(Ho. PB6) anthoriied by the Act of Octobqr 6, 1917, on flto il the Fo«t Office of New Tort, H. Y. — By order of the Prarident, X. S. Burleson, Postmaster General. JS ^jv^ji slovenski dnevne i T' A XT A T| AT\ A ST ThelargJ Slove^^ M -: V Zedinjenih državah jlj ■ 1 ■ /1 ^^ |%| /1 ■ # ■ M ■ M ^ A -: in the United State«- M Hi Velja za vse leto ... $3.50 ffl JL -/ml mi\ / I / il ffi Iwoed every daj except Sundays jfl |H Za pol leta......$2.00 Uf ^^ ^If «nd Legal Holidays. I[! ^qeSB^eeebeSoSbe^ Ust slovenskih delavcev v Ameriki. ^inrja^? ^Z^^jl-jI Telephone: CORTLAXDT 4687._Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Offke at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187* Telephone: CORTLANDT 4C87. NO. 190. — ŠTEV. 190.__. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 1918. — SREDA, 14. AVGUSTA, 1918. VOLUME XXVI - LETNIK XX VL Iz Rusije. Nemci se pripravljajo na pohod v Petrograd. — T.-iumv rat Lenin-Trocki Zinovijev. — V«a oblast v njih rokah. London, Anglija. 13. avgusta. Neko poro«' lo iz Helsingforsa na Pol'tikcii prati, da nameravajo >!••»».»i zasesti Petrojrrad. V ta na-! men /V zb rajo armado. Airstcrdui!, Nizozemsko, 13. av gust.i. -- Zaradi proti revolucijo-1 narneg.j t'ii»..iija v Rusiji je "dni-j jfi kongres sovjetov" položi) izvr-šfvaluo obUst v roke trinmvirata, ki je sestavljen i z Lenina, Trocki-j ja in /'inovjeva. Dana jim je bl-ia neomej«-na oblast, da odrede vm* v dos»-jf«. zma^e sovjetove republike proti njenim sovražnikom. Lenin je /»»pet izdal poziv, tla se mora vsaka protirevolucija neusmiljeno /atreti. Kmetje, ki bodo obdržali ve«'« žita kot ga potrebuje,o, bodo pripeljani pr«*d revolu-eijonarno sodišče,, ki bo ž njimi, postopalo kot sovražniki ljudstva Nepostavne prodajalee bo zadeli)! smrtna kazen. Poročila pravijo, da so Keren skijevi pristaši, ki so b li pod bolj seviškim nadzorstvom, nenadoma izginili. V Moskvi se domneva, da so pobegnili iz dežele. London, Anglija. 13. avgusta Iz Moskve se poroča, da so »1 plo. matični zastopniki entente izročili' vojnemu ministru Trockiju skup-1 no noto. v kateri zahtevajo tekom! tr< h <1 n i pojasnilo glede Leninove grožnje, da bo Rusija napovedala vojno "angle&ko-francoskemu m-perjalizmu London, Anglija. 13. avgusta. Boljševiška vlada, ako se more št tako imenovati, je v smrtnem strahu pred češkim gibanjem in se poslužuje vseh sredstev, da bi bili uničeni Ceho-Slvovaki. pred no jim pr.de pomoč od zunaj. Izgleda, kakor da sta Lenin in Troeki sklenila z Nemčijo tajno pogodbo, po kateri jima bo dovoljeno potegniti z nemške fronte vse rdeče garde, da bodeta imela proste roke obračunati s Čehi ob Volgi. Znano je, da se je veliko število rusk h oddelkov pridružilo (>ho-ho-Nlovakom in skoro po celi Ma-I li Rusiji jim pomagajo kmetje,' toda ta pomoč je le negotova in se ne more na njo zanašati v vojaškem smislu. Brezdvomno se na češke čete južno od Bajkalskega jezera zelo pritiska in njihovo stališče zahteva pomoč v munieiji in hrani. Armada, kateri poveljuje gene-neral Semenov, je doživela že mnogo porazov in sam ne vživa zaupanja čeških voditeljev. Ta razdelitev sil je vzrok, da ruska! republika ni edina in da skupna' akcija ni mogoča; toda narod razume admirala Kolčaka in o lojalnosti generala Aleksijeva ni dvo mu. — Z usodo Srbije in Rumunske pred očmi bi bila absolutna nesre-ča za zaveznike, ako bi Ceho-Slo-Vaki in drugi, ki težijo za ustavno vlado v Rus ji. imeli povod zopet rabiti oni nesrečni izraz — prepozno. Zavzetje Arhangelska se je izvršilo povsem mirno in skoro bre> vsakega prelivainja krvi. Prebivalstvo je bilo tako sito boljševi-ške strahovlade, da se je mirno podalo. Sovražna posadka, ki j? bila tako lahko premagana, je šte j la 8000 mož. Navzlic naraščajoči mržnji finske vlade in naroda, prelomiti z zavezniki imajo Neme; kakih 50 tisoč mož. ki operirajo na severnem delu finskega zaliva. — London, Anglija, 13. avgusta. Nemčiji, v najgrenkejši uri porazov na za pati u, preti na vzhodu »e samo napredovanje zavezniške ekspedieije, temveč tudi neprestano naraščajoče gibaje neorganiziranega o« 1 pora proti njeni okupa-eiji. Vsepovsod, Kjer so nastanjene nemške čete, se morajo poveljniki poslužiti najskrajnejših sredstev, da drže prebivalstvo mirno. V najkrajšem času bo neobhodno potrebno ojaeenje čet. Telegraph piie o tem; Enotno poveljstvo. Kako velikega pomena je enotno zavezniško poveljstvo, je razvidno iz zadnjih dogodkov na zapadni fronti. Washington, I). C., 13. avgusta Kaj pomeni enotno poveljstvo nad vs«-mi armadami, ki se bore proti ! Nemčiji so pokazali dogodki zad-injih par meseeev. Vsled tega naj /ve ameriiki narod, da je bilo pravzaprav od Amerike odvisno , če naj se osnuje tako vrhovno po-, jveljstvo ali ne. Ko se je vršil zavezniški vojni jsv.t v Versailles, je izjavil predsednik Wilson, da bo dala Ame rika na razpolago ogromno število svojih ljudi n silno množino j \>akovrstnih potrebšči. Z eno be-' set!,, reeeno, Amerika je podala j vzgled skupnega dela, pokazala je, kuj se lahko doseže s skupnim delovanjem. Njenemu vzgledu so sledile dru^e dežele, ki se s-d;«j /e,o vred \esele uspehov, ki co i•.-jli si\U; tj« doseženi na bojiš- j. V /a•"'(•:kii je \se kazalo, di ne' •bo enojnega povljstva in euot«n ga delovanja. j in najbrže bi ga tudi ne b Jo. če bi Amerika ne posegla vmes. Zadnjo zimo so se sestali v italijanskem mestu Rappolla. francoski, italijanski in angleški ministrski predsedniki. Posvetovali so j se dolgo časa, toda zediniti se n; so mogli. Kjub temu je pa dala 'ta konferenca povod, da se je začelo ve!;ko razpravljati o potrebi skupne komande. Cela akcija je pa naletela na velik odpor onega ciela angleškega časopisja, ki je nasprotovalo Llovd Georgu. Kmalo se je pa ta odpor zmanjšal iu je slednjič pod uplivom Anier ke popolnoma izginil. V Versailles se je začelo medza-vezniško zborovanje, na katerem so bile zastopane vse zavezniške držav t od Srbije pa do Japonske. Zastopniki so začeli delati načrte j za skupno vojaško in mornariško' delovanje ter so slednjič uspeh. Posledica tega enotnega poveljstva je umikanje Nemcev ter za-vezn ške zmage pri Rheimsu in I M ontdidieru. Amerika se je po-jpoinoma podvrgla sklepom ined-za vezni ške konerenee. Ameriko pa tudi vsi vpoštevajo kot odločilnega in uvaževanja vrednega tovariša. Potopljen transport. Pariz, Francija. 13. avgusta. — V noči 14.—15. julija je bil v Sredozemskem morju torped-ran in potopljen francoski parni k Djem inah, ki je vozil vojake iz Bizerte1 Iv Afriki v Aleksandri jo. Utonilo je 442 vojakov. Štiri dni pozueje pa je bil v Sredozemskem morju torpediran parn k Australian. "Ako je sovražnik v nevarnosti na zapadu, je zanj malo boljše na vzhodu .n ,prusijanizem žanje, kar je sejal." Petrograd, Rusija, 13. avgusta. Tri mesece po brestditovskem miru so edino nemško blago, ki ima kako vrtdnost in ki se vidi na ruskem trgu, kemikalije. V juniju je bilo mogoče videti le v nekaterih petrograjskih trgovinah nekoliko pločevinaste po ,sode. j Washington, D. C., 13. avgusta. Nemški in avstrijeskim vojnim u-jetnikom, ki operirajo z boljševl-(ki v Sibiriji, poveljuje ruski re-negat general von/Taube, kateremu je bilo začetkom vojne odvzeto rusko poveljstvo, ker je sim-patiziral z Nemci. To poročilo je prinesel češki stotnik Vladimir S. Hurban, ki se zdaj nahaja v Wash ingtonu, kamor je prišel iz Vladi-vostoka, da poroča o češko-slovaške m gibanju v Sibiriji. Von Taube je v maju vkazal v Irkutsk j napad na neoboroženel Oehe in boljševiki se imajo zahva-1 1.1 i samo posredovanju franeoske-; ga in ameriškega kouzula, da niso bili poraženi. Von Taube poveljuje sedaj boljševiškim četam med i IrkuUkom la Vladivostokom, _NOVA BOJNA ČRTA V PICA! DY. ISDOTTtD APtA5H0WSYfSTEPWy5(5AlW BM SHADED ARC A SHOWS PRCVjOUS GAIN *vLTNt AT BEGINNING OF DRIVE—* PRESENT.UWt. Iz težkih časov, j Značilno pismo ameriškega vojaka. — Kako si zna vojak pomaga-' ti, če je v skrajni sili in potrebi. W. V. McNamme, ki je bil svoj 1 **as zaposijen pri ne\vvorškem časopisu "Globe**, je prež .vel na francoski fronti zelo težke čase. Tri dni ni mogel dobiti nobene druge hrane razen one, katero je I pobral iz žepov in shramb mrtvih vojakov. Sedaj je ranjen in se nahaja v neki ameriški bolnišnici za1 fronto. O svojih doživljajih je pisal svojemu očetu sledeče pismo: — Bilo je neke nedelje ponoči, ko nas je začela sovražna artileri-ja z vso silo obstreljevati. Jaz ir» moj4 trije tovariši smo bili sredi najhujšega obstreljevanja. Ker nismo imeli jeklenih čelad, smo si morali na vsak način poiskati pri-} mernega varstva. Podali smo se pod nek most, ki je bil ravno do volj velik, da nas je vse štiri ne-j kol ko zavaroval. Priznati moram,' da sem tedaj bolj vneto in več molil kot pa ves čas izza svojega idetinstva. Srapneli so padali komaj po par čevljev od nas. Vsak trenutek smo bili oškropljeni z blatom. Gledali smo izstrelke, ki so leteli po zraku Ji smo bili prepričani. da je bil vsak izmed njih nam namenjen. Zatem nam je začel sovražnik pošiljati plin. Masko sem imel na glavi neprenehoma štiri ure. Mea-tem je pribežal k nam še nek drug tovariš, ki je bil brez maske. Jaz sem mu ponudil žepni robec, s katerim si je zamašil nos in usta. To ga je obvarovalo smrti. Kmalo nato je prišel nek ser-žant. ki nam je rekel, da je sovražnik vstavil obstreljevanje. Kakor, hitro sem »pa snel masko, se je razpoeil v naši neposredni bližini plinov izstrelek. Oči so me začele peči in začel sem strahovito ki-hati. Oli petih smo rekli sami pri se-b*: "Naj bo, kar bo!'* in smo za. čeli bežati med obstreljevanjem proti svojemu zakopu. Zakop je bil oddaljen približno pol milj« od mosta. Pribežal sem v strelni jarek ter se zrušil. Kapitan Flin mi je dal nekoliko počitka. Ob šestih smo dobji poročilo, da je začel sovražnik napadati našo frontno črto. Planili smo kvišku ter se odpraviti na svoje mesto. Tekli smo skozi zakape, skakali preko mrtvih vojakov ter po preteku dobre pol ure dospel! na j svoj cilj. Ko smo dospeli tja, smo opazili, da so že Nemci v strelnih • l jarkih. Napadli amo jih s puškami in ročnimi bombami Ur jih j slednjič pregnali. Pobegnili so ko-: Nikor so jih nesle noge. Obstrelje-j vanje je trajalo celo popoldne. — 'Rečem, ti oče, da je strašno vi-tdeti, kako padajo krog tebe ivoji tovariši. Ob dvanajstih sem odšel s patruljo v "No Man's Land". Patrulja je sestajala iz petnajstih mož in enega Častnika, ki je pa že /daj umorjen. Patrulirali smo o-koii ter ipazili. da nas ne bi zasle-d 1 kak nemški žarkomet. Naenkrat je bila pa cela okolica razsvetljena kot je bil nevvvorški Broadway pred vojno. Takoj smo se podali v svoj zakop. kjer smo opazili ilve nemški čeladi in nekaj ročnih bomb. Sovražnika sta prišla v naš zakop po smrt, kajti vsa tla so bila pokrita s krvjo. To je b lo v torek. Od nedelje pa do torka nisem niti zatisnil o-' česa i nisem dobil ničesar jesti.' j-Jedli smo živež, ki smo ga našli, I pri mrtvecih. Če bi še tega ne ime-' li. ne veni, kaj bi se zgodilo z nami. — i J Ob desetih zvečer smo opazili pred žičnato ograjo našega za kopa nekaj nemških vojakov. Vnel >►-jih se je zavrnilo sovražni napad, katerega se je vprizorilo proti na-šm pozicijam v Merris sektorju. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 13. avgusta. — Dnevno. — Južno od Vpres se j,-zgodaj zjutraj vršil živahen -nti-lerijski boj. Vspričo našega o^nja se niso mogli razviti napeli so-tvražnika. Zavrnilo se je vse del-ne napade. kater* so vprizorili Angleži. Vršili go se boji med prednjimi stražami na obeh straneh La Bassee prekopa ter med Scarpe in Ancre. Na bojnem polju mod Ancre in A vre je potekel dan m rnejše. Južno od Somme se je zavrnilo sovražnika, ki je napadel od obeh straneh rimske ceste od Fouean-court do Villers-Bretonneux. Severno od A miens-Rove ceste smo na večer zavrnili silne napade. katere je vprizoril sovražnik. Med A vre in Oise so sc vršili tekom dneva živahni boji s svežimi francoskimi divizijami. Zavrnilo sp je tudi močne napade, katere se jev przorilo zjutraj južno od Tillolov ter severno od Elin-court. Na izoliranih točkah miki potisnili sovražnika nazaj. Severno in iztočno od Fismes so bili neuspešni vsi poskusi sovražnika, da prodre naše črte. Fjclo se je veliko število sovražnikov. Italijansko poročilo. Rim, Italija. 