^anamezna številka Uit* !'— i fm tr9A>. aHft ^-,rn/v -ji ŠTEV 188 v LJUBLJANI, sreda, IG. septembra 1925. LfcTO li Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. r 1 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j r ,---------- #---------------------- j v . . * UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO; Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ST'TON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 15. ^ za cdg°'or- TELEFON ŠTEV. 552. Račun pri poštnem ček. uradu stev. 13.633. Kapitulacija. Pasic za Radiča. Med političnimi vestmi poročamo o govoru, ki ga je imel v nedeljo na zaupnem sestanku SLS njen šef g. dr. Korošec. Glavna misel njegovega govora je bila, da je Radič s sporazumom z narodno radikalno stranko kapituliral in da je bila ta kapitulacija popolnoma cdveč, ker da je ostalo vse pri starem. Iz St. Radičevega članka v L’ Europe Nouvelle, ki ga priobčujemo na drugem mestu, je razvidno, da \endarle ni sporazum tako navadna stvar, kakor bi ga hotela predstavljati neka naša publicistika. Še bolj jasno pa se vidi iz tega članka, da je sklenjeni sporazum vse prej ko kapitulacija, ker je končal s kompromisom dveh osnovnih misli, ne pa z zmago samo ene misli, iz Radičevega članka pa je razvidno končno tudi to, zakaj niso še praktične posledice sporazuma na vsej črti vidne in da moremo govoriti za sedaj samo še o novi atmosferi, ne pa tudi že o čisto novem delu. Velika dejanja zore pač počasi in posledice se ue pokažejo nakrat v vsej sili. Članek St Radiča je zato že tako močan odgovor na dr. Koroščev očitek kapitulacije, da pravzaprav niti ni več potrebno, da ta očitek še posebej zavračamo. Če storimo to vseeno, potem storimo to zategadelj, ker še vedno plaši ta očitek po Sloveniji in ker nekateri politiki mislijo, da je vsaka zjnaga, ki ni popolna že identična s kapitulacijo. Kaj je predstavljal Radič? — Brez dvoma, da v pni vrsti hrvaško fronto. Ali je ta morebiti danes slabejša ko preje, ker ne izgublja več časa z republikanskimi in drugimi tiradami, ki so mogle pač uplivati na volilne mase, ki pa niso mogle dati nobenega reelnega uspeha ? Ali je mar hrvatska fronta sedaj slabejša, ker je postal politično brezpomemben Pribičevič, glavni nasprotnik hr-vatske fronte? In da govorimo v duhu Radičevega članka: Ali je hrvatska fronta slabejša, ker se hoče uveljaviti v bo-'doče v skupnem delu s Srbi, ne pa v vedno ostrejšem boju s Srbi? Kaj pa bi moglo iz tega vedno ostrejšega boja nastati? Mar popolen triumf hrvatske fronte nad srbsko? Mar je v interesu Hrvatov, da bi od tega usodnega boja bila ogrožena Jugoslavija? Ni veličina politika, da razvname nasprotje do katastrofalne višine, temveč njegova veličina je v tem, da je znal katastrofo preprečiti. Magari za ceno popularnosti! Drugo bistvo Radiča je bilo njegovo seljažtvo. Da je to ostalo nedotaknjeno in da je celo okrepljeno, je izven dvoma. In ravno tako je gotovo, da je tudi socialni program Radičeve stranke danes bližje uresničenju ko preje. Kje je torej kapitulacija ? Davki niso uianjši, krivice niso popravljene, vse je ostalo pri starem, pravi g. dr. Korošec. Kar se tiče davkov, je °6itek tako zgrešen, kakor je bil svoje-zgrešen isti očitek Davidovičevi vladi. V %new meSecu se takih stvari ne da lzpremesniti. Da še niso krivice popravljene, proti temu smo nastopili tudi mi, toda začetek je vseeno že storjen in pričakovati smemo, da ne bo pri tem ostalo. Da pa je ostalo vse pri starem, pa kratkonialo ni re9. Ne bomo govorili o novem duhu, ki si aioer še s težavo, toda nepremagljivo probij« pot v javnost, temveč opozorili bi le na eno konkretno dejanje. Ni Slovenca, ki ne bi znal o škodljivem uplivu gospodarjev Trboveljske na naša gospodarstvo. In vendar ni bilo v Sloveniji stranke, ki bi se upala nastopiti za alovensk* pravice in proti ne- B e ograd, 16. septembra. Sem so prispele vesti, da je Pašič zelo zadovoljen s sestankom, ki ga je imel z Radičem. Nikola Pašič je dejal, da se ue sme napadati po listih St. Radiča, ker je resen državnik širokih pogledov in noben re- gionalist kakor Pribičevič. V vseh svojih razgovorih poudarja Nikola Pašič veliki pomen kolaboracije s Hrvati. Sporazum je popolnoma utrjen in soglasje, obeh vodilnih državnikov je posebne važnosti. Popolno politično zatišje v Beogradu. SAMO TKI/K MINISTRI V BEOGRADU. Beograd, 16. 'sept. V Beogradu vlada popolno politično zatišje, ki bo trajalo, dokler se ne povrnejo ministri. V Beogradu ostanejo samo trije ministri, in sicer trgovinski minister dr. Krajač, železniški minister Radojevič in poljedelski minister dr. Slavko Miletič. V kratkem odpotuje v Subotico minister dr. Krajač, ki bo zastopal vlado na svečanostni proslavi 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Od državnih podtajnikov ostaneta v Beogradu dr* Basarič in dr. Neudorfer. Pričakuje se, da se ministri ne povrnejo kmalu v Beograd in ravno tako se tudi ne pričakuje poslancev, ki odidejo po svečanostih v Črni gori na agitacijo med narod. Ves ta čas bo vladalo popolno zatišje v Beogradu in je zato seveda tudi brez podlage vsako govorjenje o spremembah v vladi. Sestanek zunanjih ministrov Male antante in Poljske. Ženeva, 15. sept. Danes popoldne so se sestali zunanji ministri Male antante dr. Ninčič, dr. Beneš, Duca in poljski zunanji minister Skrzynski na daljši i žavam Male antante, konferenci. Na tej konferenci so razprav- ljali o odnošajih med Poljsko in državami Male antante. Konferenca je posledica stalnega zbliževanja Poljske k dr- IZJAVA BOLGARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA KALFOVA. Žonera, 15. septembra. Bolgarski zunanji minister je podal novinarjem sledečo izjavo. Kakor hitro je nastopila naša vlada, smo skušali vnesti v zunanjo politiko iskrenost, ki je v skladu z idejo miru in zbližanja. (Papir je v resnici potrpežljiv. Op. ured.). V prvi vrsti pa smo skušali doseči zbližanje s kraljevino SHS. Mislim, da smo kljub vsem nasprotnim vestem v časopisju, podali za to dovolj dokazov. Kar se pa tiče sporazuma, ki je bil sklenjen v Jugoslaviji, se ga moramo samo veseliti, ker sporazum ne krepi samo položaj države SHS., temveč služi tudi kot dober vzgled treznosti. Kar se tiče balkanskega aibitražnega pakta, moram ponoviti, kar sem že dejal, da je Bolgarska že odobrila protokol obvezne jurisdikcija mirovnega sodišča. Bilo bi v veliko korist, če bi kdo od naših sosedov sledil našemu primeru in odobril protokol. Kalfov je nato dejal, da se je v prisotnosti dr. Ninčiča seznanil s St. Radičem, ki je naredil nanj zelo dober utis. Nato je govoril Kalfov zelo simpatično o Hrvatih in o zbližan ju Bolgarske z Jugoslavijo. Naj bodo besede Kalfova še tako lepe, naše mnenje je, da ne more biti z vlado Cankova nobenega zbližanja, ker jugo-slovenski narod se ne more in ne sme pogajati z vlado, ki je ubila na tisoče bolgarskih zemljedeleev in ki vlada le s pomočjo barbarskega terorja. POT MINISTROV V ČRNO GORO. Beograd, 16. septembra. Minister Trifunovič odpotuje preko Zagreba v Split in od tam z ladjo v Kotor. Z njim potuje tudi predsednik skupščine Trifkovič. Po isti poti se bodo odpeljali v Cetinje tudi ministri Maksimovič, Stojadinovič, general Trifunovič, Marko Gjuričič in Velja Vukičevič. Minister za agrarno reformo Pavle Radič se je odpeljal včeraj v spremstvu podpredsednika HSS Pre-davea in nekaterih poslancev v Zagreb, odkoder odpotuje preko Splita v Cetinje. V Splitu bo pričakovala ministre ladja »Kumanovc«, ki jih prepelje v Kotor. KONFERENCA RADIKALNIH MINISTROV. Beograd, 16. septembra. Včeraj se je vršila v kabinetu ministra zunanjih zadev konferenca radikalnih- voditeljev. Konference so se udeležili predsednik skupščine Trifkovič, pomočnik zunanjega ministra Markovič in minister ver Trifunovič. Konferenca je trajala pol ure in je veljala svečanostim v črni gori. Izdelana so bila zadnja navodila za cetinjske slavnosti. Govorilo pa se je seveda tudi o politični situaciji. SREBRNI VENEC MESTA