Glas zaveznikov
i/
Leto II - Št. 167
otrm&cijski dneonik A. I. S.
Cena 2 Uri
TRST, četrtek 3. januarja 1946
UREDNIŠTVO : Via S. PeiUoo 12 - Telefon št 98864 ta »4443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški I* 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni ln pravni oglasi L. 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, SocietA per la Pubblioitš in Italla, Trst, vla Silvio Pellico St 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
MOSKVA PROD DIKTATURAM
Evropa ne bo prišla do resničnega miru, dokler bodo nekatere države trpele fašistično diktaturo
London, 3. januarja
Sovjetski radijski komentator Ik5v Violinski je v torek govoril po moskovskem radiu in rekel, da Evropa ne bo priala do resničnega miru, dokler bodo nekatere države trpele fašistično diktaturo, kot se to dogaja s Francovo diktaturo v Španiji ln Peronovo v , Argentini. Komentator je dejal: «Nauk, ki ga je dala narodom vsega sveta razprava v Niirnbergu, bo Se enkrat pokazal na neobhodno In neizogibno nujnost, da je treba enkrat za vselej pretrgati s Hitlerjevimi sateliti ln ljudmi njegovega kova». Komentator je trdil, da j: treba iskati glavno oporo za vzpostavitev rednih odnošajev v okviru organizacije Združenih narodov.
«Manchester Guardian* posveča uvodnik stališču generala Franca. »Španska vlada — piš e Ust — Je objavila noto, v kateri potrjuje svoje stališče, da se tiče notranja
»panska politika samo nje ln da ne bo dopustite, nikakega tujega vmešavanja. Ce j s moglo biti v preteklosti kaj dvomov, so nedavne izjave brez pridržkov pojasnile, da je danes stališče Vslike Britanije pa tudi Združenih držav in Sovjetske zveze popolnoma drugačno. General Franco se je še enkrat predstavil kot nedolžna žrtev tuje zarote, ki Jo podžigajo Izgnanci. Z jezo šolarčka grozi, da bo Izoliral Španijo od vseh, -ki Imajo »napačni* pojem o mednarodnih edno-sajlh. Govornik v Kortezth g. Bilbao opominja na nevarnost, da bi bila verjetna posledica tuje intervencije državljanska vojna. Nevarnost obstoja ln argument je ■ močan, toda to ne sme vplivati na nas ln doseči, da bi obmolknili, kakor bi hoteli Francovi pristaš L Ta nota odkriva bojazen človeka, ki je zelo dovzeten za moralno silo tuje Javnosti prsd katero ga ne bo ščitila nlkaka fizična Izolacija.*
Bardossvjev priziv odbit Nobelov noaraienec
London, 3. januarja	v J
London, 3. januarja Moskovska radijska postaja poroča, da je madžarsko prizivno sodišče odbilo priziv proti smrtni obsodbi, ki ga Je vložil bivši ministrski predsednik dr. Laszlo de Bardossy, ki je napovedal vojno Sovjetski zvezi. Smrtno obsodbo jo izreklo ljudsko sodišče 3. novembra. Sodišče Je poudarilo, da je Bardossjr podpiral napadalno politiko Nemčije in ja zaradi tega obsojen kot vojni Zločinec. Potni-lostllno prošnjo v Bardossyevem Imenu so zdaj predložili madžarskemu pravosodnemu ministru.
Združene države in Španija
London, 3. Januarja Kot poroča »Reuter*, menijo v odgovornih krogih v Washtagto-nu, da vlada Združenih držav kot namestnika Normana Armourja, ki je pred kratkim odpotoval iz Španije, da se umakne v zasebno žlv-ljenje, ne bo imenovala novega poslanika v Madridu.
Po mnenju strokovnjakov ameriške zunanje politike bodo Imenovanje novega poslanika v Madridu odložili na nedoločen čas.
Pliiiii!
Letošnjo Nobelovo nagrado za fizika je dobil Wolfgang Pauli. Rojen je btl pred 45 leti na Dunaju, od leta 1940 pa deluje v PrincCtonu.
Po obisku
Madrid, 3. januarja »United Press* javlja, da se Je Francov coebni zastopnik Jose Maria Orlol vrnil lz Laussane,
0 novih kardinalih
London, 3. Januarja Katoliški dnevnik »Catholle He-rald* piše o Imenovanju 32 novih kardinalov sledeče:
»Ni na mestu, da bi skušali predvidevati, ali bo prihodnji papež Američan, Armenec ali Kitajec. Na nobenem področju niso predvidevanja tako težita, kot ravno pri papeških volitvah. Sv. o6e je nepristransko razdelil kardinalske klobuk« med zmagovalce ln med premagance, med špansko duhovščino, Id Jo zdaj s političnega stališča tako močno napadajo, med države vzhodne Evrope, kjer ima Sovjetska zveza politično oblast ter med republike južne Amerike*.
»Catholle Herald* piše dalje, da se medtem, ko eveUdožlvlja toliko ln pogosto tako nevarnih revolucionarnih sprememb, ta notranja revolucija cerkve počasi razvija v teku cerkvenega življenja ter J« bogata na lepih uspehih.
Katoliški tednikVUnlverse* piše: «T« odredbe je Izdal Italijanski papež. Sv. oče ni pod pritiskom tujine. Kar je Pij XII naredil, je storil za dobro katoliške cerkve ter ni podlegal nacionalističnim čustvom*.
I
Veliko itevllo visokih priznanj voditeljem za uspehe v teku druge svetovne vojne
London, 3. januarja
V ponedeljek so objavili listo odlikovanj za novo leto.
Winston Churchill, voditelj druge svetovne vojne, Je prejel najvišje odlikovanje, kar Jih lahko dobi človek, ki ne želi nositi plemiškega naslova, red za zasluge. Ta red Ima samo 24 članov; nove člane izvolijo, kadar nastane prazno mesto, kar se navadno zgodi s smrtjo enega izmed članov. Chur-ohlli Je stopil na mesto vaditelja prve svetovne vojne Davida Georgea.
Na listi so tudi imena mnogih angleških znanstvenikov, ki so sodelovali pri odkritju atomske bombe; med njimi dr. Rudolf Peiels, profesor matematičnih ved na univerzi v Birminghamu in dr. Franz Simon z oxfordske univerze; ki so bili imenovani za viteže-poveljnike «Reda Britanskega imperija*, profesor Wallcce Aken, ravnatelj raziskovanj o atomski bombi, je do. bil viteški naslov.
ZA MIROVNO KONFERENCO
Objava francoskega odgovora
Načelni sprejem predlogov treh zunanjih ministrov - Sovjetska zveza imenovala svoje zastopnike v komisijo za Daljni Vzhod Turški veleposlanik v Londonu o moskovski konferenci
LONDON, 3. januarja. — Francoski ministrski svet se je po itiriumi seji odtočil, do bo poslal na sporočilo, ki so ga 23. decembra objavili trije zunanji ministri v Moskvi, naslednji odgovor:
1.	Postopek za izdelavo mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko: Francija z zadovoljstvom sprejema predlagano sklicanje posebne mednarodne mirovne konference,
vendar pa bi lelele vedeti, n koliko bodo v zaključni redakciji pogodb upoštevali njene predloge. Poleg tega leli, da bi konferenca sama nudila možnost čim obširnejših in izčrpnejših razprav.	v
2.	Odbor za atomsko silo:
Franclja je pripravljena sprejeti povabilo zunanjih ministrov treh velesil v pogledu soudeležbe v odboru za atomsko silo.
V kolikor se tiče soudeležbe Francije v predlagani komtslji *a Daljni Vzhod, je ministrski svet tudi sprejel sklep o odgovoru, ki bo sporočen trem velesilam; vsebine tega odgovora niso objavili.
