, sti. Tako je znašal delež premoga' v celotnem prometu tržaškega pristanišča 1947. leta 23 odit., 1948. leta 9 odst 1949. leta, 6 odst., 1950. leta 4 odst. in kot smo že rekli, lani celih 18 odst. Ta na videz kaotičen porast in padec prevoza premoga nam- r.e , moreta vse objasniti gole odstotne primerjave, temveč predvsem proučitev izvorov in tržišč, proti katerim je bil ta premog namenjen. Najvažnejša je v tej primerjavi Avstrija. 1938. leta so iz tržaške železniške postaje od- peljali proti Avstriji 27.708 stotov premoga, 1947. so pripeljali 1.298.209 stotov, 1948. leta 1.114.596. za 1949. leto nimamo podatkov, 1950. leta 83.050 in 1951. leta 3.986.062. Del dobavljenega premoga pa sc tudi odpeljali po železnici v Italijo. Tako so ga lani 617.676 stotov, medtem ko so ga 1938. leta 56.085 stotov. 2e te številke nam povede, da ie odvisen porast tranzitnega prometa premoga predvsem od; avstrijskih potreb in od možnosti avstrijskega uvoza ter od poti, ki jih izbira premog, namenjen za Avstrijo. Visoka številka dosežena 1947 leta je razumljiva, saj sc takrat prevažal; precejšnje količine premoga na račun raznih pomoči in za potrebte okupacijskih armad1. T.a premog ni bil dobavljen v okviru normalnega trgovskega poslovanja ter predstavlja tipično ne- HELIKOPTER - l Napredek helikopterja je bi! v primeri z drugimi letali nad vse počasen. Tako .gledajo ljudje zdaj, ko je že na vidiku dan, ko bodo vpeljali teden promet s temi letali med posameznimi mesti, na helikopter kot na nekaj povsem novega; pri tem Do sedaj tej vrsti letala niso posvečali velike pozornosti, toda verjetno ni daleč čas, ko bodo helikopter uporabljali v vedno večji meri reden med centri promet s helikopterji posameznimi mestnimi ?,e omenjena Britansko- do Corporation Sireeta v Bh-tšemu letalu«. Odbor napovedu-. helikopterji zajel razmeroma | la eskadra helikopterjev RAF ... • , I • , • . < . .. . J.1 J.. It« TU — AkA wnvn*fi1n miittghamu v krajšem času' kot J ja. da bomo leta 1958 imeli 20 je potreben za vožnjo s pulma- sedežen helikopter, Id bo po- —J . i L“llVJ 1, OJ z, VMUCJCJVJJU jv* ov* • •’ - * j - pozabljajo, da je helikopter j evropska letalska družba na-jnom iz mesta na letališče. Jpolnbma rentabilen, zdi se i _ _ i -_ /3o Jo . . i w ■ . . ven Ho Krv r-v4 r, 1 i c* tako star kot polet sam, da je že leta 1907 Louis Breguet letel s helikopterjem. Dve leti kasneje je začel svoje poskuse s to vrsto letala Igor Sikorskv. po katerem se tudi imenuje danes najbolj razširjena vrsta helikopterjev. Dvakrat so vojne potrebe dale pobudo za razvoj leta! z nepremičnimi krili, medtem ko sr, še pred- kratkim mislili, da helikopter ni važen za vojaške namene: to je verjetno razlog za tako uočasen razvoj. Sele. znaj se začenja mnenje spreminjati; menda se zdi,, da se nobena velika civilna letalska družba ne zanima za trgovsko uporabo helikopterja — z izjemo britansko-evropske letalske družbe. 2e več let se pojavljajo od časa do časa razni iznajdljiv! načrti, na podlagi katerih se bodo dvigali brneči helikopterji z mestnih streh in nadomeščali avtomobilske izvoščke ter prevažali potnike tik dad ulicami, po. katerih valovi promet. Ni dvoma, da bomo lahko nekega dne leteli na primer neposredno iz središča Trsta v središče Rima, Pariza, Beograda ter bo tako odpadla potreba prevoza z avtomobilom z letališč, ki danes v veliki meri. zmanjšuje udobnost potovanja z letalom na krajše razdalje. , . U,il°Penxk r'bs‘laia vpraša-JV*k, 'nanjšine Po. J*«« 'tm^ni uvodničar •riv Mlanr, , 'Je, z^douin-"if Ju0oslov„~a ° Pravza-s"tQ~opri«esli n,so sfeoro "1, £. v d-ruJ: k zaveaniikl lht,iS da r ffetovni voj-JV, "tdpjLC, emci m Ita-v4rUsfa-Jpt- d,nt0lik° žet- j. Ud ’ domobrancev. JN' n* b'±Crp3t"ii‘:t!^,'!lU tuko' ^OmS00 »oj-:i !čm u vodn i-?° b;i. 0 dprar '?a sledeče i jZg ,)P: Kdo Pa "o nir? :Dvc,‘>lski vo-iir>kl ln krnlln n^0OVO ?e tol?naIi iz j ®ko voj- tHke’Jstau^to bežala, da istj Milavuj^Jdi tf'"‘ > i aki. J Kdo so bili *<;. pdrtiZan^.°b rCČa' Ce " ®uOn0 „ borci % Jdrad: Part‘giavo! ... '°J>te mflo^ole Italijan. SkS t nZ °d8eku ^ ^ 3u9os(ita!iJans^iL 0.tem’ lk rojakov uVodii,-: naj .P^rkcani ra- 1 »Aprt? Izmeri da f^dtki ^an. da s ta * Ust/, ... rSnln«*. .. . Si fdr p/ bo fašistu f°6atki da s truš; J Vi,”* bodn °°rn>C N^°b&„,si- hi ci? odgovori-tC«io !kd sram7. 