FODGORICE. Sarajevo, 16. septembra. Ob priliki prenosa kosti Njegoša položi mesto Podgorica srebrni venec, ki je bil izdelan v Sarajevu. upravičenim zahtevam Trboveljske. Nobenega dvoma ni, da bi zato naši denarni zavodi prišli popolnoma pod upliv Trboveljske in da bi ta družba obvladala vse naše gospodarstvo, če bi ostala prejšnja vlada ali če bi se HSS ravno tako ponašala v tej stvari ko SLS. Če je danes položaj čisto drugačen, je to zasluga HSS, ki je uporabila politično moč naroda tako, kakor je ta pričakoval. Ne tajimo, da ni to še dolgo vse ono, kar pričakujemo od sodelovanja HSS r vladi, toda *a prvi mesec je to mnogo. In brez olep^anja rečemo: Tudi če bi HSS kapitulirala, smatramo kapitulacijo pred srbskim narodom za. neprimerno manj težko, ko pa kapitulacijo pred Tr- boveljsko premogokopno družbo. Ni za narod važno, katera gesla izpoveduje kaka stranka, temveč kako jih izvaja. Kaj nam pomagajo deklamacije o slovenski samostojnosti, če se pa ne moremo oprostiti niti gospodstva od ene tuje družbe. Na to naj odgovori SLS in šele potem bodo imele njene besede o neodjenljivi borbi veljavo. Dokler pa trpi, da mora Slovenija plačevati milijone za predragi piemog, dokler trpi, da se s tem denarjem osvajajo naiSi denarni zavodi, tako dolgo je očitek kapitulacije iz ust SLS deplasiran. Treba najprej e dejanji pričeti pri sebi, potem pridejo žela na vrsto očitki na naslov drugih. Zasedanje Zveze narodov. Ženeva, lo. sept. Na današnji seji Zveze narodov je predlagal francoski delegat Loucher, da izvoli zasedanje Zveze narodov posebno komisijo, ki naj pripravi vse potrebno za sklicanje svetovne mednarodne gospodarske konference. Varnost narodov se da doseči le z gospodarskim mirom, ki pa je zopet ustvar-1 j i v le, če se urede gospodarski odnošaji med narodi. Treba odstraniti vse ovire gospodarskemu zbližanju narodov. Lou-clier je nato govoril o sanaciji Avstrije in Madžarske ter izjavil, da so bili doseženi presenetljivo dobri rezultati. Nujno je, da se prične z obnovo vsega evropskega gospodarstva.. PREDAVANJE ST. RADIČA V ŽENEVI. Ženeva, 16. septembra. Stepan Radič bo predaval na ženevski univerzi o temi: "Demokracija v moderni diplomaciji..; Dosedaj sta imela predavanja angleški zunanji minister Chamberlain in francoski zunanji minister Briand. STJEPAN RADIČ ODPOTUJE V PARIZ. Ženeva, 15. sept. Po zaključku VI. zasedanja Zveze narodov odpotuje Stjepan Radič v Pariz, kjer ostane osem dni. AVSTRIJSKI POSLANIK HOFFINGER 0 TRGOVINSKI POGODBI. Beograd, 16. sept. Povodom podpisa trgovinske pogodbe z Avstrijo je podal avstrijski poslanik Hoffinger daljšo izjavo. V tej izjavi povdarja, da so s podpisom trgovinske pogodbe stopili trgovinski odnošaji med obema državama v novo fazo. Sedaj šele nastanejo res normalni odnošaji med obema državama. Nato je podal Hoffinger kratko zgodovino dosedanjih odnošajev. Prva trgovinska pogodba je bila sklenjena 1. 1919 in se je potem vsako leto avtomatično podaljšala za eno leto. To stanje ni moglo večno trajati, ker je bilo na škodo vsem. Poleg trgovinske pogodbe je bilo sklenjenih tudi več konvencij, ki so posebne važnosti za obmejni promet. PRED IZVAJANJEM AGRARNE REFORME. Beograd, 16. septembra. V ministrstvu za agrarno reformo je izdelan pravilnik za fakultativni odkup zemlje. Enako je izdelan pravilnik za ureditev agrarno-reformnih odnošajev v Južni Srbiji. Gotov je udi pravilnik o kolonizaciji. Vsi ti pravilniki bodo podpisani po črnogorskih svečanostih in stopijo potem takoj v veljavo. NA MAROŠKI FRONTI ZATIŠJE. Pariz, 16. septembra. Na fronti v Maroku vlada mir. Francozi popravljajo svoje postojanke, Rifani pa koncentrirajo svoje čete. INŠPEKCIJSKO POTOVANJE DR. NI-KIČA V BOSNO. Sarajevo, 16. septembra. Minister za šume in rude dr. Nikič pride danes v Sarajevo, da pregleda tamikajšnjo direkcijo šum in rud. Ob tej priliki so imeli interesenti lesne industrije sestanek, na katerem so izdelali spomenico, v kateri so izražene njihove želje. Dr. Nikič se bo ž njimi tudi osebno razgovoril. Obiskal bo tudi direkcijo gozdarskega podjetja »Dobrljin«. KOVANI DENAR. Sušak, 16. sept. Jutri pride na Sušak francoska ladja t 10 vagoni kovanega denarja po 2 in 1 dinar. Stjepan Radič o sporazumu. 1 Speclaior: V včerajšnji številki smo že na kratko poročali o članku, ki ga je napisal Stjepan Radič za list »L’ Kurope Nouvelle;, ki poroča samo o delu naše delegacije. Ker je Radičev članek nad vse važen in zelo globok, smatramo za potrebno, da ga priobčimo v celoti. Članek se glasi: listi dan, ko smo podpisali srbsko-hr-vatski sporazum, smo obrnili eno stran naše zgodovine. Zdi se mi, da še ni dovolj povdar-jen definitivni značaj tega dogodka. Nobenih rekriminacij ni mogoče več ponoviti, da bi se oživeli konflikti, ki že pripadajo preteklosti. Hrvati in Srbi so živeli večno ločeno. Sedaj je potrebno, da se boljše spoznajo: vsled tega je potrebno delo iskrenega informiranja, točno in pošteno delo, ki bo zgradilo vezi vzajemnega zaupanja. Načela, na katerih sloni naš program, so silno enostavna. Mi smo se lotili rešitve vprašanj, ki so nas ločila, mi smo očistili tla za sporazum in potem definirali praktičen način za sodelovanje. Stališče nas Hrvatov je bilo ugodno za federativno državo. Toda mi smo dobro znali. da so Srbi in g. Pašič proti federalizmu, ne zato, ker je to hrvafska tvorba, temveč ker zmanjšuje suvereniteto države. Za g. Pasica pa je bila suvereniteta države nad vse. Ta njegova suvereniteta je vsebovala unitarizem in relativno centralizacijo. Pri nas pa je narod, seljački narod nad vse. To je tudi razlog, da smo prišli mi takoj v sklad s povojno ideologijo, s pacifizmom mednarodnega značaja, z decentralizacijo v notranjih zadevah. Nasprotno pa nikdar nismo hoteli avtonomije s separatističnim ciljem. Naša namera je bila samo ta, da ustvarimo novo ustavo, toda ne v duhu, ki bi bil Srbom nasproten. Toda g. Pašič ni bil na tem stališču, ker je smatral, da bi mogla revizija ustave zrahljati solidarnost države. V tem je bila v glavnem razlika v naših naziranjih. Pri vsem tem pa smo imeli en skupen temelj in ta je bi! socialnega značaja. Srbska radikalna stranka je seljačka stranka. Seljački značaj stranke jo je svoje-časno dvignil proti dinastičnemu absolutizmu Obrenovičev. fsti seljački značaj je bil vzrok, da smo sprejeli republikanski ideal, s katerim smo /c borih proti tujemu vplivu in mogli r.a Krvatskem izločiti vpliv habsburškega mo-narhizma. Toda ta republikanizem je bil za nas samo oblika: vsebina mu je bila seljačka demokracija. Po svojem bistvu je bilo to stremljenje po miru. Kadar govorim o stremljenju po miru, govorim o krepkem pacifizmu in ne o defetizmu, govorim o pacifizmu, ki nam edini more zajamčiti sigurnost, (iospod Pasič je hotel imeti sigurnost jaz pa sem hotel mir. Pustili smo ob strani besede in prešli v stvar samo. smo spoznali, da imamo Srbi in Hrvati iste ideale in iste skrbi. Ali da se bolje izrazim: naši ideali se spbpdlnju-jejo in harmonizirajo. Država se ne sme boriti proti narodu in ne narod proti državi. G. Pašič hoče en velik narod, ki bi se naslanjal na zaveznike. To je logično in potrebno. Toda, da je narod močan, mora biti zadovoljen, mora biti administracija poštena, izkušena in moderna. Srbska politika, to je politika državnega preudarka. Treba pa jo izpopolniti s politiko socialne solidarnosti, pravice in urejene svobode, kakor je nasa. Ko smo Srbi in Hrvati dognali, da gremo z raznim mišljenjem k skupnemu cilju, nam ni preostalo ničesar drugega, ko da najdemo metodo, kako bi skupno prišli do tega cilja, , Ta metoda se je nudila sama od sebe; bila ! je to kolaboracija v javnem življenju, edin način, da se spoznamo in razumemo. Razen t tega je bilo tudi potrebno, da prevzamemo odgovornost za vlado. Ni bilo dovoljeno stranki, ki predstavlja en narod — in HSS predstavlja gotovo ves hrvatski narod — da se omeji na politiko opozicije. To je vloga : za majhno stranko in ne za stranko, za katero so milijoni