PfcStnina plačana v gotovlir Maribor, četrtek 24, oktobra 1935 Stev 242 Leto IX XVI). MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNlK Uredništvo In upravai Maribo.', Gosposka ul. It / Tslalon uredništva 2440, uprave 2466 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. url / Velja meseCno prejeman v upravi ali po poStl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun it. 11-409 JUTRA” (talita še ni prinravliena na popustitev Odmevi Hoareševega govora v MngSiii, Franciji,. Italiji in flbe-sinalS - italijanski tisk cdklama Hoare^eva izvalanja in oravi. da bo šla Stalila dalje svojo samolastno oot LONDON, 24. oktobra. Govor angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoareja v angleškem parlamentu je bil Premalo oilločen in bi bil moral napram Italiji zavzeti mnogo ostrejše stališče, naglasa meščansko časopisje, da je Hoare govoril tako, kakor zahtevajo v sedanjem trenotku interesi Anglije in Evrope. Francoski tisk je, kakor znano, prejel Iloarejev govor v splošnem precej za dovoljivo, manj zadovoljivo pa italijanski. RIM, 24. oktobra. Tu se naglaša, da je bil Hoarejev govor preveč obtežen z faznimi rezervami. Hoare je v mnogih ozirih samo sprožil razne probleme in govoril o trenutnih izhodih iz položaja, dočim o jasnih in točnih angleških pogledih na te probleme ni povedal niti besede. V sedanjem trenutku bi bile Potrebne s strani Anglije jasnejše izjave brez rezerv, da bi Italija in Francija vedeli, kaj se more od Anglije pričako-vati. Splošen utis je zaradi tega, da ho-k® Anglija samo pridobiti časa, da bi nto Sla potem močneje uporabiti pripravljajoče se sankcije proti Italiji. To je igra, ki bi mogla postati nevarna ne le za Anglijo, ampak tudi za mir vse Evrope. !v r-vc _ adyq,šiljatve vojakov in vojnega materijaln v vzhodno Afriko so najboljši italijanski odgovor na take večne angleške rezerve in pričakovanja nekega prevrata. To je dokaz, da se Italija ne misli umakniti s poti, na katero je stopila. RIM, 24. oktobra. Skoraj vsi listi pišejo, da Hoarejev govor italijanskega javnega mnenja ni presenetil, ampak je le potrdil sum, da angleška vlada ne Cmerava storiti ničesar za ublažitev raz Urjenja, ki se je polotilo angleške javnosti zaradi italijansko-abesinske vojne. ^Ugleška vlada ni kljub Hoarejevim be-8edam v ničemer spremenila svojega po-kopanja. Izgleda celo, da jo natranje-Poliličen položaj sili k brezkompromisnemu vztrajanju pri določilih pakta Dru 8tva narodov. Prav tako je vzbudila v ^alijanskem tisku zaskrbljenost tudi ofen *Iva levičarskih skupin v Franciji proti Lavalu, ki jo je pričel Hcrriot na seji kabineta. Ta ofenziva ima izrazito protifašistični karakter in dobiva nedvomno Pobude iz Londona. Lavalov položaj se j® pričel močno majati in neke skupine Poskušajo vse, da bi kompromitirale Ladovo akcijo v času, ko se mu je posrečilo doseči kontakt med Rimom in Londonom. PARIZ, 24. oktobra. Diplomatska uk-c*j« med Parizom, Londonom in Rimom Rft nadaljuje in so v teku včerajšnjega bili v živahni akciji zlasti v Rimu, kjer so se vršile konference poslanikov * zunanjim podtajnikom Suvichem. Iz-^leda, da stremi Laval za tem, da bi ^godil izvajanje sankcij proti Iluliji, er meni, da bi se le v taki atmosferi loge za mirno likvidacijo vzhodnoafri-ške zadeve, je baje Mussolini priložil pismo, naslovljeno na Lavala, v katerem se mu zahvaljuje za njegov trud, ga pa obenem opozarja na razpoloženje v angleškem javnem mnenju, ki dokazuje, da bo treba še počakati. Mussolini prosi Lavala, naj zaenkrat opusti nadaljnje napore in počaka na poznejši čas. To dokazuje, da Italiju na noben način noče pogajanj, dokler ne doseže v Abesinijj kake večje zmage, ki bi obrnila položaj v njen prid. ADIS ABEBA, 24. oktobra. V Abe-sini ji zasledujejo zelo pazno prizadevanja evropskih velesil za likvidacijo ita- lijansko-abesinske vojne. Zelo so se zanimali tudi za govor angleškega zunanjega ministra Ilonrea, ki je pa povzročil v Adis Abebi razočaranje. Abesinija je pričakovala, da bo Anglija v sedanjem usodnem času postopala bolj energično. Abesinci ne verujejo v uspeh gospodar-skih sankcij proti Italiji, zlasti še ne zaradi tega, ker je več ko gotovo, da jih vse države ne bodo izvajale in bo Italija tako lahko dobavljala vse, kar bo hotela iz teh držav, ali pa posredno preko njih. Naj se zgodi karkoli, Abesinija je odločena boriti se za svojo svobodo do zadnjega moža. Govori se, da }e radi tega vlada pripravljena ustvariti poizkus kompromisa 9 Narodno skupščino. Minister dr. Kaludjerič je med drugim izjavil, da si v vrstah JRZ ne želijo volitve, dokler^ ni JRZ organizirana po vsej državi, ka bi pa moglo trajati pol leta ali celo delj. Z velikim zanimanjem se v političnih krogih spremlja razvoj v vrstah JRZ. Znano je namreč, da stoji poslanski klub JRZ v nasprotstvu s takozvanitni »ortodoksnimi« radikali okoli bivšega glavnega odbora radikalne stranke Ti radikal-ski »puritanci« so namreč proti temu, da bi se težišče odločanja preneslo v poslan ski klub JRZ, ker se med temi nahajajo »kompromisni radikali«, ki so se navzlic svoiečasnemu radikalskemu abstinenčnemu geslu pri volitvah dne 5. maja dali kandidirati na Jevtičevi lis i. Hkrati se naglaša, da nastopa sedaj senat kot čuvar tiste politične smeri, ki sloni na šestojanuarski osnovi. Pred ¥©iite brtko 500.090 Abesiineev proti 140.000 SfiaSiJaraom — Abesinifa bo kmaSu docela moderno oborožena LONDON, 24. oktobra. Na severnem abesinskem bojišču še vedno ni nobenih pomembnejših dogodkov. Italijani so o-stali na svojili zasedenih postojankah in ne prodirajo dalje na jug, kjer stoje pred njimi gore brez vsakih komunikacij, tako da bo tam uporaba motoriziranih čet popolnoma nemogoča. Abesinci se pripravljajo na obrambo svojih postojank, zlasti pa Makale. Pričakuje se, da bodo Italijani poizkusili tu prvi sunek proti temu mestu, katerega zavzetje bi bilo