13. avgnsta. — V gorenji Zebru (?) dolini so naše patrule napadle naprej postavljene postojanke sovražnika na v ši-jni 2G82 metrov, ubile nekaj ni!»>. posadke ter druge ujele. Skrivališča sovražnika se je uničilo in naše patrule so se vrnile nepoškodovane. delkn ter je tudi znano, da je o vseh vojaških zadevah najbolj poučeni častnik. Visok in suh. ponižen in priprost, pa delaven. Med drugim je imel navado, da je šel naravnost k šefu generalnega štaba, ali pa k vojnemu tajmku, "ko je kaj vkrenilo. kar po njegovem prepričanju ni bilo prav. ° Ko je Amerika napovedala Ncrn čiji vojno, se je general Graves takoj ponudil za službo v vojni. Vojni tajnik Baker pa ga je zavrnil, rekoč: "Gravesu ne morem dovoliti, da bi šel, ker ga preveč potrebujem«) tukaj." Graves s tem ni r,il nikakor za dovoljen in je o tem nekaj govoril s svojimi prijatelji. Rekel j,». da želi, da bi bil z armado na bo jišču, namesto pri uradniški mizi. In vendar je ostal pri ml^i in delal je tako, da ni bilo dolgo, ko je bil imenovan za generalnega majorja. Kakor poročilo z neba je prišlo k njemu poveljstvo ameriških čet. ki so namenjene v Vladivostok. Tega ni pričakoval. Pričakovati pa se sme, da je to imenovanje z veseljem sprejel. Ena stvar pa je, ki je mnogo Dripomoffla k temu, da je bil Graves imenovan na to mesto, nam reč, ker pozna sibirski problem. Z državnim departmentom je bil v stalnem stiku v tem oziru. Ve pa tudi. kaj to pomeni ameriške čete pod japonskim vrhovnim poveljstvom. Treba je treznega duha in prem šljenosti. da ne pride do kakega spora. In general Graves ima oboje. Odstavljena generala. Pariz, Francija, 13. avgusta. _ Kakor poročajo bernski listi, je nemški cesar poslal v pokoj generala pl. Mudra in generala Lie-brehta, ki sta poveljevala nemškim armadam v ofenzivi, ki se je pričela 15. julija. HLAft X A RODA, 14. AYG. 1918 MQLAS NARODA1' ■E0X1Mia tVBLIBHI HO OOMPAir ______tfkimknDiflj.) '» * DVMd aai pobUahed by tlia ia ivvmtki.). EMAHg RAKU—. Frwdtf—1. IX)UIB BENEDIK, PUoa oC BactaM oC Uto b eefto leto ■ meeto New Mfe |M» ta Oanado_____— fgJO Za pol leta aa mesto New YorkM B.OH li pol Ma 2.90 Za *etrt let* tneato New Xetft L80 Ba četrt leta....................Za l»immntro aa eeto leto...... OjOO »tJi^LH NAflODA" tobaja aaak remogorovih: Se.lauje pomanjkanje prewopa pomeni veliko in resno uevar-i:ost. Ta nevarnost ni bila še nikdar tako resua kot je ravno sedaj. V^let.} te«$a je ]>otrebno hitro in euergiena delovanje. Na delo motajo iti takoj vsi lastn.ki premogorovov in premogarji. < e nt* bo dovolj velikega dovoza, ne bomo mogli izvršiti voj-ntga programa, delavnost naših vojakov v Franciji se bo zmanj-t-ulu življenje miših vojakov bo po nepotrebnem v nevarnosti, in ljudje v domači deželi bodo veliko trpeli v prihodnji zimi, če ne bodo imeli ^remoga, •laz prav dobro vem. da so se vaše vrste razredčile. Vzrok tega je bilo novačenje, prostovoljni vstopi v vojaško službo, in mnogo jih je pa pristopilo v druge potrebne industrije. Toda vsemu temu se lahko odpomore. Premoga se bo dovolj izkopalo, ee bo storil vsak, ki je s to industrijo v zvezi, od najvišjega uradnika do najmlajšega delavca, -vujo dolžnost, ee bo delal toliko ča>a, kolikor mu jc določeno. — Operatorji morajo sedaj bolj kot kdaj prej gledati na to, da dobe najvišjo upravno zmožnost za dobavo najboljših delavnih pogojev ter da bodo vsi deležni pravičnega postopanja. Premogarji morajo vsak dan delo, razen, če jih ne zadržujejo tehtui vzroki. Od njih se n* zahteva, da ostanejo samo določen ras v premogorovu, pač pa morajo gledati na to, da bodo izkopali kolikor mogoče veliko premoga. Tudi ostali delavci, ki delajo pri premogorovih, morajo točno Izpolnjevati svojo dolžnost, da ne bo delo premogarjev na noben način ovirano. To je v tem času posebno potrebno, ker se kaj lahko zgodi, da pc bo število premogarjev po*om drafta še zmanjšalo. Edini delavec, ki ne zasluži spoštovanja svoje okolice, je oni. ki noče v tej veliki krizi storiti vsega, kar more storiti. Tak tnrej," nikakor pa ne tisti, ki je sprejet v kak drug razred ter dela redno iu pridno ter s trm pripomore povečevati produkcijo premoga. Rešiti moramo veliko nalogo. Samo operatorji in njihovi štabi ji ne morajo biti kos, ravno tako tudi ne sami premogarji. Toda obe stranki, če delata roko v roki ter v zavesti, da je treba osvobodi i domovino velike ovire, ki ie na poti izvoje vanju vojne, jo lahko rešita. S zaupanjem se obračam na vas in apeliram na vas, da boste zadostili svoji dolžnosti ter nabavili dovoljno množino premoga. ^ Prepričan sem, da bost«* prevzeli to nalogo in uspešno izpol- nili svojo dolžnost. Napravili boste nekaj, kar je ravno tako velike vrednosti kot je «}eio v zakopih. Ves narod bo zadovoljen r. vami in vam bo hvaležen. Woodrow Wilson. --000- Kavalerija in tanki. -ooo-- V zadnjih operacijah v Pikardiji je bilo obnovljeno delovanje tankov in oklopnih kar. Tankom so pomagali oklopni avtomobili. infanterija in kavalerija. Z ozirom na vse te sile. jc bil nasprotnik preslab, da bi se mogel vstavljati in se je vsled tega umaknil. O vsem tem por.rča natančno poročevalec Ass. Press: — Francoska artilerija, ki je prodirala proti Roye železnici, je sporočila, da jo sovražnik strahovito obstreljuje s strojnimi dlakami. Pomoč je j»a kmalo prišla. Pet oklopnih avtomobilov se je zagnalo naravnost proti prostoru, kjer se je nahajal sovražnik. Nek tank se je zaletel proti hiši. v kateri so bili zbrani nemški strelci. Zaletel se je s tako silo. da je porušil h.Šo in popolnoma izravnal tla pred seboj. Ko se je to zgodilo, so stopili ostali štirje tanki v akcijo ter porušili devet drngih hiš. Uničevanje se je pa nadaljevalo, in — kmalo je bila porušena cela vas s sovražniki vred. Onstran vasi so začeli Nemci bežati, in Francozi so jih lahko zasledovali, ne da bi naleteli na kak odpor. Kavalerija je obkolila 700 Nemcev ter jih vjela. Najbolj značilno je pa, da so se v ofenzivi popolnoma izjalovile nemške puške, ki so bile nalašč napravljene ra boj proti tankom. Pnške so izvrstne in pošiljajo močne izstrelke z izvanredno veliko naglico, toda ko zadene izstrelek v tank, se odbije od njega, ne da bi mu povzročil kako škodo. Skoda, da je tankov primeroma malo. Kaj bi se zgodilo, če 1 jih imeli na stotine! Kaj bi se zgodilo, če bi jih imeli na tisoče? Zapri oči, prijatelj, in prejnisli. kaj bi se zgodilo, če bi jih imeli več deset tisočev ? Ali bo teh deset in deset tisoč tankov zgra jenih v tej deželi? -OOO-- "Frankfurter Zeitnng" piše: — Amerikanci so boljši za napad kot pa obrambo. To je lepo priznanje. Se veliko lepše je pa priznanje onega nemškega časnikarskega poročevalca, ki je zapisal: — Amerikanci so neizvežbaui in neizkušeni začetniki. Oni vedno napredujejo. * a * "Hrvatski Dnevnik" piše: — Dunajsko časopisje naznanja, da bodo uvedli v Avstriji vsak teden en dan, ko ne bo mogel nihče dobiti kruha . • • "Hrvatska Riječ" piše: — Izvedeli smo, da je dospel v Zagreb nek nemški konzul. Nemčija je vstanovila v glavnem mestu Hrvaške svoj konzulat. Konzul je obiskal hrvaškega cesarjevega namestnika. r Dopis. Berwyn, IU. Krasni poletni dnevi in earljive noči' Vsepovsod nam nudi narava « svojo prirodno lepoto. Kako ne-' ^ad v jutru zapuščam čšstozra^no^ raso naselbino in odidem na defo * v zaprašeno mesto Chicago. Naša to\arua, takozvana "Trae.tod Works", v kateri se izdelujejo1 kmetijski stroji, obratuje noč in dan. Plača zavihi od delavca. Na-' vadno se zasluži okolo $35 na te-1 »len Slovenca sva samo »Iva. ki se zolo rada pogovoriva v materinskem jeziku. Jaz LI j.JSr> let p-tar v zadaijem marcu. Pi"i-(šel j*- v to d.\želo i/. Avstrije ieta l-^tt-L ko je bil posvečen v mašni-ka 1. 185«. Do 1. 1SS« je deloval kot duhovnik-mLsijonar med lndi-jamci in naseljenci po deželi okrog St. Clouda, Little FaJfcsa in v odsekih okraja Crow Wing. PrišeH je v to deželo v družbi s škofom frobceiH iz St do uda, ki jo bit , tikaj v nedeljo, da je pomagal pri , proslavi svojega prijatelja in so-delavea. j Škot' James Trobec, ki opravlja (službo nadškofa lrelanda v Saiuit Paulu iu'-d boleznijo zadnjega, je dospel v mesto v soboto vvečer j V njegovi družbi *o bili Rev. Dr. j.Seliškar, profesor v St. Paul Seminary, Rev. John Sehiffrer iz Chisholma, Rev. Jos. Trobce iz Little Fallsa, nečak škofa Trobca. Odličnim posetnikom je bil prirejen sprejem v župnišču v soboto zvečer, kateremu je prisostvovalo večji del župljanov. V nedeljo dopoldne so duhova lik i na .pose tu slu-] žili več sv. maš, a Rev. Buh je da j I roval slovesno veliko mašo ob 10. • uri 30 minut. Ob -i. uri pojK>ldne ie bila eer-i • kev napolnjena z razredom 150 jbirmaneev in njih botri, poleg (mnogih župljanov in velikega šte-(vila drugih, ki se izibraii, da vidijo podelitev zakramenta sv. bir- . me. Škof Trobec je imel v zu**etku cerkvenih opravil nagovor na bir-. mamee, v katerem jim je dal mnogo dušne hrane v premišljevanje. Med svojim nagovorom se jc tudi IMtsluži-1 priložnosti za slavitev Father Ruha. Hvalil in častil ga je po njegovih mnogih zaslugah za njegovo zvesto delo v duhovnem stanu med (K), trudapolnimi leti njegovega pastirovanja. Spomd-j injal se je zgodnjih let ob tiieji v I družbi s priletnim prelatom ter je pravil o težavah in vdanosti Indi-J ijancev, ko so bile kr-pl je in pasje j | vprege glavni način potovanja meti daleč raztresenimi našel niki hn indijanskimi šotoriščL Pripo-iVts?t je bila v čudnem nasprotju s sedanjimi razmerami, in ko je I omenjal nekatere zgodnje žrtve, so bile solze v mnogih očeh. Izja- • vil je. da je bila letna pHča ob ti-istem času za duho\nika znatno i manjša, nego tedenski zaslužek iprentnogega rudarja takrat,. j Kljub starosti sta Father Buh 'in škof Trobec zdrava, čila in čvrsta. Pisec pozna Father Buha zad-injih trideset iet in reči moramo, da mnogo mlajši mož zavida priletnemu prelatu njegovo čvrstost. Njegova zunanjost se ni iizpremenila določno v zadnjih tridesetih (letih in njegova navdušenost za pdboljšainje sveta je tako odločna kakor tisti čas. Število njegovih prijateljev je enako številu Jijego-ivih znancev in sovražnika niuca 'nobenega. ' Do zadnje zime, ko se je Rev. Buh preselil v Duluth, da prevzame v oskrbo škofijo kot službujoči 'škof. je bival v 4em mestu in oskr-I bo v al -tukajšnjo eerkev, a poleg tega indijansko šolo v Towru. Tedaj je dobil pomočnika v 'osebi Rev. Frank Vihelčiča, mkndega moža z napredinmi in ameriškimi ideali, s, katerimi prešinja svojo 'občino ob vsaki priliki. Joliet, ni. Prva zlata zvezda na službeni zastavi slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu bo svetila v spomin J na junaškega Matijo Vranesiča, ki je padel v boju na Franeoskem. J Njegov oče Matija Vranešač, ki stanuje na 124 Wortdward Ave. v j tukajšnjem mestu, je dotbil 7. avg. Ir\'ečer sledečo brzojavko: Washington, D. C., T. avg. — Z globokim obžalovanjem Vas obveščam, da je pehotni konporal Matthew Vranešič uradno aiazna njen kot usnirčen v boju med 18. .in 24. julijem. — McCain, generalni adjutant. • Pokojni Matija Vranesič je bil star 27 let, rojen m^nda v Pitts-Wghu, Pa. V vojake je šel kot prostovoljec in to že pred dokaj dolgim eaaom. Za njim žalujejo njegovi stariši, Matija in Marija Vranešič, doma iz Vinice, ter bratje in sestre: George, .ki je tudi kot vojak na Francoskem. Annie, Mary. Barbara. Frank in John. Slava spominu slovenskega junaka, ki je padel v boju |>*>d zvo/dJKito zastavo .ca. demokracijo in svobodo sveta! Virginia, Minn. 31 rs. Uršula Janežič. stai-a 18 I lot, je vložila tožbo iza iočitev za-jkona od svojega moža Louisa, ker ;,i in bil zadnje čase v War-rHn,sville v oddelku za jetične. Pi i-jatelji njegovi so ga obiskovali v bob^zni. Rojak Anton Zarvinšek je skrbel za vse potrebno, da je društvo sv. Jožefa, v katerem je bil pokojni član, spremilo svojega so-brata v cerkev in na pokopa.plišče. -Stroj j" zagrabil v tovarni Fr. Baškoviča, tSOH Alhambra Road, , mu raztrgal obleko in mu posnel kožo po levi strani života. Iz pocestne kare je padel Jo-jp | Zakrajšek. nil., 6218 St. t^air A v., : ter se je precej nevarno udaril v lH»JfO. [ Kiščtni so bili v nedeljo 28. julija v cerkvi sv. Vida: Robert De-be vee, Rudolf Vet4>ič, t^lorijan Kočevar. Henrik Staranja. Jožef Smuk, John Patrih, Ema Štimec in Kristina Bogataj. Iz Collinwooda. Vsak človek si želi malo počit nie. pusebno v teh gorkili due v ill. Tudi snirt je dovoliki pogrebni-kom nekaj počitnic v naši iw»el-hini. Pred kratkim je umrl staii-š6'J1 Sehxd Ave. V nea pomaganje, da si dobe svojo lastno državo, v kateri bo tudi naš slovenski jezik upoštevan, ketr do sedaj ni bil. Težka nesreča je zadala rojaka Franka Oblaka. Kmalu potem, ko je 2">. julija zjutraj začel delati v Kuhlman Car Shop-u v < ollin-woodu, mu je stroj ujel lev.