kmetov. Bilo je zato potrebno, da najdemo pot, ki nas povede k vladi. Po tej poti nismo mogli iti drugače, ko da priznamo vidovdansko ustavo. V tem oziru pa je zadostovalo, da odnehamo od trdovratnega zahtevanja po takojšnji reviziji ustave. Moramo se razumeti: Ne pravimo, da ni v ustavi členov, ki jih ne bi bilo treba iz-premeniti. Toda mnenja smo, da so te spremembe stvar izkušnje in ne programatične ideologije. Do teh izkušenj pridemo edino na vladi, edino na vladi moremo izpopolnili in korigirati psihološko metodo z empirično. Mi bomo revidirali ustavo — čez eno leto. j čez tri leta, rok ni važen — toda na praktični j podlagi, na podlagi izkušnje. Pred vsem ho- j čemo izpopolniti parlamentarizem: tu so ! potrebne hitrejše metode dela. Parlament mora biti avtentična slika naroda. Nočem s tem reči, da mora biti slika vseh nijans inteligence, ki je sama po sebi revolucionarna. Temveč on mora biti izraz narodnih potreb in stremljenj, ustvarjajočih in konstruktivnih idej in da vrši delo, ki odgovarja pravim ide- , alom naroda in njegovim potrebam. Te potrebe naroda bi se mogle v bistvu reducirati ; na sledeče: j I. Ureditev prometa: a) med jadranskimi pristanišči; b) med Primorjem in zaledjem; c) med Jadranom in Podonavjem. II. Izboljšanje fiskalne uprave ne samo z i upravnega stališča, temveč najpreje s sta- j lišča razdelitve davčnih bremen in po za- j htevah proračuna. Hočemo produktiven pro- j račun. Potrebno je, da se o tej besedi spo- ; razumemo. Na primer vojaški izdatki so pro- : duktivni, če nas tako oborože. da nam jam- j č;jo sigurnost. V tem ni nobene skupnosti ; 7. militarizmom. Mi moremo kmetu zmanj- j sati breme, ker je njegovo delo pri obdelo- ! vanju zemlje plodonosnO in ker bi to olajša- j oje pomenilo slednjo. na račun katere bi i našli nova sredstva za oborožitev in material. ' III. Izpopolnitev parlamentarnega ustroja j v smeri povečanja narodne suvercnitete. Ne i ere tu za tem, da se da več prostora politič- • nemu individualizmu, temveč da na spret- , no poviša vpliv seliačke demokracije na ra- ■ čun poklicnih politikov. To je duh sporazuma, ki smo ga sklenili j s srbsko radikalno stranko, ki je gospodar- j sko, politično in številno pinvi predstaviteli 1 srbskega naroda'. S svojo obšimosljo, s svojo gibčnostjo in j neomejenimi možnostmi praktične uporabe j ni ta sporazum efemema kombinacija med i dvema strankama, temveč je definitivna podlaga politike Srbov. Hrvatov in Slovencev in dosledno tudi naše države. Nato piše St. Radič o svojem naziranju glede problemov Zveze narodov. Ta del članka objavljamo med političnimi vestmi. Cijonizem in manjšinsko vprašanje, V zadnjem času je zavzelo cijonističao gibanje tako širokega razmaha, da je slep, kdor ne vidi nastajajoče politične tn emično-nacijonaine formacije židovskih vrst v Evropi. O tem nam pričuje tudi pravkar na Dunaju končani mednarodni cijonistični kongres, čegar idejne posledice se pokazujejo prav intenzivno tudi med židovstvom v naši kraljevini. Cilji cionizma so znani: osigu-rati Palestino židovski naciji v političnem, ekonomskem, Socialnem in kulturnem pogledu. Učenci velikega Theodorja Herzia so z vsemi sposobnostmi židovske rase pridno na delu, da izvedejo smeli načri zopetne osvojitve Palestine, in ker je znano, da' stoje za cijonističnimi cilji najvplivnejši finančniki Amerike in Anglije, — da ne pozabimo Žida Baliourja, . ki je 1. 1917 s svojo deklaracijo sprožil celi kompleks medsebojno povezani« problemov — je jasno, da bo militantni cijo-nizem prej ali slej dosegel svoj postavljeni cilj. Cijonietično vprašanje je za nas arijske Južne Slovane^ načelne važnosti. V neštetih člankih se je že povdarjak), — zlasti pa Beograd se je odlikoval s takim tonom — da ustava ne pozna nikakih predpravic nekih državljanov, ker smo pred zakonom vsi enaki.'Ni treba posebej razlagati, da so naše vlade čestokrat aplicirale ustavo iako, kakor je to pač odgovarjalo strankarskim interesom. Narodne manjšine imajo po ustavi kakor v smislu mednarodnih obvez pravico do lastnega šolstva. Le-tem je n. pr. Pribičevič kratil manjšinsko šolstvo, kolikor se je dalo. Udaril je tudi po konfesijonalnih šolah, če so bile katoliške ali evangeljske. Ni se pa — izvzemši par slučajev, kjer je preganjal hr-vatske Žide radi pripadnosti k -separatizmu — dotaknil židovskega konfesionalnega šolstva. In vendar je bilo in je še vedno to vprašanje načelne važnosti. Kakor obsojamo znano prakso napram Nemcem, Madžarom in drugim narodnim drobcem v naši državi, tako se istočasno po vsej pravici upiramo protežiranju konfesijonalnih institucij našega židovstva. Razlog je jasen in se ne da ovreči: velika večina židovstva v Jugoslaviji simpatizira s cijonizmom in ga formalno in financijelno tudi podpira. S tem prehaja židovstvo oficijebio v tabor narodnih manjšin. Cijonist ni več aklimatiziran Hrvat ali Srb — pri nas Slovencih nimamo avtohtonega židovstva — temveč »nacijonal.no zaveden sin izvoljenega ljudstva. In tu nastane vprašanje: Ali ima to »manjšinjsko« židovstvo kakršnekoli privilegije, ki je stavijo nad ostale narodne manjšine? Ne, nikakor ne! je odgovor in zelo žalostno je, da naši strankarski forumi tega vprašanja no novem dejanskem položaju že niso načeli. Če je naša prosvetna politika usmerjena v smeri asi- f milacije narodnih manjšin — ker pa ue vzdrži v vsem kritine — potem manjšinsko židovstvo ne sme tvoriti nobene izjeme. Dvojne prakse mora biti konec, da se zagrebški in beograjski krivonosci ne bodo smejali poštenemu švabskemu kmetu v Voj-^ako mu ministrska objestnost ruša ognjišče izolirane kulture, dočim se v židov-kih konfesijonalnih šolah Širita neovirano duh in misel o zavoje vanju arijske rase potom sistema, ki se skriva za »izraelitsKo bogoslovno opštino . Židje so razvili prapor cijonizma. Nikakor se naj ne čudijo, če jih bo nežidovslti element vsled tako zavzetega stališča presojal. Kot narodna manjšina nimajo i,: ne morejo •■meti posebnih pravic. Tudi njihova taktika jih ne sme rešiti pred enakopravnostjo. Mnogi Židje so namreč veliki »Hrvati« (ali »Srbi-, kakor kaže), so včlanjeni v separatističnem Sokolu, darujejo mnogo zn hrvatske narodne svrhe. kar je vse namenjeno za naivno javnost. Na tihem pa so pristaši cijoaiz-ma. Ta igra je vseskozi nemoralna. Banatski Nemec ni v tako srečnem položaju, da bi se mogel žerirati hkrati kot ognjevit Srbin, ker mu tega povrh ne dopušča morala. Naše stališče napram židovstvu je jasno opredeljeno. Nismo nikaki antisemiti ha-kenkrenzlerskega kalibra, izzvani po sijajno organiziranem židovstvu pa smo prisiljeni, strniti svoje vrste v obrambo slovanskih interesov, ki pa niso zgolj ekonomsko-socijal-nega, temveč tudi kulturnega značaja. Kolikor je židovstvo konstruktivno: svoboden mu razvoj. Priznati se. jim morajo vse velike lastnosti njihove rase, saj so med največjimi geniji evropske kulture in civilizacije židovska imena na prvem mestu (Disraeli, Berg-son, Heine, Herzl, Mahler, Einstein itd.), toda s tem ni rečeno, da mora biti ravno Jugoslavija, kjer je takih židovskih genijev presneto maio, pravcati eldorado merkantilneg* •čiiutstva, v katerem najboljše židovske lastnosti (kultura srca, humanizem, socialno čuvstvovanje, etika itd.) niso razvite. Vprašanje revizije našega stališča napram židovstvu je podano. Naravnost škandalozno pa je. da se s tem problemom ni pobavila niti ena naša politična stranka. Valu cijoniz-ma bo treba zoperstaviti trden jez evropskega odpora v obliki nadstrankarske, nadkon-fesijonalne evropske zajednice, ki bo veljala tud: na trgovskem polju. Ni nam treba napovedovati borbe, ker je »antisemitizem« tako diskreditiran, da je dejal neki dunajski šmok: »D er Antisefnitismus \viire ein ganz eintragliches Gesehaft, v/enn es ein Jude iibernehinen vriirde« ... Ergo: obramba naših interesov bi bila stvar narodnega sveta, ki po zaslugi naših dičnih političnih strank-še danes ni vzbujen k novemu življenju. Politične vesti. _ Radičevo stališče d« problemov