10 sram, tcnnt, ar*o e nitl vei ta- ■pe- stra. po- je\,"aS dne n inV nJlh°?i ^ so,,,1 in -'"‘"aj me ait»u i£t°}is}ov?ti 4-vA, i led c-asti. 1936. leta je v hotelu «Lux» stanoval nemški komunist Heinz Neumann z ženo. Ze precej časa je bil v »nemilosti« zaradi nekaterih starih »odklonilnih stališč« v politbiroju nemške komunistične partije. Za kesanje je moral napisati zgodovinski pregled o delavskem po-kretu v weimarski republiki, v katerem je moral vse odklone pripisati sebi in svojim tovarišem. da bi tako zakril mnogo večje odklone izvršnega odbora Kominterne. Heinz Neumann je odbil, ni hotel napisati lažnih samopbtožb, ki riiso bile v skladu z njegovim mišljenjem, Tako Neumannovo obnašanje ni v tedanji Moskvi moglo ostati nekaznovano. 1927. leta je Silone še lahko odbil papagajsko ponavljanje tujih gesel, toda ko se je deset let pozneje Heinz Neumann uprl temu, so ga aretirali in pri mučenju ubili. Navadno prepričevanje o potrebi, da je komunist slepo pokoren, ni bila več glavna metoda vodstva. V Neumannovem času so pokornost pri ljudeh uspešneje dosezali z metodo ustrahovanja — tako imenovano »likvidacijo«. Neumannova usoda ni bila osamljena. Bila je to doba velikih ((čistk« v SZ in vsako noč je na tisoče ljudi izginilo pod polarno svetlobo v ko-ncerttra cijskih taboriščih ali v terni mračnih kleti številnih policijskih zgradb. Neusmiljeno so tedaj ubijali in aretirali tako kmete, meščane, partijce kot visoke voditelje, v posebni negotovosti pa so bilii tujci. Bili so to žalostmi dnevi v hotelu «Lux». 2ena Heinza Neumanna, ena izmed redkih preživelih, jih je opisala v svojih spominih. Ljudi je obšel paničen strah. Slik z bivšimi tovariši je bil lahko nevarem, ker sc bili oni že morda uvrščeni v listo osumljenih. Bilo je zato najbolje izogniti se zvezam s komer kbli. Ljudje so se zapirali sami vase in molče, pokorno in brez moči čakali, da jih odnese val histeričnih aretacij. Značaj revolucionarjev v «Luxu» so doživljali težko preizkušnjo: najboljšim ljudem cele revolucionarne generacije So lomili hrbtenico. Mnogim je bila' hrbtenica premočna — take so brez pomislekov pobi- preduje v tem pogledu zelo počasi, odločena uvesti letalske zveze med mestnimi središči šele, ko bodo na razpolago dvomotorni helikopterji; s tem dokazuje veliko modrost., saj b: kaka ' nesreča, kot na primer padec helikopterja na sredo obljudene ulice bolj kot. katera koli druga stvar zavrnila razr voj in napredek te letalske vrste. x ■ Navedena družba se že več le*, pripravlja na dan, ko bo omrežje, letalskih prog s helikopterji povezalo glavna mesta Anglije. Poskusna letala te vrste, s katerimi rafpola-ga. družba. so že dosegla lepe uspehe, najprej s poštno službo v vzhodni Anglija in potem s potniško zvezo Cardiff—Liverpool, prvo te vrste na svetu, in zdaj s poleti me.d Londonom in Birminghamom. Z vsem tem zbira družba izkustva: prevoz z malimi helikopterji vrste Sikor-sky S. 5! bi sicer, stal -toliko, da bi visoke potniške tarife preplašile pmtnike, vendar omogočajo koristno učno - dobo. V Birminghamu so zgradili postajo za helikopterje v predmestju, medtem, ko uporabljajo v. Londonu zaenkrat še navadna letališča; dokler je še vedno treba uporabljati avtomobil za pot. v mesto, je potnikom bolj prikladno navadno letalo. Kadar pa bo mogo- Te sanje postajajo počasi res- [ če leteti od enega mestnega sre-nica; v-endar bo treba še nekaj dišča do drugega, bomo lahko let, preden bodo lahko uvedli j prišli iž londonskega Stranda Ta dan ni več daleč: ko to pišemo, je prvi dvomotorni he likopter tako rekoč že skoraj pripravljen za polet in Britan-sko-evropska letalska družba izjavlja, da bo lahko vzpostavila v dveh letih že reden promet. s tem letalom n.a progi London—Birmingham. Ta izjava je morda malo preopkmi-stična. Preden bo novi helikopter. Bristol 173, dobil oblastno dovoljenje za prevoz potnikov, bo treba mnogo poskusnih letov. Dve Seti sta kr-atek čas za uveclbo popolnoma nove vrste letala na civilni progi, Helikopter Brirtoi, ki bo letel s hitrostjo okoli 160 lan na uro (največja hitrost, ki jo lahko doseže,, je 215 km) in bo imel prostora za 12 do--14- potnikov, je opremljen- z dvema motorjema Leonsides po , ,550 konjskih sil; seveda bo letaio ;ahko letelo tudi z enim samim motorjem. . Tako. .prihajamo končno od poskusov z letali s trami sedeži do pravega. letala za prevoz potnikov. Preostaja pa še vprašanje, če se bo letalo »173» obnerio tudi v gospodarskem pogledu. Na to vprašanje je ministrstvo za civilno letalstvo odgovorilo negativno. V poročilu odbora, ki je proučil zadevo, čitamo: »Helikopter z 12 sedeži ne bo rentabilen, trgovska uporaba bo omejena; predstavlja pa važno fazo prehoda k primemej- to- rej, da bo moralo poteči še nekaj let, preden bomo lahko imeli potniški promet te vrste, ne da bi biie potrebne podpore. Odboj- je posvetil vprašanju mnogo truda in