za nadaljnji razvoj na tem bojišču precejšnjega pomena Kakor izgleda, računajo Abesinci eventuelno tudi z izgubo Makale ter je njihov namen postaviti končno neodstopljivo obrambo južno od 'nje v najbolj divjih gorskih predelih. Vendar bi Italijani mogli prodreti do Makale šele proti koncu prihodnjega meseca. LONDON, 24. oktobra. Na vzhodnem abesinskem bojišču ni nobenih novih dogodkov. Italijani tu ne napredujejo nikjer in tam zadnje dni sploh ni nobenih bojev več. Na jugu je položaj sedaj tak, da se pripravka velika in zelo pomembna bitka. Italijanski cilje je tu, kakor znano, važno cestno in karavansko središče Go-rahej. Abesinci se dobro zavedajo, da^ bi zavzetje tega kraja po Italijanih otežilo njihove operacije na jugu in poizkušajo sedaj vse, da ustavijo italijansko prodiranje. Na to bojišče so spravili pod poveljstvom rasa Deste okoli 300.000 mož. doČlm jih stoji na Balkanski strani okoli 140.000. Velika bitka, ki se pričakuje, se bo razvila na črti med Gorehejem in Džidžigo. ADIS ABEBA, 24. oktobra. Razpoloženje abesinske vojske zelo dviga nepre stani pritok modernega orožja in streliva. Odkar je Društvo narodov sklenilo ukinitev prepovedi dobave orožja Abe-siniji, prihajajo dan za dnem po vseh možnih poteh velike pošiljatve. Računa sc, da bo najkasneje v treh mesecih Abe sinija že docela preskrbljena z najmodernejšim orožjem. Ker se med tem časom vežbajo za uporabo modernega orožja in moderno vojevanje ne samo častniki in podčastniki, ampak tudi vojaki, postaja abesinska vojska Italijanom vsak dan bolj nevarna. Ako se Abesincem posreči izvesti do konca oborožitve in iz-vežbanje, je že čisto gotovo, da italijanska vojska v vzhodni Arifiki ne bo ničesar opravila. FRANCIJA GRE V VSAKEM SLUČAJU ANGLIJI NA POMOČ. PARIZ, 24. oktobra. Na včerajšnji seji min. sevta je Laval obširno poročal o francoski noti Angliji. V smislu besedila note bi prišla Francija Angliji na pomoč v Sredozemskem morju tudi v slučaju, če bi prišlo do napada že sedaj pred pričetkom uporabe sankcij. V tem slučaju bi prišla Francija na pomoč Angliji z vsemi vojnimi sredstvi na kopnem- mor in in zraku. Sankcije Jugoslavije BEOGRAD, 24. oktobra. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra na podlagi člena 13 zakona o splošni carinski tarifi odločil, da se prepove posredni in neposredni izvoz ter prevoz orožja, streliva in vojnega materiala v Italijo in njene kolonije. Prepove se izvoz in uvoz orožja streliva in vojnega materiala preko tretjih držav, namenjen za Italijo in njene kolonije. Ta prepoved se nanaša tudi na naročila, ki so v teku izvrševanja. Sklep ima veljavnost od 22. t. m. Ua žmšiu dmme pMOa smssa BeonraSske peiitiisrce komfcinadl® Okoii novih volitev - »Ortodoksni** in »kompromisni** radikali — Senat čuvar politične dedščine kralja Aleksandra I« BEOGRAD, 24. oktobra. V tukajšnjih P^janja’ mogla nadaljevati in uspešno političnih krogihi se prav živahno raz-—’ ,>ravija položaj, ki je nastal po nedavnem glasovanju v Narodni skupščini. V izven parlamentarnih opozlcionalnih krogih se poudarja zahteva po razpisu novih volitev, ki bi baje prinesle opoziciji večino. V vladnih krogih pa se naglaša, da ni sedaj časa za volitve in da je potrebna se- *aključiti. Pri tem se izve, da je Italija 8a»na tista, ki smatra, da sedanji čas še n' *rel zu kak sporazum. To, kar Italiji sedaj ponujajo ne samo s strani Londo-n°;. ampak tudi s strani Pariza, za Mus-j,. n*.ia ni sprejemljivo. Odgovoru ita-‘lanske vlade francoski na njene pred- stava takšne vlade, ki bi lahko delala s sedanjo skupščino. Predvsem pa se iz druge strani, zlasti po zadnjem odločilnem glasovanju v Narodni skupščini poudarja, da je nemogoča vsaka vlada, ki ne bi hotela računati s sodelovanjem tistih političnih osebnosti, ki so za brezkompromisno in brezpogojno politično smer blagopokojnega kralja Zedinitelja. Mmm msB Kraljevi namestik dr. Radenko Stankovič je sprejel včeraj v Novem sadu v avdijenco ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Cela vrsta zakonov se izdeluje v zadnjem času v pravosodnem ministrstvu in sicer: trgovski, menični, civilni, čekovni, sodni in pomorsko trgovski. Papeški nuncij PeHegrinettl je včeraj posetil ministrskega predsednik dr. Sto-jadinovK . Anketa o živilskih cenah je bila včeraj v ministrstvu notranjih zadev. Navzoči so bili predstavniki ministrstev trgovine in industrije, prometa, financ, poljedelstva, socialne politike in narodnega zdravja ter zastopniki beograjske občin'* in PRIZADA. Orkani, sneg, neurja. Tropski orkan je zabesnel preko otočja Jamaike in Kube. V Santigo de Kuba je bilo zrušenih več hiš. Reka Sruto je poplavila velik del mesta. Prebivalci sosednji]) mest Kaima-nere in Bogerona so morali zapustiti svoje bivališča. Strahovito neurje je divjalo ob severni španski obali. Strela je udarila v svetilnik pri Sar. Sebastianu in ga popolnoma porušila. V avstrijskih Alpah je padel sneg že preko metra visoko, v dolinah ga je za četrt metra. Gandi ne veruje v pacifizem Britanije in pravi, da tudi leopard ne more nikdar spremeniti svoje kože. Na koncu je še dejal: »Preje pojde velblod skozi šivan-kino uho, kakor se bodo Angleži odrekli sili!