Zveze i žejo nadležno ljubosumnost, ki je podobna narodov. V svojem Članku piše St. Radič, da j veliki ambiciji. Duh velikih narodov, kakor je absoluten pristaš protokola. Definicije gg. j ga spoznavamo po njihovih državnikih, iz Mac Donalda in Pninleveja so najsrečnejše \ njihovih revij in njihove politične litera-in najpopolnejše. In tudi to. kar je dejal . jure. more biti pravi inspirator malih naro- Painleve o Ameriki, je pravilno. Amerika r- *---------- 1 —- ima mnogo reči, katerim bi se morali čudili. Angleška izriva k spoštovanju. Toda to ne zadostuje. Treba poleg tega zvezati sugestije Moderniziranje Maribora. Zadnjič smo omenili, da se nahajamo v Mariboru pred novim gradbenim gibanjem m t navedli tudi nekaj neodpustljivih pogresk. ki so se storile pri dovolitvi nekaterih no- ; vih zgradb. To vprašanje, kakor tudi sp I oj: vprašanje moderniziranja Maribora, zasluži i gotovo posebno razmotrivanje, zato se mi zdi i potrebno omeniti vsaj nekaj najbolj perečih i zadev. Preidimo takoj in medias res. Nedavno so poročali časopisi, da »e bo morala Gotzova pivovarna preseliti iz sredine na periterijo mesta. Nek mariborski list je pri tem omenil, da je ta zahteva neumestna, ker je tam zaposlenih krog 200 naših delavcev. To nas je presenetilo, ker nikakor ne moremo razumeti, kaj ima premestitev te tovarne opraviti z delavci? če se tovarna premesti iz sredine na periferijo, bo potrebovala delavce ravno tako, kakor jih potrebuje v sredini. Interes mestnega napredka in še prav posebno higijene in zdravstva zahteva na vsak način, da se to veliko podjetje s celo vrsto dimnikov, ki smradijo okolico, preloži na periferijo. Sedanja Gotzova pivovarna ovira gotovo vsako reguliranje m mo-dermiziranje sredine Maribora-in ubija ves lepi i zgled palače velikega županstva, panka na Jugoslovenskem trgu, Prešernove, Razlagove in Maistrove ulice, da o pročelju na Aleksandrovi cesti niti ne. govorimo. Tovarna se mora čimpreje premestiti. Brez tega regulacija Maribora sploh m mogoča. Drugo poglavje tvorita obe dravski nabrežji. Čudno je, da še nikomur m prišlo na misel, da ta del mesta nikakor ne more osta-ti v sedanjem skrajno žalostnem stanju. K e-gulacija dravskih nabrežij je eden najbolj perečih problemov bodočega Maribora, ra nabrežja bi dala mestu lahko najlepša okras ra najprijetnejša šetališča, za katera bi nas moralo zavidati vsako drugo mesto. Vem, da ae to ne da izvršiti niti v enem niti v desetih letih to pa še ne opravičuje mnenja, da ni sploh nič treba storiti. Treba je izdelati načrt za regulacijo dravskih nabrežij in potem postopkoma, leto za letom izvršiti kos tega projekta. H malega raste veliko! Tu bi tre-balo najprej uravnati in obzidati obe nabrežji, nad zidovi pa zgraditi cesto in zasaditi drevorede. Polagoma bi se na kopni strani teh cest in drevoredov, kjer stoje sedanje stare razpadajoče hiše in bajte, tovarne itd., zgradile lepe ravne moderne stavbe in dobili bi vsaj na levem bregu krasen Maribor, 17. septembra. j kej od železne brvi pod Studenci do Melja, 'j Na desnem bregu, ki je za zidanje prestrm, j bi se napravil nad spodnjo cesto ob Dravi in zgornjo (Ruško in Pobreško cesto) viseča park z lepimi nasadi in stezicami. Vse mesto bi s tem pridobilo 100% na svojem iz-gledu. Nad Dravo stoji med Tattenbachovo, Cvetlično, AValdenreirierjevo in Vošnjakovo ulico velik prazen prostor, na katerem so sedaj vrtovi. Tam se baje misli v bodočnosti postaviti Sokolski dom. Mnenja smo, da bi se ta prazen prostor ne smel zazidati, ampak preurediti v trg z malim parkom. Ko bti se zgradile še na spodnji strani Tattenbachove ulice hiše, bi bil to krasen,- sploh najlepši mariborski trg. Tudi gorenji del Glavnega trga ba bilo treba izpopolniti z zazidavo sedanjih stavbišč in grobelj. Tu bi se moralo postaviti dalje pokrito tržišče za branjevke. Spodnji del Glavnega trga bi bilo treba uravnati, tako da bi se sedanja kotanjasta tla izravnala. Pereče je vprašanje kopališča na Dravi. Sedanje ne odgovarja potrebi in tudi sploh ne spada na to mesto, ki se mora preurediti v kej. Kopališče bi se moralo urediti na Felberjevem otoku, kot je to bilo že svoje-časno projektirano. Do otoka bi se moral zgraditi z obeh srtrani most, njegova sredina bi se pa spremenila v kopalni bazen, posuit z drobnim peskom. Ob gorenji zaitvoraici, 'kjer bd voda dotekala, bi se lahko postavila naprava za češčenje. Tako bi dobili v bazenu čisto vodo, ki bi bila tudi mnogo bolj topla kot ona v Dravi. Posebno poglavje tvori vprašanje mariborskega tramvaja. 0 tem se je že toliko go: vorilo in pisalo, ostalo pa je vedno le pri tem. Lansko leto je dobila občina ponudbo od znanih ftkodovih tvornic, ki so bile pripravljene na svoj račun zgraditi tramvaj. Zakaj ni sprejela te ponudbe, ne ve nihče. Poleg tega pa je treba tudi še tlakovati veliko število zelo prometnih ulic, izpopolniti kanalizacijo, električno razsvetljavo, ki tudi sedaj še ni zadostna itd. Ali misli občina na vse to? Izgleda, da ne. Vsa naša mesta so zadnje čase najela naravnost ogromna posojila v svr-ho regulacije in modernizacije, tako Osijek, Niš, Split, Skoplje, Pančevo, Zagreb in razna druga. Skrajni čas je, da #e zgane Hudi Mam-bor. Od mestnih očetov zahtevamo malo več širokopoteznosti in manj malomeščanskega samozadovoljstva. —T- ~'JK inteligence in interesov s sugestijami čustev, ker samo srce ima občutek za pravico. Inteligenca jo vlada in praktično izvaja, toda občutek jo inspirira. Človek, ki se ne upira socialni neenakosti, ni in ne bo nikdar velik državnik. Rešitev mirovnega problema ne bo dosežena od naroda, ki izjavlja, da je desinteresiran v poslih starega kontinenta. Vloga Ahila je razumljiva le v epopeji. Ona pa ni razumljiva na internacionalni pozor-nici, kamor jo kliče njeua dolžnost. Če nas Amerika pozivlje, da omogočimo Nemčiji vstop v Zvezo narodov, ona sama pa se odmika, potem je nepojmljivo ponašanje, ne 'naroda, ampak ameriške politike. — Skoraj isto bi mogel reči tudi za Veliko Britanijo. Toda g. Chamberlain je drugače govoril po vsebini in formi v parlamentu in drugače tu. V Londonu je govoril ko Evropejec iz predvojnih časov, tu pa kot Evropejec po vojni. To je evolucija in perspektiva, ki nam daje mnogo nade. — Tega leta ne bomo doživeli velikih dogodkov. Vedno bolj pa se spoznava, da je edin način, da ustvari Zveza narodov trajno delo v tem, da uresniči svoj naslov. — 'Vprašanja o narodnih manjšinah ostanejo na dnevnem redu- To je razumljivo. Na za-padu je država identična z narodom. \ vzhodni Evropi pa je vprašanje manjšin vpra- dov. In ravno v Ženevi se to vrši najbolj srečno in najbolj učinkovito. — Govor g. Korošca V nedeljo se jo vršil v Ljubljani protestni shod SLS proti odlaganju ljubljanskih občinskih volitev. Na tem shodu je dal obširno politično poročilo g. dr. Korošec, in v temu je bil tudi bistveni pomen shoda. G. dr. Korošec je pričel svoj govor s primero, da je sporazum med NRS in HSS čisto podoben »sporazumu*:, ki ga stori popotnik z roparjem, ko mu izroči pod grožnjo smrti zlato uro. Je to kapitulacija in ravno tako kapitulacijo da je zagrešil tudi Rajič S svojim sporazumom. Slovenska ljudska stranka pa da taka kapitulacije ne more*storiti in iti more samo s tistim, ki upošteva slovenski program. Odpor proti sporazumu da je tudi v Radičevih vrstah velik in HSS da drži skupaj samo ta misel, da bo prevaril Radič radikale. SLS pa ne bo kapitulirala in se ne bo udala sirenskim glasovom, ki prihajajo iz Slovenije in iz Beograda. Pravi sporazum še ni pokopan, ker tudi še ni likvidirano hrvntsko in srbsko vprašanje. Sploh da je ostalo v bistvu vse pri starejn. Davki se izterjujejo še v večji meri ko preje in bobni pojejo, kakor še nikoli. Tudi krivice, ki so se godile pod prejšnjim režimom, niso popravljene, pa čeprav so se iz.vršile le iz političnih nagibov. Krivice so se godile, da bi se ljudje prisilili, d« odstopijo od svojih programov. Toda to se nikdar ne bo zgodilo, ker ljudje vztrajajo in »e