končno ob sodelovanju z Britansko-evropsko družbo predloži! načrt za zgraditev helikopterja, ki bi imel 20 sedežev za polete na daljavo do 450 km, za krajše polete pa 28 sedežev. Letala bi bila opremiliena s 4 motorji Leon-side;, povprečna hitrost naj bi bila 210 km na uro. Po lem načrtu naj bi potniški promet s kiatke razdalje, od 75 do 450 km, to pa s pogostimi poleti od mesta do mesta. Prednosti takega, medmestnega prometa leže na dlani, če pomislimo, da bi na primer pot od Glas-gowa do Manchestra s helikopterjem trajala manj kot dve uri, medtem ko traja z železnico zdaj 6 ur. To so civilni izgledi za razvoj helikopterja. In vojaški? Na tem področju lahko helikopter uporabljajo r.a najrazličnejše načine: za rekognosci-ranje, za reševalne podvige, za boj proti podmornicam, za prevoz ranjencev, za prevoz čet. Na Malajskem polotoku je ma- opravila mnogo koristnega dela s prevozom ranjencev in bolnikov v džungli, kjer so helikopterji lahko pristajali na malih jasah, kjer bi navadna letala nikakor ne mogla. V eventualni bodoči vojni bodo lahko trgovske ladje imele na krovu helikopterje, ki bodo pomagali v boju proti podmornicam, zaradi česar bo odpadla potreba lahkih letalonosilk v spremljevalnem brodovju. V Rokavskem prelivu izvršeni poskusi so dokazali, da lahko helikopterji odletijo in prista-j Britanija gospodarsko zamenjavo blaga. V naslednjih letih se je količina prepeljanega premoga oečasi manjšala. Točneje, ie 1948. leta je padi,a rta precej realno številko ter se je vedno bolj bližala normalnemu prometu vsega blaga skozi naše pristanišče. Lanskoletni skok nima popolnoma gospodarskih osnov, temveč je v zvezi predvsem s svetovno premogovno krizo. Tud; Avstrija je bila prisiljena dobavljati potrebne količine premo-gp na račun pomoči ER]?, ki je prihajala iz Amerike in kjer niso gledali na prevozne stroške. S tem pa prihajamo na dingo poglavje tržaškega prometa s premogom in to je na prihode po morju. Lani so bile največji dobavitelj ZDA, saj so izkrcale njihove ladje 5.414.046 stotov premoga. Zanimivo je, da imajo podobno visoko številko tudi 1947. leta, ko so pripeljali iz Združenih držav 4.794.634 stotov. Pred vojno niso prepeljali iz Združenih držav niti tone premoga, 1948. leta na 1.727.488. 1949. leta 288.745 in 1950. leta 84.750. V prvih povojnih letih, ko je bil celoten- promet še nizek so zavzemale Združene države monopolen položaj, saj so vse ostale države bile ali razrušene »Ji pa so komaj za-dovoljevale lastne potrebe, tako da skoro niso sodelovale pri prometu s premogom. v nadaljnjih letih pa se je položaj precej spremenil. Pri prometu so udeležene še Belgija. ki je lan; dostavila 477.471 stotov. Velika Britanija 54.921, Jugoslavija 7.735, Nemčija 121.793 in južne države 349.888. Kljub vsemu pa je velika večina pripeljanega blaga še vear.o ameriškega izvora. To velja za lansko leto in, je te-zultat svetovne surovinske kri-ze. Predlanskim pa je bil položaj drugačen: južne države 866.229, Belgija 436.923, Velika 66.801, Jugoslavija nejo tudi na krovu manjše Jad-| 29.500, medtem ko so pripeljali je, čeprav je vreme vetrovno I \z ZDA komaj 84.750 ton, pre-in morje razburkano. Mnog/a, V Italiji bo kmalu vozil nov električni vlak V kratkem bo začel voziti po Italiji najmodernejši električni vlak E. T. R,. (elettro tremo Ra-pidc). Vozil bo 160 km na uro. PrejSnji najhitrejši italijanski E. R. T. 200 je začc-1 voziti leta 1935 in dosegel je hitrost 14') kilometrov na uro. V tej seriji električnih vlakov pa je bil mnogo hitrejši vlak, ki je vozT 203 leni rta uro. E. T. E. 300 je 163 m dolg in ‘2.80 širok luksusni vlak s' 160 sedeži. Spredaj in zadaj ima steklene stene, da imajo potniki. iz njega lep razgled na vse strani. Opremljen je z 12 motorji in ima 7 vagonov, od teh 4 za potnike. Razen tega ima prtljažni in vagon za osebje ter jedilni vagc«. Vsak kupe je majhen salon, dvakrat večji od kupeja prvega razreda v navadnem brzo-vlakru. V njem je 6 tapeciranih sedežev ob stenah in 4 premični stoli x sredini. Posebna toplotna naprava sfer,bi za primerno temperiran zrak. Dvojna okna se hermetično zapirajo, toda v vagonu je zrak zmeTaj enako topel in vlažen. Zvočniki sproti obveščajo potnike o bližnjih postajah in o važnih dogodkih po svetu. Potniki imajo na razpolago celo telefonsko kabino. Jedilni vagon je iz niklja. Seveda so v njem tudi ekspresni kuhalnik! za črno kavo in hladilniki. Na koncu prtljažnega vagona p« so potnikom na razpolago listi, revije, knjige in razni spominki. Sovjetski avtomobili Malo čudno je, da se kremeljski mogotci vozijo v ameriških avtomobilih, sovjetski tisk im radio pa neprestano pišeta o napredku sovjetske avtomobilske industrije. Človek se nehote vpraša, zakaj se Icre- ^!