Moskovska radijska postaja in moskovski časopisi so včeraj sporočili, da Je btl za sovjetskega zastopnika v komisiji za Daljni Vzhod, ki so jo ustanovili po moskovskem sporazumu, imenovan sovjetski veleposlanik v Združenih državah Andrej Gromiko.
Za Gromikovega namestnika v primeru njegove odsotnosti je bil imenovan svetnik sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu Novikov.
Za člana zavezniškega sveta za
Japonsko so imenovali generala Dcrevijanka. Pomagala mu bosta Malik kot politični svetovalec tn Razm kot gospodarski svetovalec.
Jakob Aleksandrovič Malik je bil scijeiski veleposlanik na Japonskem in je izročil uradno izjavo o vojni napovedi japonskemu zunanjemu ministru Toju dne 10. avgusta 1945.
Komisija bo imela sedež v Vfa-shingtonu, sestajala pa se bo lahko tudi drugje. Imela bo obširna pooblastila in možnosti za dajanje navodil vrhovnemu poveljniku zavezniških sil Sklepe bodo sprejemali z večino glasov, med katerimi pa bodo morali biti glasovi Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze ln Kitajske.
Sovjetska zveza je prva država, ki je imenovala svoje zastopnike v ta dva organa.
Zastopstvo treh velesil v Romuniji je bilo včeraj eno uro na obisku pri kralju Mihaelu. Zastopstvo je prispelo v Bukarešto v ponedeljek.
Turški veleposlanik v Londonu Ce-nat Avtkalih je v razgovoru z dopis-nihom . lista «News Chronlcle* komentiral poročilo o moskovski konferenci. Dejal je, da pomeni izid moskovske konference v mnogih pogledih uspeh, da pa se bo moral še naprej razvijati duh sprave, preden bo mogoče najti zadovoljivo rešitev zgolj omejenega dda sklepov
moskovskega sporazuma. Turški veleposlanik je izjava, da bi bilo brezpomembno razpravljati 0 turškem vprašanju brez soudeležbe Turčije in je nadaljeval: *Konstruktivna rešitev perzijske krize je po (Mr_ ikem mnenju neobhodno potrebna za varnost Turčije, vzhodnega Sredozemlja in Perzijskega zaliva. je trudi prelskusni kamen novega med-' narodnega sodelovanja, na katerem so so zedinili v Moskvi.
Vprašanja, o katerih so razprav-Ijali, so v posredni zvezi z izgtedi za turško-sovjetske odnošaje. Boljše razumevanje med velesilami bi bt-1° blagodejno za vse, toda težko ja videti, kako naj se to razumevanje zagotovi, če bodo turško sovjetsko napetost se naprej povečevala dejanja, kakor je obširno objavljanje izjav dveh georgijsklh zgodovinar-Jf® v Sovjetski zvezi. Slabšanje Sovjetskih odnošajev mi Je
stremeieVr^etrie^e’ kcr sem ve(1no skem sodci- tesnem tnrško-sovjet-
nosti z načeuTj	MaA'
ke	turške zunanje politi-
Ta politika sir,»<
in medsebojnem r ™ priia^stm vjetsko zvezo V	“ f ?/'
Zrnost
Sta/iMe Turčije do montreuške
Pofinf6 dolofa »Sevanje take iZitlke ln njene prtmene na po-01710 koncepcijo svetovne varnosti
Turčija more upoštevati spremembo sporazuma o morskih ožinah, kot so jo predlagali Angloameriča-ni, jasno pa je, da se Je Turčija zelo podvizala, da bi pojasnila vsem prizadetim, da bi sprememba montreuške pogodbe morala popolnoma upoštevati suverene pravice Turčije in njeno varnost in da je to edina mednarodna obveznost, ki bi jo mogla Turčija sprejeti. V tej politiki je vse turško ljudstvo strnjeno okoli svoje vladen
Ameriški vojni minister Patier-son, ki v Honolulu nadzira vojaške naprave, je izjavil, da se z generalom MacArthurjem niso posvetovali o pogojih moskovskega sporazuma, v kolikor se nanaša na Japonsko, ker svoj no ministrstvo ni odgovorno za odnošaje z drugimi državami».
Tlak In konferenca
Tisk še nadalje komentira sestanek zunanjih ministrov v Moskvi.
sNew York Sun*: tUradni krogi v WasMngtonu neuradno priznavajo, da pomenijo sporazumi, ki so jih dosegli na konferenci v Moskvi,
precej velike koncesije v prid Sovjetski zvezi. Priznati je treba, da se je Sovjetom posrečilo obdržati svoje položaje v vseh vprašanjih, glede katerih Je vladalo nesoglasje.
Sovjetska zveza je skušala uveljaviti svoje stališče o vprašanju priprave mirovnih pogodb s satelitskimi državami Nemčije, o vprašanju zasedbe Japonske in Koreje, o priznanju romunske in bolgarske vlade s strani Združenih držav in Velike Britanije ter o vprašanju mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo. To ne pomeni nujno, da sta Bgrnes in Bevin naredila napako, ko sta sprejela sovjetsko stališče. Pravi pomen sporazumov, ki so jih sklenili zunanji ministri v Moskvi, bo viden šele takrat, ko bo mogoče ugotoviti, ali sta Bgrnes in Bevin mogla prepričati Sovjete ali ne, da predstavlja sporazum v prid varnost dvorezen meč.*
List «Philadelphia Eventng Bul-letin* piše o sestanku v Moskvi: «Nedvomno najvažnejši uspeh konference v Moskvi so dosegli o atom skl bombi. Primeren je tudi uspeh sporazuma o nadborstvu nad atom-
sko silo ter nekatere koncesije o drugih vprašanjih. Uspehi, W so jih dosegli o vprašanju Japonske, Balkana, Kitajske in Koreje so popolnoma pravični in nepristranski. Zadovoljstva »a dobre uspehe, ki »o jih dosegli v Moskvi, ne smemo zmanjšati zaradi verjetnosti, da nastanejo druga trenja.
Kakor v vojni, si delijo velesile skupne interese tudi v miru. Neverjetno se mora zdeti, da je mogoče imeti Sovjetsko zvezo, ki je revolucionarna sila, za trdnjavo mednarodne varnosti.
Sovjetski sistem, čeprav se ne zdi zahodnim silam neoporečen in nezaželen, vendar nujno potrebuje za svojo varnost to, kar potrebujemo mi sami, to je zakon in red na vsem svetu*.
Moskovski list v angleščini «flfo-scov News* razpravlja s posebnim
navdušenjem o uspehih moskovskih razgovorov in piše, da predstavlja konferenca emejnlk v zgodovini mednarodnega sodelovanja za mir*. Članek, ki so ga objavili v debelem tisku, nadaljuje: eUspe-ht konference dokazujejo, da je postalo zdaj sodelovanje med tremi velesilami, o katerem so protivniki o mnogih državah še do nedavnega dvomili, še tesnejše. Brez sodelovanja treh velesil ne bi bilo mogoče zgraditi trdnega in trajnega miru. S tem so bilo uničene nade sovrai-nikov, ki so upali na razdor med. velesilami, ljubiteljicami miru*.
Do zdaj najznačilnejši komentar razgovorov v Moskvt prinaša ePrav-da* v uvodniku, iz katerega več kot dovolj jasno izhaja, da ima Sovjetska zveza rezultate konference »a mnogo obetajoče. «Pravda* označuje sporazume o mirovnih pogodbah kot znaten korak naprej pri delu »a povojno ureditev.
Kitajski tisk obžaluje, da Kitajska ni bila povabljena k razgovorom v Moskvi ter je istočasno zadovoljen z uspehi, ki jih Je dosegla konferenca.