« Koncentracija španskih vojnih ladij. Na Gibraltarsko ožino je prispelo več španskih ladij, med drugim »Anchea«, »Barcamsterum«, in »Admiral Waldes«, S ^trnovske fMHte Pereča socialnopolitična vprašanja zasebnega nameščenstva Znani so uspehi in prizadevanja Zveze društev zasebnih in avtonomnih nameščencev, ki predstavlja najmočnejšo stanovsko organizacijo privatnega nameščenstva v naši banovini, za zboljšanje gmotnega in socialnega položaja nameščencev. Borbe, ki gredo v smeri okrepitve stanovske fronte zasebnega nameščenstva, niso lahke, zlasti, ker se ne nanašajo samo na zunanje sovražnike zasebnega nameščenstva, marveč tudi na sovražnike v lastnih vrstah nameščenstva. Strnjen pregled vseh teh prizadevanj, intervencij in borb podajamo zasebnemu nameščenstvu predvsem glede dveh problemov, ki segata globoko v nameščenske življenske interese in ki se tičejo nekaterih vprašanj obrtnega zakona in socialnega zavarovanja. Kaj Je z novelizacijo obrtnega zakona? Lani se je sprožil poizkus novelizacl-je obrtnega zakona. Nameravana nove-Jizacija bi pomenila izdatno poslabšanje pridobljenih in priborjenih pravic privatnega nameščenstva, predvsem v pogledu dopustov, odpravnin, bolovanja, odpovednih rokov itd. Iz nekih krogov je izhajala tendenca, da naj bi se na-tneščenstvo Izenačilo glede vseh teh in drugih pridobitev svojega stanu z ročnim delavstvom. Toda Zveza društev zasebnih in avtonomnih nameščencev le šla v borbo. Organizirala Je širom banovine energične protestne zbore. Započeta akcija je imela uspeh: nameravana novelizacija je splavala po vodi. Stanovska socialna vprašanja. Predvsem gre za vprašanje bolniškega zavarovanja privatnih nameščencev. Danes je zasebno nameščenstvo odvisno od SUZORja. Marsikaj je v tem bolniškem zarovanju že zastarelega in ne-dostatnega. Zaradi tega je povsem umljivo prizadevanje, najmočnejše predstavnice našega privatnega uslužben-stva, to ie Zveze društev zasebnih in avtonomnih nameščencev, da se čim temeljiteje izvrši reforma bolniškega zavarovanja. V bistvu so pravice privatnega nameščenstva v tem oziru "enake pravicam ročnega delavstva. Prikrojene so potrebam ročnega delavstva. Pokazalo se je, da te razmere ne morejo ustrezati potrebam in velikim žrtvam nameščenstva. Zaradi tega vztraja omenjena Zveza na popolnejši ureditvi bolniške službe, ustanavljanju sanatorijev ter pravici do drugega razreda v bolnišnicah. Nameščenske blagajne naj bi bile avtonomne iti naj bi uporabljale svoje bolniške suficite za zboljšanje bolniških dajatev ter ugodnosti. Danes pa se dogaja, da gredo veliki zneski suficitov nameščenskih bolniških blaga>'n SUZOR iu za kritje deficitov nekaterih pasivnih okrožnih uradov. Zveza pa se tudi bori za zboljšanje pokojninskega zavarovanja. Skozi vso do bo 25 let je ostal pokojninski zakon od leta 1909. neizpremenjen in neizpopol-njen. V mnogih državah so zakon o pokojninskem zavarovanju vzorno dopolnili in uredili. Naj navajamo samo Češkoslovaško. ki je v pogledu socialne zakonodaje na prvem mestu v Evropi. Zakonska določila o pokojninskem zavarovanju pa se niso pri nas prav nič spremenila, dočim so razmere postale vse težje in drugačne. Pred 25 leti ni bilo v vrstah zasebnega nameščenstva niti sledu o kakšnem pojavu brezposelnosti. Danes je pošast brezposelnosti zarezala v vsej svoji strahoti tudi v vrste zasebnega nameščenstva globoke sledove. Gre za olajšanje pogojev za pridobitev rent, za znižanje starostne meje od 70. leta na 60. giede dosege starostne rente, za skrajšanje zavarovalne dobe od dosedanjih 40 let na 35 let, olajšanje raznih pogojev za prostovoljno nadaljevanje zavarovanja ter zboljšanje zaščite za ohranitev pridob!;e”ih pravic v primeru brezposelnosti. V vseh teh perečih vprašanih vodi omenjena zveza težavni boi. Ta boj je tem težji, ker ni sovražnik samo zunaj fronte privatnega uslužbenstva, ampak se tudi v no-traniosti pojavljajo nekateri sovražniki, ki na zunaj nastopijo kot zagovorniki zasebnega nameščenstva, ki pa ne kažejo niti najmanjše dobre volje, da bi se obstoječe stanje predrugačilo v prilog nameščenstva. Končno gre še za vprašanje razširjenja pokoininskega zavarovanja na vso državo. Pravi interes zasebnega nameščenstva, kakor ga tudi zastopa omenjena zveza, je, da se to zavarovanje lahko vrši potom več pokojninskih zavodov. Toda slejkoprej je treba vztrajati na načelu, da morajo biti ti zavodi samostojni In avtonomni, med n*lmi seveda tudi ljfbljan.sk« Poko!nhiskl zavod. V slogi je moč. Rešitev vseh nakazanih problemov ne bo lahka toda slejkoprej bo moralo priti do uresničenja vseh teh stanovsko-socialnih idealov, saj je treba seči samo po vzorih drugih v Evropi. Prav gotovo pa je, da bo ta borba za dosego izboljšanja vseh aktua'nih vprašanj socialne nameščenske zakonodaje tem lažja, čim večja bo moč organizirane fronte trdno sklenjenega zavednega privatn«-ga nameščenstva. Osredotočenje vseh teli organiziranih sil nameščenstva v najmočnejši nameščenski organizaciji, ki ima v Društvu zasebnih In avtonomnih nameščencev v Mariboru svojo tukajšnjo postojanko, bo privedlo naše nameščenstvo precej korakov bliže že-lienemu cilju. horja in Kozjaka dobe za les le toliko, da imajo za najnujnejše vsakdanje potrebe. Človek bi težko verjel, da je naša deroča in zahrbtna Drava tako pomembna prometna žila. V trgovini z lesom je prav tako važna kakor železniška proga in ji naši splavarji pripisujejo prednost pred železno kačo, ki s svojimi dragimi prevoznimi tarifami požre precejšen del izkupička. Statistika nam pove, da splava vsako leto po Dravi nad 1000 vagonov raznega stavbenega lesa. Tako so letošnjo sezono zvozili splavarji po Dravi okrog 400 klafter drv, okrog 200.000 desk, nad 230.000 tesanih tramov in večjo množino okroglega lesa. V marcu je letos odolulo po Dravi proti jugu naše države 34 splavov, v aprilu 133, v maju 139, v juniju 63, v juliju 137, v avgustu 168, v septembru pa 174. Promet s splavi po Dravi je bil najživahnej-ši v septembru in avgustu. V omenjenih mesecih je pristalo v Mariboru 34 spla- vov, ki so založili Mariborčane s kurivom, saj so pripeljali na Pristan okrog 400 klafter bukovih in drugih drv. Promet po Dravi je bil velik tudi lansko leto. V desetih mesecih je odplulo proti jugu 735 splavov raznega lesa; v marcu 36, v aprilu 59, v maju 113, v juniju 76, v juliju 112, v avgustu 92, v septembru 70, v oktobru 106, v novembru 59, v decembru pa 13. Največ lesa izvozijo iz posameznih krajev Dravske doline in sicer iz Breznega, Trboni. Ma-renberga, Sv. Lovrenca na Pohorju. Sv. Ožbolta, Dravograda in Fale. Najbolj pogosto