|l!H!!in!!l!!!llin>i!lllll!!Illlinillllll!!illllli!ll!l!!!!ll!inillllllll!lll!l|!ll!llllll!ll!llllllliilb I ZANIMIVOSTI ! I IZ PRIRODE, TEHNIKE, 1 iflllilHIIIIIMlIHIIIIIHIllll ZNANOSTI iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiifiT meljska gospoda -ne vozi v domačih avtomobilih znamke «Po-bjeda« in «Moskvič».. Na :o vprašanje odgovarja v januarski številk! sovjetska revija »Avtomobil». O avtomobilih sovjetskega izdelka se ne izraža nič kaj pohvalno. O avtomobilu znamke ((Pabjeda« piše: »Ko se n«kaj časa voziš s tem avtomobilom se barva zunaj in znotraj oguli. Tud: naprave za električni tok ne delujejo posebno dobro. Polovica okvar nastane prav zaradi teh slabih naprav. Razen tega pa delujejo mnogi instrumenti le nekaj časa. Se slabši so avtomobili POTUJOČI BAR V Zapahnem Berlinu si je neki Heinz Flath izmislil potujoči bar. V vrečicah iz nylona nudi svojim odjemalcem osvežujočo pijačo, kavo in podobno. Vse vozi s seboj v prikolici svojega motorja. Napravil si je lepe denarce, posebno na nogometnih igriščih, sicer ima tud: po berlinskih ulicah vedno dovolj gostov. znamke .Moskvič-, ročna zavora deluje redko, okenca se kar sama odpro, brž ko avtomobil odpelje. v njem sedeč; ljudje niso varni pred dežjem in pralnem. Naprava za brisanje dežnih kapljic in snega raz steklo pred šoferjem sploh nc deluje ai! pa deluje samo kdaj pa kdaj Nekateri dei; v avtomobilu kmalu razpadejo.« — Tako piše sovjetska strokovna revija o doma izdelanih avtomobilih. Najbrž pa je še ta resnica olepšana. Zadnji povodni konji Iz Vzhodne Afrike poročajo, da preti zadnjim povodnim konjem nevarnost, da bodo jzegi-nili. Na področju jezera Ruku?, je bilo zadnja leta strogo prepovedano pobijati povodne konje. Jezero je bilo prej široko 30 km. zaradi hude suše pa se skrčilo tako, da povodni konj! nimajo več dovolj prostora v njem. Poginilo jih je že včč tucstov. ker jim primanjkuje krme. Lakota in silna vročina grozita z enako usodo tudi ostalim. Domačini pa so brž izkoristili to priložnost, da so začeli zbirati okle povodnih konj in jih drago prodajati. Povodni konj tehta do 5000 kilogramov iu njegove več funtov težke okle plačujejo ljubitelji slonove kosti draže kakor slonovo kost. Nov način destilacije morske vode Neki angleški častnik je iznašel nov načm destilacije morske vode. Na potniškem parniku »Himalaja«, ki vzdržuje zvezo med Veliko Britanijo in Avstralijo so montirali ta nov_ aparat za destilacijo in prečistil: 12.000 ton morske vede. S pomočjo tega aparata dobijo dnevno do 350 ton pitne vode. Stroški za vsako tono vode znašajo 15 lir. K večernicam je že odzvonilo. Prazna cesta se je bleščala v popoldanskem spomladanskem soncu. Obrobni kostanji so me talli dolge sence svojih štrlečih vrhov, ki so bili že tu in tam v popiu. Villo, ki je stala ob cesti, je v senci kostanjev varoval nemški stražar. Človek Di mislil; da je gospodar vasi, tako gospodovalni so bili njegovi koraki in trd njegov izraz. Straži: je speče »kamerade«, ki so počivali, da jih pri nočnem pohodu na rop, umor in požig ne bi motil spanec. Popoldansko tišino so motili le stražarjevi trdi koraki in pa slovenske popevke iz vaške gostilne »Pr! vagin. Frane, gostilničar _ z okroglim trebuščkom jih je izvabljal iz svojega gramofona. Vneto je menjaval' plošče in pazil, da se gramofon ne bi ustavi: niti za hip. Navijal ga je na ves glas, toda ne zato, da bi slučajnega popotnika privabil v svojo gostilno. Nel Dobro je vedel, kaj se razpravlja pri dolgi stranski mizi, zato je vztrajal na svojem mestu, da ne bi kdo nepoklican ujel tihe besede. Pri tem pa je z enim očesom skrbno gledal proti vratom, z drugim pa je od časa do čaša ošinil prisotne goste. «Se en dopio, Frane!« je stoje zaklical skozi ta trušč 9tasit fant Zagorelih ! lic, ctd dolge stranske mize, toda v naglasu se je jjoznalo, da bo ta dopio z: drrji. Spet je sedel med svr.jo druščino samih fantov, sovrstnikov. Približno 20 jih je bilo. Vsi so molče sedeli in zrli predse. Ta ali oni je izpraznil svoj kozarec, v»em pa se je poznalo na obrazih, da je pred nekaj trenutki bilo za to dolgo stransko mizo sklenjeno nekaj odločilnega. Med to mlado družbo je sedel edini starejši mo- dnevnika Bazovica 26. marca 1944 dejal: «Mudi se mi sedaj. Vi-, Ob tej večerni uri je po na- žakar, nekoliko osivelih las, od- nem se kasneje, počakaj me do- vadi na vasi vse živo. Le da- lodnega in strogega pogleda. Položil je desnico na mizo in s! svojimi črnimi očmi še enkrat pogledal vse fante, kot bi hote] s svojim pogledom povedati tc. kar je nato izrekel polglasno in toplo: «Sedaj pojdite po orožje h Konjskemu grobu. Tam pripravite vse potrebno — zvečer pa se dobimo ob 10. uri pri tretjem kalu. Vodič bo Nmi. Bodite previdni, da Nemci česa ne oparijo.