za nobeno VMivuui ' r r < _ i _ ’ , v vr • j UUU, Kcl JjUUjlD V/,lj djclju IM “v7 iiDuniiv šanje narodov, ki nimajo lastne države, oj- ( nočejo odreči svojim idealom. Vse, kar dn nremakmtev mej ni re- -_______________________________. i . na je dokazala, da premaknitev mej šila vsega problema. Potrebna je pravična notranja politika s socialnega in kulturnega stališča. Torej, dobro urejena notranja politika je predpogoj pravični mednarodni politiki in konsolidaciji miru. Če je notranja politika takšna, kakor mora biti, potem ni v državi niti gospodarjev in niti podjarmljenih narodov. Obstoje samo ljudje, ki«raz-umejo situacijo, in ljudje, ki je ne razumejo. Učitelj je samo toliko učitelja, kolikor zna odstraniti zapreke. Če pusti, da ostanejo, potem sam zmanjšuje obseg svoje avtoritete. Umetnost pomirjenja narodov zahteva, da se narodi medsebojno spoznajo. V tej smeri se kaže Zveza narodov kot šola. Ona pomaga vladam, da bodo čim preje rešene šolskih poizkusov in da bodo razumele, da izvira zlo, proti kateremu se bore, iz slabih informacij in ne iz slabe volje. Kljub temu pa bo doba šolanja trajala še nekaj časa. V tej dobi bomo imeli dva izkušena profesorja: Francijo in Anglijo. Ti dve državi živita na svetovni pozornici, s katere so razumljivi principi in posledice dogodkov. Pravim, da sta Francoska in Angleška naša prava učitelja-Razumite pravilno besedo učitelj, ki pri m ni ne pomeni nobene besede o varustvu gospodstvu. Imamo pregovor, ki »e g • Samo iz velikega gozda pridejo vehki levi. Majhni narodi so neizkušeni ra. pogosto ka- je nova vlada obljubljala glede samouprave da so same prazne obljube. Občine so brez županov, v Bosni so noče formirati občin in drugod so vladni komisarji. Celo Ljubljana Je brez avtonomije. SLS zahteva takojšen razpis ljubljanskih občinskih volitev, pa naj te končajo kakorkoli. SLS hoče dalje zakonodajne samoupravne pokrajine (avtonomija je torej pokopana, op. ured.). Nato je govoril dr. Korošec obširno o kulturnem boju, ki da ga je pričela vlada UR. Ta kulturni boj da je popolnoma nepotreben, ker ima država veliko bolj važne stvari. Ostro je nastopi) dr. Korošec proti besedam prosvetnega ministra, da je dr. Jeglič črna točka Slovenije. Moti se vlada, če misli, da je to mogoče, da bo v Jugoslaviji vodila kulturni boj, v Vatikanu pa sklepala konkordat. Do tega ne bo prišlo, če se ne bo kulturni boj v Jugoslaviji nehal. Končno je dr. Korošec še enkrat naglašai. d« je ostalo vse pri starem iu pozval navzoče, da vztrajajo v boju. Ko sta govorila še' dr. Stanovnik irt posl. Kremžar, so bile sorejete resolucije, v katerih se' izreka poslancem SLS zaupnica in jih poriva, da vztrajajo v borbi tako dolgo, dokler ne pribore slovenske samostojnosti (!). Končno se zahteva razpis ljubljanskih občinskih volitev. Shod je bil nato zaključen in ni rodil onega uspeha, kakor so ga prireditelji pričakovalL Dnevne vesi s< PO STAREM RECEPTU. Včerajšnja ljubljanska jutranja dnevnika sfta se zopet enkrat proslavila. V >Jutru< je izšel uvodnik v proslavo soiage SDS pri občinskih volitvah v Devici Mariji v Polju, v »Slovencu , pa je bila sporočena bralcem sijajna zmaga SLS pri ravno Wtih volitvah. Tako je zopet oživela stara uavada, da so pri volitvah zmagali klerikalci 111 liberalci, .da so napredovali eni ko drugi, 'feprav je velik odstotek volilcev ostal doma ju s tem povedal, da se ga ne lič«jo ne eni iu ne drugi. Da izpopolnimo zmagoslavne vesti, moramo pripomniti, da so najbolj napredovali pri občinski]) volitvah v D. M. v Polju kmetijci. «i »o nastopili skupno s šušteršičijanci. Za-f . 1 ,ega je tudi po starem receptu njili toumf najmanjši. 'oda zdi se nam. da pripravljajo volilci nov recept in da se bo kaj kmalu nehala k° bodo i volitvami zadovoljni vsi. Ne bo več dolgo šlo po starem receptu. — Namera, clatisu-, na madžarskih univerzah. Na madžarskih univerzah je uveden že dalj časa numerus clausus. Stvar je navidez enostavna. Kljub temu pa se v praksi različno razlaga. Na budimpeštanSki univerzi je smelo bili samo 5% inskribiranih slušateljev Židov, d oči m so računali na univerzah v prosinci teh 5% od maksimalno dovoljenega števila slušateljev. Zalo je zahteval budimpe-štanski profesor, oftalmolog dr. Kairl Hoor, eden od voditeljev gibanja za -zaščito rase, da izda madžarsko prosvetno ministrstvo glede računanja te kvote enoten predpis. Minister prosvete je sedaj odločil, da se ima teh 5% odslej tudi na univerzah v provinci računati od dejanskega števila slušateljev, ne pa od maksimalno dovoljenega. S tem se bo zmanjšalo v provinci število inskribiraniih slušateljev. — Maščevanje odklonjenega. Pri Palermu • sa je pripetila te dni romantična tragedija I ugrabljenja. V pristavo posestnika Dilorenza je udrlo deset s puškami oboroženih maskiranih mož, ki so odvedli 1(3 letno hčerko. Njen brat se jim je zoperstavil, I napravi v*odi sla bila kralj in kraljica z navdušenjem 'prejeta. V neki vasi so jima prinesli ljudje -*lja. Kralj in kraljica sta se z ljudstvom prijazno razgovarjala. Ameriški publicist v Beogradu. V Beo-grad je prispel 7,na ni ameriški publicist in ^jalelj Jugoslovenov g. Gordon Smith. V Jugoslaviji ostane mesec dni, nakar se vrne v Ameriko, kjer bo imel več predavanj o svojem bivanju med nami. — Krakovski akademski pevski zbor. Sre-3i oktobra obišče Beograd Krakovski akademski pevski zbor ter priredi dva koncerta. . pevski zbor je bi! že pred letom dni v ‘>eogradu ter je imel velik uspeh. Krakovski tkademski pevski zbor je ustanovljen leta 1386 ter je eden od najstarejših in najboljših poljskih pevskih zborov. Na zletu vseh poljskih pevskih društev leta 1911 v Lvovu je aduesel prvo nagrado. Prvo nagrado je dobil 'udi na mednarodnem kongresu v Amsterdamu 1. 1923. — Kongres zdravnikov y Dubrovniku zaključen. l‘o dvadnevnem zasedanju je bila Sprejeta na zdravniškem kongresu resolucija, s katero se naroča v imenu delegatov Rusije, Poljske, Bolgarske in Jugoslavije poseb-livji\i odboru, da pošlje vsem slovanskim travniškim mlruženjem službene okrožnice, naj delegirajo v odbor po enega ali dva Sana, ki bodo definitivno izdelali načrt pra-*er.kje ge bo vršil vseslovanski wravnieki kongres, nn katerem se usitanovi Savez. Ta kongres se bo vršil najbrže v Beogradu. Ob zaključku zasedanja je bil poslan iralju brzojavni pozdrav. Na kongresu je bil zvoljen predsednik in sicer Moinčilo Ivkovič, —■ Priprave za pravniški kongres. Po prijavah, ki jih je prejel pripravljalni odbor za , zato so mu — Kralj in kraljica v Skoplju. V nedeljo ob 1 izbili roparji g puškinim kopitom črepinjo. !*>• zjutraj je prispela kraljevska dvojica v I Deklici, ki so jo spravili v hišo neke sorod--l!opije. Sprejem je bil slovesen in navdu- 1 1,!ce v Palermu, se je posrečilo priklicali sen. Že ob 8. zjutraj so se gnetle množice i iiudi lla pomoč. Prišla je policija, ki je ugrab-•iudstva okrog kolodvora. Vse mesto je bUi ‘ 'i®110 deklico osvobodila. Čudni družbi, ki je v zastavah. Povsodi, kjer sta se prikazala : deklico odvedla, je načeloval bivši zaročenec kralj in kraljica, je prišlo do spontanih ana- j nilestacij. Kraljevska dvojica si je ogledala i .