^ roko in mu jo v z:upestju popolnoma odrezal. .Oblak je znan k ot skrajno marljiv in trezen d'-lavee ter naroden in dober državljan. I Iz Newburgha. 41 fantov jc sedaj iz naše fare pri vojakih, kolikor na ni t je znano. Do sedaj nam je znano za sledeče fante, ki služijo Striea Sama: Joe Papež. Mike Plut, Karo! Hočevar, John Vidrih, Jos. Zajec, Fr. Per-ko, Fr. Jereb, Jernej Stroj in. Fr. Godec, John Maver, Vladimir Vol-čaušek, Jos. Hribar, Anton Žuko-vee, Jos. Miklič, Anton Hočevar, Fr. Germ, Fr. Rajar, Ant. Petrič, John Mauser, Andr. Glavič, .Jos. Žnidaribe, Jos. Kohar, John Kuhar. Fr. llepic, Peter Svorko, Jos. Vidmar, Viljem Vidmar, Tomaž Glavic, Mike Mani, Andr. Žagar, Fr. Janževič. Jos. Pečnik, J.^j Hrovat, Anton Japel, .M:ke Šolar,1 Jr>s. Kmet. Jos. Gregorčič, .Mike Železnikar in pa Jos. Klim, ki je pred par meseci umr! v vojaški službi. Našo zastavo "Setvi«-' Flag' bo torej krasilo takoj od začetka najmanj 40 plarih in ena zlata zvezda. Zlata zvezda za pokojnega Kluna. Hlagoslovljenje vojaške zastave se je vršilo na iio po pomoti oni.*-; .njeno. 'i-' l«-i naš dobro znani in veliko /.:-' hi« vani mekanik. plumber, penterj blekšiiiit iu Bog ve kaj še vv«, .J,,.' sip Trček, ki je nekdaj stanov;;! tudi v Brooklyn it. Joe pravi. J a -e ni naveličal svojega dela in ii.i torej na bolezen, * Bog ki, ni'•' ne midi. Frank štrajnar iz 80. c«st,\ ki je pred nekaj meseci prodal svojof hišo na so. «-esti, jt- sedaj kupili dir--, na 78. ti -1 i. ne daleč od naše sredine. Frank ptavi: "New-! burgh for min-!'" Tudi mi tako 1 Frank. Anton Peskar. na daleč poznani; in dični gostilničar, dola krasno iu vt liko stanovanje v zelo prijet nt m kraju blizu (rartield parka, j H-Sii Ih> moderno izdelana tei o [ prendjena /. vstuii p*»treU: -inami. \ Rojaku Peskar ju smo kar nevoščljivi. da ho imel tako krasim sta-j nova-nje in \ tako mirnem kraju. 5 \ » udar pa ne pustimo, da l>i nam .ta nevoščijivoLSt zabranila čestita-' j ti Peskarj.-vi družini na kraMifiu; napredku. ! Zbolel Anton Foituna star.1 za revmatlinu m. To jc iicer liuda j bolezen, vendar pa upamo, da boj rojak Fortuna kmalu zopet držal! za vajeti, kakor ponavadi. Rojakinja Bizjak iz okolit-e Rosewood je tudi že znat.no okrevala v bolnišnici sv. Aleša, kjer je b-la pred kratkim operirana. Nogo si je zlomil mali Tonček, Janežič. ko jc pri igrači padel. S« - j daj leži v bolnišnici na zelo čudenj način, z eno nogo v zre; k ti vendar) pa se je že privadil in je k o raj ž« n! pri vseh svojih križih. Tudi njemu* se je že dosti zbol jšalo. V soboto 27. julija sta šla dva ' človeka skozi našo na^tlbiiio in 'vrjem i te mi. da sta bila široko izobražena. da je bila eewta preozka /v njiju in da sta ob straneh tr-ffala |>lotove. Ko pa opazita, da gre nekdo za njima, pa jo ubereta U»4 d\a z.tjea in tako sta me»bla zdrava prišla domov. kjeaK«»li je že to. .ie pae K!*i/. če je človek pi-eširoko izobražen. j ŠLA SEM MIMO. . . I Ana Marin, Brooklyn. N. V. i . - S!a -eoj mimo ob vHt>vih. i kjer »♦ evetiii grm dehtel; • >la sem mimo ob potoku, ki naprej je žuborel. Sla sem mimo ob gredk-ali, klil )•• lležllo }»i>i.»U eVet : t naprej sem po stezicah. I ali naprej, t;,;-, v burni svet. V^- ostalo /a mano, , potok, vrt Ln p--»tri > \>i ; sfnendja me !«■ ;:ree prazno z nemi dušo v daljni svet. * MISLI Ana Marin, Brooklyn, V Y. i ■ '^j. nebo nad mano sinje! — Svet objema črna noč. I.i čemu pa misli moje, le hitite da leč pn„" Le naprej v nočni t mini tja. kjer sije beli dan in kjer prvi solnčni žarki s i je jo na svet poljan. Ta?'i škrjanec v zraku poje. žitno klasje rumeni, a med klasjem, tam na njivi t živo rde.'-i mak eveti. ' Tam obs tane misel m'»ja na opominih prošlih ani; tja hitijo moje sanje, iz daljave sred noči — j LISTNICA UREDNIŠTVA. j J. K., Bruceton, Pa. — Prebi-valstvo Kitajske nekateri račun«.-' jo >ia K nekateri celo nji 4 fcf [Bal. IMSp m° najbotj.sa zdravila. Imam najbo- j ^■^m BJr RBH^Mt 'J51 električni stroj za preiska vanje, j ^^m IF g'l n frafl ffil l*otom katerega se vidf celo vaSe | ^m L fcf fey iWfl telo kot na dlani. K meni pribajajo | iKt ljudje od blizu iu dal*^, Ua jib zdra- f MjRfc vim. Zdravim razne bolezni uspei- | ^_ no *n najflo. Ciovorim ^isto sloveli« \ t ^ »ko. Moje reite so zmerne, /niuistve- i n* preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju. Uradu mrr cd 9. ur« ajutraj do S. r. V r»d»-Ijc. »kino r^ in. ur« zjutraj ilc.2. poooldn«. | Desetletnica Slovanske Delavske Podp. Zveze! | Vabilo na ti j VELIKO VESELICO, ......ki jo pruredi...... j Slovenske podporno društvo BORITE U St, 1, S. D. P. Z.] i v soboto, dne 17. avgusta 1918, ob 7. uri zvečer 1 v dvorani društva Sv. Alolzija v Conercaugb, Pa. | Na veselici se bode uprizorila komična igra eno- J j dejanka "^tS ČARLIJEVA ZENITE V 1 | katero bodejo uprizorili mladi slovenski diletantje, ^ v prvič na novopostavljenem gledališkem odru slo-1 venske dvorane. Govori in šaljiva pošta ter razne druge zabave I bodejo udeležencem v pouk, zabavo in razvedrilo. Društvo "Boritelj" uljudno vabi vse slovenska i| društva in ostalo občinstvo iz Johnstowna in okolice, I) na obilen poset, da se tem dostojnejše proslavi de- | j setleten obstanek napredne vrle Slovanske Delavske1! j Podporne Zveze. I Za vsestransko postrežbo, bode v obilni merili preskrbljeno. I VSTOPNINA: za možke 50 centov, za ženske lOcJji i Vsem veselo dobrodošli! 1 0DB0B. ■to——■I« m I II I ni,AS NAKOPA, 14. ATQ. 1918. ---\ J Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INK0RP0R1RANA 5. JULIJA 1908 B^SŽSf 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado, i »LAVNI ODBOB: Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. ' Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. I L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station. j Denver, Colorado. II. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St., Denver, Oolo. Blsgajilk: JOE VII>ETICH, 4485 Logan Street. Denver, Colo. Zaopulk: JOHN PRE DO VIC. 4837 Washington St., Denver, Cola NADZORNI ODBOR: 1. nadsornlk: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadcurulk: FRANK HENIGSMAN, 11SI0 Berwlnd Ave., Pueblo, Colo. B. uadxorclk: MIHAi-J KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOR: 1 porotnik: PETER MEDOft. Route 8, Box 1«J, Pittsburgh, 1 porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St.. Leadrtlle, Col«, t. porotnik: JOHN JAK&A, Box 1T72, Loulsvlll, Colorado. VRn6VNI ZDRAVNIK: Dr. K. S BCRKLT, 4487 Washington St., Denver, Cola (TRADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlanat Street, New York, N. Y. Vse denarne naltaznt<-e In vse uradue stvari se poiiljajo na gl. tajnika. [irltoibe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. I iTVtENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO. Društvo sv. Martina, Jit. 1 v Denver,1 (olo. — Predsednik : John Cesar: tajnik George Pavtakovleh. 4717 Grant Sr ; blagajnik: John Predovlcli. — Se-Jh hh vrši vsakega 1." tega v Sv. Jakoba dvorani na leu-*er, Colo. Društvo Slovan ht. 3 v Pueblo. Colo. Predsednik: John Kocnian. — Tajnik: John Germ, 116 Palm St. — Blagajnik : <'Iril Mover. Drnfttvo Zapadni Junaki št. 4 v Mid-valle, I'tali. — Predsednik: Frank K;i-■tellr; tajnik: Frank Mishmash, box 211; blagajnik: Ignac Mishmash. Seja ne vrii Vsakega 16. v ni«'s*N-u. Vsi v M Id val le, 1'fah. Društvo Planinski Bratje. &t. 5 v I*eadviUe, C olo. — Predsednik: Adolf An?!«'1; tajnik: John Il^Vvar 507 W. 2nd St.; blagajnik: Frank Zaitz. Seja pe vrši vsakega 11. v lastni drornui na 527 Elm St. v Leadville, Colo. Društvo Zvon št. 6 v Colo Springs. Colo. Predalnik : Joe Kapsch ; tajnik: Miehael Kapeli, r>08 N. Spruce St.; blagajnik: Frank Klun. — Seja ae vrši vsakega 12. v rue««M-u v Slovenskem domu r Colo Springs. Colo. Društvu Sv. Rožn. Venca, št. 7 v Denver, Colo. — I'redsednb-a : Mary Prijatelj; tyjni.a : Mary Starešini«, 5476 I .t iga n St.; blagajnlea : Frančiška Baudek. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sr. Jakoba na I,ogan St. — Vsi v Denver. Colo. Društvo Biser, št. 8 v Mullbery, Kana. — Predalnik: IVtar Medosh ; tajnik: John CreplnSek, ItFD 2, Imu blagajnik: John Crepinšek. — Sf»-ja se vrši vsakimi 16. v mes«s-u. — Vsi v Mullberyy, Kans. Društvo Napredni Slovenci, št. 9 v Canon City, Colo. — I'ml^inik: Anton Drenielj; tajnik: Frank Kocjan. Prospect Height«; blagajnik: Frank Kiinellija. — Seje v* vrše vsakejra 16. v mestecu. — Vsi v Canon City, Cola Društvo Slovenski Bratje, št. 10 v Victor. Colo. — Predsednik : Petar Ge-nhel; tajnik: J.ndp Mehie l»ox 822; blagajnik : Josip Mehle. — Seja se vrši wakega 15. v meseca. — Vsi v Victor, Golo.. Društvo Sv. Janei Nepomuk, fit. 11 v Rock i ale, Colo. — Pred«edulk: Joe Blatnik: tajnik: Jacol> Zal ar. Imix 2T.0; bla gajnik : Josip Putr.va. — Seje se vr-še vsakega 11. v mesecu. — Val v Rock-vale. Colo. Društvo Zgodnja Danica, št. 12 v Clear C reek, I tali. — Predsednik: T*. Mlbelkb : tajnik: Ant. Sever, l>ox 13; blagajnik: Andrej Fljacko. — Seje se vrSe vsakegii 15. V tuesecu. — Vsi v Clear Greek. Utah. Društvo Junaki št. 13 v Frontenac, Kans. — l'r*-i|-*«ilnik: Frank Trlep; tajnik: Anton lisjak l*>x 118; blagajnik: I .o« Is Preložnik. — Seje se vrSe vsakega 12. v mesecu. — Vsi v Fron tenao. Kan«. ( Društvo Sloga Slovencev, St. 14 v Standart ville, Ltah. — Predsednik: John 1'otocnik; tajnik: Josip Ko(>av, Im>x 1601; blagajnik: Jernej Potočnik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v me-J secu. — Vsi v Standartville, Utah. Društvo Triglav, št. 15 v Bingham, l tah. — Predsednik: Petar Predovlč; i tajnik: Petar Bubanovieh RR. 1, box i 31' - ; blagajnik : Ni.-k Baliob. — Se-Ije se vrše vsakega 13. v mesecu. Vsi v Bingham, Ctah. Društvo Zapadna Zvezda, št. 16 v Pueblo, Colo. — Predsednik: Frank < Jrahek ; tu jnik : Robert Bobleek, Sta. "i: blagajnlea: Anna Blatnik. — Seje se vrše dvakrat v mesecu in sicer drugo in tretjo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo. Društvo Hrabri Slovani. Št. 17 v i Frederick. C olo. — Predsednik: .Toe j Kremenšek. Frederick. Golo.; tajnik: John Majer, R. I., box 40 v Erie. Golo.: blagajnik: Frank Skrbinn. v Frederick. Golo. — Seje se vrše vsakega 16. v mesecu. Društvo sv. Alojzija, št. 19 v Denver. Colo. — Predsednik: Anton Men- cin: tajnik: John Janežič. 5300 Wash. St.; blagajnik: Frank Okoren. — Seje .«e vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Denver. Colo. Društvo Planinke, št. 20 v Leadvil-le. Colo. — Predsednh-a : Neža KrZan : tajnica: Frances Ponikva r, 615 W. 3 St.; blugnjniea: Pavlina Božič. — Seje se vrše vsakega 10. v mesecu. Vse v Lea d vili«, Colo. Društvo Grintovee, št. 21 v Ely, Minn. — Predsednik: Ferd. Kuhar; t.'jnik: Mafb Polajner, box bla- I gjijnik : Frank Erzar. — Seje se vrfie j vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Ely, | M inn. Društvo sv. Mihaela, 6t. 22 v Tooele, l tah. — 1'redsednik: Mih. Sajatovič; tajnik: Frank Ambrosh, l>ox 75; blagajnik: Anton Kupar. — Seje se vrSe vsakega 1.1. v mesecu. Vsi v Tooele Utah. Društvo Cleveland, št. 23 v Cleveland, Ohio. — Predsednik : Louis Mez-nar: tajnik: John Kadunc 6319 Garl Ave.: blagajnlea : Agnes I,eovi"h. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v meseca. Vsi v Cleveland, Ohio. Društvo Marija Pomagaj, št. 24 v Salida, Colo. — Predsedui<*n: Anna Fear; tajnica: Victorija A. Drobnleh RFD ttox 7'i; blagajnlea: Anna Flo-rijanclch. — Seje se vrfie vsako prvo nedeljo v mesecu. Vse v Salida, Colo. Društvo št. 25 v Wilburton. Okla. — l*re,ls«-diiik : John PodbevAek: tajnik: John Majdič. box 617; blagajnik: Peter Urankar. Vsi v Wllburton. Okla. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Cenjeni kraje\cl tajniki so prošenl, da sporof-e vse premembe pri druStvn ali glavnemu tajniku Zv-ze ali i« naravnost na uredulštvo (ilas Naroda, da ae zamore Imenik aradnlkov pravočasno popraviti. -OOO--v Do sedaj prijavljeni delegati za 5. glavno zborovanje ZSZ. -ooo- St. 1. društvo sv. Martina, Denver, Colo. George Pavlakovič, Lo iis Presek. John 1'eketz st. št. S'ovan, Pueblo, Colo. E. .T.. Mensinger. Frank Beitz, Anton Kochevar, John Ketzman. Štev. 4, Zapadni Junaki, Midvale, l tah, Peter Blatn k. St. ."», p; Bratje. Leadville, Colo. Atlolph Anžižek, Frank Zaiti ml , John Fajtlipa. St. »;. Zvon, Co!o. Springs, Colo. Joe Kapseh. St. T, K»\ Sv. Rož. Venci, Denver, Colo. Rosie Presek. St. rt, Biser, Mulberry, Kans. 7astopa P. Medosh, gl.porotnik. St. 9. Sun re«lni Slovenci, Canon City, l"tah Rud. Blatnik. Št. 10. SI. Bratje, Vit-ter. Colo. Peter Geshell. Št. 11. Sv. Jan. Xep. Roekvale. Colo. Jos. Blatnik. Št. 12. Danica Clear Creek, Utah. zast. F. Skrabec, gl. taj. St. 13, -1 maki. Frontenac, Kans. Frank Trlep. ] St. 14, SI. Slovencev, Standartvile, I'tah Marko Rezek. St. 15 ne pošlje delegata Št. 16, Zap. Zvezda, Pueblo, Cdlo. Robert Reblegck, Ant. Jar-tin, Louis Le vain. Št. 17, Ur. Slovani, Frederick, Colo. John Majer. St. 19. Sv. Alojzij, Denver-, Colo. Frank Okoren. Št. 20, Pianinke, Lead vile. Colo. Frančiška Koehevar. Št. 21, tjrintovee. Ely, Minn. Frank Martinjak. št. 22, S.'. Mihaela, Tooele, Utah, Frank Ambrosh. Št. 23, T leveland, Ohio, zastopa Frank Okoren, tš. 24. Marija Pomagaj, Salida, Colo. Katv Drobnieh. Št. 25 ne pošlje delegata. Vsa pisma in brzojavke naj se pošiljajo na The 5th Convention of Western Slovenian Association, Slovenian Home Hall, Colo-jiado Springs, Colo. Jugoslovansko časo-j j pisje za zaveznike. Odkar je jugoslovansko gibanje v domovini zavzelo večji obseg. s<» vsi pošteni slovenski in hrvatski listi zavzeli netponiirljtvo stališn-e napram Nemcem in Madžarom ter se vrgli iz vso silo v borbo za na-nnlne ideale. Kljub ostri cenzuri so t.i listi pogostokrat za'gcvarjali zavezniško stvar, opirajoč se na principe, ki vodijo zaveznike v Tej vojni. Predsednik Wilson je bil odkrito pozdravljen kot reditelj človeštva in demokratskih principov od sirove sfle. Vse pisanje pa se je \rtelo okoli principov in okoli one politike, ki se ne tiče naravnost vojevanja in vojaških sposobnosti obeh naisprotnikov. Divje preganjanje časopisja in posameznikov od strani netriško-madžarskih vojaških oblasti, kadarkoli se je dotaknilo vojaškega vprašanja, je popolnoma onemogočilo našemu časopisju v domovini, da bi v ka-Itoršneinkoli pravcu i/razilo svoje mišljenje. Danes pa je tudi to drugače. Narod se zaveila svoje konečne zmaare in se moško upira svojim rabljem. Slovenski in hrvtat&ki listi so pričeli brezobzirno dvigati kepreno z razpadajoče habsburške države, ne ozirajoč se na 10 ali je to notranja, zunanja ali vojaška polil'kui. Opazili smo to že čestokrat. in danes prinašamo kratek izvleček i', članka v zagrebških **Novinah*?. Članek jc ;>isan vspričo poslednjega nem-1 škega prodiranja na Alarni (G. junija > in pravi: "Bitka narodov na Mami je sigurna stvar. Od njega izida je od-, visna usftda Pariza, -si sicer ninva uikake strategivne važnosti, kate-j rega f»adec pa bi bil vsekakoi mio-raleu udarec za zaveznike. Amet i-kai.ci, Angleži in Francozi so pripravljeni za ta poslednji in najbolj ljuti napad Nemčije in bodo v najslabšem slučaju preprečili ' da bi prehitro napredoval, l as sej bori na strani zaveznikov. Z v Vikini mesecem so močnejši na vo-1 j-aštvu in bogatejši na niaterijarhi. i medtem ko je za osrednje vlasti skrajni čas. da čim prej zaključijo mir. Pod jat mljenje vzhoda ni v ni-J kakem oziru pripomoglo, da i>i se uredil notranji položaj srednje K v rope. Prvi m najvažnejši pro-bltiu, to je problem živi jen jeskili potrebščin, zlasti brane, ni bil re-j šen s pomočjo gladne in rvvoluei-joname Rusije, niti ne bo rešen.1 Medtem pa je notranja buna na-roda Avstro-Ogrske dosegla svoj vrhunec. Nikoli v zgodovini še mi bill duh naroda tako vznemirjen, J kakor danes. Živci vseh narodov v monarhiji so napeti do skrajnosti. Na vse to se je treba oziraiti, ko se govori o bitki naroda na zapadni fronti. '•In če se Nemcem posreči prekoračiti Marno, to šh vedno ne boj prineslo miru. Vojna se bo vseka-1 kor nadaljevala in nikdo ne morre vedeti, kdaj .se bo zaključila, L'la-«.ti še. ako se vzame v ozir, da so^ A meri kanci, Angleži in Francozi oboroženi do temena na suhem in na morju Italjani bombardirali avstrijske bolnišnice. Dunaj, 12. avgusta. — Današnje otieijelno poročilo iz glavnega stana pravi: "Leteč nad Feltre in Sedmimi občinami je italjanski zračni ška-dron z male višine napadel dobro razločljive bolnišnice. Bolniki in druge osebe so bilo ubite.*' Zaman ga čaka. I/. Cleveland^, Ohio, poročajo: Zlatar Wilton Schwarz, ki ima svojo prodajalno na 2:1S Su-perioir St., je prodal nekemu miadetniču v vojaški obleki zlat prst&n za 60 dolarjev. Vojak mu je obljubil, da bo še prišel. k>3>dar bo kaj potreboval, ter mu je plačal s čekom, ki pa ni bil za nič. Zlatar pa radovedno eaka, kdaj se bo "odjemalec J zopet prikazal — žalosten pa pravi: A njega pa od nikoder ni! ! Tajna pogodba. Tajna pogodba, katero so sklenili boljševiki s centralnimi zavezniki. Zagovorniki "proste in odkrite diplomacije" so izdali prostost Poljske. Boljševiki, veliki zagovorniki "odkrite diplomacije"', so takoj pričeli sklepati tajne pogodbe * Nemčijo ter izročili brez vsakih zadržkov celo poljsko zemljo v roke Nemčiji. Pogodba je bila sklenjena dne 18. januarja tekočega leta ter so jo podpisali z ruske strani Krilenko, Volodarski, Zajn-kind (ta ni čifut?), Uritski (grdo ime!), Razkolnikov, Theurabend Antonov, d očim se je z nemška strani podpisalo pogodbo od Tauner-ja, Erieha von Schune-inanna in Rauseha. Boljševiško dvostroenost je raz-krl poljski koinitej v Lausanne in besedilo pogodbe je bilo objavljeno v "Gazette de Lausanne" istočasno z objavljenjem v 'Glos Narodu' v Krakovu. Boljševiki. ki so hoteli zrevohi-cljonirati celi svet, so s tem sklepali tajne pogodbe z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ki sta edini avto-kratični državi na celem božjem svetu. 1. Poljsko politiko naj obvladuje nemška vlada. 2. Ruska vlada izjavlja, da se • ne bo na noben način vmešavala v notranje razme.-e Poljske. V zvezi s tem nima nobene pravice do nterpelacij v zvezi odločen j a kovinskih baz pri Dombrovi od Poljske ter njih priklopi jen ja k j Nemčiji. Nadalje nima nikaklh pravic omejevati osebne pravice ! Poljakov, v kolikor pride vpoštev pet role j ska industrija v Galiciji, i Ruska vlada nima nobene pravice vmešavati se v vprašanje odloče-,nia ter vlade poljske province Chelm. Nima se nadalje vmešava, ti v vprašanje carinske politike. 3. Svet narodnih komitejev ima pravico obstajati v zvezi z revolu-! cijonarn mi in demokratičnimi sre dišči, ki obstajajo na Poljskem. j 4. Svet narodnih komisarjev bo ustavil odpošiljanje agitatorjev v Nemčijo in Avstro-Ogrsko. { 5. Svet narodnih komisarjev bo opazoval skupino poljskih šovenov ter p -eprečil, da bi organizirali na | ruski zemlji teritorij a1 no vlado. I 6. Rusija mora smatrati prekoračenje ukrajinske ali litvinske meje od strani poljskih sil za napoved vojne od strani Poljske na naslov Nemčije :"n Avstrije. 7. Svet narodnih komisarjev bo moral na bodočem mirovnem kongresu protestirati v imenu socija lizma proti ustvarjenju poljske armade ter poljskega vojnega ministrstva. ! 8. Svet narodnih komisarjev bo moral a pomočjo svojih finančn h agentov gledati na to, da ne bodo ruski državljani investirali svojega kapitala v francoska, angleška ali ameriška podjetja na Poljskem. | 9. Če bi nemška in avstro-ogrska .vlada spoznali za potrebno izpre-meniti svoje stališče i ozirom na Poljsko, se obvezuje vlada narod i nit komisarjev priznati novi tok ter ga braniti proti vsem oviram, I ki bi lahko nastale v opoziciji s strani prejšn h zaveznikov Rusije. Pogodba je bila podpisana s stra. ni zastopnikov Nemcev in boljše vikov dne 18. januarja 1918. Rusko poslanstvo v Berlina sestoji iz sledečih oseb: .Toffe Moser. Daniel Hirschberg. Jakob 'Takobsohn. Mozes Rosenberg. Leo P racer. Adam Maku«. l,eo London. Vsi sami prn vi obrezani či futi. Zapomnimo si: Vsakemu pijanemu narodu se vsede prej ali slej čifut na vrat. Ker ni snel klobuka, je bil vržen v jezero. Iz Pittsburgh a. Pa., poročajo: Ker se ni odkril, ko je godba svi-rala "Star Spangled Banner", so vrgli v E:iza.i>e. Bavarskem in Hessenskem. — Tudi na Dunaju se je že pojavi-la. — Špansko influeneo je najbrže Jobila tudi avstrijska cesarica Zi ta potem ko je obiskala neko bol' nišnico. /j Nizozemskega poročajo, da je vsled te bolezni veliko nemških vojakov v bolnišnicah za fronto veliko so jih pa poslali tudi v Nemčijo. Bolezen se začne takole : — Naprej dobi človek mrzlico. Zatem dobi katar in vnetje grla Nadalje era začneta boleti glava in hrbet. Žila ne bije pravilno. Bolezen se izvanredno naglo širi. V Bernmondsev v bližini Londona je zbolelo v neki tovarni za usnje tekom dveh dni .100 deklet. Bacil se razširja potom kihanja in kašljanja. Kakorhitro se pojavijo prva znamenja, mora bolnik v posteljo kjer naj ostane tri ali štiri dni izoliran. Bolezen je že stara, toda v prej-šnjih ča>ih so jo poznali po(; drugimi imeni. Skupaj zraščeni dvojčki. v finski vasi Bilodie sta živela dvojčka-dečka v starosti dvanajstih let, ki st-reota Davis, W. Va. In okolica: John Bro«i<-h. Thomas, W. Va. In okolica: A. Korenchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fan In Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel lo H. Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Demšar te Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: Joe Yugovta, A. Justin ln Valentin Marclna. U. S. Food AdmlDlntrmtloB. Te ol' song sez "Dar'a Sugar in de Gourd," but Br'er Tater 'Iowa dat de only sugar he's studyin' 'bout now-a-days is what's In do sugar bowl en hit's gwine ter stay dar. Do folks wots doln* de flghtln' anus' have sugar fust. "But ef dars enny sweet'nln* in de gourd now'days. ho aho* gwlno ter git tapped, 'cause dey's lookin* fer syrups en 'lasses en honey to Msabotltate.M QLAS NARODA. 14. AVG. 1918. FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE OD LMAJA 1918 DO 1. JULIJA 1918. D O H O D K L . i J7 _ . o - o o ® ja g .5 g f 1 'E * I * ^ "S >is " .3 J £ J* .1 8 - S & "S 1 4 1 5 3 5 S ; cs .2 £ *» ** ft K « kT .£ ^ ~ .-C . > ^ =■* «f W O as .. © 5 i: i ft % a S .2 -f = >'f- < < < < > E* G OD 1. $ 177.*0 $ 186.90 $ 13.35 $ 27.04 $ 30 00 $ 7.50 $ 3.05 $ 147.00 $ 592.64 3. 234.99 253.40 18.85 37.98 2800 7.00 6.00 206.00 792/22 4. 39.12 43.40 6.30 6.30 31.00 122.92 5. 205 01 226.80 16.20 32.70 13.00 3 25 3.00 161.00 660.96 6 20.82 25.20 1.80 3.60 1.00 50 19.00 71.92 7 M. 10 93.80 6.b0 13.67 2.00 50 0.75 68.00" 269.62 S. 61.12 64.40 4.60 9.20 46.00 185.32 9. 57.92 65.80 4.70 10.40 1.00 25 &25 47.00 187.32 10. 7*2 »40 60 1.20 6.00 24.02 ' 11. 37 9"» 44.80 3.20 . 7.21 32.00 125.16 12. 13.50 10.80 1.20 2.40 12.00 45.90 13. 32.44 35.00 2.50 5.00 25.00 99.94 14. 4S.01 53.20 3.90 7.70 38.00 15a81 IV 14.04 14.V/0 1.00 2.16 9.00 40.20 16 1NH.43 230.30 16.75 3*40 64 00 15.25 3.75 , 200.00 756.68 17. 2H.26 32.20 2.30 4.76 24.00 91.52 1M. 20.00 22.40 1.60 ,3.21 18.00 65.21 20. 25.00 30.80 2.20 5.40 4 (M) 0.50 23.00 90.90 21_ 76.74 74.20 5.50 11.10 3.00 75 0.85 55.00 227.14 22. 82.22 56.70 4.30 8.22 1.00 25 2.75 43.00 198.44 23. 21 99 28.70 2.05 6.45 10.00 2.75 12.50 24.00 100.44 24 17.^3 12.00 1.20 2.6K 0.25 12.00 45.96 25. 11.32 11.20 »0 1.60 « 00 2.00 4.20 39.12 *1505.N3 $1631.00 $118.50 $248.1 H $165.00 $40 00 $37.85 $1246.00 $4992.36 OLi« sti oj denarja naloženega na raznih bankah pu 3 in 4 odst ......................... 113.84 ' Plačam-ga ud krajevnih društev za maj in junij ter obresti .skupaj...................... 5,106.20 —————————___ IZDATKI Zapadne Slovanske Zveae od 1. maja 1918. od 1. julija 1918. g - | J § 'Id" E o. 2 4 c * c >Š & — —' — -2 J4 r. ^ ft, ^ 53 1. 52.00 52.00 3. 32«.00 32W.OO 4 4. 32.00 32.00 5. 207.00 100.00 50.00 357.00 6 36.00 36.00 7. 106.00 50.00 156.00 8. 125.00 125.00 11. 62 00 50 00 112.00 13. 35.00 35.00 14. 25.00 25.00 16. 81.00 bi.00 17. 21.00 1100 00 1121.00 21. 45.00 45.00 22 139.50 139.50 $129450 $1200.00 *150.00 $2644.50 $2644.50 RAZNI DRUGI STROfiKI Uradniška plača 100.00 Stanarina pisarne 13.00 • radno Glasilo <;ias Naroda 30.00 Zamuda časa in vožnja nadzornikov 24.21 Z« razne reči kot V. S. Service Flag in notarja 9.35 Vrhovni zdravnik 17.50 Poštnina in express 10 65 1 __ Skupaj 204.71 204.71 » iVseh stroškov skupaj 2849.21 Skupni dohodki za meseca maj in junij 5,106.20 Skupni izdatki za isti čas 2,849.21 Preostanek 2,256.99 Bivša imovina in sieer 30. aprila 1918. 