« Umolknil je. Desnico je iJOtegnil k sebi in vtaknil v usta dogorevajočo cigareto. Potegnili je nekaj krepkih dimov in še enkrat pogledal po fantih, češ — mislim, da Je tako najbolje in da ste vse razumeli. Nato se je polagoma dvignil in odšel iz gostilne. Dopio je ostal na pol izpraznjen na mdizi, ko je poslednji iz te družbe zapustil gostilno in odšel skozi vas na dogovorjeno mesto. Ni še napravil dvajset korakov, ko se mu je za komolec obeallo njegovo dekle. Nasmehnil ge ji je in stisnil njeno roko k sebi, nato pa sta hodila do njenega doma. Tam je ma!» Nadaljevat Je jrat po klan- nes ne. Tudi gostilne so bile cu, zavil na desno in že je bil! skoraj prazne. Frane ni več na- izven vasi- borovci, leskov-jem in dračjem si je utiral bližnjico h Konjskemu grobu. Ta kraj čudnega imena je v svojih nedrijih imel skrito orožje. Ta mali skalnati hribček, samoten in zapuščen je hranil velik zaklad, za katerega so vedčli le rediki. V kotanje, ki jih je stoletja dolbla voda, so segale žu-Ijave in tudi mehke roke po temu zakladu, da bodo z njim branile svojo domovino. Vsi fantje so ponosno zrli na skrbno zavit mitraljez, ker je bil pač največja vrednost tega zaklada. Med delom so vsi molčati. Vsak si je nekaj izbral, skrbno čistil in drgnil, tako da vsi skupaj niso oparili, kdaj je sonce zašlo za goro, nad katero so v Prednjih žarkih rdeli oblalki. Tudi vsa vas je nekaj čaisa žarela obsijana z večerno zarjo, polagoma pa so postajale sence daljše in temnejše in vso dolino je počasi zajemal mrak, kot da jo zavija v temno kopreno. vijal gramofona in njegova hčerka Malija je žalostno gledala čez točilno mizo na le nekaj gostov, fei se niso moglK ločiti od svojega kvanti neka. 2a-lostne so bile njene mirili in skoraj na jok ji je šlo. Saj si ni mogla predstavljati, da bo odslej samotno posedala, njen ljubi pa bo lcdo ye kje v nevarnosti. , Ta večer je bilo po klancih in cesti vse mirno. Le trdi koraki nemških straž in udarci cerkvene ure so motili gluho nočno tišino. Olovek bi mislil, da vsa vas že počiva, toda tu in tam se je v klancu odtrgala samotna senca in hitela v temo. V razsvetljenih feuhinjah in sobah pa so matere, sestre in dekleta pripravljale popotnico svojim sinovom, bratom ali fantom, da ne bodo šili prazni na pot. Na tvegano in težko, toda častno pot, ki jih bo vodila v temine gozdove, v borbo za boljšo pfi-lioctaost.’ 2rtve, ki so padle v tej vari prod 14 leti, niso pad- le' zaman, njihovo seme je padlo na rodovitna tla... Štiriindvajset mladih fantov je sledilo njihovemu zgledu, štiriindvajset fantov je šlo v borbo za pravico! Vaška ura je udarila devet. Po klancih in cesti je bilo vedno več senc, ki so nosile težke nahrbtnike. Vise so Ihtele v določeno smer — proti tretjemu kalu. Noč je bila svetla in jasna, polna luna se je ogledovala v gladini vode in istočasno radovedno škilila na prišlece, ki so se ustavljali ob njej. Ob desetih je bil napovedan odhod. Fantje so v spremstvu svojih najlbližjih prihajali in jx> gručah so posedli pod lahko ozelenelimi leskovimi grmiči. Zadnji trenutki pred ločitvijo so bili za vse prisotne nepozabni, Ni-nii in Stane, navadno velika burkeža, tedaj nista bila razpoložena za šale in smeh. S tesnobo v srcu so vsi naenkrat pri-st utrnili udarcem cerkvene ure. Ena, dve, tri..., deset! Zadnji stisk roke, zadnji pogled v oči in četica štiriindvajsetih oboroženih mož je počasi krenila na pot. Obrnili so se proti Kokoš- jemu hribu, kot mu pravijo vaščani; za njimi je ostajala le ozka stezica v neizhojeni travi, ki jo je orosila večerna rosa. Njihovi dragi pa so jih z mislijo in pogledom spremljali na pohodu. Pohod je trajal vso noč. Izogibali so se vasem in cestam, proti jutru pa so prekoračili železniško progo — zadnjo težko oviro pred ciljem. Prav tak svet je ležal pred njimi, kot so ga zapustili, pa le m bilo čisto tako. Nekako svobodneje so zadihali, saj so vedeli, da se na tej strani proge nahajajo cmi, h katerim so se namenili — partizani. Ta noč je vse precej zdelala. Nahrbtniki so jih' ožulili, Silva je mitraljez pritiskal k tlom, najtežje ua je bilo zaradi kajenja. «Da gi piso mogli izmisliti cigaret, k? ne bi žarele!