Neodvisni list eTaking Pao* označuje moskovsko konferenco kot »najbolj bogato na uspehih po San Franciscu* in poudarja, de bi se kitajsko vprašanje popolnoma gotovo moralo rešiti v Cungklngu, če so se mednarodna vprašanja lahko rešila v Moskvi.
Reševanji iniiezijslteja vprašanja
Pred vrnitvijo vem Mooka, ki bo prinesel nove predloge - Nadaljevanje bojev
Mariin Bormann-mrtev
Častniki britanske protivohunske služba so ugotovili, da Je prižel ob življenje ob priliki pobega iz zaklonllta kanclerska palate - Lov na Ooerlngovega sina, pobeglega na težkem
Franfurt, 3. januarja
Bivši Hitlerjev namestnik Martin Bormann, kil so ga zavezniki najbolj iskali, Je mrtev. Britanski častniki protivohunske službe so sporočili, da je prišel Bormann ob glavo ob priliki eksplozije nekega nemškega tanka, ko Je skušal pobegniti iz utrjenega zaklonišča pod vladno palačo, kamor so se zatekli Hitler in drugi nacistični mogotci, preden so Sovjeti popolnoma zasedli Berlin.
Britanski častniki so preučili izpovedi dveh prič, ki se nista poznali In ki sta izpovedali podrobnosti o Bormannovi smrti. Zelo verjetno je, da sta bili tl dve priči, čljlh imen niso objavili, med tistimi, ki bo ge Skušale rešiti lz Vladne palače.
Ni znano, koliko 1Julj se Je moglo rešiti pri eksploziji, ki je povzročila Eormannovo smirt. Nekateri med njimi so zdaj v ujetništvu, med temi tudi Hitlerjev šofer Erick Kem-ke.
Videti Je, da. Je Bormann sklenil živeti, ne po slavno umreti. Tudi drugi so mu hoteli slediti na begu. Letalka Hanna Reltseh, ki Je vodila zadnje letalo lz Berlina, je Izpovedala, da Je bil Bormann v -'■•-'ni oseb, 1:1 so bile v zaklo-
nišču vladne palače. Preiskavo o Bormannu bodo končali v približno 10 dneh. Z njo bodo zaključili poizvedovanja o usodi vseh ostalih nacističnih voditeljev.
Iz nekega transporta v bližini češkoslovaške mejo je včeraj pobegnil Gdrlngov sin. Domnevajo, de bo poizkusil bežati preko češkoslovaškega ozemlja. Pod v zeli so vse potrebne korake, da ga ponovno zajamejo. Gorlngov sin ima okoli trideset let ln je zelo podoben svojemu očetu. Rojen je bil v prvem zakonu bivšega nacističnega hierarha.
Sestanki lomunske opozicije
Bukarešta, 8. Januarja Glavni romunski opozicijski stranki — kmečka stranka pod vodstvom Jullu Maniuja ln liberalna stranka pod vodstvom Costan-tlna Brptianuja — sta zaključili sestanke, na katerih sta razpravljali o sklepih moskovske konference glede Romunije,
Poročajo, da ata stranki raz-pravljall o bodoči politiki in v glavnem o Imenovanju njunih predstavnikov v vladi. Z11 se, da zaenkrat še ne bodo objavili izidov teh razgovorov.
Skromna želja
V najobsežnejšem mestu na svetu so prejšnji teden, proti sredini 20. stoletja, pet let po *Velikem Blitzu* in v petem mesecu eAtomske-ga veka*, vprašali osemletnega dečka, kaj leli biti, ko bo dorasel. Londonsko dete je odgovorilo:
«živ!>	(»Time*)
Komisija za Palestino
Jeruzalem, 8. januarja
Angloamerlske komisije, ki bo preučila vprašanje bodočnosti Palestine, ne bo pred konosm februarja.
V Jeruzalemu so Izvedeli, da bodo ameriški člani komisije odpotovali iz Združenih držav v Anglijo okrog 15. Januarja. Prej mislijo obiskati Evropo.
Med državami, ki Jih bodo obiskali, so Nemčija, Avstrija, Poljska, Češkoslovaška, enako pa tudi balkanske države, za vstop v katere je potrebno sovjetsko dovoljenje.
Po novem čiščenju, ki so ga izvršile policijske ln vojaške sile v Jeruzalemu v ljudskih okrajih »Jemla Moše*, ki so za razkošnim hotelom King, so aretirali 400 oseb, katere bodo zaslišali. Uradno poročilo, ki so ga dobili časnikarji, izjavlja, da se Jo čiščenje vršilo mod šesto in deseto uro zjutraj ln da je v »vezi z napadom, ki je bil izvršen v četrtek zvečer na sedež policijskega poveljstva v Jeruzalemu.
Batsvija, 8. Januarja
Ob koncu starega leta so bile osrednje ln Južne javanske pokrajine prizorišče hudih bojev, Vsekakor pa pravijo poročila Iz Batavije, da je upanje na vzpostavitev pogajanj med Nizozemci ln Indonezjlci. Po »Reuterjevem« poročilu so Indonezijski vodilni krcgl mnenja, da bi bili predlogi van Mooka sprejemljivi, če bi nudili obsežno samovlado. »Reuterjev* diplomatski dopisnik pravi, da Imajo Nizozemci namen predložiti kot osnovo za nadaljnja pogajanja popolnejše načrte. Van Mook se bo v teku tega tedna vrnil v Bata vi jo. Nizozemski ministrski predsednik pred njegovo vrnitvijo ne misli razkriti nizozemskih načrtov ln predlogov. Vsekakor pa je ministrski predsednik jasno pokazal, da zs želi pogajati z indonezijskimi voditelji, istočasno pa upornike bradati s žilo. Indonezijska vlada bo sodelovala v bojih za uničenje okstremlstov. V ta namen se bo posl užila »Zbora za varnost prebivalstva*, ki ga zdaj urijo.
Po zadnjih poročilih so pokazali indonezijski ekstremisti veliko delavnost na severnem obrežju Jave pri Somarangu. Z granatami so obstreljevali letališče. Napadli so tudi postojanke, ki so Jih držale Indijske čete. V Batavljl so britanski padalci očistili okrožje Kre-mat ln izvršili več aretacij. Ro so britanske edlnlce v Surabsjl zavzemale nekatera področja, so naletele na odpor.
Britansko-nlzozemskl razgovori
O nedavnih britanskc-nlzozenv-akih pogajanjih, ki so bila v Londonu, je britansko zunanje ministrstvo objavilo sledeče uradno porodilo:
»Britanski ministrski predse4-* nlk Clement Attlse, državni minister Noel Baker, načelnik vrhovnega glavnega stana maršal Aten Brooke tn britanski poslanik v Haagu sir Neville Bland so se sestali v letni hiši ministrskega predsednika z nizozemskim mir ulstrskim predsednikom profesorjem Schermerhomom, ki so ga spremljali kolonialni minister profesor Loghman, namestnik zunanjega ministra viceguverner Nizozemske Vzhodne Indije Van Mook ln nizozemski poslanik v Veliki Britaniji Van Verduymen. Predmet razgovorov sta bila položaj na Javi, k! se je v zadnjem Času poslabšal ln načrt za odločnejši nastop za vpostavltev zakonov ln reda na otoku. V teku posvetovanj, ki so Imela zadovoljiv uspeh, ce je britanska vlada lahko popolnoma prepričala o pravilni ln liberalni politiki, ki jo izvaja ln ima ramen še nadalje Izvajati Nizozemska v Indoneziji. Britanska vlada je zagotovila svojim nizozemskim zaveznikom, da Ima namen
nemudoma ponovno vpostavltl varnostne pogoje, ki bodo omogočili vladi Nizozemske Vshodne Indije nadaljevanje pogajanj z indonezijskimi zastopniki. Sklenili so, da bodo Imeli rešitev političnega spora kot važen prispevek k Izpolnjevanju naloge, ki Jo je zaupalo Veliki Britaniji vrhovno poveljstvo Zavezniških sil, da bodo dokončno odpravili japonsko zasedbo v teh krajih, kar v enaki meri zanima britansko in nizozemsko vlado ter
ZADNJE VESTI
Stalin izvoljen za kandidata pri volitvah v Vrhovni sovjet, ki bodo 10. februarja.