25,606.53 Skupna imovina Zveze je 30. junija 191 S. 27,863.52 V to potrjujem z svojih lastnim podpisom, da jc vse zgoraj na-f vedeno resnično in popolno. Joe Prijatu, predsednik, Fr. Skrabec, tajnik, Jos. Videtich, blagajnik, John Germ, 1. nadzornik, ________M. Kapach, Ill.nadzornik. Politične vesti iz Avstrije. (Jug Čas. I'rad, Washington.) Jugoslovansko vprašanje na vrhu. Kakšen pomen pripisujejo Nemci našemu vprašanju, češ, da je treba preprečiti Jijega uresničitev v korist Nemcev, -naj kaže iM&led-uja notica iz '"(»razor Volksblat-ta", priobčeua začetkom junija: Jugoslovanski problem je stopil sedaj v ospredje. Danes jc gospodarski in politični pogled obrnjen tia jujj, od kjer nam preti poguba, in ti^'U je delo, ki primus* plod in ooiamljivo nagrado. Pri dana«-! njem jelavnein zborovanju Zveze avstrijske industrije bo očrtalj član gosposke zbornic Allred Ewciicr .pmuen Trsta in Jadraua za Avstrijo po vojni. Alfred Eseher j« napisal že pred enim letom knjigo o teiu predmetu in on je •pozvcun pred vsemi drugimi, da pazjaani pomen Trsta. Politično in gospodarsko južno-av&trijsko gi-J banje teče v&poredno, nima pa — žal — nobene skupine točke. Politika je najbolj ncplodovita sivar na svetu brez gospodarske podlage. is tot a ko pa tudi gospodarstvo brez politike. Trgovina in industrija na juau je uprav navezana na Nemčijo, ki ji pošilja najboljše iu najpotrebnejše elemente. Na drugi strani pa, ali ^e ne zdi politična *ronja na ju<2u naperjena proti nemčkomu delu, ki trpi v mnogih občinah zaradi >iaeijonal-nega preganjanja. Ali nista industrija in trgovina največje koristi. da se ugKrstavi kouečno na jugu urejeno in tnajno stanje in de zaduši vsak iredentizein! Tesna xvcza naroda, kapitala in podvze-I tja ne sme ostati samo monopol •(Slovanov. Cehi so v zadnjem času S pomočjo svojih bank nakupili mnogo tega ravno na jugu in uredili to za zunanji promet ter industrijske s vrhe. Oni so že pripravili. zavedajoč se, da je jug Avstrije najsigurnejše itn najvažnejše polje plodonosncga dela za imperialistično lazširjenjc njihove obsežne moči. Pri nas pa nasprot-1 no delujejo narodne zvez« brez vsake gospodarske podJage, jto-spoda-rsk.' pa brez vsake narodno-, politične direktive. Pogosto je več skupin v istem področju ena z drugo, istotako ,pa tudi ena proti dmgi. Mi vemo, da ni posel gospodarskih društev, voditi politiko, potrebujemo pa posredovalno mesto, ki bi organiziralo medsebojno delovanje. — mesto, ki bi izdelalo točen \elik načrt z gospo-daa-skega, političnega in narodnega stališča za politiko industrijo iu trgovine na jugu. Ako bi imeli tako mesto, potem bi ne bilo težko; dati kapital /.a izvršitev teh načrtov. Tako " Volksblatt". Tudi iz tega moremo raz videti, da nam preti tudi gospodarska smrt, ako o-stanemo pod nemško oblastjo, kajti kakorliitro mine vojna, ne bomo iiio^li odoleti pritisku nemškega kapitala. Opozicija zabranjena. Da je nezadovoljnost tudi pri nemških soeijalistih v Avstaiji velika, dokazuje čJanck, katerega jc priobčila dunajska " Arbeiter Zei-tuuj;" začet kom junija pod liaslo-vom "Opozicija je zabiiAujena' V tem članku sc med drugim glasi: "Gospod dr. Se.vdler bi hotel ne samo jirepovedati jiosltuieem glasovati pioti njemu, temveč sploh glasovanje. O nekem pruskem o-roiniku se pripoveduje, da je prepovedal nek sdiod z motivacijo: "Prepovedano je govoriti o temi", to jc, o vsaki. Naj stori tuidi dr. Sevdler tako ter naj izda nov parlamentarni poslovnik, po katerem se ne sme govoričiti v parlamentu o ničemur, kar bi mogio dovesti v nepriliko dr. Sevdlerja. Nič o pregovorih v Berlinu, nič o militarizmu, nno o aferi cesarskih pisem, istotako pa tudi ne o raz- j delbi Češke na okrožja 111 o političnih preganjanjih Jugoslovanov, i za kar se je moral dr. Seydler oW-vezati. Dr. Seydler meni, da more ip repo veda t i nai*cdoan, ki so neza-j dovoljni ž njim, kritiko, oziroma zahtevati, da vrše to kritiko na; poseben način. Kje ostaja potem gllasovita "odgovornost"' vlade Niunesto, da bi bil v resnici odgo-; v oren, beži 011 pred odigovornostjo j in pred parlamentom." ' I Za sajenje tobaka. Dunajska "Keichspost" poroča,' da bo v kratkem izšla naredba avstrijske vlaide, po kateri bo do-j voljeno svobodno saditi tobak, toda samo na Češkem. Moraviskem in Štajerskem. Zakaj se to ne dovoli tudi ostalim kronovinam, predvsem pa Istri in Dalmaciji, kjer tobak zelo dobro uspeva? ■ j Vel'ke nemške izgube. Pariz, Francija. 13. avgusta. — Od pričetka zavezniške protiofen-zive dne 18. julija so zavezniki zapjeli več kot 70 tisoč ujetnikov ter več kot 1000 topov. Poleg tega pa je bilo sovražniku odvzetih veet kot 10 tisoč strojnih pušk. Dober net. Če vidi« skopuha, ki se potaplja s svojim psom vred, reši naj-J prej psa. f. FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE OD l.JUL. 1915. DO 1. JULIJA 1918. predloženo 5. redni konvencij i dne 19. avgusta 1918 ▼ Colo. Springs, Golo. ? D O H O T K L --. ----—---- a.i -t 4 1 " 'I ^ "i -5 iJš - x a > 5 '2 t£ « % o rte t> t, o > j: x rs -rt ' s« fl sš 3 s ? N N s Si » > ^ T3 w * » ae - 2 « ~ O 00 o >a.:c,c C. s * -r. -ji ko E: — jt C >~J1 << << -<05 N3>< ^ ------t------------ 1. $ 2763.97 $ 2243.10 $ 77.30 $ 404.46 $ 57.00 $ 23.00 $ 12.75 $ 147.00 $ 5728.58 2. 111.39 63.71 14.78 0.25 190.13 3. 4280.29 3577.00 669.94 54.25 13.60 13.75 206.00 8944.08 4. 878.21 679.70 21.25 125.93 18.00 6.81 4.00 31.00 1764.90* 5. 3747.76 3023.30 104.70 552.65 70.25 92.17 16.00 161.00 77G7 83 6. 563.34 463.80 13.20 85.70 12.00 0.75 1.25 19.00 1159 04 7. 1295,94 1155.00 42.95 205.94 26.00 13.15 7.25 68.0y 2814.23 S. 1372.15 1025.83 33.25 191.79 2.00 11.00 0.50 46.00 2682.54 9. 989.65 835.80 31.70 148.38 4.75 9.45 2.50 47.00 "079 23 10. 249.44 182.70 * 5.00 34.14 2.35 6.00 479 63 11. 851.59 655.60 21.95 122.57 6.00 10.55 1.25 32.00 170151 12. 326.06 271.60 8.87 52.50 7.00 4.25 1.00 12.00 683.28 13. 64422 510.30 17.55 91.80 5.00 3.95 1.00 25.00 1298.82 14. 780.52 688.40 26.25 148.86 20.00 17.65 5.00 38.00 17'>4 68 15. 414.07 330.64 10.15 60.51 12.75 6.50 9.00 843 6'* 16. 1607.94 2007.80 90.45 395.73 181.25 49.95 43.50 200.00 4576.62 , 17. 625.64 501.90 17.82 98.20 6.00 23.00 1.75 24.00 1298 31 18. 455.70 368.80 12.40 66.14 9.75 10.65 7.75 18.00 943.19 19. 359.32 371.70 . 14.05 68.67 37.00 . 14.31 2.50 23.00 890 55 20. 611.30 604.50 39.05 103.07 66.90 53.00 10.50 55.00 1533 38 21. 807.96 564.20 27.00 98.58 39.00 40.60 9.75 43.00 1630 09 22. 116.20 166.60 11.90 31.48 28.00 29.25 6.75 24.00 414 18 23. 57.51 40.60 3.70 6.67 12.00 6.50 3.00 12.00 141 98 24. 11.32 11.20 0.80 1.60 8.00 4.20 2.00 39 $23921.49 $20343.80 $744.54 $3780.09 $693.90 $451.89 $147.75' $1246.00 $51329.46 Skupnih obresti od denarja n bankah .....................................f........... 1169 05 Prodani znaki ob zadnji konvenciji delegatom v Leadville, Colo............................. 375 Denar povrnjen od poroštev ................................ ................................10 il * «vWra« m^.ijmmjm ........ Skupnih dohodkov od 1. julija 1915. do 1. julija 1918 ...____... ........................................$52518.57 _ _ "T IZDATKI. >5 iB ^ • a P- rT3 .ZZ rt C = >£ -- g C — ,jr. <1, •>—S " C C. -Z Z i I- I z, 5L, s, X! 1. $ 1212.00 $ 500.00 $ 125.00 $ 1837.00 2. 9.00 9.00 3. 2962.00 2000.00 500.00 5462.00 4. 1014.50 500.00 75.00 1589.50 5. 2445.00 2600.00 100.00 5145.00 6. 968.00 500.00 100.00 1568.00 7. 643(H) 1000.00 225.00 V 1868.00 8. 24*>0.00 500.00 2920.00 9. 666.00 666.00 10. 52.00 52.00 11. 482.00 50.00 532.00 12. 134.00 134.00 13. 401.00 500.00 901.00 14. 592.00 125.00 717.00 15. 447.50 50.00 497.50 16. 817.00 500.00 50.00 1367.00 17. 551.00 1100.00 50.00 1701.00 18. 176.00 500.00 699.00 20. 199.00 199.00 21. 415.00 500.00 915.00 22. 624.50 50.00 674.50 23. 70.00 500.00 570.00 $17300.50 $11200.00 $1500.00 $30000.50 $50000.50 BAZNI DRUGI IZDATKI. Uradniške plače in zamuda časa nadzrnikov 2428.21 Stroški gl. zborovanja 1. 1915 1096.35 Najemnina pisarne ( 225.00 Glasilo Glas Naroda in Narodni Vestnik 503.26 Vrhovni zdravnik 114.40 Knj'ge, znaki ter razne tiskovine 527.30 Poroštvo in zavarovalnine proti ognju 126.21 Nagrade organizatorjem novih dr.in novih čl. 78.75 Poštnina, express, kurjava in Notary Public 128.24 < 1 I>rž. zavarovalninski Dpt. 150.00 Razne potrebščine v gl. uraJJhi kot pisalni stroj 404.49 Drž pregledovalec knjig (Actuary) 10.00 Za pravdništvo 8.40 Skupaj 5800.61 ' 5800.61 Skupni stroški od 1. jul. 1915 do 1. jul. 1918. $35801.11 SKUPNI PREGLED. \ Skupni dohodki od 1. jul. 1915. dol. julija 1918. 52518.57 Skupni izdatki od 1. jul. 1915. dol. jul. 1918. 35801.11 Preostalo od 1. jul. 1915. do 1. jul. 1918. 16717.46 Imovina Z. S. Z. dne 30. junijal915 11146.06 Skupno premoženje Z. S. Z. v gotovini 30. jun. 1918 $27863.52 Denar je razdeljen v sledečih bankah po 3 in 4 odst. Colorado Nat T Bank 3 odst. 5379.89 Denver National Bank. Denver, Colo. 3 odst. 3082,94 First National Bank, Pueblo, Colo. 3 odst. 1060.90 First Nat l Bank, Denver. Colo. 3 odst. 2254.17 American Trust Co., Denver, Colo. 4 odst. 1169.85 Minneqna Bank of Pueblo, Colo. 4 odst. 2150.86 Western Nat'l Bank, Pueblo, Colo. 4 odst. 2030.00 W. S. S. vojiio-varčcvalne znamke 830.00 XT. S. Liberty Bonds {Posojilo svobode) 5000.00 Skupaj na obrestih po 3. 4 in več odst. 22958.61 Denar na čekovnem prometu 4904.91 i . - Skup*1 ^ * _ ; • , _... ___v . 27863-52 Helfferich se je bal smrti. Amsterdam, Nizozemsko, 12. avgusta. — Nemški poslanik v Moskvi dr. Helfferich je obvestil so-vjetovo vlado, da bo premestil po-slaništvo iz Moskve v Pskov, ker se boji za osebno varnost svojega štaba. Do tega koraka se je odločil, ker so soeijalni revolueijonar-ji razglasili, da se bo v kratkem pričela v Moskvi strahovlada, — Pskov je bil izbran zaradi tega. ker so razmere v Petrogradu iste kot v Moskvi. Z ozirom na premestitev nemškega poslaniškega sedeža piše "Vossisehe Zeituug" v Berlinu: "Premestitev nemškega poslaui-štva iz Moskve v Pskov postavlja v jasno luč resnost političnega položaja na naši vzhodni fronti. Poslanik Helfferich je prej odpotoval kot pa poslaniški štab, ker sn je bal za svoje življenje." M oskva je v rokah protineni-ških elementov in pristašev soci-jalnih revolueijonarjev levice. To kaže. da je v Moskvi kouec boljše-viške vlade in to ni samo slučaj v Moskvi, temveč po več krajih Rusije ,ako ne po celi ruski državi^ To jasno kaže 11a zmoto nemške politike na vzhodu." ) Pojasnilo. — Zakaj ste se umaknili onima dvema «rospodoma? — Veste, prvi me neprestano j nadleguje za smodke. — No. kaj pa drugi? — Drugi mi jih pa vedno ponuja ! Uboga Poljaka! Poljsko časopisje poroča, da je padlo prebivalstvo Poljske od 19 'na 14 milijonov. Denar je razdeljen v sledeče sklade: Smrtninski sklad 5857.54 Bolniški sklad 6426.07 Stroškovni sklad 2648 47 Rezervni sklad 2087 00 Poškodbinski sklad 344 44 Skupaj v vseh skladih 27863 52 I Cenjeni člani in članice ter delegatje ZSZ., tukaj vam podajamo natančno triletno finančno poročilo ZSZ. za vsako društvo posebej, koKko je društvo vplačalo, kakor tudi koliko je društvo prejelo y tem času. Navzlic velikanskim podporam, katere je Zveza izplačala v zadnjih treh letih, smo vseeno še precej lepo napredovali. Iz poročila poročila je razvidno, da smo v treh letih napredovali v Zvezni blagajni za $16.717,46, torej skoro za 150 odstotkov od zadnje konvencije. Toda, bratje in sestre, 3 tem pa ni Še rečeno, da imamo dovolj. Ne, nae.