pa postajajo naši splavi v Osijeku. Novem Sadu. Kuli. Beogradu Pančevu, Novi Palanki, Iloku, Vel. Bečke-reku. Senti, Petrovaraždinu. Somboru. Legradu in tudi Varaždinu. Splavarska sezona traja skoro vse leto, le v mesecih najhujše zime si odpočijejo tudi splavarji. sedSta Ua madjarski siran* kradli ker so mislili da n@ bodo pri nas obsojeni Tragikomična ciganska zgodba izpred mariborskega ma-Bega kazenskega senata — Zanimiv zagovor petih obtoženih ciganov Ciganke tulijo in jočejo po sodiščni^ hodnikih - Hude kazni Nad 1000 vagonov *esa sp*ava#9 vsaVo "e*c* po Dravi Pet ciganov iz mursko-soboškega sreza je sedelo na zatožni klopi pred mariborskim malim kazenskim senatom. Tudi cigan Peter Šarkozi je bil soobtožen, ni pa ga bilo k razpravi. Ta njegova odsotnost je tem zanimivejša, ker so vsi o-stali obtoženci pri obravnavi zatrjevali, da jih je k dejanju, radi katerega so bili obtoženi, nagovarjal Peter Šarkozi. Malemu senatu je predsedoval s. o. s. gosp. Lenart in je razprava trajala dobro uro. Pred sodniki so stali in se zagovarjali radi obtožbe zločinstva tatvine 33-letni Josip Cener iz Vančevasi 56, 21-letni Jožef Cener iz Borovcev, 28-letnj Andrej Baranja iz Vančevasi 54, 21-letni Rudolf Cener iz Kuštanovcev 30 ter 26-letni Anton KokaŠ, doma iz Ropeč. Razen Rudolfa Cenerja so bili vsi obtoženci že predkaznovani in je bila radi tega tudi kazen občutriejša. V obtožnici se navaja, da so obtoženci v noči na 16. julija 1.1. vlomili v trgovino in pošto Štefana Terplana v Štefanov-cih na Madjarskem in odnesli 525 pen-gov in'25 filerjev, 10 šilingov, 2 denarni pismi, vredni 40 pengov ter razno drugo blago v skupni vrednosti 700 pengov. S tem so zakrivili zločinstvo tatvine. Zanimivo je, kako so storilcem prišli na sled. Obtoženi vlopiilci so namreč v o-menjeni noči prekoračili me o pri vasi Hu dince in krenili na madjarsko stran do Štefnnovcev, kjer. so malodane docela izropali trgovino. Celo pri Škarjah, žepnih nožih, sukancu, nagavipah. žepnih robcih, svečah in vžigalicah se niso usta- vili njihovi dolgi prsti. Ko so se pa vračali nazaj preko meje, so jih naši graničarji zasačili. Cigani so začeli streljati, nakar so se tud! graničarji morali poslu-žiti orožja. Pri tej pavcati bitki je bil obstreljen obtoženi Rudolf Cener, ki se mu je pa navzlic poškodbi posrečilo, da je v temni noči pobegnil. Pač pa sta se našli na licu mesta dve čepici, o katerih se je ugotovilo, da sta last obtoženih ciganov Antona Kokaša in Petra Šarkezija. Na ta način je bilo mogoče dognati storilce in priti na pravo sled. Orožniki so zaslišali nekatere od njih, ki so odkritosrčno vse priznali in to proti navadi ciganov, ki sicer dosledno vsako krivdo tajijo. V teku razprave so izjavili, da jih je k vlomu nagovoril soobtoženi Peter Šarkozi, ki ga pa ni bilo k razpravi. Dejali so, da niso vedeli, da bodo pri nas obsojeni, če gredo na madjarsko stran krast Sodnikov pa ni mogel ta zagovor v ničemer prepričati in so bili vsi obtoženi cigani obsojeni v smislu obtožbe. Josip Cener je dobil 3 leta in 6 mesecev težko Ječe, Jožef Cener 2 leti težke ječe, Andr-Baranja 1 leto in 6 mesecev, težke ječe-Rudolf Cener 1 leto strogega zapora« Anton Kokaš 1 leto in 6 mesecev t^e ječe. Imenovani obsojenci so osumiš®11' še drugih tatvin in vlomov, med drug'111 tudi na avstrijski strani. K razpravi je prišlo tudi več cigani ki so začele tul'ti In Jokati, ko so videle« kako peljejo obsojence po razglasit''1 sodbe v Jetniške zapore. Letošnjo sezono so nai! mHijon kubxnih metrov Že v davnih časih je slovel Maribor Icot sredisče za lesno trgovino po Dravi. Lesna trgovina je bila bogat vir za gospodarsko življenje starega Maribora, in kakor nam pove zgodovina je obvezno pristajanje splavov, ki so vozili po Dravi takrat dvignilo gospodarsko Maribor. Stara je torej že služba, ki jo opravljajo naši splavarji iz Dravske doline in s starimi tradicijami je zvezan njihov poklic. Kdo jih ne občuduje še danes postavnih in koščenih mož, vselej vedro razpoloženih, ko pristajajo in odplovejo z mariborskega Pristana na velikih splavih po deroči Dravi. Veliko bolj je bil uvaževan njihov poklic v starih časih, danes so kakor drugi delavci podobni trpinom, ki se bore za skromen vsakdanji kruh. Loči jih od navadnih delavcev velika srčnost, zdrav tradicionalen humor in pa dejstvo, da so v splavarji splavili po Dravi nad desk in stavbnega Sesa časih boljše konjunkture dobro plačani za svoje nevarno delo. Mariborski Pristan z Benetkami, ki so še danes rezidenca njihove kapetanke, gostilničarke m prijazne gospe Dabringerjeve, je še danes viden spomenik in preds+avnik starega Maribora in njegovega gospodarskega življenja. Splavarstvo se je ohranilo vse do današnjih dni in je še danes prav tako važen gospodarski činitelj ne za Maribor, marveč za vso Dravsko dolino. Ogromne množine lesa, ki ga spravijo vsako leto naši splavarji po Dravi na jug naše države iz Dravske doline predstavlja precejšen del narodnega bogastva. Bili so časi, ko je Dravska dolina živel3 izključno od lesne trgovine. Danes pa, ko nima les prave cene se je tam naselila kriza z‘vsemi svojimi hudimi posledicami. Prebivalci Dravske doline, Po- Obešenec v policijskih zaporih. Varnostne oblasti so precej dolgo zasledovale nevarnega tatu koles, 30-letnega Alojzija Krapšo, delavca iz Radeče vasi pri Ptuju. Ko sO ga orožniki pripeljali danes v Ptuj iz Pragerskega, so ga izročili ptujski policiji, ki ga je odpremila v ptujske policijske zapore, kjer so ga čez nekoliko časa našli obešenega. Zdravnik ga je skušal obuditi k življenju z umetnim dihanjem, vendar so bila vsa prizadevanja brezuspešna. V tekmovanju za prvenstvo mariborskega I. razreda se bo vršila v nedeljo 27. t. m. v Mariboru važna tekma. Srečala se bosta na igrišču SK Rapida SK Železničar in SK Rapid. Svojo 200. 