Truman »e je vrni! v Wa?hlng-ton. Danes iveter bo govoril po radiu.
Mark Ethridge izjavil, da Romunija in Bolgarija nimata reprezentativnih vlad v smislu jaltskega sklepa. Moskva popustila v prid ameriškemu stališču.
Skupščino Združenih narodov bo otvoril Attlee. ,
židovsko naseljevanje ▼ Palestino začasno prekinjalo.
Parlamentarna delegacija za Indijo odpotovala is Londona.
Iranska slika
Izmed 15 milijonov Irancev jih šivi nekaj tisoč v zapravljivem razkošju, skoraj vsi drugi pa v raztrganem siromaštvu. Najmanj 11 milijonov ljudi je spolno bolnih. Večina odraslih je predana opiju. Štirje otroci izmed petih rojenih umro v mladosti. Trije izmed štirih, ki so ostali pri življenju, se nikoli ne naučijo čitati in pisati.	(»Time*)
Indonezijski narod. Britanska ln nizozemska vlada sta se sporazumeli, da je potrebno poepealtl sporazum med voditelji Indonezijskega racionalističnega gibanja ter nizozemskimi oblastmi.
Nadalje bodo nemudoma ukrenili vee potrebno, d* bodo zagotovili, v kolikor bo mogoče, varnost vojnih ujetnikov ln Internirancev v Indoneziji, ki so zdaj v veliki nevarnosti.*
Sovjetski poslanik v ntenah
Atene, 3. januarja Grška obveščevalna agencija po-roča, da Je dospel v Atene novi sovjetski poslanik v Grčiji admiral Konstantin Rodljonov.
Med vojaškimi poveljniki so maršal sir Bernard Montgomcrg maršal sir Harold Aleksander, maršal RAFa baron Portal, maršal sir Alan Brooke, ki Je bil pred kratkim Ime-novan za barona ln adrnirftl mornarice Cunntgham so dobili naslov vikonta.
Maršal RAFa in namestnik zavezniškega vrhovnega poveljnika sir Arthur Tedder, admiral mornarice sir John Tovey, admiral sir Bruce Frcser ta maršal sir Henry Malt-kmd Wilson so dobili naslov barona.
Letalski maršal sir Shotto Douglas, ki Je bil poveljnik lovcev RAFa v najbolj kritični dobi vojne, je bil Imenovan za viteza velikega križa poveljnika reda hlačne podveze. General str Archibald Edvard, ki Je postal guverner Madra. 30, Je bil Imenovan za viteza poveljnika reda hlačne podveze.
Letalski maršal sir Arthur Cun-nigham, poveljnik drugega taktičnega poveljstva RAFa v končni bitki v Evropi, Je bil Imenovan za viteza poveljnika reda britanskega imperija Admiral sir James Somer-ville, poveljnik mornarice na Daljnem Vzhodu ta poveljnik enote, ki je potopila nemško oklepnico «Bis-mark», je bil imenovan za viteza velikega križa reda britanskega imperija. Isto odlikovanje Je dobil tudi .tir Edvard Appleton, tajnik britanskega oddelka za znanstvena ta industrijska raziskovanja, katerega ime Je povezano z odkritjem atomske bombe. Donald Coleman Bat-ley, Izumitelj prenosnega mostu. ki nosi po njem Ime, ta WUliam John Haley, glavni ravnatelj BBC, sta bila Imenovana za viteza. Za sodelovanje pri skladu za pomoč Sovjetski zvezi, ki ga Je ustanovila gospa Churchill, Je bil znani ruski pianist Beno Mojsijevič, ki živi v Veliki Britaniji, imenovan za viteza poveljnika reda britanskega imperija.
Mnogo šen Je bilo odlikovanih z Imenovanjem za dame poveljnice reda kraljice Viktorije; med njimi Je lady Louise Mountbatten, žena vrhovnega -zavezniškega poveljnika v jugovzhodni Aziji.
Viteško stopnjo reda britanskega imperija Je dobil tudi pravoslavni patriarh Jeruzalema Timotej The-melis.
ZAPISKI
Pattersonovo potovanje
Washtogton, 3. januarja
Ameriški vojni minister Robert P. Patterson je odletel na potovanje okoli sveta. Pregledal bo ameriško zasedbeno področje v Nemčiji ln na Japonskem ter obiskal Kitajsko.
Ameriško vojno miriistratvo Javlja, da se misli Patterson sestati z generalom MacArthurjem in z generalom Josephom T. McNar-neyem, poveljnikom ameriških zasedbenih sli v Nemčiji. Patterson bo pred obiskom v Evropi obiskal tihomorsko področje.
Ameriško momaričko ministrstvo je javilo, da je minister za mornarico, James Forrestal, odpotoval v petek lz Wa*hingtona na nadzorstveno potovanje proti pomorskim oporiščem Karaibeklh o-tokov. Minister je prispel v področje Balboavega prekopa. Forrestal se misli v začetku prihodnjega tedna vrniti v Združene države.
Odobritev socialističnega predloga sa znižanje vojažkuh Izdatkov - Govor tajnika komunistično stranko - Položaj vojnih ujetnlkov-povratnlkov
Pariz, 3. januarja
Po sprejemu predloga, ki so ga predlagali socialisti v pogledu 20% skrčenja izdatkov za vojaštvo, je ustavodajna skupščina v torek zvečer zaključila svoje zasedanje s sprejemom preračuna (544 glasov proti 31). Zasedanje je s presledki trajalo skupaj 35 ur ln pol. Ker je moral biti preračun po zakonskih določilih odobren do kanca leta 1945. so zbornični koledarji do tega tre n o tka imeli še datum 31. decembra 1945.
Enega Izmed najbolj zanimivih govorov med razpravo je imel tajnik komunistične stranke Jacquea D^olos, ki je zagovarjal predlog, ki so ga stavili socialisti. Skrbno izbirajoč besede je Duclos rekel, da upa, da bo vlada prišla do uapešne-ga zaključka gleda tega vprašanja.
»Komunistična stranka — je dejal — ne želi glasovanja, ki bi privedlo do težkih posledic. Ta treno-tek ni primeren za to, da &i izzvali krizo prav na predvečer podržavi jenja električnih industrij.*
Duclos je nadalje rekel, da bi cepljenje enotnosti delavskega razreda pomenilo ogrožanje povezanosti republikanskih Ml države ter tako pokazal, da komunisti prav iz tega razloga podpirajo predlog so-
cialistov. Ob zaključku Je Duclos ponovno Izjavil, da komunisti zaupajo v vlado
Položaj vojnih ujetnikov
Na seji francoske ustavodajne skupščine, so sporočili, da je več kakor dvesto osemdeset tisoč francoskih vojnih ujetnikov ln deportirancev pogrešanih in verjetno mrtvih. Maurice Mont el. ki j s imel nalogo poročati o položaju ujetnikov, je dodal, da je zdaj po različnih krajih Francije razpršenih se 225 tisoč beguncev.