š članstvo ni dovolj veliko, zato pa moramo napeti vse sile ter moči za pridobivanje navil, članov. Pred durmi imamo konvencijo m zato tudi upamo, da bodo častiti delegatje kaj korfet-nega vkrenili za večjo agitacijo. Zato pa na tem mestu apeliramo spodaj podpisani uradniki Z. S. Z. na vse zapadne slovanske naselbine, da ustanovljate nova društva ter jih spojite 7. Z&Z. Zveza stoji danes na nadsolventni podlagi. Naša Zveza ima danes 121 odstotkov solventnosti. Zato pa nam je treba nekoliko dobre agitacije, in v kratkem času lahko postavimo Zvezo med veje organizacije v Ameriki. Ob koncu triletnega poročila pošiljamo vsem članom in člani-eam bratski m sestrski pozdrav, delegatom pa kličemo; Na veselo .svidenje dne 19. avgusta 1918 na konvenciji v Colo. Springs Colo. Glavni urad Zapadne SI. Zveze, Denver Colo Joe Prijatu, predsednik, Frank Skrabec, tajnik, Josip Videtič blagajnik, John Germ, 1. nadz., M. Kapsch, 3. nadz. ;'Crni in temni so sedanji časi", pravijo Nemci. _ Tako zamet re govoriti samo oni, kateremu noben žarek upanja ne razsvetljuje nočne teme. * ^ * * Lenin je baje rekel, da je nastalo med zavezniki in njegovim narodom vojno stanje. To ni čisto pravilno, kajti Lenin ne govori v imenu Rusije, pač pa v imenu svojih pristašev. Zadovoljni .smo lahko, da se število teh njegovih pristašev z vsakim dnem manjša. X,.....f, * * * Lasi se izpremiujajo. Se pred par meseci smo bili v skrbeh za- stran premoga, danes nas pa skrbi, kje bomo dobili led * * * Na Marni so Yanki na Sommi pa tanki zagotovili zaveznikom zmago. Rusija baje ni več nasprotnica Nemčiji, toda nevarna ji je še vedno . * * * Zakaj bi ne bili možje med 30. in 45. letom dobri borilci? Ponavadi so skoraj vsi ti možki poročeni in so torej vajeni boja. • * • Zadrski "Narodni List" piše: — Dr. Korošec in njegovi tovariši so ugotovili v svoji znana interpelaciji, da ni bilo v Dalmaciji izza leta 1915 javnega razde-ljavanja moke. • . • Skrbite da bodo žitnice potne, da ne bodo imeli vojaki praznili želodcev . * * * Oni. ki se vedna navdušujejo, ki pojedo in paradirajo. niso še nikdar izvojevali vojne. Kdor hoče zmagati, mora zapreti oči in odpreti denarnico. * * * Vojak se mora vreči slep na sovražnika. Državljan, ki ostane doma, mora pa imeti odprte oči. Mirno, zanesljivo delo za fronto je namreč najvažnejše v vojni. __ * » * V resnem času, ki zahteva toliko žrtev, j« tudi veliko junaštvo, če obdrži hišni gospodar glavo na svojem mestu # * * Kolikor setev vojna uniči, toliko jih zaseje # ♦ * Kupujte vojno-varčevalne znamke, kajti po 1. oktobru boste morali štediti, da boste mogli kupiti obveznice četrtega vojnega posojila. žL,. ' - -V..." CLAS NARODA.114. AYG 191ft. SUKA NAM KAŽE ENO LZAIKP ŠTEVILNIH GROZOT, KATERIH JE PRirA RUjSIJA. ——1 " r I Jugoslovanska j^Sj^ Katol. Jednota Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v EL.Y, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Co&emaugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. I Ohio. I Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtcin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. K. Pittsburgh Pa. NADZORNIKI: 1 JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, IIL * IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PIjAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W- Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo« Društveno glasilo: "GLAS NARODA"« __________________ ____________ Krste članov Rdeče garde jn Madžarov .ki so bili ubiti v boju s Če ho-Slovaki. ' ...... i -• J - V"'.'- -T'" " ■ —____ . ^ ^ OS fiEDGu^&S ^rt^. KAOVAR^ KILLCD ^ FtGHT >57 IT H C2£CHQ - SLOVAKS' Na stari črti od Somme. -y Piše Frank H. Simon da. Potem ko se jih je vrplo nazaj v puščavo, ustvarjeno od Hinden-burga pri velikem umikanju leta 1917, skušajo Nemci na obupen način organizirati obrambo ob stari črti ob Somme, odkoder se jih j»* pregnalo v poletni kampanji 1H16. S tem, da so držali trdno krila ob Oise in Ancre so bili Nemci začasno uspešni pri zadržanju ariglesko-francoskega napredovanju od Chaulnes in Lav signy. Pri t »-m naporu so bili Nemci o-čividno uspešni ter so se poslužili zamotanih obrambnih sistemov, katere so ustvarili tako zavezniki kot Nemci pred pričetkoin bojev ob Somme in ki so preostali iz leta 1916. Francozi in Angleži niso bili v! stanu napredovati preko stare nemške črte in vasi in mesta, ka tera se omenja v najvejših poročilih, se nahajajo na tej stari fronti, s katere sta Ilaig in Foch napredovala v juliju leta 1916. Kljub začasnemu umikanju pa je komaj domnevati, da bo Lu-dendorff v stanu stalno ustaviti svoje umikanje zapaduo od črte ob gorenji Somme ter na fronti od Baupaume, skozi Peroune do Hain. Njegovo sedanjo reakcijo J> trebo primerjati z odporom, ka-teiega je nudil severno od Oureq. Pred par dnevi smo razmišljali, če se bo umikanje pri Marue ustavilo pri Vesle ali pri Aisne. Danes pa je vprašanje, če se bo umikanje ustavilo pri gorenji Somme ali na stari Hindeuburgovi črti. Bistveno je priznati, da se je strategical dobiček ofenzive v Pi-eardy Že doseglo. Angleži in Francozi lahko potiskajo naprej kolikor morejo, a puščava pred njimi? nima ni kake neposredne vrednosti ter ni vredna nobenih velikih žrtev glede mož iu munieije. Če bo Ludendorff v stanu obdržati črto ob gorenji Somme, bo s tem obenem tudi izgubil vse ozemlje, katero si je pridobil tekom svoje pomladanske ofenzive. Foch je udaril v prvi vrsti zate, da odpravi nemški pritisk proti Parizu preko Oise, da oprosti zveze med ParLzom ter angleškim kanalom in da izravna bojno črto, zapadno od Avre in Ancre. Vse t«, cilje je Foch tudi dosegel. Raz-ventega pa je zadal Nemcem največji poraz, katerega so doživeli v tej vojni ter spravil največjo muožino vojnih jetnikov ter vojnega materijala, kar so imeli zavezniki zaznamovati v tej vojni. Preko tega pa leži tudi možnost, da izrabi 5e nadalje svojo zmago ter prisili Nemce, da se umaknejo med Aisne in Oise, — to je med Soissons in Noyon. Če bo ▼ j stanu storiti to, bodo Nemci prisiljeni opustiti črto ob Vesle ter se umakniti severno od Aisne, med Soissons in Rkeims. — Ta zadnja možnost je vre'dna naporov in to prav posebno v slučaju, če je nem ški odpor še vedno slab ter je šo vedno velika razorgauizacija nem-š!kih čet, ki je sledila porazom. Treba se je za enkrat iznebiti domnevanju, da bo mogoče obnoviti vojno "gibanje" kot je obstajala v prejšnih časih. Kaj takega se ne more pripetiti. Nemške sile, katere se je izgnalo iz žaklja pri Marne, so takoj obsta-ie ter stoje se sedaj ob Vesle. Potem, ko se jih je izgnalo iz žaklja ob Somme, so se zbrale ob stari črti ob Somme ter bodo gotovo ustrajale ob gorenji Somme ali ob stari Hindcnburgovi črti. V neposredni bodočnosti ne bomo videli ničesar, kar bi bilo slič-no kampanji ob Marne leta 1914 i Nemogoče je namreč, z ozirom m> sedanje število čet ter na omejeno ozemlje, prodreti skozi črto sovražnika. Delni udarci, katere s< izvršili Nemci v marcu, aprilu in maju, so dovedli ta*koj do zopet-nega ustanovljenja poraženih za veznikov na novi črti. Ista stvar se je zgodila pri Nemcih po pora zu pred tremi tedni in posledica tega je občutiti v-sedanjih bojih. Edino vojno gibanje, ki je mogoče sedaj, je ono gibanje med pozicijo, katero je sovražnik zapustil ter ono, katero je nanovo zavzel. Cele tozadevne operacije so trajale le tri dni in potom sedanjega opešan^a zasledovanja prišli zavezniki v pozicije, katere so jim bile določene vsled dejanskega položaja. V slučaju zavezniškega uspehr pri Marne je treba videti tako me je zavezuiških uspehov kot bistve no uspeh sam. Po porazu Nemcev v drugi bitki pri Marne je bilo jasno vsem vojaškim opazovalcem da bo nemška armada v stanu u mak nit i se za Vesle ali Aisne ter držati nove postojanke. Vzroki tega so povsem pri prosti. Prodreti to fronto je inogočt le na omejeni fronti in sicer radi materijala in mož, katere bi se pri tem potrebovalo*Uspeti bi mo gla stvar le spomočjo preseneče nja in v takem slučaju bi sovražniku po prvem presenečenju vrgel v vrzel vso svojo silo. Zma galec bi moral naprerovati preko porušenih cesta, dočim bi se pre m a ga ni umikal na svoje pošto janke, kar bi mu dalo vse prednosti, poseono z ozirom na artifife rijo. Ko bo prišel tak trenutek, bi bilo vsako nadaljuje prodiranj« dragoceno in neuspešno. Zgodovina vsake ofenzive je pokazala to Vsled tega se bo tudi vrnilo stare vojevanje v žakopih. V takem slučaju bo preglbalna vojna mogoč; le med pozicijami. Gibanje je »dejanski le zasledovanje sovražnika z ene črte na drugo. V sedanjem slučaju se je popolnoma izčrpalo element presenečenja. Sovražnik spravlja na lice mesta rezerve mož in topov, ima prednost dobrih komunikacij in peri joda hitrega napredovanja je končana. Oe ne bodo Angleži in Francozi v stanu prodreti nemško krilo, bomo v naslednjih par dneh priča splošnega odmora na črti ob gorenji Somme. To pa ne bo nikakor pomenile« izjalovljenje ali ustavljenje ofenzive maršala Foelia. Maksimum strategrčne vrednosti se je že doseglo. Cesar se je lotil Foch, jc tudi dosegel. Pričakuje se lahko trenutka, ko bo prestal ali ko bo udaril proli severu. Za sedaj vemo za tri faze sedanje ofenzive; — prodiranje, zasle-i dovauje in odmor. Vse to se dogodi pri vsaki ofenzivi. Nismo še dospeli do točke, ko bi bilo splošno prod rt je mogoče in taka možnost se najbrž ne bo kmalu pojavila. Potiskamo pa Nernee z ene pozicije na drugo ter jim zadajemo poraze kot jih še n'so doživeli. Moralni poraz pa prekaša i/.daleka vojaški ter ga je občutiti v Nem čiji in izven nje. Tirani na begu. »Iffov urad, — časnikarska agent ura nemške vlade, — izjavlja, da sta Lenin in Troeki zbežala iz Moskve v Kronštat. Istočasno je nemško poslaništvo v Rusiji premaknilo svoj sedež iz Mbskve v Pskov, ki jc 300 milj bližje polj >k: meji. Če sta zbežala Lenin in Troeki sta sledila pri tem povsem narav nenm teku stvari. To sta možs brez dežele, brez korenin v kaki zemlji, moža brez moralne sposob nosti, ki omogočuje boj za stvar, ki je draga globljim človeškim instinktom. Oba sta le pamfleterja ter vojaka z govorniškega odra. Obema je manjkalo blaga, iz katerega se dela junake in mučeui-ke. Hotela sta nastopiti kot mo derna Marat iu Robespierre. Ni sta pa se brigala za nadaljuo Sar loto Corday ter za nadaljuo 'konvencijo*. ki bo končala njiju sra-notno vlado terorja. Ta dva, ki nista Rusa, ki nista Slovana in domoljuba, sta izroči-a Rus jo režimu impotence in anarhije. Izročila sta jo tudi ubo-itvu in lakoti. Izpolnila nista nit'. Jno izmed blesteč i h se obljub, f katerimi sta pitala proletariat Proletariat pa je dobil dovolje nje za ropanje. a brez vsake varnosti ,da sme varno uživati sadove svojega ropa. Vizijonarska socija listič na država, katero sta hotela ustanoviti, se ni nikdar pojavila. V namenu, da vladata, sta se po dužila tiranstva, ki je bilo bolj o-dumo kot ono Romanovičev. Raz^ ventega pa ni imelo njih tiranstvo oičesar sebi, kar hi kil* stič- no tiranstvu Dantona ali Robes-pierre-a. Vse to se nam je zdelo, da je ta-kozvana vlada Sovjetov le j>ena. ki s-.1 hitro razpoči. Noben narod :ie more za dolgo prenašati take! persiflaže politične administraei-j je kot se jo je v prizori lo v zad-| njih osmih mesecih v Petrogradu j jn v Moskvi. Rusija je padla v i anarhijo, ki nima nobenega dna.! Mir. katerega si je kupila s svojo zemljo iu svojo častjo, se je izka-j zal hujšim od vojne. Lenin ir. j Troeki sta stalno govorila predi komiteji Sovjetov. Storila pa ni-' sta ničesar, da bi ustavila pogin i istega prolet ari jata, v ko joga itne-; nu sta vladala. Ni se mogl() dolgo; odlašati trenutka, ko se je morala cela korumpirana. ignoraut-; na in fantastična boljševiskai zg-adba zrušiti prevl dihom mas. Če bi bila Lenin in Troeki po j stena idealista, bi se postavila ka tastrofi nasproti ter poginila V njej. Oba pa nista bila poštena. Proti ala sta svoje talente iu svojo vest Nemčiji. Pri moči sta se' ohranja z nemško pomočjo. Ko j«' bil umorjen von Mirbach ter se je zbudil duh proti-terorizma, staj e umaknila na varno, sledeč: vzgledu nemškega poslanika. Onallva nista hotela umreti v j čevljih. Vlada Lenina in Trockija je bila rmena od pete do glave. Ostala je rmena do konca. Izdahv je revolucijo ter ugasnila visoka upanja prostosti, katera je zanetila revolucija. Razočarana Rusija pa je sedaj napravila konečni obračun z boljševištvom. Izdaj-J sivo v prid Nemčiji je treba po-, praviti. Lenin in Troeki pa sta iz. lajalea, lažnjiva duhu nacijona^j izma, lažnjiva Slovanstvu ter bo-j loč n ost i naroda, ki je bil nekočj •relik in mogočen in ki je bil do-f ločen od usode, da postane še ve-•ji in mogočnejši. Uloga, ki jo igra kemija v vojni. Tc-kom sedanje vojne niso uporabili samo vseh strok industrije v vojaške s vrhe, pač pa tudi nekatere vede, predvsem pa kemijo Neki kemik je rekel pri neki priliki; — Vojna se bo odločila v kemičnem laboratoriju. Če bomo mi bolj iznajdljivi, bomo zmagali, če bo pa