'ekmo za barve SK Železničarja bo odigral v nedeljski tekmi SK , Železničar:SK Rapid odličen nogometa? SK Železničarja J. Pavlin. K redkemu jubileju naše iskrene čestitke. Kvalifikacijske tekme za nogometno državno prvenstvo se nadaljujejo v nedeljo 27. t. m. Vršilo se bo 6 tekem, med njimi v Ljubljani Primorje: Iliri ja in v Za' grebu Grad anski:I1ašk. Pred polomom kvalifikacijskih tekem? Zagrebški listi poročajo, da so se zagrebški klubi Hašk, Concordia in Gradjanskj« ki sodelujejo v državni ligi, dogovoril'« da odstopijo od nadaljnjih kvalifikacijskih tekem, in sicer iz finančnih razlogov-Podrobnosti o tem bodo določene na sestanku, ki bo nocoj v prostorih Grad-janskega. Kakor se zatrjuje, se bosta temu koraku pridružila tudi splitski Ha.1' duk in sarajevska Slavija. Tudi SK Viktorija ni dovoljena! Kakor znano ;e bil športniklub »Svoboda« Pre meseci razpuščen. Vodstvo športne*^ kluba »Svobode« je takoj po razpustita predložilo oblastem nova pravila za V* stanovitev novega športnega kluba, 1,1 sicer pod imenom »SK Spar la«, katere#*1 ustanovitev pa oblasti niso dovolile. Pred nedavnim so bivši Svobodami dopoldne na trgu, shranijo na tona penjenem dvorišču, pozneje pa pošlje-1° no nje. Za vse to je vedela spretna ^tiska-tatica. Njena spretnost in vešči-lla v tem tatinskem poslu je bila tolika, o® ji delj časa niso mogli priti na sled. rizadetim se je kar čudno zdelo, da so se tatvine ponavljale, ne da bi bilo mogoče izslediti tatinskega krivca. Toda ne-j;nana tatica je obračala, drugi pa so o-rr|ili in nastavili pretkano zamišljeno Za „špas" se je obesil ^ analih mariborskih policijskih zapoje še prav gotovo ne beležijo dogodka, kakršen se je pripetil preteklo noč. V Jelici za pijance si je poskušal vzeti šiv-,Ruje neki aretiranec in stražnik, ki je ^bazil njegovo namero, mu je priskočil ' Pomoč ter ga z umetnim dihanjem ®šil smrti. Toda pozneje se je izkazalo. le aretiranec mariborski mesar F. F. eirielj!to ootegnil stražnika, da bi se ta-p na duhovit način rešil iz celice. Majorski mesar F. F. je bil sinoči okrog ■ ure aretiran, ker je pijan razgrajal ulici. V celici za pijance pa se je sku-je °hesiti na svojem jermenu. Markiral vJ^avest in ko mu je bilo »špasa« do-Ves 'e pričel Škripati z zobmi in se na c,Sv as smejati. Baje bo imel zaradi te-e nevšečnosti. Dren'-''* vr*ea:a tvožu. V starosti 54 let je lnui železniški oficijal Anton San- past. K neki vreči so namreč privezali nabit majhen možnar in vse skupaj lepo zakrili. Včeraj se je past sijajno izkazala. Tatica se je približala vreči in hotela vrečo odnesti, ko je ob dotiku vreče nenadoma nastala silna detonacija. Od strahu je tatica tako osupnila, da ni mogla delj časa niti besedice spregovoriti. Na ta r.ačin alarmirana hiša je bila na mah vsa po koncu, ljudje so stekli skupaj in zgrabili prestrašeno tatico. Poklicali so stražnika, ki jo je odpeljal k zasliševanju. Tisti, ki si je to izmislil, pa je nedvomno pravcati detektivski talent in bi bilo pri-poročljvo, da bi tudi v drugih sličnih slučajih stavil javni varnosti na razpolago svoje odlične detektivske sposobnosti. cin. Blagi rajnki je bil vzor nacionalno zavednega moža in značajnega poštenjaka. Bil je v sokolskem in nacionalnem delu neutrudno požrtvovalen, slovel pa je tudi kot izboren pevec. Doma je bil iz tržaškega Skednja. S svojim dobrohotnim in plemenitim značajem si je pridobil priljubljenost in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. V aprilu letošnjega leta je šla v večnost v cvetu mladosti njegova hčerka Vera Sancinova, vzor na Sokolica in hvaležna hčerka, čez dobro polovico leta je šel tudi oče za hčerko. Vsi, ki so rajnkega vrlega moža, dobričino in gorečega rodoljuba poznali, ga bodo ohranili v svetlem spominu, žalujočim naše globoko sožalje! Češki narodni praznik 28. t. m. v Mariboru. Jugoslovansko češkoslovaška liga je v zvezi z Glasbena matico, Jadransko stražo in Sokolom nameravala kot proslavo 28. okt. letos prirediti v Unionu velik koncert Smetanovega cikla »Ma vlast« s sodelovanjem mladine in govorom. Znane razmere, ki vplivajo na vse prireditve, povzročile so odgoditev te namere. Liga prosi svoje člane in prijatelje, da se vsled tega v isti namen odzovejo 27. t. m. pozivu k proslavi češkega narodnega praznika v okviru češkega kluba v Zadružni gospodarski banki, deloma se pa udeleže isti večer v »Narodnem gledališč« igre češkega dramatika Wenera »Medvedi ples« in v zvezi s tem pri tamošnji interni proslavi češkega narodnega praznika. Maturanti mariborske gimnazije leta 1920 se zberemo na proslavo petnajstletnice mature v soboto 9. novembra ob 20. uri v Mariboru pri Zamorcu na skromno večerjo. Prijave sprejemata dr. Gerniovšek, sodišče, Maribor in prof. Sedivy, klas. gimnazija. Oficirski družabni večer, 26. oktobra 1935. 26. oktobra t. 1. priredijo oficirji mariborske garnizije, družabni večer ob 21. uri v kazinski dvorani na čast ko-madanta mesta g. generala Hadžiča, komandanta inž. podoficirske šole g. generala Putnikoviča; pešadijskega polkovnika g. Stanešiča, art. podpolkovnika g. Radovanoviča In ostalih gg. oficirjev, ki so premeščeni iz te garnizije. Uprava doma ob tej priliki obvešča cenjene prijatelje premeščenih gg. oficirjev in jih prosi, da obiščejo ta družabni večer in naj smatrajo to za vabilo, ker se posebna vabila ne bodo izdala. Obleka poljubna. Uprava doma. Samo še nekaj* dni »Fautazija« svetlobni učinki v Veliki kavarni. »Nanos«: danes zelo važno poročilo predsednika o položaju emigracije. Pridite vsi! Jutri v petek redna pevska vaja, strogo obvezna za vse pevce in pevke. pride 28. X. 1935 Društvo »Šola in dom« v Mariboru. Drevi občni zbor ob 19.30 v dvorani kina Apolo. Izredni občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze v Mariboru, ki se ie nameraval vršiti v nedeljo dne 27. okt. t. 1. ob 9. uri, je preložen na nedoločen čas, kar naj članstvo izvoli vzeti na znanje. Odkritje nagrobnega kamna (spomenika) tragično