Prosil je, naj bi določili za pomoč tem beguncem deset milijard in deset milijonov frankov in je predlagal, naj bi to vsoto poravnali z močnim znižanjem osebja, nameščenega v organizacijah za begunce.
Socialistični' poslanec i« okrožja Somme Maz Le Jeune Je nato zahteval, naj vlada Izpolni svojo obljubo, da bo dala obleko ujetnikom, ki so se vrnili; dodal je, da Ima 40% bivših ujetnikov na sebl_ le cunje, ki so jih imeli v ujetništvu.
Iz debate je razvidno, da je v zavezniških taboriščih še vedno okoli 17 tisoč mladeničev iz Alzacije in Lorene, ki so bili prisiljeni stopiti v nemško vojsko.
NEMČIJA
iv.
Zasedbena področja hi razlike
Ruski način ravnanja je dobro znan. Ko so spoznali nemško pripravljenost, da jih kdor koli vodi, so pospeševali hitro organizacijo štirih protifašističnih političnih strank od zgoraj navado], iz Berlina na deželo, katere so opremili z Izvršnimi odbori, programi ln časniki. Istočasno so pritisnili in izvedli v svojem zasedbenem področju radikalne gospodarske spremembe, Sami so odpeljali precejšen del težke in srednje industrije (četudi trdijo, da v njihovem področju dela industrija z 25% izko-rlšanjem sposobnosti iz leta 1936). Agrarna reforma gre hitro naprej pod geslom* veleposestniška zemlja v roke kmetov*. Stare zasebne banke so menjale lastnike ln postale Javne ustanove. Četudi je ae precej polja za zasebno pobudo, vendar je to samo prehodno obdobje: na eni strani uničujejo veleposestniški in Industrijski temelj pruskega meščanstva; na drugi strani krepijo položaj komunistične stranke v primeri z drugimi strankami (prisilili so tajnika demokratsko krščanske stranke k odstopu, ker ni hotel podpreti načrta o agrarni raformi, dosegli so združitev socialno demokratske in komunistične stranke v enotno delavsko stranko).
Američani so prav tako iz varnostnih ozirov odstranili nekaj vojnih industrijskih podjetij in v večji meri kot Britanci dovolili razvoj političnih strank. V želji, da bi mogli poslati domov čim več svojih ljudi v najkrajčem času, so začeli ukinjati vojaško upravo na nižjih ln srednjih mestih ter pospeševati volitve nemških krajevnih zastopstev, ki naj bi čim prej prevzela krajevno upravo. Nameravajo zadržati samo vrhovno u-pravo ter do 30. Junija imeti v svojih rokah samo še deželno upravo za Wiirttembersko, Hessensko in Bavarsko. Vsa ostala uprava bo v rokah nemških ustanov, ki bodo odgovorne za redno izvrševanje poslov. Nemškega političnega o-troka so začeli učiti plavati na ta način, da so ga vrgli v vodo.
O francoski upravi v njihovem zasedbenem področju ni mnogo znanega; verjetno je pravilno, če Iščemo za to vzrok v volitvah v Franclji in v vladni krizi: glavni poudarek dajejo Francozi na vpra. sanja svoja državne varnosti.
V začetku je bilo videti, kot da bi mogla britanska politika pri upravljanju zasedb.n ega področja manj pokazati kot Sovjeti ali Američani. Ce bi se hoteli Izraziti prispodobi, bi mogli Sovjete na-zvatl kirurga, Angleže pa zdravnike. Vojaški' poveljniki, s katerimi sem Imel priliko raztovarjati, so priznali, da je angleška politika počasna, s tem pa nikakor ni rečeno, da je neuspešna pri doseganju svojega cilja. Kar človek vidi, če potuje po britanskem zasedbenem področju, je odločno stremljenje, da bi Nemci začeli misliti sami za sebe ln opustili svojo staro navado, po kateri so vedno sledili visokoletečim ln demagoškim pozivom; stremi tudi za tem, da bi odstranila voditeljsko načelo v upravi in v političnem življenju. Hoč« po možnosti naučiti Nemce, da svojo politiko navežejo na praktična vprašanja. To je velika ln zelo važna naloga. Nihče ne moro dvomiti o sposobnosti in požrtvovalnosti, oolo o Idealizmu, s katerim se naši vojaški poveljniki posvečajo krajevni ln pokrajinski upravi.
Kako takšna politika v resnici deluje? Zaenkrat so vse nemške politične organizacije omejene na prostor posamezne podeželske občine ali’ mesta Splošne politično organizacije, ki bi »e raztezale preko vsega zasedbenega področja za zdaj niso dovolili, četudi so nekateri socialni demokrati in komunisti, kakor n. pr. socialni demokrat Schumacher, ki je megel pokazati na svojo protinaclstično preteklost, zahtevali dovoljenje za politično organizacijo, ki bi oboe-gala vse britansko zasedbeno področje. Ali oni danes res koga predstavljajo? Namen britanskih zasedbenih oblasti Je bil, da dajo nemškemu prebivalstvu čas, da so odpočije, razmisli In sl ustvari nove Ideje prt reševanju vprašanj vsakdanjega dela. Razen tega je stremela za tem, da bi voditelji prišli na vodilna mesta šele potem, ko so bodo Izkazali pri reševanju nalog krajevne uprave, kjer bodo Imeli priliko, da postanejo resnični Izraz volje naroda. Tako bodo stranke dobile novo podlago, ki bo temeljila na dejanskem položaju, bodo postali pravi Izraz hotenja in stremljenja širokih ljudskih množic.
Druga naloga, ki sl jo je postavila britanska sssedbena oblast, ni več uničenje voditeljskega načela, temveč zrušitev nemškega samodržskega upravnega ustroja.
.(Nadaljevanje prihodnjič).
IZ SLOVENIJE
Se letošnjo zimo bodo ustanovili tad 120 enotnih Živinorejskih i-~ c'mg, v katerih bodo združili vse delo, ki je povezano z živinorejo. Pobudniki tega so si zastavili naslednje smotre: ustvariti res enotne zadruge, doseči, da bo živinoreja osnova vsemu kmetijstvu, organu zirati veterinarsko službo in uvesti v zadrugah trojno delo, in sicer selekcijsko, mlekarsko in produk-tivno-prodajno.
«Sk>venski poročevalec* /ivljs, da je glavni odbor ESZDN za Slovenijo podal sledečo Izjavo: <-7>asl-lavno je bilo pred dobrim mesecem objavljeno v naših listih, da poljedelski sezonski delavci za Vojvodino niso več potrebni, ker je sezonsko delo že zaključeno, prihajajo še vedno iz vseh delov države delavci v Vojvodino, kjer iščejo zapo-slenja. Štev lo teh delavcev gre v desettisoče. Tl so brez vseh sredstev, nagi in bost ter v breme ljudski oblasti, ki jih mora prehranjevati in transportirati na domove ter povzročajo težave tudi na železnici, ki jih zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev ne more takoj vrniti domov. Sezonski delavci naj do nadaljnjega ne hodijo in iščejo sezonske zaposlitve v Vojvodini.*
Pri razpravljanju o vojnem dobičku podjetnika Pirnata Alojzija ls Ljubljane si ljudstvo, ki je vodilo oz. prisostvovalo razpravi, ni bilo popolnoma edino. Del je zahteval, da se Pirnatova Imovina oceni r.a 3 milijona din in se mu odvzame 2 850.000 din rojnega dobička, medtem ko je drugi del, ki je prav tako zatrjeval, da predstavlja ljudstvo, tem zahtevam nasprotoval; slednjim »e Je med drugim pridružil tudi Inž. Bloudek, ki je ogorčeno vzklikal, da Je to sremota In škandal. Zmagali so prvi. Tudi cenitve strojev, kj sta jo izvršila inž. lobe in inž. Bloudek, ljudstvo ni sprejelo. Istočasno so razpravljali o vojnem dobičku Ivana Levstika in njegove žene, katerima so zaplenili hišo, ki Je postala last slovenskega ljudstva.