sovražnik, bo zma\ gal on. i f$ To zatrdilo je zelo pomembno in ni brez vsake veljave. Glavno, kar je »prispevala kemija k aktivnemu delovanju so plini In smodnik. Eksplozija je posledica ra-pidne generacije močno razgretih plinov. Če se približamo naprimer ognjem k zmesi svetilnega plina i« zraka, bo zmes ob ognju do-speal na takozvano netiino točko. Tempotom nastane kemična zveza, ki proizvaja nove zelo razgrete in plinov podobne produkte. < e je ta zmes zaprta, postane sila1 tako velika, da raznese, pasodo. Eksplozivne snovi, katerih so ponavadi poslužujemo, se razlikujejo v tem od zgoraj opisanih, da ;v začetku nimajo podobe plina, j Večkrat se tekočina, včasih pa tudi i trda telesa, ki se, če so razpostav-j Ijena vročini ali tresenju, raziete. j Te eksplozivne snovi so skoraj brez izjeme posledica učinka soli-, tarne kisline na take snovi kot so [nu primer glicerin, celuloza ali pa i toluin. » Kdor ni natančno poučen, mi-sli. da se navadne eksplozivne j snovi takoj razpočijo. To pa ni resnica, kajti lahko se jih da rc | gr»Iiry1 i. oziroma natančno določi-.ti, kdaj se .bo razvilo dovolj ipli-nov, da se bodo raznočile. Naloga kemikov je razvijati in izboljšati eksplozivne snovi. Imed visoko eksplozivnih snovi je najbolj znan nitrogliecrin. V velikem ga je začel prvi izdelova ti Alfred Nobel, ki je bil pozneje (vstanovitelj tkozvanega Noblove-ga sklada za mirovne nagrade. Ni-troglieerin se pa pri nabojih ni ■ dobro ob nesel. Najrajše se poslužujejo trinitrotoluola (T. N. T.), j Njegova prednost obstoji v lije-jgovi stabilnosti. Mogoče ga je brez i nevarnosti topiti ter napolnjevati ž njim granate. Silno eksplozivno moč ima pi-krinova kislina, morda še celo ve čjo kot T. N. T. V zadnjem času so delali zelo uspešne poskuse z nekim razstre-jljivom, katerega imenujejo amatol. To je zmez T. N. T. z veliko 'odstotno mero sotitarno-kslega nmoniuma. Temu pridajajo tudi :aluminijev prah. ki (proizvaja pri gorenju velikansko toploto. I Pikrinovo kislino izdeljujeio \rr. kprbolne kisline in tolnina. Oboje je produkt premogove smole, katera je pa zopet stranski produkt fabrikaeije koksa. Kljub temu. da izdeljava T. N. T. ni posebno nevarna, če človek pazi in se drži točno vseh pred-inisov. ima vendar za delavca slabe posledice. Delavci se iamreč navzamejo te tvarine. ki dospe slednjič v kri in delujejo v nji kot strup. » T. N. T. ima velik upliv na jetrn ter povzroča rmenJco. Včasih ie ta rmenica tako silna, da je bolnik tako rmen kakor kanarček. Taki slučaji se večkrat končajo s smrtjo. * Premog. Pri Akron. Ohio, so zasledili novo premogovo žilo. Že prvi dan so izkopali dvanajst ton premoga. — Premog je najboljše vrste. ROJAKI. NAROČAJTE SE Nil "GLAS IfARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Nemški kronski svet __ ^ i Nemški cesar je sklical kronski svet. — Nemčija pred krizo. — Zavezniška ofenziva in zmešnjave v Rusiji. Pariz, Francija, 13. avgusta. —I Kakor poroča Strassburger Post.! je nemški cesar >kli<-al v glavni , -tan važni kronski svet, katerega ; se bodo vdeležili državni kancler Hertling. novi nemški poslanik za Rusijo dr. llelfferieh, novi zuna-; nji minister admiral pl. liintze in j vojaška poveljnika feldmarwa* H indenburg in general Lured-met koiifereiee, vendar se donine- <"va, da se ho razpravljalo o seda-• - .... njem prodiranju jn nevarnosti zaveznikov napram nemški črti na francoski fronti. C*>cnem pa sf ho tudi razpravljalo o ruskem po ložaju, k: r se boljše viška vlada ruši. \ sa poročila se strinjajo v [tem. tla se bodo sklenile važne stvari. Kako rpravijo zadnja poročila iz Berlina, ne namerava več nem ški poslanik llelfferieh vrniti se y Rusijo po konferenci s česanjem. Poroča se, da je bivši podkancler kazal veliko nevoljo, odkar je bil umorjen feldmaršal Eichhorn nemški diktator v Ukrajini. Ker so bile vprizorjene velike demonstracije proti njemu, je postal skoro blazen. Weser Zeitung" potrjuje to prerokovanje in pravi, u:i je ]>o-slanik jjrepričan. da je boljševška vlada na robu propada. Toda nikakor ni treba pričakovati, da bi Nemčija izpremenila svojo politiko napram Rusiji, kajti že se sliši, da bo poslan v Kijev pl. Rosen-i hnrg, k i-je bil desna roka dr. pl Kuehlmanna pri brest-litovskih mirovnih pogajanjih. Morebiti b«, dr. llelfferieh prevzet mesto, katero je izpraznil sedanji zunanji' min"ster admiral pl. Hintze. ' kdor se hoče učiti .šivati slamnike na električni stroj I naj se z-I.im pi i: ML« Catharine Sehneller; :JG Bremen St., Bi<»ok-j].v,b N- V. (13-15— 8) vabilo na slavnost I in otvoritev dvorane, katero ipri-| rede Združeni Slovenci v Soutli-|view. Pa., dne 2 septembra (na i Labor Day). Vljudno vabimo vsa j bratska društva in slavno občinstvo iz te okolice, da se mnogo-«t' vibio vdel^žc te naše slavnosti. j Igrala bo slovenska «;h."iii «'«»iiik. Knjiga ".Afali domači zdravnik", ki stane samo centov, uliširiio veliko število rastliu in daje nasvet, za katere l»4ilezni in »:a-ko s<* naj rabijo. Ne odlašajte, naročite [takoj to iion^Ijivo knjigo. MATH. PKZIMR, P. O. Ilo.v City Hall Sta., 1 New York. N. Y. —--r— ------ Oženite se --rTOaaiTm-iirrmT Po?llite n.-un samo EN DCLAR in poslali vam bomo popoln ni tranziti katalos x nataoi- nim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi mno- f gib 'Jzkl.-t in nekoliko odov. ki iščejo dobr«aa i ni poč le nega moža. Lahko sami pišeta in sklenete srečen zakon. Mi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato ne ito-dite dolarja, ki ja posredi med vam! in i.A-KONSKO SREČO. Pišite Se danes na: reliance p. club ! j Box 376 Los Angele«, CaL - * ur r ir/g Mf fy^yLauL^y; ^ "cy AH ste bolni? Ako imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oslraj« ■e na to. kateri nlravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k menL Vrnil vam bo vate zdravje. nI Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj I j** ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogat« tn j revne. Jmz sem v Plttsburghn najboljši Specijallat j za moške in sem nastanjen Se mnogo let. Imam 1 najbolje opremljen nrad, tudi stroj za X-larket Is katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi Isteklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri ae ■nahajajo vse vrste domačih ln lmortlranlb zdravlL [Ne bodite boječi in pridito k meni kot k prijatelja. [Govorim v vasem jeziku. En obisk vas bo preprt-Jčal. kaj morem za vas storiti. — --1 Imam Erlichov sloviti 606 za krvne bolezni tn ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-•oCe slučajev oslabelosti, koine bolezni, revmatlzma, ielodčne tn jetrne bolezni, srbenje, mozole ln vse kronične.boleznL Prof. Dr. H. "g. BAER,! •U SaUTHFlELD 81, PITTSBURGH, PA nasproti poita. t TAŽNO^-OdrdB to ln prlnesl s seboj. NAKOPA. 14. AVfl. 1918. SLOV. DELAVSKA ffifi PODPORNA ZVEZA Un»o*v|jMMiM 1& afgMtt ^K^V Inkorporiraaa 22. aprila 1909 IM «državi Psaa Sedež: Jbh nstown, Pa. dLATNI CIADNIK11 Plllnllrt: IT A« PROSTO B, 1008 Norwood ri, fliwIiBi. Ottai Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box US, Wsst Niff, Pa. •lovni tajnik: BU2 NOVAK, 034 Main 8t, Johnstown, Pa. L Pool tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 834 Malo St, Jobnotown, Fa. a Pool tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Mala Street Concaaogk, Pa. ■Mogojnlk: JOSIP tRLM. 8002 St. Clair Aro, Cleveland, Oblo. paaa Mpgpjnlk: ANTON HOCSVAR, R. F. D. t. Bok 20 Bridgeport, OMa, NADZORNI ODBOBl Prodoodnlk aadoor. odbora: JOSIP PVTBRNSL, Bas 9B, WIML Pa. L nodoornlk: NIKOLAJ POVfiJD, 1 O rob St, Nonnf HI11, N. B. PUt» targb. Pa. L aadaoraik: IVAN GROtBLJ. Mi K lFTtk 11, Olevalaad, OMa POBOTN1 ODBOBl Prodoadalk porot odbora: MARTIN OBBRŽAN. Boa f% Boat Ml—I. L porotnik: IHANG TRROPClC. R F. D. S. Bos 148, Port Borita, dJfc 1 porotnik: JOSIP GOLOB. 1P18 So. I4tb SL, Bpriofflakl, DL flBOTNl ZDRAVNIKI Do. MJBIF V. BKAHBK, »41 K Oblo Bt, Ptttoborgk, Fa. ttiaval ara«: «M Mala Sc, hMiHta Fa URADNO GLASILO l "•LAI NAJBODA". 83 Oortiaadt Street, Now ZorV OB, Canjono društva, odroma njlb ara dni ki, oo oljodao proi—i, paBIJaB »H doplaa naravnost na clarneffo tajnika In nikogar drvftft. Pnaar boj oa podijo edino potom Poštnih, Kz presnih ali Bančnih dsnandk nakaznic, nikakor po no potom prlvatnlb tekov. Nakaznico naj oa oaaluvljajo: Blat Novik, Title Trust A Qua ran tee Co. in tako naslovljene puftlljajo a meaečnlm poročilom na naslov gl. tajnia. V ainčajo. da opaaijo droitvenl tajniki pri poročilih glavnoga tajnika kak* pomanjkljivosti, naj to nemudoma a a ana pi Jo nrodo giavnoga tajnika, da aa v prihodnje poprarL Nemci proti Slovanom. Dunajski " Kremdenblatt glasilo ministra za zunanje zadeve, je priobčil v svoji številki od 9. junija naslednji odstavek iz pro-ghsa avstrijskih Nemcev: "Z nezaslišano brezobzirnostjo zahtevajo Slovani, da -postavijo svojemu velei/dajalskemu držali ju na bojUeu in v zaledju krono 7. osnovaiTjeni slovanskih oriav na severu in na jugu iiaiše domovine. To ne pomeni nn esar manj, kakor naeijonalno iu ekonomsko zatiranje miljonov nemškega naroda, zapiranje Jadrana inred Nemci in <*bsodho Avstrije na nemoč, ki u-nieuje. Zlohotao, zahrbtno in po načrtu delujejo proti zvezi z nem-j škim cesarstvom, katera .zveza se je sijajno obdržala. Zadržavajo življenske potrebščine, s katerimi so njihove pokrajine še vedno bogato preskrbljene, ter puste, daj divja smrt vsled lakote z vso gro-zoto po nemških pokrajinah. .Mora se priznati, in to s poiio-soni. da je vse to resnimi. In ean bolj resnično je, tem bolje za naš narod in za vse Slovane v mouar-iiiji. \ erujento in upamo, da bo postalo še hujše in da bodo Nemci še bolj javkali. Ako namreč oni govore o narodnem Ln gospodar-] jkenu t lačen ju miljonov nemškega naroda, tedaj seveda mislijo, da je to razbojniško, kajti patent za tlačenje in zatiranje mora biti pri-( držan njim. Njih resolucija z nemškega narodnega zborovanja daie 16, maja to najbolje dokazuje, ker sc v njej glasi: "'Nemški narodni svet enodnš-no odbija težnje Cehov 'n Jugoslovanov, ki so našle izraz v izjavi od 30. maja 1H17 v dunajskem parlamentu, d;, stvori čt*ško-"lovaška in jugoslovanska država. . . Xe>!roški jezik se mora uvesti kot državni jezik v vseli avstrijskih pokrajinah... Zahteve Nemcev v teb (pokrajinah, zlasti na Češkem. se -morajo čim i»rej izpolniti... \'a jugu mora Avstrija obdržati in zagotoviti Nemcem svobodno pot ioi gospodstvo na Jadranu... Priključitev Slovencev kaki jugoslovanski državi se mora konečno preprečiti. .. " Na istem zborovanju so podali nemški voditelji tudi nasledil je govorniške cvetke; Dunajski župan dr. Weisskireh-ner: Odhijino vse poskuse, ki gredo /a tem, da se nam zapre jug. Žrtvnjmo vse za obrambo naše na-rodino-vojne poti do našega morja in do naših pristanišč. Nemško cesarstvo se je borillo z nami za Trst. ker je Trst življensko vprašanje za bodočnost osrednjih vla-sti. .Mi nismo prelivali svoje krvi v mnogih bitkah na Krasu hi v Alpah zaradi tega. da nas odseka od morja nekakšna jugoslovanska država. ! Poslanec Pacher: Cehi in Jugoslovani so naniprepreetli, da bi dobili hrano in moč, ki je neobhodno potrebna za zni&go. Oni zahtevajo, ■da se osnuje češko-slovnška in jugoslovanska država in dovolj, drzni so, da poživljajo tujce, da are-de zadeve Avstrije na mirovnem kongresu. Poslanec Eger: Avstrija bo ali nemška, ali bo prenehala obstojati. (Poslednje bo prav gotovo. Opomba uredništva.)^ Poslanec Mataja: Oehi in Jugo-i slovani zahtevajo, da se imiljoni 'naših rojakov pokore njihovemu srospodstvu in jarmu. Država ipa 'ne more obstojati, ako nc bo pod-i vržena nemškemu vplivu in vodstvu Nemcev. Kako je v Nemčiji? Nemčiji prmanjkuje vojaštva. — Nemška armada izgublja več vo-1 j ako v kot pa jih more nadomestiti. S francosko armado, 12. avgusta. — Kakšno je zdaj stanje nemške vojaške sile? Kakšna je nemška morala? Jn konečno, kaj bo napravil sovražnik? | 1. Nemška sila: Nemci imajo na tej fronti približno 200 divizij. Vse so se že vdelež.le letošnje kampanje; morebiti 30 divizij samo enkrat, ostale pa po dvakrat, trikrat, štirikrat in celo petkrat.( Od 21. marca je bilo tftu preva-1 žanj divizij na fronti. 