« jfc z vzdihom izpregovoril Karlo, ki je bil vnet kadilec. Tolažilo jih je, da so vse bliže cilju. Tam se bodo nakadili, najedli in odpočili, da preženejo utrujenost. Tako je tudi bilo. Ko je jutranja rosa orosila travnike, so v bližina zagledali prve vaške hiše. Kradoma je prispela četica v vas, kjer so fantje okusili prvo partizansko hrano ... Bočba jih je ločila. Hodili so po raznih krajih in poteh. Srečavali so se v pohodih in na položajih. Vsi pa so se borili za skupni cilj — za pravico in za svojo domovino. Berili so se za svojo rodno zemljo, kateri danes drogi gospodarijo. 2rtve so ostale na Krasu, na Dolenjskem in po vsej širni domovini. Danes pa, ko se kuje njihova prihodnost in ko borba še m končana, so nekateri med njimi omagali' Pozabili so. da so bili polni' borbenega navdušenja, pozabili so, da je bila poprej njihova vas kot eden, da ni bilo med njimi izdajalca. Sedaj pa je vas razdrobljena. Skupaj sta bila v borbi na položaju, danes sta Si smrtna sovražnika. Vsak pri svoji mizi pije'a kvartinček in se iie pogledata v oci. Morda sia celo pozabila na dolgo stransko mizo v Fra-netovi gostilni, kjer je pred esmimi leti štiriindvajset fantov sklenilo, da se postavi sovragu v bran. Danes ne bi jih sedelo štiriindvajset za mizo. toda če bi prišteli vse tiste, ki so žrtvovali življenje v sveti borbi za domovino, bi se miza podaljšala v nedogled. Na tisoče bi jih bilo, ki so verovali, da bodo s svojo krvjo odrešil; tudi Kras in kraške ljudi. Ljubili so kraške kamne, ljubili so trdo življenje Kraševcev, ki še danes ječe v tujem jarmu. In z zaničevanjem bi pogledali na nekdanje borce za svobodo, ki so za lepe besede prodali svoje prepir -je. ŽARKO WfN|T4 4P Vremenska napoved za danes: U l\ i AA l zjasnitev z rahlim vetrom. — | l\Lf T 1L Temperatura bo nekoliko padla. Včerajšnja najvišja tempere tura v Trstu je dosegla 12.5 stopinj; majniija 8.7 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 27, MARCA: 1953 lil ŠB m | n H PP « Sipll; II '■■'i 'M , n m m *«itH Opozarjamo v a« na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35: Slovenske narodne pojeta Danica Filipčič in Franc Koren. RADIO Trst II.: 19.00: Slovenščina za Slovence. 2CK00-stri koncertni spored. - Trst I.: 1.15: Neapel j pesmi in melodije.-- Slovenija: 1400: Dr. Muko Rupel: Jezikovni pogovori. 16.15: F. Schubert, tet postrvi, op. 114 y A-duru. MIROVNA POGAJANJA V PAN MUIV JOMU Severnokorejci odklanjajo pomoč H/Sednarmlne zdravstvene organizacije •Japonska prosi ameriško vlado za 60 vojnih ladij - Aclieson izpodbija obtožbe o bakteriološki vojni PAN MUN JOM, 26. — Se stanek častnikov vrhovnih poveljstev za obravnavanje tretje točke dnevnega reda, ki se nanaša na nadzorstvo nad izvajanjem premirja, ie trajal danes 51 minut, ne da bi bil pri tem zabeležen najmanjši napredek. Severnokorejci vztrajajo še vedno na tem, naj bi bila SZ vključena v inšpekcijske nevtralne skupine, med. tem ko zavezniki še naprej nočejo o tem nič slišati. Polkovnik Cang je zavezniškim delegatom vrnil poslanico Trygve Lia rekoč, da ta dokument nima nič skupnega s sporazumom o premirju na Koreji in da jim ga zato vrača. Kakor znano, je generalni tajnik OZN v poslanici nudil pomoč Mednarodne zdravstvene organizacije v zvezi z epidemijami v Severni Koreji. Vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov je bilo poverjeno častnikom vrhovnih poveljstev, katerih seje pa so tajne. V današnjem-komentarju a-gencije «Nova Kitajska* je rečeno, da je tudi Mednarodna zdravstvena organizacija «pod kontrolo ameriških imperialistov in da se je sovražnost te organizacije nasproti ljudski Kitajski pokazala že marca 1951. leta, ko je ena izmed sekcij te organizacije iz fcjin-gapura širila vesti o epidemijah na Kitajskem, ne da bi imela za to dokaze«. Glede bakteriološke vojne na Koreji pravi «Nova Kitajska«, da je posebna komisija v severnovzhodni Koreji zbrala dokaze, da je bilo takšno orožje v resnici uporabljeno; 11. marca ob 15.30 so baje kmetje na področju Lantova ugotovili, da je eno ameriških letal odvrglo več posod. Posode so kmetje pobrali, jih odprli in našli v njih bele kristalčke v velikosti žitnih zrn. Kmetje na področju Vu-lungpeja pa so istega dne in ob isti uri našli raztresene po tleh zelene liste, ki jih drugje v tem letnem času ni najti. Agencija «Nova Kitajska« zaključuje, da so bile vse te najdbe fotografirane WASHINGTON, 26. — Kot ie znano, je danes sovjetski zastopnik, Jakob Malik, pred komisijo Združenih narodov za razorožitev odklonil ponudbo Mednarodnega odbora Rdečega križa, da preišče stvarni položaj v komunističnem delu severne Koreje v zvezi z obtožbami o bakteriološki vojni. Na današnji redni tedenski tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister, Dean Ache-son, poudaril, da komunisti z zavračanjem ponudbe za nepristranski pregled zdravstvenih pogojev na severni Koreji, postavljajo na laž svoje obtožbe ) je sodil jugoslovanski sodnik Podubski. G Od 21. do 27. aprila bo jugoslovanska košarkarska reprezentanca sodelovala na turnirju za trofejo sMairanon v Milanu Te dni so določeni reprezentanti že začeli š treningom. Do turnirja bodo kandidati odigrali vsako nedeljo posebne trening tekme, 27. t. m. pa bo v Beogradu meddržavna tekma Jugoslavija - Turčija. O Uradno glasilo n izozenuke socialnodemokratske stranke «Het umije volku svetuje članom nizozemske plavalne tveze, da naj odklonijo vabilo k tekmam v Budimpešti. G V Mantonu (Francija) ne je končal mednarodni teniški turnir, na katerem, so sodelovali tudi jugoslovanski igralci Mitič, Palada, Branovič in Petrovič. Prvo mesto na turnirju je osvojil Branovit, ki je v finalni tekmi premagal Italijana Go-ria. V finalni tekmi parov sta igralca Branc-vič-Petrovič premagala. Mitiča in Palado in tako osvojila prvo mesto. PARIZ, 26. — Francija bo letos organizirala nogometni turnir za »Latinski pokal«. Danes zjutraj ee je sestal prireditveni odibor, ki je izžrebal oba para: francoski prvak bo igral proti portugalskemu in italijanski proti španskemu prvaku. V nedeljo 29. junija bodo odigrali finale. Vse tekme razen finalne bodo odigrali ponoči. Zmaga PDT na uspeli smučarski prireditvi V naši torkovi številki smo kratko poročali o tekmah v smučarskem teku, ki so bile v nedeljo v Črnem vrhu nad Idrijo za pokal »Mirka Pavloviča«. Borba je bila ostra; tako za vrstni red posameznikov, k.ier je ob koncu ločilo stara rivala Pavletiča In Vesela bornih 40 sekund, kot tudi za osvojitev prehodnega pokala. Sreča se je nasmehnila letos Planinskemu društvu iz Trsta, ki je nabralo 28 točk, Proleter iz Kopra pa 27. Točkovali so takole: prvo-plasirani je dobil deset točk, drugi devet in tako do desetega, ki je prejel eno samo točko. Ravno ta je odločila o zmagi. Praktično je to bila stvar 30 sekund; toliko je namreč ločilo desetega tekača, člana PDT cd enajstega Koprčana. Tehnični rezultati: 1. Pavletič Bojan (PDT) 42.25; 2. Vesel Gorazd (PDT) 43.05; 3. Mikuš Franc (PDT) 45.20; 4. Tome Bogdan (Proleter - Koper) 46.23; 5. Parovel Luciano (Pračeter - Koper) 46.35; 6. Klasinc Tugomir (.Proleter - Kaper) 50.17: 7. Justin Dragovan (Proleter - Koper) 50.25; 8. Herkov Milan (Proleter - Koper) 51.00; 9. Resinovič Danilo (Proleter - Koper) 52.05; 10. Harej Albin (PDT) UPANJA IN REALNE MOŽNOSTI PRED OLIMPIADO Wint si želi zlato medoljo na 800 m LONDON, 26. Arthur Wint, olimpijski rekorder na 400 metrov bi hotel dodati vrsti svojih uspehov Še zlato medaljo na 800 metrov na letošnjih Igrah v Helsinkih. Kapetan moštva iz Jamajke bo skušal ponoviti podvig na 400 metre v iz Wembleya, vendar na tej progi ne bo izrabil do konca svojih sil, ker ima v rojaku Georgeu Phodenu prehudega nasprotnika, ki mu streže po naslovu. Zato je možno, da bo Wintov uspeh ravno nasproten od onega iz Londona: prvo mesto na 800 metrov in drugo na 400. VVinf trenutno trenira v Angliji in ker misli, da je kraj idealen za pripravo, je odklonil mnoga vabila za gostovanja, med drugim tudi za Les Angeles. Bobet najboljši v 2. etapi dirke Pariz-obala ANNONAY, 26. — Vrstni red druge etape kolesarske dirke Pariz - Sinja obala, Pouguese Les Eaux - Annonay (292 km): 1. Bobet 8.49:43; 2. Zampin: (It.) isti čas; 3. Teisseire 8.51:27; 4. De Feyter (Belg.) 8.53:19; 5. Impanis (Belg.) 8.53:23; 6. Ke-teleer (Belg.) 8.53:24; 7. Ant. Rolland 8.53:31; 8. Barbotin 8.54:20; 9. Remy 8.54:22: 10. Dotito 8.54:33. Po 290 km vožnje je bil na vrsti najtrši oreh: Grič republike. Tu je napadel Bobet in nihče mu ni bil kos; še najvrč odpora je nudil Italijan Zam-pini, ki ga je v spustu tudi dohitel in prišel na cilj skupno s francoskim prvakom. Koblet je imel težjo krizo in prišel na oilj z več kot 12 minutami zamude. V skupnem plasmaju je šele na 26. mestu. De Santi je bil danes 67, s časom 9.15:33. Na današnji geji parlamentarne komisije za delo je bila sprejeta resolucija z zahtevo, naj se za nesrečo naloži delodajalcem, ki jim je poverjena gradnja elektrarne pri Caserti, ne samo civilna marveč tudi kazenska odgovornost. Nadalje zahteva resolucija takojšnjo in strogo preiskavo v zvezi z nesrečo. Trgovska pogodba Španija Italija MADRID, 26. — V uradih španskega zunanjega ministrstva je bila danes podpisana neva trgovska pogodba med Sparijo in Italijo. Za Španijo je sporazum podpisal španski zunanji minister Martin Arta-jo, za Italijo pa vodja italijansko delegacije senator Cesare Merzagora, Smrt Tržačana v bližini Genove GENOVA. 