Zvezno uredbo o pitanju, prometu in cenah pitanih prašičev v pra-sičerejskih krajih so razširili tudi na Slovenijo ter so določili, da Je za nakup in prodajo pitanih prašičev pooblaščen samo Navod. Klanje mršavih prašičev bodisi za domačo potrebo, bodisi za prodajo, je prepovedano. Val, ki koljejo prašiče doma, morajo takoj po zakolju oddati določeno količino masti po uradnih cenah.
V	Ljubljani sta izšli dve novi glasbeni publikaciji Karla Pahorja. »Slovenska suita*, ki jo je izdal Slovenski umetniški klub, obsega pet sila iz osvobodilne vojne. Drugo zbirko »Dvanajst partizanskih pesmi* pa Je izdal Slovenski knjižni zavod. Pesmi te zbirke so prirejene za 4-glasni ženski zbor.
Na Javorjih nad (Škofjo Loko je ljudstvo samo obnovilo ljudsko šolo, ki so Jo porušili v c-vobodll ni vojni. Vaščani so prispevali 150.000 din, medtem ko je ministrstvo prosvete nakazalo 70.000 din.
Proizvodnja tekstilne tovarne Hutter v Mariboru bo kmalu dosegla predvojno višino.: tovarna od decembra 1914 pa do osvoboditve ni obratovala. Zaradi tega je bilo veliko strojev zanemarjenih in pokvarjenih. Poleg tega so zavezniki del tovarniških naprav zbombardirali. Danes dela v tovarni približno 1300 ljudi, medtem ko je pred vojno delalo okoli 1600 delavcev.	'
V	Mariboru so otvorili prvo umetniško razstavo po osvoboditvi. Svoja dela razstavlja 10 slikarjev in 1 kipar. Razstavljenih je okrog 80 del, med katerimi prevladujejo krajine. Najboljša dela so razstavili Maks Kavčič, Ivan Kos, Jože Polanjko in Zlatko Zey. Skulpturo pa zastopa Borut Hribar.
Prve dni januarja bodo priredili v Gustanju smučarske tekme v alpski kombinaciji zu državno pr vemstvo. Posebnost tega tekmovanja bo smuk z Urške v Guštanj. Višinska razlika znaša 1300 m. Ted so že pred vojno dosegli zelo lepe uspehe med drug'ml Miran Cizelj, Plešnikov Nesti in Mkčnikov izpod Pece, ki so vsi padli med okupacijo pod roko okupatorja. Padel je tudi smučar Trbovšek Stefi v Železni Kaplji, ko se je kot politkomisar pogajal s premaganimi SS-ovci zaradi predaje. Takrat ga Je Nemec med pogajanji zavratno pokosil z brzostrelko.
Sahovrtko dru.?ivo v Škofji Loki Je spet pričelo delovati. Nedavno je šahint Hren lado iz Ljubljane odigral simultanko proti 20 škofjeloškim šahistom. Zmagal je z ve-l.kim naskokom 1614 : 314.
V	Ljubljani prirejajo »šahovski turnir osvoboditve*, na katerem sodeluje 10 najboljših Jugoslovanskih sahistov. Po tretjem kolu vodita sahlsta Gligorič in Mil’Č, medtem ko je dr. Vidmar zasedel drugo mesto. Turnir prireja Slovenska sal.ovska zveza pod pokroviteljstvom predsednika SNOSa Josipa Vidmarja.
Tovarm »Celuloza* v Vidmu je bila med vojno močno porušena. Takoj po osvoboditvi so delavci ln okoliški kmetje sami pričeli z deli za obnovo tovarne. K obnovi s« zalo veliko pripomogle udarniške skupine, H so za to žrtvovale svej prosti čas v nedeljah. Dohodek udarniških ur so žrtvovali za vo-llvnl sklad in za pomoč partizanskim vdovam in sirotam. Računajo, da bo tovarna sredi januarja lahko pričela • 100% proizvodnjo.
Hitlerjeva oporoka
Poroka in oporoka v senci bližajočega se zloma Zagonetka Hitlerjevega domnevnega sina
Vitji častnik britanske protišprjo-naže, ki je z ameriiko pomočjo odkril Hitlerjevo oporoko, je izjavil, da je zgodovina poslednjih ur Hitlerja in Eve Braun v kanclerski palači v Berlinu končno popolno pojasnjena. Po poročilih britanske protišpijonaže so si dogodki zadnjega obdobja Hitlerjevega livljena sledili po naslednjem vrstnem redu. V noči 28. aprila je Hitler končno uvidel, da se blita konec in da ne more pričakovati nobene pomoči za retitev Berlina. Dne 29. aprila od druge do tretje ure se je Hitler domnevno poročil z Evo Braunovo. Ob itirih je narekoval svojo oporoko. Ob desetih je izročil svojo oporoko trem popolnoma zauphim osebam, da bi jo spravili izven Berlina. Ti trije možje so prejeli navodila in naslove admirala Doenitza, ki ga je Hitler imenoval za predsednika Reicha ln za vojnega ministra in marlala Ferdinanda Schlirnerja, ki ga je Hitler imenoval za vrhovnega poveljnika nem-ike vojske.
Hitlerjev sin ?
Reuterjev posebni dopisnik v Nilrnbergu poroča, da je deček na fotografiji, ki so jo našli med Hitlerjevimi listinami, zelo podoben Hitlerju. Zaradi tega so ameriške oblasti mnenja, da je to njegov sin. Policijski uradniki preučujejo vse listine, ki pričajo o j Hitlerjevem zasebnem življenju, da bt odkrili očetovstvo tega otroka. Častnik ameriške tretje armade je izjavil: «Podobnost med Hitlerjem in dečkom je presenetljiva. Ima iste poteze in isti srepi pogled, ki ga je tolikokrat imel Hitler sam. Opaziti je tudi podobnost z Evo Braun, ki pa ni tako očividna. Na fotografiji ni nobene belelke.
Visoki častnik britanske protišpijonaže, ki je vodil raziskovanja pri iskanju Hitlerjeve oporoke, je izjavil, da so skušali trije zaupni moije, katerim je Hitler zaupal prepis oporoke, priti do Doenitzo-vega glavnega stana ter so potovali ponoči peš, podnevi pa so se skrivali. Ko so prispeli do Han -novra, so uvideli, da je njih podvig brezupen in so se ločili, da bi se vrnili vsak na svoj dom. Toda niso Imeli sreče. Prvega, Heinza Lorenza, osebnega Goebbelsovega pobočni-ka so takoj ujeli. Ko so našli pri njem oporoko, ki jo je imel zašito v obleki, je izjavil, da ni bilo drugih prepisov. Drugega WiUija Meperja, so aretirali na njegovem domu v Iserlornu v Porurju približno sredi decembra.
Na|db« liatin
Dan po Boliču je uradnik angleškega preiskovalnega odseka, katerega imena niso objavili, obvestil 303. ameriški preiskovalni zbor, da je neki Paustin (alias Zander) Uvel v bližini glavnega stana 3. armade v Bad Troisu. Uradnik je izjavil, da mu je znano, da je bil Paustin zaupni Barmanov pomočnik in je Berlin zapustil nedolgo, preden so sovjetske čete vkorakale v mesto. S seboj je odnesel številne listine, ki se nanašajo na zadnje ure nacističnega relima. Američani so 27. decembra (pretekli četrtek), začeli preiskovati ter so našli listine, iz katerih je bilo razvidno, da je leial neki Friedrich Wilhelm Pauslin v nemški vojaški bolnici v Seeheimu, in sicer od 6. do 24. junija 1945.Nato so ga poslali v neko taborišče vojnih ujetnikov v Bad Aibringu.