umrlemu Kelneriču Avgustu, se bo izvršilo v nedeljo dne 27. okt. 19.35 ob 11. uri na Magdalenskem pokopališču ob sodelovanju pevskega in godbenega društva. Pozivamo vso nacijo-nalno in ostalo javnost, kakor tudi vse darovalce, da se te svečanosti udeleže. Podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru. JRZ na Pobrežju. Na včerajšnjem ustanovnem občnem zboru pobreške JRZ je bil izvoljen za podpredsednika pobreške krajevne organizacije JRZ g. Karol Str-žina, svoječasni socialistični eksponent in župan na Pobrežju. IS SVENGftU 1 ■ I Drevi gostuje Ciril Debevec, režiser in igralec ljubljanske drame kot Ivan Fjodorovič v lastni dramatizaciji Dostojevskega »Bratov Karamazovih«. Debevec je to dramo zrežiral tudi v ljubljanski drami ter zlasti s kreacijo Ivana Fjodoroviča zelo uspel. Predstava bo za red C. Promenada na Aleksandrovi cesti. Mestna občina je uredila našo promenado na Aleksandrovi cesti tako, da daje temu delu mesta res impozanten in moderen izgled, vendar pa še ni vse v redu. Pred vsem bi se moralo prepovedati na tej promenadi odmetavanje papirja in raznih odpadkov, in to pod kaznijo. Nadalje bi se morali asfaltirani pločniki temeljito pometati, da ne bi bili tako obupno in sramotno zamazani. Da se pa prepreči razsipanje peska s sredine, naj se ta čimpreje pokrije s ploščami, kakor je menda že projektirano. Brez tega tu nikoli ne bo snage. Tretje pa je vprašanje prometa samega. Oblast naj uredi, da bodo ljudje uporabljali le en del za hojo v eno smer, ne oba. Treba je torej ljudi naučiti, da bodo hodih na desni strani. Morda bi kazalo vsaj začasno namestiti na kande-labre lične, diskretne napise: »Hodite desno Iv -T ...1 L,"j&SCC GRAJSKI KiNO Telefon 22-19 Od danes dalje zabava, smeh, godba, pelje, obilo humorja vidite in slišite v sijajni veseloigri ffHaP na zem3ii“ Dunajski valček v sliki in godbi. Glavne vloge: Hermann Thimig, Heinz Riihman, Hans Moser, Theo Lingen so imena, ki jamčijo za prvovrstno zabavo! - Vsi kinoprostori so toplo zakurjeni. Kino »Union«. Danes zadnji dan sijajna opereta »Plavolasa Carmen«. V glavni vlogi Marta Eggert, Wolfgang Liebe-neiner, Leo Slezak in Ida Wust. Od jutri dalje »Dunajski valček«. tfotcdtoO' REPERTOAR. Četrtek, 24. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Gostovanje režiserja ljubljanske drame Cirila Debevca. Red C. Petek, 25. oktobra: Zaprto. Sobota, 26. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Red B. Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri: »Med- vedji ples«. V soboto, 26. t. m. ponove za red B Arxovo dramo »Izdaja pri Novari«. Delo prevzame z elementarno dramatično silo in je zapustilo pri dosedanjih uprizoritvah izredno močan vtis. Z režijo tega dela se je zelo uspešno uvedel absolvent dunajske igralske akademije Peter M a-1 e c. Prva ponovitev komedije »Medvedji ples« bo v nedeljo, 27. t. m., na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika. Delo je napisal češki dramatik Vilem Werner ter je pri svoji premieri zaznamovalo največji letošnji obisk. Okoli mariborske palače Pokojninskega zavoda. V palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu se že dalj wGRftJSK8 KiNO časa vršijo pomembne adaptacije. Kakor doznavamo, namerava tudi g. Tomo Majer zapustiti Maribor ter se naseliti za stalno v Zidanem mostu, kjer vodi kolodvorsko restavracijo. Glede novega zakupnika hotela »Mariborski dvor« smo doznali, da je precej reflektantov za prevzem te odlične tujsko-prometne postojanke. Pravda za dimnike. Tukajšnja palača carinske pošte ima dimnike sicer, toda samo za centralno kurjavo. Ker pa se ta kurjava ni preveč obnesla, je bilo treba misliti r.a kurjavo s premogom, ne pa v poštev prihajajočih dimnikov. Sedaj pa se vršijo pisarije semtertja, da dobi omenjena palača tudi te dimnike. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v petek Konigova in Maver-ieva. Muhe narave. V naše uredništvo je prinesel šestošolec tukajšnje realne g'm-nazije Ljubomir Petek lepega metulcka. Našel ga je v mestnem parku. Poplave grozijo v Pesniški in Dravinjski dolini radi deževja zadnjih dni. Tudi Drava je narasla za preko 1 m preko normale. Nosi s seboj velike hlode. Kakor pripovedujejo potniki iz koroške strani, narašča stalno dravski tok in odr naša vse, kar mu je na poti. Nesreča v Murskem jarku. Neugodna nesreča je zadela v takozvanem Murskem jarku nekega prevoznika. Z zaboji sadja naloženi tovorni avto se je prevrnil v jarek. 10 zabojev sadja je zgrmelo v jarek, k sreči pa ni bila nobena oseba poškodovana. Up je splaval po vodi... Nekateri o-koliški vinogradniki so bili odgodili trgatev na poznejši čas, in to z ozirom na kalkulacijo, da bo imelo grozdje potem več sladkorja. Na žalost pa jim je deževje prekrižalo račune, pridelek je ves popokal. | »Tam je slabše, tukaj je boljše«, tako sta dejala Franc in Marija J. ko sta prišla iz avstrijske strani in hotela skrivaj prekoračiti našo mejo in sta bila pri tem zasačena Mariborsko vremensko poročilo: padavine 12.2, relativna vlaga 93, minimalna temperatura 7.4, maksimalna 8.9, barometer 725.8. 3tran 4. larlborskl »VeCemft« jutra. V Mariboru, dne 24. X. 1935. MARIJ SKALAN ROMAN Sida SitoMva »Gospod je pobegnil,« ja dejal hlapec. »Pravijo, da se je ubil?« je dostavil šofer. »Kateri gospod?« »Gosipod Ervin...« »Kje?« »Ne vemo.« »Skočita za gospo!« je ukazal Silan. Hlapec in šofer sta se pognala v dir preko dvorišča. »Okoli vrta, proti jezu! Naglo!« je zakričal za njima, kajti prav v tistem hipu je zaslišal s steze Sidin obupni klic »Ervin!