26. — Tukajšnja policija se ukvarja s skrivnostnim krvavim dogodkom, katerega žrtev je postal 30-letni agent civiilne policije Giordano Paolebtj iz Trsta. Na vzhodnem delu mesta v bližini nekega kamnoloma je včeraj neki mladenič našel na cesti samokres kalibra 7,65. Kmalu zaitem pa je bilo najdeno kakih 300 m naprej, med kamnolomom in neko staro trdnjavo, truplo neznanega moškega. O najdbi je bila obveščena policija, ki je ugotovila, da je bil človek ustreljen v desno sence in da je smrt nastopila okrog 30 ur prej, t. j. 24. t. m. zvečer. Pri mrtvecu so našli osebno izkaznico z že navedenimi podatki, kovinasto uro in 15 lir. Najdba samokresa v taki oddaljenosti od trupla zaenkrat izključuje možnost samomora, vendar so se pokazale številne nepojasnjene okolnosti. Truplo Paolettija je bilo prepeljano v mrtvašnico. Univerzalna ura LOCLE, 26. — Po štiriletnih poskusih se je urarski delavnici v L« Loči« posrečilo izdelati »univerzalno uro« docela nove vrste. Gre za avtomatično pestno uro. s številčnico, razdeljeno na '24 delov. V vsakem, izmed teh delcev je vdelan poseben mehanizem, kj v zvezi z osrednjo napravo kaže čas po vsem svetu. Na številčnici so imena 24 mest, kakor Ženeva, New York. Sidney. Honolulu, Kalkuta, Tokio, Sangaj, Rio de Janeiro itd, Ze s samim pogledom na številčnico se lahko takoj ugotovi čas v vseh državah sveta. Zaenkrat izdelujejo te ure samo v zlatu in stanejo okrog 800 švicarskih frankov. Kljub temu Pa je bilo naročenih že na tisoče primerkov. STOKHOLM. 26. — Visoki častniki varnostne službe švedske vojske, mornarice in letalstva bodo v kratkem klicani na glavno poveljstvo, kjer se bodo udeležili po nalogu glav. nega poveljnika Nilsa Svetlu. na posebnega tečaja za obrambo države. Ja ukrep je v zvezi z aretacijami treh oseb, ki so bile obdolžen« vohunstva v korist SZ. General Svetlun je nadalje ukazal, naj se dodelijo | častniki varnostne službe vsem ‘ skladiščem, uradom ali napravam, kjer so hranjeni tajni dokumenti ali tajni material. KINO v trstu Rcssetti. 16,30: »Vohun ru», Alan Ladd in W. HaJJ Exceisior. 16.30: «Hoffmane« pripovedke«, M. Shearer. Nazionale. 15.45: «Don CamUl* G. cervi in Fernandel- . Fenice. 15,30; »Avanture Hornblowerja», G. FttK. Filodrammatico. 16.00: »MO* -VVaterlou«, V. Leigh, Arcobaleno. 16,00: &g* kakšno dekle!«. ge Astra Rojan. 16.00: P spa Miniver*, G. Garson. Alabarda. 15.00: »Eva P«*1 6 B. Davis in A. Bax5r' Armonia. 15.15: «Grmeca p«"" nica«, J. Wayne. kaJeui Anston. 16.00: »GaskonsKt F. Tagliavini. rršot Aurora. 15.15: »Deklica K. Del Poggio in P. Garibaldi. 15.00: »Belok«*” kinja«, Hall Sonia. raatšz> Ideale. 16.00: »Ena noč V v**' ci«, bratje Marx. Mm Impero, 15.15: »Deklica P-K. Del Poggio in MJJ Italia. 16.00: »Oče P051 S. Tracy. „ ,nga, Kino ob morju. 16.00: B!ler- Moderno. 16.00: »LasO« PL f. Savona. 15.00: »Mal« Allyson. je W Vlale. 14.00: »Ton—Tit® ci na glave«. M ^ Vittorio Venete. 153“' jutri«, j. Cagney in "L e*>' Azzurro, 16.00: «Ultin'a'"l(jj gu», Alan Ladd in Ct Belvedere. 16.00: »V«!1”. M, Marconi. 16.00; «StraW>UB V. Johnson. . , Massimo, 16.00: »Verige sti», J. Mac Donald. Novo cine. 16.00: »Hodna ti no«, Antony jutti Odeon. 16,00: »Ameriška fiy», B. Grable. RADIO J lhOSI,OVA'^J C’ O X L TK* 254,6 m ali U78 “L, ČETRTEK, 27. tnttcs ^ 6.45 Jutranja glasba. '■ |S> čila. 7,15 Jutranja Poročila. 13.45 Lahka «F 14.00 Nekaj novosti h "‘‘J. f* hiva plošč. 14.35 SIov^j i« rodne pojeta Danica Franc Koren. Na 11 Ir spremlja Avgust StanW\ Anton;n Dvorak: Slovan®"^ | 19.00 Koncert violini^*« I Ozima. 19,30 Poročila. ' nja poročila v slo .•ensC" Glasba za lahko noč. T UST H* . 306,1 m ali 980 7.15 Poročila. 7.30 glasba. U.30 Lahki ork« Za vsakega nekaj. 12.4» 13.00 Slovenski motivi. poldanski koncert. 14.00 17.30 Plesna glasba, l8-,45,^ % glatba. 19.00 Slovenščin* prk‘" vence. 19,20 Scherzi in | 19.45 Poročila. 20.00 E®Gj # certni spored. 21.00 — Sacha Guitry: Potov*®: r besa, igra v 3 dejan-^ roči la. Tit »T •* ,5 fig 7.45 Jutranja glašba- { ptP Amerike. 11,15 NeapclJ"La IL in melodije. 12.15 OP«f (j) L ba. 13.30 Orkester. ‘ , giasbe. 20.30 Giedaji^3 22.45 Orkester. 21-3" glasba. 327,1 m; 202,1 m. 12.00 Slovenske nar 12.40 ^ 0rP 12.30 Poročila, glasba. 13.15 Pester A stralne in solistične 1* ‘ 1^%* pogovori. 15.00 Poročila. glasba. 15.30 Želeli -fL Sajte! 16.15 F. Schuber^,,. te, postrvi, op. 114 v A 7,40 Gj V valikovem ritmU',8 2fl n,i * stična lahka glasba. ' piev^. ne pesmi poje Helen ^ harmoniko spremlja ^ st