Paustin se je najbrž skril v vrste nemškega Wehrmachta, da bi tako ušel ujetništvu. Res so ga nato izpustili iz taborišča skupno s tisoči nemških vojnih ujetnikov.
Hliaa preiskava
Iz zapisnikov preiskovalnega odseka je bilo razvidno, da je bil Paustin zaposlen v Tegernsee, 24. kUome‘rov od glavnega stana 3. armade. Cimi ameriškga preiskovalnega odseka, ki so jih spremljati angleški uradniki in dva nemška policista, so se podali na Paustino-vo stanovanje. Vedeli so, da je šel tja pred boilčnimi prazniki, da obišče neko prijateljico v Vilshove-nu, pri Passau, r.a področju 3. armade. Ko so angleški uradniki odšli proti Vilshovenu, da aretirajo Paustina je začela ameriška skupina iskati listine. Uradniki so preiskali številna stanovanja In enemu izmed njih se je posrečilo najtd svakinjo Paustinove prijateljice.
Skriva ostal kovčejj
Med zasliševanjem je svakinja izjavila: «Paustin ni pred kratkim sem prišel, toda ko je odpotoval, je tu pustil star kovčtg, katerega ni nikoli prišel iskat*. Pod posteljo v sobi je eden izmed preiskovalnih uradnikov zares našel kovčeg, ki je bil v zelo slabem stanju in so ga namenoma tako pokvarili, da bi bilo videti, da je izven uporabe. Uradniki so bili zelo iznenadeni, ko so našli listine, ki so dokazovale zgodovino bednega evropskega cesarja, ki je v najbolj grenki url svojega poraza vzel s seboj v grob ženo, kateri se ni posrečilo, da bi postala cesarica Evrope.
Hitlerjeva politčna oporoka
Iz Hitlerjeve politične oporoke, ki so jo objavile zavezniške oblasti, je razvidno, da je Adolf Hitler v zadnjih dneh pred koncem vojne izključil iz nacistične stranke maršala Hermanna Goerlnga, kakor tudi vodjo Gestapa Heinricha Himmlerja, ker sta vodila tajna pogajanja s sovražnikom. V oporo-j ki čitamo sledeče: sGoering in • Himmler sta se obnašala nečastno
ter prizadejala nepopravljivo sramoto državi in narodu, ko sta vodila tajna pogajanja s sovražnikom brez moje vednosti in proti moji volji ter sta imela namen nezakonito si prilastiti nadzorstvo države».
Hitler je v svoji osebni oporoki zapustil svoje imetje, sv kolikor bi moglo imeti kakšno vrednost», nacistični stranki.
Hitlerjev ain na Čeikem?
Posebni Reuterjev dopisnik je izvedel, da je češkoslovaška policija
aretirala nekega 12 letnega dečka, ki je zelo podoben mladeniču na fotografiji, ki so jo našli skupno s Hitlerjevim poročnim Ustom tn oporoko in za katerega menijo, da bi utegnil biti njegov sin.
Fantič je imel ponarjeno osebno izkaznico in je trdil, da se piše Friedrich Schultz; to ime je na Češkem zelo pogosto. Na Češko je prišel pred dvema mesecema iz Berlina in je presenetljivo podoben Adolfu Hitlerju.
KJE JE MUSSOLINIJEVO ZLATO ?
RENZO .VE*
Razgovor s partizanom, \ Koliko je resnice v
Vest o aretaciji partizana Renza je vzbudila veliko zanimanje po vsej severni Italiji; v Trst so prišli posebni poročevalci milanskih in torinskih dnevnikov. Partizan Ren-zo je znan zaradi svojih spominov o smrti Mussolinija, Petaccijcve in zaradi polemike, ki se je v zvezi s tem vodila po časopisju.
Glavna nit te polemike Je bilo vprašanje, ali je Renzo navaden bahač ali poštenjak, katerega so prisilili k molku, ker ve preveč o izginotju fašističnega zaklada.
Prvo vprašanje, ki so ga dopisniki dali Renzu, bivšemu poročniku republikanskega letalstva, je bilo: »Kje je fašistično zlato?* Renzo Je odgovoril: «Vem, kam Je šlo. Odkril sem Mussolinija in bil sem med tistimi, ki so po aretaciji fašističnih prvakov preiskali vseh 20 avtomobilov. V avtomobilu Avgusta Li-veranija smo našli 18 milijonov švicarskih frankov, v avtomobilu Bombaccija 36 milijonov v lirah, v avtomobilu Petaccljeve 36 kg zlata in 9 milijonov zlatih funtov ter knjigo na katero je Mussolini napisal: »Da bodo Italijani vedeli... M.»
Kam je izginilo zlato ln dnevnik, ki bi nam lahko odkril važne po. drobnosti o žalostni dobi fašizma. Vem, je vzkliknil Renzo, zlato in dnevnik smo naložili na kamion, za katerega nihče ne ve, kam Je odpeljal. Dva partizana sta bila ubita ln mogoče bi moral biti iz Istega vzroka ubit tudi Jaz. Vem, kam Je Izginilo 60 milijonov, mali del zaklada. Vem, da Je nekdo iz Doma-sa, do tistega časa skromna oseba, kmalu po tem dogodku kupil 4 avtomobile.	*,
Težke so Renzove obtožbe, toda podrobnosti noče izdati. Pravi, da hoče živeti v miru. Mnogi so, ki obtožujejo Renza. toda dokazi, ki jih je prineslo tudi časopisje, niso
so ga aretirali v Trstu njegovih trditvah7
vedno prepričljivi. Zaenkrat je do-^ kazano, da vsi podatki, ki Jih je Renzo podal v svojih spominih, ne odgovarjajo resnici. On ni streljal Mussolinija in Petaccljeve in verjetno niti ni bil prisoten pri ustrelitvi. Nekateri celo zanikajo njegovo sodelovanje pri osvobodilnem oddelku prostovoljcev v Dongu.
»Zakaj me ne obtožijo pri vojaškem sodišču?* vprašuje Renzo. »Zakaj mi ne dajo možnosti dokazovanja? In zakaj so začeli s polemikami o mojih spominih šele potem, ko sem spregovoril o izginotju zaklada.*
Kje je torej resnica pri tem znanem partizanu Renzu? Ali Je slepar ali ne? Njegovi spomini vsebujejo tudi del fantazije. Ni se ugotovljeno, do kolike mere mu Je verjeti.
Oče Renza aretiran v Milanu
Iz Milana je prispela vest, da so kmalu po, aretaciji partizana Renza v Trstu, aretirali tudi njegovega očeta Emilija Gnesija, ki Je bil ekvadrist. Prepeljali ga bodo v Piso, kješ bo moral dajati odgovor za razna opravljena nasilja.
ZANIMIVOSTI
sRopal Sooietj/» je v Londonu ot-vorila razstavo, ki prikazuje nove izdelke iz umetne svile, ki jo prt-dobivajo iz alg.
0 0 0
V začetku decembra so ameriške zasedbene oblasti odredile poruše-nje nadaljnjih osem nemških vojnih tovarn. S tem je število nemških tovarn, ki so namenjene po-rušenju, doseglo 25. Tovarne, ko-terih poruštn j e so odredili, so tovarna raket Fritz Sauer v Gerstho-jenu, tovarni smodnika V/eldon in Schrobehausen, tovarna topov in razstreliva v Landsbergu, tovorna razstreliva v Monakovem, tovarne strojev in orožja Eschenstmth, tovarna za izdelovanje orožja majhnega kalibra in razstreliva v Dur-lachu in v VJoljarthu.