« Iz tovarne so prihiteli delavci in delavke. Nekateri so obstali in zmedeno kričali, drugi so se pognali za hlapcem in šoferjem. Za njimi je skočil tudi Silan. Debel in neroden je daleč zaostajai za drugimi. Najurnejši je bil šofer. Tekel je tako naglo, da je kmalu zaslišal pred seboj Sidine klice in krike in jo hip nato tudi že zagledal, kako drevi z razprostrtima rokama po steni proti jezu. V odlomku trenutka je spoznal vso nevarnost. Ako je ne dohiti in ne zadrži, se bo pognala v temno, bobnečo globino. Nastala je blazna dirka: spredaj Sida, za njo šofer, zadaj cela množica drugih. poslednji Silan. Šoferju so se od groze ježili lasje. Sido je ločilo le še dobrih petdeset korakov od pogube. Pognal se je dalje z nadčloveško močjo in bil že skoraj tik za njo, ko je opazil, kako se je nekdo z roba prepada strmoglavil v globino. Njegov krik je prevpil Sidinega. Le še nekaj skokov, in Sida bo zletela za Roganom. Šofer je to le čutil, ker misliti ni imel več časa. »Gospa!« je kriknil in napravil divji skok. Njegove roke so jo dosegle in trdo zgrabile, da sta se v zaletu oba prekucnila drug čez drugega komaj nekaj korakov pred zadnjo skalo. Toda Sida je planila zopet kvišku in bi mu bila pobegnila, da se je ni oklenil okoli nog. Tedaj pa je priskočil tudi že hlapec Andrej in kmalu je stala tam cela množica zasoplih in upehanih ljudi. »Pustite me!« je rjula Sida v navalu divjega obupa ter besno suvala in brcala okoli sebe. «Pustite me za njim ...« »Sida!« se je oglasil za ljudmi Silan in se preril do nje. »Pomiri ie in vrni domov! Tu ni kraj za tebe!« »Pustite me za njim...« je kriknila znova in se skušala osvoboditi trdili rok, ki niso popustile. »Ubil se je... zaradi mene... Za njim!« »Odpeljite jo domov in ostanite pri njej,« je ukazal Silan. Potem se je obrnil k šoferju in vprašal: »Kaj je bilo?« »Zadržal sem jo v zadnji sekundi,« je odgovoril. »Gospoda pa nisem mogel...« »Kje je?« »Skočil je v globino.« »Ste ga videli?« »Da.« »Veste, da je bil on?« »Kdo drugi?« »Skočite po lestve, vrvi, luči!« Trije, štirje delavci so sledeč ukazu stekli nazaj. Knjigovodja in šofer 3ta odvedla Sido, ki je zlomljeno ihte’a in se včasih še upirala. Zadaj so jo spremijale ženske in se jokale. Silan je ostal s skupino delavcev nad jezom in skušal doumeti povode 'n posledice groznega dogodka. Zavedal se je. da stoji znova na usodnem razpotju: pred obstankom in dokončirm padcem. Preko vsega pa se je dvigalo dvoje vprašanj: »Je mrtev? Je napravil oporoko?« »Ko so se moški vrnili z lestvami, vrvmi ir. svetilkami, je preudaril načrt, razvrstil skupine in dal navodila. Skupino pod šoferjevim vodstvom je poslal n3-kaj korakov pod jezom po edini položni strmini v globoko strugo zaradi deževja zadnjih dni naraslo reko. Njena naloga je bila najpre’ •'-eisk.iti tolmun pod jezom, nato pa dalje strugo in oba z drevjem in grmovjem obrasla bregova Druga in tretja skupina sta odšli vzdolž visokih robov korita. Okoli Silana je ostalo le nekaj delavk s starejšim tkalskim mojstrom, ki so se preplašeno Pn" tajeno pogovarjale. Govorile bi pa bil13 lahko tudi glasno, ne samo zarad šumenja reke, ampak tudi zato. ker je b: Silan preveč pogreznjen vase, da bi bjl mogel slišati, kaj govore. Kakor že večkrat v teh zadnjih letih, je čutil tudi sedaj, da so se mu zamajala tla pod |10' gami in očital si je, da je sam kriv. Zadnje čase je bil tako zaverovan v Sidino nemoč, da se ni niti za hip bal zlonia njenega lažnega zakona z Ervinom in se zato tudi ni brigal za njeno in njegovo življenje. Bil je celo orepričan, da se Sida z zdravnikom ne shaja več i*1 je vsa nevarnost že daleč za gorami' Zato ga je Ervinov samomor in Sidi'1 zlom zadel kakor strela z jasnega neba. Razločno je čutil, kako se mu šibe kolena, dasi mu je bilo samo človeško sočutje do usode svojega zeta čisto tuje in skoraj tudi do usode lastne hčere-Navajen poznati in videti v vsem le sebe, mu je bil tudi sedai njegov obšlo' edino središče vsega dogajanja. Ko se mu je zazdelo, da poteka cela večnost, se je z naporno previdnostjo pomaknil do roba skale in ozrl v globino. Tam doli so se blestele luči iskalcev in osvetljevale kakor v čarobnem filmu premočene ljudi. izg1a:ene čeri in pene padajoče vode. Dvojica je brodila malo niže do pasu po vodi in svetila i-lučjo pod skale in grmovje. Zaradi šumenja ni bilo slišati r^rrn •* la življutja in sveta iz zraka k poroki Nevesta, ki ji je bog poslal ženina z neba v zadnjem trenutku — Duhovit zamislek letalskega kapetana V neki vasi v češkoslovaški republiki l mladi ženin na letalo, privezal na sebe je zbudila te dni ogromno zanimanje svojevrstna poroka, ko je mladi ženin prišel pred oltar naravnost iz — zraka. Mladi ženin je namreč služil v vojski pri letalcih. S svojo zaročenko se je točno dogovoril glede dneva poroke. V češkoslovaški vojski se za gotove važne dogodke, kakor je na primer poroka, smrtni slučaji itd. dovoljuje dopust. Toda medtem je prišlo do neke afere, ki so jo povzročili letalci. Radi tega se je vsem, ki so imeli dopust, ta pravica preklicala, med njimi je bil zaročenec. Mladi ženin je popolnoma izgubil ravnotežje, javil se je k raportu ter sporočil kapetanu, da ima poroko in da ga naj pusti domov. Toda kapetan je ostal neizprosen. Mladi ženin je bil ves iz sebe in ni vedel, kako bi svoji zaročenki sporočil, da ne more priti, ker bi že naslednjega dne ob 10. uri dopoldne imela biti poroka. Popoldne istega dne, ko mu je kapetan odklonil dopust, je dobil povelje, da se mora naslednjega dne zjutraj v letalu udeležiti poizvedovalne vežbe. S padalom — pred cerkev. Naslednjega dne zjutraj se je vzpel padalo ter se vsedel na 'svoje mesto, Bil je popolnoma apatičen in je mislil samo na to, kako neprijetne občutke bodo poleg zaročenke imeli njeni starši in drugi sorodniki, ko ga ne bo od nikoder. Čim se je letalo dvignilo, je mladi ženin odprl pisano zapoved kapetana, v kateri je običajno bila označena višina, s katere je bilo treba skočiti iz letala. Ko je začel brati pismo, je osupnil. V pismu je stalo, da mora skočiti iz letala točno nad njegovo rojstno vasjo in da mu je dovoljen dopust 8 dni. Mladi ženin je začel na vso moč hvaliti kapetana in od veselja vriskati, četudi ga ni pilot radi ropota motorjev prav nič razumel. Ko so prileteli nad njegovo rojstno vas, se je mladi ženin ves vzhičen spustil s padalom na tla in srečno pristal tik pred cerkvijo. Imel je ravno še toliko časa, da se reši padala. V uniformi pilota je prijel svojo zaročenko pod roko ter stopil v cerkev, kjer je kmalu nato bila poroka. Mlada žena njegova more popolnoma upravičeno trditi, da ji je poslal Bod 'ženina »Iz nebes« v zadnjem trenutku. Vojaška moč Rusije Nemški strokovnjaki trdijo, da ima Rusija 5000 velikih letal in da grade ogromne zrakoplove, ki bodo obsegali 80.000 kubičnih metrov. Do konca 1. 