“ Unioboliia niorl,ka- x llekl v:‘si v blizi-**« znamenitosti, kakor tudi nove zgradbe v \ m Svvinemuda se je pripetil pred par dnevi mestu ter napravila več izletov v okolico. Po- ; *'ras1ea 00 letna hči 70 letne rentirke ” erkshagen je umorila v hipni blaznosti svo-jo mater. Morilka je razbila svoji nič hudega sluteči materi s sekiro glavo. Mater so našli sedečo na stolu pri mizi mrtvo. Morilka je bila še v stanovanju. —Roparji v novosadski okolici. V noči od sobote na nedeljo se je pojavila v novosadski okolici močna roparska čeita. Roparji so napadli pastirje v bližini Vrdnika ter jim ugrabili 50 ovac. — Roparja s skromnimi zahtevami. V nedeljo zvečer ob 16. sta napadla dva neznana individija na cesti v bližini vasi Prvozole in \ illanova v Istri tri dečke hoteč jim ugrabiti živila, ki so jih nesli na trg. Ker je prišlo slučajno mimo nekaj ljudi, sta se roparja zbala in pobegnila. Da se odškodujeta za fiasco , sla napadla pozneje nekega 131etnega dečka, ki je nesel mleko v mesto. Iztrgala sta mu posodo .ter izpila 15 litrov mleka, nakar s*ia pobegnila. — Velikanska tatvina zlata. V' Teplitz-Sehonauu je bila izvršena ie dni velikanska tatvina zltila. Nekemu zlatarju je bilo ukradenih 3 kg čistega ziata, lin trg kovanega, velika količina zlatili odpadkov iu več drago-ce.nih kamnov. Vrednost ukradenih predmetov znaša milijone Kč. — Aretacija tolpe tatov diamantov. »Petit Pariaien javlja iz Anversa, da je prišla tamkajšnja policija na sled mednarodni tolpi latov diamantov. Tatvine, ki jili je tolpa izvršila^ samo v škodo neke belgijske družbe, znašajo milijone frankov. Sedem oseb je bilo aretovanih. - — Po sedmih letih izsledeni tatovi. Koncem leta 1918, lakoj po osvobojenju je bil odkrit v Sarajevu drzen \lom. Oplenjeno je bilo vse stanovanje. Vrednost ukradenih sivari je znašala okrog 100.000 Din. Vse za- — Zagonetna smrt. V sremskih Karlovcih so aiašli pred par dnevi mrtvega kmeita Pajo Lazareviča. Zaboden je bil v prsi. Kot dozdevni morilec je bil aretovan neki Nikola Radojev. Nikola je tajil ter trdil, da je morilec njegov brat Slavko. Ker taji tudi ta in ni nobenih prič, se nahajajo oblasti pred veliko uganko. — Ponesrečen beg treh jetnikov. V ponde-Ijek rano, so se odigrali na »Alsercic na Dunaju razburljivi prizori. Trije kaznjenci so ušli iz preiskovalnega zapora. Pogumno so skušali ubežati preko streh sosednjih hiš, da bi bili zopet prosti. Končno jih je vzela policija v svoje okrilje ravno v trenutku, ko so hoteli splezati v neko dvorišče za svetlobo. — Porast prebivalstva v Trstu. Dne 30. junija t. 1. je štel Trst 246.537 prebivalcev. Dne 1. decembra 1921 so našteli 238.655 prebivalcev. V' treh letih se je torej pomnožilo prebivalstvo za 7882 duš. Leta 1800 je iimel Trst 28.028 prebivalcev. 100 let pozneje, leta 1900 pa že 178.127. — Uvoz vina iz Istre. V minulem mesecu je bilo izvoženo: lz Poreča v Trst 1982.04 hi, v Pulj 1227.75 hi, v Reko 741.70, skupno torej iz Poreča 3951.41; iz Isole v Trsi 499.54 lil, v Brioni 1.29, v Polo 3.25, skupaj 235.67; iz Unica v Trst 1070.33 hi, v Isolo 35.000 lil, v Grad 18.48, skupaj 1123.81. — V celem mesecu 5861.49 hi. Od 1. januarja do 31. julija se je izvozilo 49.459.78 hi. — Aretacija strajkujorih mornarjev. Ia Londona poročajo; V Melbournu je izdana povelje za aretacijo sto štrajkujočih momar-jev, ker se niso pokoravali policijskim na-redbam. V Sidnevu je bilo aretirano 350 štrajkujočib. Tudi voditelj štrajkujočih mornarjev Johnson je aretiran. — Rekord češkega aviatika. V nedeljo je dosegel češki štabni kapitan \Viherek nacionalni rekord v aviatiki. Kljub neugodnemu vremenu se je obdržal Wiherek 13 ur in 20 minut v zraku- ter preletel v tem času 1900 km. S tem je dosegel rekord v vztrajnosti in brzini. hiša MORA IMETI ŠTIRI VOGALE; tri podpira taka žena, ki je varčno gospodinja, četrti je pa milo »Gazela«, ker si brez tega ni mogoče blagostanja v družini. Ljubljana. 1— Pevski odsek Trgovskega društva Merkur v Ljubljani prične s pevskimi vajami zopet v sredo 16. septembra 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17/1. Poleg dosedanjih pevcev vabljeni tudi drugi člani in novinci. — Odbor. •— Kolesarsko iu motociklistično društvo »Sava< v Ljubljani priredi dne 20. septembra 1925 cestno dirko na progi šiška—Kranj— Tržič in obratno, združeno s srečkanjem. — Start in cilj pri 2. kilometru. — Spored; Popoldne ob 1 uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu in pohod skozi mesto z godbo v šiško k startu. (Kolesarsko društvo »Zarja« v /gor Kašlju priredi izlet k tej dirki.) — Ob 2. uri- 1. Glavna dirka s težkimi kolesi, prvo darilo dirkalno dvokolo in druga krasna darila. , 2. Damska dirka. 3. Invalidska dirka v dveh skupinah. 4. Dirka v vrečah s kolesom. — Ob I pol 6. uri žrebanje srečk; 1. dobitek moško ; dirkalno kolo, 2. dobitek otroški luksuzni vo-| ziček, 3. dobitek: srebrna ura z verižico. Raz,-delitev daril zmagovalcem. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor. \ storilce. Tatvino so izvršili neki kmetje iz sarajevske okolice. Policija je našla pri njih še nekaj stvari, ki izvirajo iz te tatvine. Velika poneverba? Iz Novega Sada po-ročajo, da je izginil ravnatelj neke vojvodinske banke, ž njim vred pa 5,000.000 Din. Porcija ga zasleduje, ne izda pa nobenih podrobnosti. prvi kongres pravnikov v SHS v Beogradu, • -dedovanje tatov je bilo brez uspeha. Sedaj ;e prišlo do seduj nad 700 prijav iz provin- po 7 letih je tatvina pojasnjena. Dva spretna ee, iz Beograda pa okrog 300. Kongres se za- j ugeiitn sarajevske policije, ki sta imela tatvi •cue dne 18. t. m. ob 10. dopoldne. Kar se ti- 1 »o neprestano v evidenci sta izsledila te dn • prenočišč, Je že vse urejeno. ‘ ' Kongres pravnikov v Beogvadu. Za časa kongresa daje vsa polrebna pojasnila in in-- irniatije, zlasti glede nastanitve, kongresni - sfMieralni sekretarijat (sekretar M. Zlatano-'•ič, audija okrožnega sodišča), ki uraduje v ^'"'Jstorih advokatskega kluba, Balkanska uli-.3 Palače Luxor, vis-a-vis hotela Moskva. — 'Albor društva »Pravnika ■. Vojna intendanthka akademija. Mini-*K*tvo vojne m mornarice namerava otvoriti ' »eogradu Vojno 1 trtendant.sko akademijo. bo urejena po vzgledu najmodernejših vodov te vrste v inozemstvu. Nov« poštne znamke. Ministrstvo pošte •rt braojava izda v kratkem nove poštne Mamke. Za nujne poštne pošiljke se uvedejo -ooaebne znamke, istotako za pošiljke zračne . ioste. — Podrufcniea hipotekarne banke v za-isreDu. rmanžno ministrstvo je končnoveljav-a<> odločilo, da s© otvori v Zagrebu podružnica Hipotekarne banke. Podružnica dobi vse • lržavne fonde Hrvatske, Slavonije in Slovenije, ki znašajo okrog 400 milijonov dinar-i<*v. Nastavi se zagiebško uradništvo. Iprav-rifaom bo imenovan, kakor izgleda Milan divjak, bivši uradnik Prv© hrvatske Stedio-*»ice v Zagrebu. Prometno ministrstvo je izdalo mir<'dbo, ?Jasom k-atere ima Direkcija državnih žel^ *iie v Zagrebu pomno*'ti število osobja na ^»stajah dalmannske ličke proge, tako tla g« V'> osobje v službi češče menjavalo kakor )/.iM6j'iVozuo osobje mora biti izkušeno, vsi SjhT z ned°statno prakso se zame- Od°^7aismtl, k^**Sres za statistiko v Bi-»11. W 27. septembru do 4. oktobra se vrši Mvoja n5re* ««>■ — Železna rudo. V bližini St»iaca „ri Molani 90 našli železno rudo. Ruda ie izborna Ministrstvo za šume 'in rade odpošlje iyi iice tnesta posebno komisijo. — Hotelirska šola. Udruženje hotelirjev, ka-vamarjerv in gostilničarjev namerava otvorki v kratkem v Beogradu ali Zagrebu strokovno *olo za hotelsko, kavarniško in gostilniško naotoje. Ministrstvo trgovine in industrije je ustanovitev odobrilo. — Tujski promet v Opatiji, V Opatiji je »Mia le dni statistika gostov, ki *> pretili n»eseca avgusta to kopališče. Bilo. je tara 747 Italijanov, 4409 Madžarov, 1460 Avstrijcev, 1232 Čehoslovakov, 670 Jugoslovenov, 789' Semcev in 217 Poljakov. Novost;! zimskih ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše JOS. ROJINA, Ljubljana ,Tn»«r radi grozda. Topničar Stevan noaac iz Niša je šel pred par dnevi z nekim tovarišem ,na izprehod v bližnjo okolico. Bilo e okrog 10. zvečer. Prišla sta mimo vino-grada kmeta Stojadinoviča. Božič si je hotel privoščiti grozd ter je vstopil v vinograd. V istem trenutku se je pojavil pred njim posestnik vinograda ter oddal nanj, ne da bi ■ zinil bessedico, strel. Božič s« ^ zgrudil mrtev ' na tla. Stojadinoviča so aretirali. — Radi bolezni v smrt. 1 e dni se je zastru- i Pil na beograjski državni bolnici z lizolom J gimnazijec Dušan Petrovič. V smrt ga je gna- ! epileipsija, r;1v’ da se iste takoj raa- ie SLU za Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 15. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 80; zastavni Usti Kranjske deželne ban-ke d«n. 20, bi. 25; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska poso-/llniva d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljan-ska kreditna banka, Ljubljana den. 225 bi. ki ^! Merkantitaii banka, Kočevje den. ’l01, a ^ P^'a hrvatska štedionica, Zagrdb den. 930, hi. 9d0; Kreditni zavod za trg. in md., Ljubljana .den 175, bi. 185; Strojne to-varae in livarne d. d., Ljubljana den 90; trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 375, bi. 390; Združene papirnice Vev- i'9o “Mf»vode d- d., Ljubljana den. 120, »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Za-greb den. 34, hi. 40; »Stavbna družba d. d Ljubljana den. 166, bi. 180. Blago: Deske pod mero, 20, 25 in 30 mm, h.o meja den. 49o; Testoni, monte, od 10 do d0 cm, fco meja den. 550; bukovo oglje la, ko meja, 1 vag. den. 87.50, bl. 87.50; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja, 2 vag. den. 23.50, bi. 23.50; koruza slavonska, par. Ljubljana den. 200, bi. 215; laneno seme la, fco Ljubljana den. 540; fižol mandolon, fco Po-stojoa trans., 2 vag. dan. 350, hi. 350; re-meljm, II. iu III. vrste, fco skladišče: 35/70 kom. 129 = m* 1.264, 60/60 kom. 15 - m* 0—16, 70/70 kom. 313 = m3 6.135 80/80 kom. 5 = in3 0.128, 100/100 kom.’ 25 -S )o7’ 9kupaj m* 8 743- 1 vag°n den. 425, N. 4-0. BORZE. - .~ 15. sept. Devize: Newyork ček 00.73—oti.33, London izplačilo 271.22—273.22, Praga 165.4^-167.4«, Bruselj (zaklj. 244L Curih izpl. in ček 1080—1088, Dunaj 787—797 Berlin 1830—1940, Barcelona 790—798. Curih, 15. sept. Beograd 9.24, Newyaik 518-25, ^London 23.12, Pari?^ 24.45, Prava mpeMa 15.35, Milan 21.55, Sofija 3.74, Budi 0iX>726o. X Uvozna carina za premog v Ru munijt. Rumunski ministrski svet je dkJenil, da ee povija uvozna carina za tono premoga na 10 zlatih lejev, l izjemo premoga, določenega za proizvajanje plina za razsvetljavo. X Dobave. Direkcija državuih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra it. 1. ponudbe glede dobave surovega stdkla; do 25. septembra t. 1. glede dobave modre galice ter glede dobave žveplene kisline; do 29. septembra i. 1. pa glede dobave »Griffin -koles. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: l)ne 22. septembra t. 1. pri intendantskem slagalištu Vardarske divizijske oblasti v Skoplju glede dobave lob železnih sodov. — Dne 10. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dvigal za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani pa glede dobave Spiralnih vzmeti. —Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Trgovinska pogodba s Češkoslovaško republiko. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poživlja vse gospodarske kroge, ki so interesirani na trgovski pogodbi s Češkoslovaško republiko kot ekspor-terji oziroma importerji, odnosno kot producenti, da ji sporočijo svoje predloge glede pogodbene carinske tarife, kakor tudi glede ostalih določb splošnega dela trgovske pogodbe. X Skupno potovanje po Južni Nemčiji. Sejnin!;i urad v Frankfurtu ob Menii namerava prirediti v prvih dneh meseca oktobra t. 1. skupno potovanje po južni Nemčiji in na frankfurtski sejm. Načrt potovanja predvideva obisk Regensburga, Monakovega, Frankfurtskega sejma, Wiesbadna in Bad Man-heim-a, Maunhesima in Heidelberga. Vodstvo v raznih okrajih prevzemo ondotne trgovske zbornice. Dnevni stroški (brez vožnje po že- leznici) bodo znašali približno 15 mark. Ude-ležniki bodo imeli priliko videti vse, kar je interesantnega v teh krajih, in stopiti v stik z vodilnimi osebami gospodarskih krogov. Udeležbo je priglasiti* Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 22.. septembra i. 1. Ljubljanska porota. Drugi dan. Včeraj sta stala pred porotniki dva mlada, ! toda zelo izvežbana, tujemu imetju nevarna individija, in sicer brata Rudolf in France Kržolj iz Oderge pri Trebnjem. Obiožmica jima očita dolgo vrsto najrazličnejših tatvin, ki jih deloma priznala, deloma pa ne. Oba Kržolja sta v svojem rojstnem kraju, kakor tudi v bližnji in daljni okolici na kar najslabšem glasu istotako tudi vsa ostala rodbina od očeta in matere pa do njunih sesier. Vsi so že odsedeli svoje obroke radi tatvine, oba brata se pa še celo lahko prav posebno postavita s svojimi predkaznimi: Rudolf z devetimi, France pa s sedmimi. Na vsak način prav čedno število za 25 in 30letna kmečka idnta. Senatu predseduje sodni svetnik Antloga, votanta sta sodni svetnik Eberl in sodnik Le-derhas, državno pravdmištvo zastopa drž. pravdnih Lavrenčak, zagovornika pa sta dr. Lavrič in dr. Rosina. Obtožnica ju dolži, da sta zagrešila sledeče: Dne 8. oktobra 1924 sta oba Kržolja kot tatinska tovariša ukradla Francetu Pleničarju izpred Vlagove brivnice v Liiiji, mediem ko se je on notri bril, kolo, vredno 1750 Din. Kolo je bilo zaklenjeno s ključavnico rna zadnjem kolesu. Pleničarjev znanec Vehovc je sedeli na svoje kolo ter pričel neznanega storilca zasledovati. Spotoma mu je povedala neka trafikantinja, da sta pasirala malo preje mimo njene trafike dva mlajša moška, kale- : rim eden je potiskal pred seboj zaklenjeno kolo. Vehovc ju je kmalu dohitel, toda ni se ju upal ustaviti. Ker nista imela kolesa že več s seb-oj, ga je pričel Vehovc v okolici iskati ter ga končno tudi našel skritega na travniku ob cesti, kjer sta ga Kržolja spravila, da hi prišla ob ugodnejši priliki ponj. 'Na sličen način sta izvršila tudi druge tatvine, ki se jih ju dolži. Še isti dan sta vzela Albinu Dolšku v Litiji kolo, vredno istotako 1750 Din. Isto noč sta si prilastila pri posestniku .Jožetu Simončiču v Bregu pri Moravčah 70C0 Din vredno kravo. Dalje je Rudolf Kržolj v družbi svoje žene Neže ukradel v noči od 26. na 27. novembra 1924 iz zaklenjene žitnice Janez:: Zupančiča na Odergi raznih predmetov in žita za 987.50 Din in dne 5. oktobra 1924 iz zaklenjenega kunaika Janka Voalj-a v Trebnjem 1 petelina in 1 kokoš v skupni vrednosti 125 Din. 11. novembra 1924 sta vzela iz kuhinje Ane Rebernikov« v Starem trg« perila za 275 Din. istega dne iz zaklenjene koče Franceta Krevsa iz Vrhpeei raznih predmetov za 1150 Din. dne 20. novembra iz zaklenjene sbram.be .Matevža Vrščaja v Tekali obleke, perila in drugih stvari za 1975 Din in 29. novembra Karlu Ahačiču v Črnomlju dvoje hlače, vred- i 1; ne 315 Din. Rudolf Kržolj je na lastno pest »sunil- j dne 3. novembra 1924 Jožefu Nose iz Repč, j medtem ko je ta truden in izmučen, (je siv j starček) v gostilni malo zadremal, srebrno uro z verižico, vredno oboje 200 Din, ter dne 5. oktobra 1924 Ignacu Dularju v Godnjačevi gostilni v Starem trgu nov plišast klobuk, vreden 285 Din. France Kržolj se je v noči z 21. na 22. januarja 1924 splazil v zaklenjeno verando sodnega svetnika dr. Cvetka v Trebnjem in vzel s seboj za spomin perila v vrednosti 488.50 Din. Rudolf Kržolj je tudi hud preiepač ter je ■ dne 3. septembra 1924 med tepežem v Starem trgu v sovražnem namenu sunil z nožem v hrbet Antona Goleta ter ga iežko teletine poškodoval. Francetu Kržolju diši pečenka mnogo bolj kot krompir in si je prilastil v noči z 12. na 13. lebruarjh 1924 od N. Andrejčiča od 0 kokoši za 297.50 Din pečenke. Kakor je iz navedenega razvidno, »ta izvrševala brata Kržolj svojo plodonosno abrt zelo na veliko. Priče niso izpovedale v bistvu nič posebnega in je bila obravnava, ki se je vlekla od zjutraj s kratkim premorom popoldne daleč v večer, zelo dolgočasna. Državni pravdnik je dejal v svojenn govoru med drugim tudi to, da sta obtoženca nepoboljšljiva grešnika, o katerih je poslalo županstvo — županstva sicer dajejo rajši boljša spričevala kot slabša — tako slabo poročilo. kot ga je le redko slišati prod sodiščem. Kržoljeva hiša je na skrajno slabem glasu in je znano zatočišče tatov. Predlaga, da vsa stavljena jim vprašanja potrdijo. Oba zagovornika sta se sklicevala na slabo vzgojo obeh bratov, ki sta že v krvi podedovala nagnenje do tatvine po svojem očetu. Bila sta v stiski, rabila sta, pa sta vzela, v Kolikor sta res vzela. Porotnikom je bilo stavljenih 21 vprašanj, in sicer 18 glavnih in tri dodatna. Odgovorili so nanje sledeče: na 16 glavnih in 2 dodatni soglasno da, na 2 glavni z 11 glasovi da in 1 ne, torej da; eno dodatno vprašanje je odpadlo. Sodba. Obsojena sta bila: Rudolf Kržolj na 6 let težke ječe z enim trdim ležiščem vsakega pol leta in Franc Kržolj na 4 leta težke ječe z enakim priboljškom kot brat. Ob pol osmi uri zvečer je zaključil predsednik ves dan trajajočo obravnavo. (83) V oklopnjaku okoli sveta. 