15. julija je b lo vporabljenih najmanj 70 divizij. I Prav lahko je za vsakega pretiravati sovražnikove izgube. Zadnje iskušnje so pokazale, da je vsaka nemška divizija, ko je bila v ognju, izgubila povprečno 2200 'mož; nekatere več, nekatere manj, toda to je povprečno. Na tej podlagi znašajo nemške izgube od j 1"i. juKja več kot 150 tisoč mož; 'skupne izgube od 31. marca pa znašajo 990 tisoč, ali okroglo en en miljon mož. Nemci so morebiti izgubili več kot toliko, toda boljše je ceniti premalo kot preveč. I Da nadomestte te i«gube, so imeli Nemci 21. marca v taboriščih 000 tisoč mož rezerve. Skorogoto-vo so te rezerve zMaj izčrpane; od enega miljnna izgub pa 60 odstotkov ozdravi in se slednjič vrnejo k svojim polkom. To bi potem znašalo 600 t soč mož. Polovica teh jc težko še v bolnišnicah, vsled česar je po teh računih nemška armada za 100 tiso." mož pr«, kratka. I Z drugimi besedami, izgube, katere so trpele razne divizije, se ne morejo zadostno nadomestiti, kot | so s edo sedaj. Zaradi tega morajo nekatere divizije ostati pod določenim številom. Prvič se je zdaj pokazalo, da Nemčiji primanjku je vojaštva. Res je, da bo, ako ne bo več bojev, dovolj vojakov ozdravelo, da zopet izpolnijo divizije, toda rezervna taborišča bodo še vedno prazna. Edina rešitev in upanje Nemčije je letnik 1920. ki se zdaj vežba in ne bo pripravljen do jeseni. Moč tega razreda znaša pol miljona — dečkov, j Razpravljalo se je že tudi o tem. da bi se spravile na zapadno fron: to avstrijske divizije, toda nč še odločenega. Zdaj je edino jasno, da je Nemčija prvič v tej vojni kratka na vojaštvu. 2. Nemška morala: Poraz ob Marni je povzročil v Nemčiji ve-J liko razočaranje^ ki bo imelo go-1 tovo ie resne posledice. Vsled u- [ LEPA FARMA'NA PRODAJ. T I Na prodaj Je 160 akrov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče so I I vasi Willard v Clark County, Wisconsin, v največji slovenski našel- H ■ Mni. eno miljo od ieleaniske postaje a verkvijo in fioio; zemljo je naj* B I boljše kakovosti In nekako polovico Je pologoma valovita, kar delo Kj i Idealno formo za žito In živinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka jI i vode; ceste so ograjene; nod TO okrov ofiKeae zemlje, ostalo po- M H rastlo z drevjem. Poslopja so majhno, vendar po gre i njimi, če se jib 1 I vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavbinskegm lesa, 5 akrov rti, 6 i I akrov pšenice, 7 akrov ovao, 8 okrov Ječmena in 6 okrov ajde, seno 1 9 In vos. Plačo ae polovico r gotovini, ostanek po v dolgih obrokih. ji sperov 21. marca so potihnili radikalni elementi; dežela pa je prišla pod kontrolo vojaške stranke. Zdaj pa se radikalci zopet o-glašajo. Vsled porazov, zmešnjav v Rusiji in velike potrtosti v Avstriji mnogi izgubljajo upanje na vojaško zmago. Časopisje, ki je v početku nemške ofenzive razpravljalo tem, ali bo Hindenburp korakal proti Parizu, ali pa bo razcepil francosko armado na dvoje, je ob zavezniški protiofenzivi zamanj poskušalo prikrivati poraz.e Napad v Champagne, kjer je bil navzoč i sam eesar, da priča zmagonesne-ga vkorakanja v Rheims, je časo-Ipisje kar prezrlo. Umikanje pre-^ ko Marne se je slikalo kot velik vojaški uspeh. Konečno pa so na široko objavljali, da so Nemci zavezniško protiofenzivo ravnal želeli, da Foeh porabi svoje rezerve. Toda pod vsem tem teče hudournik vel.kega razočaranja. Nekateri listi so že priznali poraz in so izjavili, da ni več mogo. . če doseči vojaške zmage. Kritiziranje generalnega štaba in vlad«* se je razširilo in eelo vojaki uvi-devajo, da je nesmisel upati na zmago. Namesto obljubljenih zmag . ?o doživeli le velikanske izgube in poraze. Vojaki so izmučeni it. 1 razočarani. Več kot eno pismo je 1 žei zrazilo mišljenje vojaka, da se ne briga, kako pride mir, samo da pride. Toda navzlic temu je v armadi še velika morala. Pri umikanju so se zadnje straže pogumno držale in posadke pri strojnih puškah s<, raje umrle kot pa bi se bile u-maknile, ali podale. •"1. Prihodnji korak Nemčije: Sovražniku preostanejo še tri pota. . Al i bo stalno ostal v defenzivi in I predlagal m"r; ali bo pričel novo veliko ofenzivo, da izsili zmago; ali pa bo vprizoril le majhno ofenzivo, da bo dobil zmago le po imenu, na kateri more predlagati mir. \>1 ko ofenzivo more pričeti le tedaj, ako misli, da so zavezniška rezerve izčrpane, kar ni resnica. Na vsak način pa je iz sovražniko. vega stališča najboljše, ako gre še (k kakoršnemkoli napadu, predno prične z novo mirovno ofenzivo. Polet nad Dunaj. D'Annungio je izvršil največji čin v zrakoplovstvu sedanje vojne. — Pripoveduje o poletu. — V Ljubljani so streljali nanj. Z italijansko armado, 13. avgusta. — Polet pesrikit stotnika D Annuzia na Dunaj, kjer je s svojimi tovariši metal na dunajske' ulice manifeste, je priznan največji dogodek sedanje vojne. Polet bi bil eelo v mirnem času velikega pomena. Vsa letala, razun enega so se vr nila an pogrešanega letalca je bilo nazadnje videti, kako je slonel na eni strani svojega sedeža in je izgledal kot bi bil onemogel vsled napora, katerega je imel nad Al-. parni. Aeroplani so bili najnovejše vrste zasledovalnih aeroplanov s . hitrostjo do 150 mjlj na uro. Vsi so bili enosedežni, samo D'Annun-ziev je bil dvosedežnik z enim o-pazovalnom sedežem nred oilo-tom. Predno se je polet pričel, so bili letalci že večkrat pripravljeni od-l leteli. Vselej pa se je moralo podjetje zaradi vremenskih neprilik v zadnjem trenutku odgoditi. Konečno je bilo vreme lepo, ko so letalci pogledali v jutranje nebo. Eden za drugim se je dvignil v zrak, da pozdravi vzhajajoče soln-ee. D'Annunzio popisuje polet kot zmago človeške volje nad naravo, ker je italijanski generalni štab 4 že sklenil, da se bo polet opustil, ako bi se še enkrat odložil. "Sklenil sem", je rekel pesnik-letalec, "da se brez ozira na vreme dvignemo v zrak. Naša pot nas * je vodila nad Cortelazo, Čedadom. ' Celovcem, Rieichenfelsom, Kap- , penbergom, Nenbergom in Dunaj- Iskim Novimmestom. Na povrntku I smo izbrali sporedoo črto na vzho- * du in smo preleteleli Jadransko ' morje ■ tremi italijanskimi nrfil- < - ci pod setooj. V Ljubljani je bil ? vprizorjen na nas ljut zastorni o- - genj, toda na celem potu smo vi~ - deli samo en sovražni aeroplan; ; bilo je blizu Trsta. In ako bi jih Avstrijci sploh i imeli, bi bilo samo treba brzojavi-ti na Dunaj, da prihajamo in lah-• ko bi bili poslali proti nam ška-i dron, ki bi se z nami spustil v boj. > Nad Dunajem je lezla gosta megla n ko smo prioeli izpušča t i manifeste, so padali proti tlom i kot l »tje z drevja v jeseni. Ko smo se obrnili proti domu ■ so prišli na nas nalivi, toda za to se nismo zmenili. Kmalu smo lete-( li nad krasnim, zasužnjenim Trstom in žalosten je bil pogled na mesto, obsevano od solnea Na našem potu so prijeli stro-i ji mojega • aeroplana dvakrat ropotati kot bi hoteli kazati, da so trudni, toda moj pilot je vsaki-krat z izurjeno roko popravil ne dotatek." D'Annunzio je najznačilnejša oseba sredi vojne vihre. Slaven kot pesn k in dramaturg in kov stvaritelj nove italijanske literature, mnogo opravljan zaradi svojih razkošnih navad, je vendar vstopil v prvo bojno črto kot vojak, star že nad 50 let in od tedaj je dodal e»Jen slavni čin k drugemu s tem, da se je ponoči prikradel sredi med sovražno črto, da v majhnem čolnu plul sredi polja sovražnih min. da je torpedi-ral sovražne bojne ladje ter da je izvedel najdaljše in najpredrznej-še ter najnevarnejše polete. Zdaj je poveljnik Skawh-ona izbranih mladih letalcev. On je po^ o sel jen duh Italije in po pravici, kajti on je vstvarll ta duh. Todr, navzlic vsem tem slavnim činom ima v sebi priprostost navadnega vojaka in niti s svojim obnašanjem, svojim govorjenjem in pisai njem ne kaže, da bi se mu pripisovala večja vrednost kot ta. da se je boril za svojo domovino. Kij je Avstrija? V spričo namere avstrijske vlade, razdeliti Ccš k o v postbne u-pravne okraje, in to na n-ičin. ki bi dal celi deželi ne miško prevlaat, je nastal v čeških krogih ogorčeai odpor. V svojem časopisju, na javnih shodih in v avstrijskem parlamentu so Čehi naj odločnejše nastopili proti lopovstvn avstrijske vlade, ki hoče na zapoved iz Her-1 lina po sili i-n nasilno germanizi rati Češko. Na seji avstrijskega parlamenta, pri kateri se je razpravljalo to I vprašanje, je govoril v imenu Cehov dr. StraiLsk.v, ki jo izjavil, da' se Dunaj in Berlin varata, ako mislita. da se bodo Cehi poklonili ijesslerjeveniu klobuku, katerega hoče pangermainizeni upostaviti v češki državi. Najzanimivejši pa je odstavek .v govoru Stranskega, v katerem karakterizira Avstrijo. Ta r*lstavek se glasi d<*slovno: "Avstrija je zločin proti svobodi in človekoljubju, in ako Bog da. jo borno razkosali! Češki narod nima večje in svetejše dolžnosti, kakor to. da oškoduje Avstrijo. ta "vrat Nemčije", kjerkoli in kadarkoli jo more. Mi smo odločni in .lajvemije pripravljeni izdati jo, kjerkoli moremo. Avstrija ni država, temveč je sramoten stoletni san; dežela grobe tiranije in ničesar drugega. Avstrija je država bre« (patriotov in brez •patriotizma. Češki vojaki , a Ms trpetoo te mhIJIis v poprava m ' nesljlvo vsakda pofljs, tar mm U mš "efeLtoSLm to »toJ 1 | __ ^NAZNANILO IN VABILO. Slovensko samostojno podporno društvo v Bessemerju, Pa., priredi PIKNIK na prijaznem senčnatem prostoru v nedeljo 18. avgusta. , Tem potom se vljudno vab', roja (ke in rojakinje iz Bessemerja in , okolice, da se v obilnem številu "vdeleže. Gotovo si vsukdo želi v nedeljo, je edini prosti »lan za nas delavce, nekoliko razvedrila j v hladni senci in to priliko uporabimo s tem, da gremo vsi na iz-, left. Vabljena so tudi vsa sosedna j društva; v enakih slučajih bomo tudi mi na razpolago. Torej na svidenje 18. avgusta! Vsak naj se vstavi na Bessemer ju, kjer bodo pripravljeni avtomobili, da ,se vsakega spremi nl»—l aSravte M Mm-Bajd mtolt Kaktr kltra opaalta. S* vaai t—kaj« airavS«. u tekstu, <—t»I srtSIU ta laa *w pa Ma HM panalL ■HroMto aB nM UU WiUI ▼ M trak ta riaar tkraa opavaall« SnUal aiakarta. ki *>varc«tja M-laSlaa ▼ krtSa ta krtov ta HmOI Ml prt asSiavtai ■ pata- Rawmatlaam, tppaaja. s«H»laa. a-takitna, alillii, Ikrafla In Iran katna Mani, kt wi«>i>ti vala« aa-ttata krvi aMravtei v kratka« Saaa ta al aotrakaa USatt. UraSa* ar«: vaakSaa «4 9. ara tra| aa t. nila; v p««kia a« S. afa-traj Sa «. h*oMm; ak a«Sli«k «4 k Ha«ra| S« L miltu —la> ^tt Sfa^Ckai t Dr. LORENZO 644 Penn i Z EDINI SLOVENSKO f f i GOVOREČI ZDRAVNIK dVCDUC ( X MOŠKIH BOLEZNI J^^ Pittsburgh, Pa. ! • Hoja stroka Je sdravljenje akutnih in kroničnih bolesti L Jaa Z Mm ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in a I ker snam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo- X I sna ti »aSo bolezen, tia vas ozdravim In vrnem moč in sdrarjeu A S Bkozi 23 let sem pridobi] posebno skušnjo pri zdravljenja moftklh m bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa i Z Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite dm- X m preje. | Z Jaa ozdravim aastrnpljeno kri, maznlje in lise po telesa, bo- W 'm' v grla, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, ftlvčne v • bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledleah. Jetra h ia ielodcn, t A menico, revihatlzenu, katar, slato Silo, navduho itd. I 1 sv Uradne ore sa: V ponedeljkih, rredah in petkih od B. ara v sjntrsj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ara t ajutraj do 8. are svečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne — Po A pnAti ne zdravim. Pridite oaebno. Ne pozabita ime ln naslov: I { Dr. L0RENZ, 644 Penn ate., Rttsbur£h, Pa, i f Nekateri drnci adravnlkl rabijo tolmače, da vas raaomeja A laa snam hrvatsko Sa la starega kraja, sato vas laJUa adravtm, mtm SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljAtve, k številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej« kjTLjgoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera imi jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bartol J. Kastelie John Sam ids Frank No. 330739 No. 44708 No. 830721 Be" D™- Kovač Frank John No. 260638 No 260641 No. 330762 t Kučii Matij* ^ftk^f V»jo No. 45015 et^^^hao. No. 260583 Mikolich John No. 331070 Božičkovič Djuro No. 323252 Tehler Anna No. 260581 Modic Jm No 328896 No. 329720 Turk Charles No. 260643 No 33035! Dolar Valentin Novak Kozi No. 330086 No. 45313 ^. ^47 Gr5nri£>*i Oswald Jos. Turk Jernej No. 980573 No. 260621 Ko. 329741 Gilbert Giuseppe Plntar £a|rar Frank N* MM _ VobtIOSa J 3 Na. 44S7S i?