1935. bo imela baje ruska vojska milijon izvežba-i:ih pilotov, 500.000 izvidnikov in 500.000 pilotov za brezmotorno letanje. Glavna moč ruske vojske je v letalih za bombardiranje. Lahka letala za bombardiranje lahko nosijo na krajše in daljše polete do 600 kg bomb, srednji in težki aparati pa do 1600 kg. Najnovejši tip težkega bombarderja lahko vzame s seboj do 6000 kg bomb, saj razpolaga s 6 motorji in doseže 145 km na uro. Ta bombarder je opremljen tudi z dvema topovoma, nosi pa s seboj tudi 8 težkih in 4 lahke strojnice. Po mnenju nemških listov Rusije ni mogoče ogrožati iz zraka z nobene strani. Na severu Itak ni mogoče napadati zaradi polarne klime, na Jugu pa Je Rusija zavarovana, ker je sklenila prijateljske pogodbe s Turčijo In Iranom, dočim ji na zahodu v zraku ne morejo niti Poljska. Vojaški položaj Rusije je dovolj ugoden tudi v Aziji. Od strani Afganistana, Tibeta ali Kitajske ji ne preti nobena nevarnost. Prvi dve državi nimata v vojaškem pogledu nobene vloge, Kitajska pa ima dovolj drugih skrbi. — Amursko oblast in ozemlje pri Vladivostoku brani dobro opremljena armada generala Bliicherja. Nagli vpad Japoncev preko Atnurja se ne zdi verjeten. Zato se more sklepati, da sovjetske zračne sile niso namenjene obrambi, temveč napadu. Vladivostok je danes najmodernejše utrjena In oborožena trdnjava, kjer je zbranih 300 do 400 velikih ruskih letal, pripravljenih vsak čas za napad preko morja na glavna mesta japonske industrije, zlasti vojne, v kolikor leže v območju teh letal. 500 do 600 drugih letal je pripravljenih za obrambo Amurja vzdolž Mandžurije, ki jo na ta način tudi ogrožajo. Tudi položaj Anglije r.a seve-rozapadnl meji Indije ter okoli Perzijskega zaliva in Irana ni preveč zavidljiv, ker lahko ruska letala uničijo petrolejske Morala in barva las Rdečelaske najbolj moralične, blondinke najmanj moralične. Znani newyorški psihoanalitik prof. dr. M i t s h a 1 1 je objavil pred nedavnim v neki ameriški reviji rezultate svojih raziskovanj, ki jih je delal skozi več let in ki se tičejo odnosa med barvo las in moraličnostjo Američank. Ti rezultati so na prvi pogled naravnost presenetljivi. V smislu dognanj omenjenega znanstvenika so rdečelase Američanke najbolj moralične in najbolj nravstvene. Rdečelaskam sledijo potem brinetke, nato črnolaske in čisto na zadnje blondinke, ki so sicer po mnenju navedenega profesorja najmanj moralične, ki so pa obenem tudi najnormalnejše. V kolikor bi mogle Mitshallove lestvice veljati tudi za Evropejke, še ni ugotovljeno. Nič več abesinskega meda. Italijansko-abesinska vojna je povzročila veliko sprememb na mednarodnem tržišču. Med drugim je zmanjkalo na britanskem trgu abesinskega meda, po katerem so Angleži zelo povpraševali. Abesinija je namreč bila Še pred tremi meseci glavna dobaviteljica meda za britansko tržišče. Abesinski čebelar j® zbiral med, ki ga je ogromno po abesinskih planotah, ter ga poceni prodajal angleškim trgovcem, ki so ga s precejšnjimi dobički pošiljali v Veliko Britanijo. Vojna je to trgovino prekinila ir. britanski trgovci poizvedujejo sedaj, kje m na kakšen način bi prišli do tako dobrega in cenenega meda, kakor je abesinski med. Za kilogram kruha 15 let iežke ječe. Te dni je vzbudila veliko zanimanja sodna obravnava v Vancouvru v Sever ni Ameriki. Na zatožni klopi je sedel neki Andrej Sturges, ker je bil obt .žen, da je ukradel v neki peka-ni kilogrv;' kruha. Obsojen je bil na 15 let 'ežlce ječe. V obrazložitvi sodbe ugatavlja sodnik, da ni mogel v smislu zakonov wa-shingtonske zvezne države mileje sod’ti obtoženca, ker je že bil predkaznova>' radi tatvine. s® Cr I Posest VILA. enostanovanjska, solnčna, le-po ležeča, petsobna s predsobo, kopalnico in z vsemi pritiklinami. velik vrt. sc takoj oclda v najem. Stalna sveža z avtobusom št. 1. Informacije v pisarni dr. Juvana, 4829 Sobo odda Udobno opremljeno, svetlo, separirano S0B0 „ s teraso oddam v vili. Koroška c. 99. 4838 SOBO. lepo, zračno, oddam tak°' boljšemu, solidnemu gospo^11. Vprašati v trgovini Krav^-Aleksandrova 13. I Spomnite se CW0 Obiščite Kupim KNJI- tekmovati niti Finska, niti Rumunija. in | vrelce v Iranu. KUPIM HRANILNO ŽICO do Din 30.(RK) »Narodni dom«. Plačam v gotovini. Ponudbe pod šifro »30.000« na upravo »Večcrnlka«. 4839 Prodam MuifamU sodni i 25. — 28. oktobra t FRIZERSKOcBRIVSKI SALON v Mariboru, dobro vpeljan na prometnem mestu ugodno na- j prodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Sigurna bo dočnost«. 4841 ELEGANTNA JEDILNICA iz kavkaškega oreha naprodaj. Mizarstvo Friedel, Slovenska 26. 4840 AFRIK, ŽIMA, vata, žimnice, otomanc, kau-če, naslonjače v veliki Izbiri nudi najceneic Novak, Ve* trinjska 7. Koroška 8. 4285 Strta od bolesti in vdana v voljo božjo sporočam vitm Sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nepričakovano preminul v noči 23. oktobra moj nenadomestljivi soprog, gospod Anton Sancin žel. uradnik Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob 15. un iz mrtvašnice mestnega na magdalensko pokonaiišče Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 28. oktobra ob 7. uri v magdalenski cerkvi. MARIBOR, TRST, dne 24. oktobra 1935. Zalugota soproga Marija. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO. OETELA v Maribofii