'v, Spisal Robert K raft. »Takle vrag, ta kača! Najprej me vgrizne v gumijevo nogo in potem pa še sploh strupena ni!« Adam se je pač zaman veselil groga. Leonor pa zopet enkrat pokaže svoj pravi značaj, ko poda Georgu roko. >Dobita sem posvarilo. K sreči se je vse dobro izteklo. Prosim, odpustite mi.« —- Še isti dan dospo v Kalkuto, ki je središče angleško - indijske trgovine. Odkar so potniki zapustili črto New York — San Francisco, je bilo to prvo mesto z evropskim značajem. Tudi tu so že pričakovali po telegrafu napovedani avto. Sprejem je bil še vs bolj imeniten kot v aDki; zlasti neki gospod z belo brado je bil trdno odločen, da se na noben način ne umakne avtomobilu, tudi če ga ta povozi. >Mis Morris! Če radi stave ne morete vstaviti, tedaj me vzemite s seboj do Nakhe ali Radzvana, odkoder se potem vrnem z železnico — ker jaz moram govoriti z vami!« Dovolijo mu, da vstopi; predstavi se kot ravnatelj združenih angleško-indijskih rudokopnih družb. Slišal je o morrisitu — poslali so ga, da ponudi dvajset milijonov funtov šterlingov, torej prav toliko, kolikor je zahtevala mis Morris od ravnatelja ameriških premo-gokopnih in petrolejskih družb. Pogoji pa so njegovi boljši, polovico vsote ji izplača na onem kraju, kjer se preparira morrisit, milijon funtov šterlingov pa ji da takoj itd. itd. Leonor je v težavnem položaju. Morda je ze uvidela, da je tedaj prehitro ravnala. Morala bi bila čakati, kaj poreče konkurenca, zlasti angleška. To tu je povsem drugačna ponudba; če bi bila sprejela to, bi je ne zasledovali ničvredni ljudje. Toda sedaj je prepozno, Leonor ve, kaj je dolžna sama sebi. »Ne morem, pri najboljši volji ne morem. Očetovo iznajdbo sem ponudila najpreje mr. P. L. Deaconu — in besedo moram držati. Povprašajte zopet čez dve leti — če ona ameriška družba ne bo sprejela mojega predloga, potem se lahko pogajam z vami.« Zaman jo pregovarja stari gospod, ponuja ji vedno več in več — toda Leonor je trdna in na naslednji železniški postaji izstopi angleški ravnatelj z zelo majhnim upanjem, da se morda mis Morris ne bo zedinila čez dve leti z ono ameriško družbo.------------- Bombay — Benares — Kalkuta. Za naše potnike v nasprotni smeri. To je črta preko Prednje Indije; osebni vlak jo prevozi v dveh dneli in treh nočeh, ne da bi menjal vozove. Železnica drži le deloma ob stari karavanski poti, večinoma si je izbrala lastno cesto, kolikortoliko vzporedno z ono; razdalje, ki merijo več milj, seveda tu ne pridejo v poštev. Kdo pač in pred koliko tisočletij je sezidal pra- staro cesto, ki drži preko vse Indije? Uporabljali so jo indijski junaki s svojimi četami, potem zmagoslavno prodirajoči Mohamedanci, potem Angleži, pa tudi druge evropejske vojske, vedno pa neštevilne trgovske karavane. Ne vemo, kdo jo je zidal. Ker niti indijski spisi ne govore enako, ločijo se na več tisočletij, tedaj bodo tudi naši učenjaki težko kaj našli. Cesta pa je. Česa pa je bilo treba, da so jo napravili, tega si tudi najbujnejša domišljija ne more danes več predstavljati. V Hindostanu so morali prodreti pragozd v dolžini šestdeset geografskih milj — odstaniti so morali velikanska debla! — a ne le posekati, izkopati so morali korenine in luknje zopet napolniti in potem gorovja, koliko predorov in umetnih prelazov je bilo treba izsekati! — zlasti pa neskončna močvirja, ki so jih deloma osušili ali napolnili s kamenjem!... oh, kako klaverno se postavimo mi z našim Sueškim prekopom ali pa s Panamskim! Ne, kako so napravili tako velikansko delo s tako enostavnimi, pripomočki, tega ne razumemo več dan- danes. Kako pa vzdržujejo to cesto in jo vedno popravljajo iudi sedaj še, to pa lahko opazujemo. (O 'SilUvMk Nlone Burgit. Že 1905 je vžival veliko slavo tako, da so hodili ljudje iz vseh delov sveta, ki so trpeli \ sled kurjih očes k njemu, »Nione Burgitu« ter ga prosili pomoči, 'ker so toliko slišali o njegovem čudodelnem sredstvu. Pri takih prilikah je imel predavanja o kurjih očesih in trdi koži v splošnem in o obližih zoper kurja očesa v posebnem. Razlagal je ljudem, kako upliva uspešna «no« Burgita samo na bolno mesto kože, dočim ne škoduje okolici prarv nič. Fred vsem jih je svaril pred potvorbami, katerih je danes vse polno. Vendar pa ni treba nikomur, da hi delal s temi potvorbami drage in boleče poskuse na lastni koži, če se odloči v naprej za Burgit, ki ee je r:izširil v 19 letih po vsem svetu in ki ga h vaji jo povsodi radi njegovega hitrega in temeljitega učinka, ki ne povzroča nobenih bolečin. Tudi Vi boste hvalili Burgi-t, trko ga poskusite. Dobit e to sredstvo v eni ali drugi bližnjih lekarn ali drogerij. Ce pa hočete izkazati svojim nogam prav posebno dobroto,' zahtevajte kar kompletno Burgit zbirko za nego nog, Id vsebuje razven Burgit obliža zoper kurja očesa tudi Burgit obliž aa podplate ter osvežujočo Burgit kopel. Vsi trije preparati stanejo skupaj samo 30.— Din. BURGIT, GES. M. B. H., FEILASSING, BAYERN. Važno! Shranite! Nadaljevanje sledi! MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda ■V 50 Par- Stanovanje »stoječe iz 1, odnosno 2 sob, kuhinje in pritiklin išče za takoj proti nagradi uradnik. Ponudbe je po-■lati pod »Takoj« na upravo lista. Gospodična ajih let, spretna v gospodinj-perfektna v kuhanju, želi me-l gospodu, samcu ali vdovcu s otroki. Verzirana je tudi v delih šivanja. Gre tudi kot jiteljica. — Cenjene ponudbe ipravo pod »Dobra in varčna gospodinja«. Uradnica z večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«. Samostojna knjigovodkinja in korespondentinja z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«. Strojepisec zmožen vseh pisarniških poslov z zelo dobro kvalifikacijo išče primemo službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na spravo lista pod značko »Pridnost«. Inštrukcije sprejme osmošolec. — Ponudbe na upravo lista pod »osmošolec«. Dopisovati Kupijo se dobre ohranjene omnČi. Ponudbe z navedbo eene pod: »Planinski raj«. želi mlad, zelo naobražen in dobro situiran uradnik, neomadeževane preteklosti z gospodično iz boljše družine. Starost od 18—24 let. Even-tuelna ženitev ni izključena. Le rea-ne ponudbe s sliko, poslati na upravo pod »Zvonček«. I *M ^Te^prl tvrdki r PEIEII Ljubljana BLIZU PREŠERHOVEGA SPOMENIKA OB V00I najboljši šivalni stroj zb rodbinsko .11 obrtno robo. svetovno znanih *n«mk „GRITZ«ER“ - „A01ER“ - „PH0NIX ‘ Isto tam posamezne dele za streje In no esa, Igle, olje, jermena, pneumatlka. Pouk o vezenju na stroj brezplačen! Večletna garancija! Ka veliva! Trgovci MObrtniki! Pri tvrdki JOSIP PETEUNC T LJUBLJANA bil zu rsšernovega spomenika, ob vodi dobite vse potrebščine z« šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje na veliko in malo po najnižji dnevni ceni. mm »♦# GROM cahinsko posbebniški m Špedicij ski busi au LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA. «1. Talodon teater urban ,080M". Btev. 434. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenic«, Rakek. noj mil eje O. B. i vr to atioka ip^dajoC« posla in pod kulontnlml popojl. ■adopnlkl drnibe spalniki voz 9. ■a ekspresne pošiljke. Sili ]Mi Dnevnik!" TISKARNA c I ,,MERKUR'I LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica it. 13 .) imillllimilllfciUIIIUIIIiMlilHIIIHIIIIIIU Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd-v eni ih v več barvah Lastna knjigoveznica Ulllll!l!llllllll!!i!!ll!llllilllllilllllll!lllllll Telelon št. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu št. 13.108 kdafeteN in odgovorni uradnik: ZBLEBflKAR ALEKSANDER. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: Andrej Sev«.