0 0 0
Umrl je znani sovjetski botanik in bivši predsednik Akademije znanosti Vladimir Leontijevič Komorov. Učakal je 77 let. Pokopan bo na državne stroške.
0 0 0
Devetindvajsetletni nečak švedskega . kralja Gustava princ Karl John, sin princa prestolonaslednika, se bo te dni poročil s švedsko novinarko Kersiino Wijmark, fci se je nedavno ločila. Kralj Gustav je
SINE
RADIO
Koamačevl so bili navadna u-radniška družina. Oče ln poglavaT rodbine Je hodil vsak dan v alužbo. Ob nedeljah, ko je bil prost, Je skoraj vse dopoldne čital, popoldne pa je peljal ženo, hčerko In sina na sprehod. Branju Je posvečal mnogo svojega prostega Časa. Skratka, bil je zaljubljen v knjige, poaebno pa v svoje, ki so se šopirile na knjižni polici. Vsakdo, ki Je prišel na obisk, ai Je moral poleg družinskega albuma fotografij ogledati tudi Kosmačevo knjižnico. Zena Pavla mu je gospodinjila In voljno čakala na čase, ko bo šel mož v pokoj ln bo imel več časa zanjo. Šestnajstletna Majda je hodila v 5. razred gimnazije, medtem ko se Je desetletni Peter pripravljal, da zapusti osnovnošolske klopi. Mirno ln udobno so živeli v visoki, petnadstropni hiši, na robu mestnega središča. Lepega dne je v mirno družinsko življenje uda-
nasprotoval tej poroki, toda njegov nečak je sklenil, da se bo odpovedal kraljevskim, pravicam in postal navaden poslovni človek. Oktobra je kot zastopnik družbe sAngto Nordic» odpotoval v New York.
• * *
Američani uničujejo japonske šepne podmornice, s katerimi so hoteli Japonci presekati ameriške zveze na Pacifiku. Podmornice so Američani našli d arzenalu Hikari. So dvojne vrste. Najmanjša ima osem ton tn le enega moža posodice. Uporabljali so jo že proti ameriški mornarici, vendar pa ntso z njimi dosegli nobenih uspehov, Podmornice druge vrste Imajo po 18 ton in dva člana posadke. Teh podmornic še niso uporabljali, marveč so jih šele preizkušali. Največje podmornice so lahko nosile do 6 žepnih podmornic. Matično podmornico so lahko zapustile, ko je bila ta še pod vodo. Notranjščina žepne podmornice je bila napolnjena s razstrelivom. Ce je vozila počasi, je znašal njen akcijski radij 50 km, pri pospešeni hitrosti pa se je znižal na 20 km.
• » •
Ameriški violinist Jehudt Menu-hin je prispel z letalom d Moskvo. Priredil bo več koncertov.
rila strela. Popolnoma nedolžna stvarca, ki jo Imenujemo radio, je pri Kosmačevih zanetila vojno.
Neko opoldne je po kosilu Peter nenadoma dejal:
»Oče, če sl pameten, kupi radio!* Gospod Kosmač je sina začudeno pogledal, potem Je odgovoril: »Pameten sem, a na radio nikar nič ne misli. Prvič v teh resnih povojnih časih nimam za to denarja, drugič pa ne bom poslušal cviljenja noč ln dan!*
»Oče, ti niti ne veš, koliko koristi bi Imeli od tega. Vse časopise bi lahko odpovedali, ker »e po radiu izve mnogo več, kot iz njih. In naš učitelj je dejal, da je radio boljši učitelj za življenje, kot vsaka šola ln da je nujno potreben vsakemu - izobraženemu človeku!* Tako Je sinko prepričeval očeta. V resnici mu je šlo največ za to, da bi od časa do časa lahko pogledal med elektronke In tuljave, kot sta to storila že večkrat s sošolcem Janezom.
Nekaj dni po tem Je Kosmača doletela nesreča. Majda je namreč čttala v dnevniku, da bodo začeli po radiu oddajati plesne vaje.
1______
TRST
GORICA
Seja občinskega sveta
Ustavitve izvrievanla prostih poklicev
Na včerajjšnji občinski seji so po odobritvi zapisnika prejšnje seje. preučili številne 1 točke dnevnega reda. Med drugim so odobrili prevzem zavetišč pod občinsko upra-vo, a z istim učnim osebjem. Na prihodnjo sejo so preložili imenovanje štirih članov, ki bodo s peto osebo, imenovano po šolskem nadzorstvu, sestavljali komisijo, ki bo upravljala zavetišča.
O zavetišču Padovan, ki ga je zahtevalo udruženje Italijanskih partizanov, da bi ustanovili šolski zavod za partizane, je svetnik Sciolis sprejel predlog udruženja, toda s pripombo, da Je zavetišče Padovan v ulici Settefontane eno izmed redkih (dveh ali treh), ki so trenotno razpoložljiva ln nato predlagal naj odklonijo zahtevo v kolikor se nanaša na izbiro poslopja.
Po odobritvi nagrad za nekatere občinske uslužbence pri oddelku za osebne izkaznice, so razpravljali o zelo važnem vprašanju za Javnost, in sicer zvišanju tarif mestnega podjetja A.C.E.G.A.T. Predsednik občinskega sveta je predlagal, naj vprašanje preuči komisija, ki bi
imela nalogo predložiti na prihodnji seji stvarne predloge. Profesor Sciolis in dr. Rinaldini sta pripomnila, da so nekateri predlogi A.C. E.G.A.T.a pretirani ter niso v skladu z zmogljivostjo meščanov; naglasila sta, da ni potrebno kriti izgubo podjetja v enem letu. če Je to lahko opravita v več letih.
Med raznimi točkami so sprejeli ponudbo slikarja Colonnla za sli. ko, ki predstavlja zgodovinske spomenike Trsta. Nato so razpravljali o vprašanju odpustov, zlasti gospodičen, ki so v občinski službi, a niso družinski poglavarji, da bi jih nadomestili z moškimi močmi. Razpravljali so tudi o vprašanju kruha in razlogu, zakaj so ostale nekatere družine zadnje dni brez kruha.
Inženir Porti je nato poročal, da odbor za popravila hiš trenotno ne deluje, ker ima tehnični urad namen sam izvesti potrebno delo. Svetnik Vtsentin Je odgovoril, da odbor pričakuje odgovor na pismo, ki so ga poslali Zavezniški vojaški upravi o Izvršenih delih v zvezi z odredbo štev. 14 Zavezniške vojaške uprave.
Prihodnja tiskovna konferenca | PREHRANA
Poročajo, da bo prihodnja tiskovna konferenca pri višjem častniku za civilne zadeve v ponedeljek 7. januarja 1946 na glavnem stanu ZVU.
Vsa vprašanja, ki jih nameravajo zastopniki tiska predložiti v razpravo na tiskovni konferenci, je treba vložiti vsak teden do četrtka opoldne častniku za javne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, To bo omogočilo, da bodo razni prizadeti oddelki lahko pravočasno preučili vprašanja, o katerih žele razpravljati.
Vprašanja, ki bodo vložena po-dvanajsti url vsakega četrtka, bodo pridžali ln bodo prišla v poštev šele naslednji teden.
Opozorilo policije Julijske krajine
Pogosto se je že pripetilo, da so klicali policijo telefonično ponoči, da ugotovi kak zločin; ko Je prišla na mesto, Je morala ugotoviti, da se ni zgodilo ničesar izrednega. Zato sporoča policija, da ne bo nastopila v nobenem primem neznanih telefonskih pozivov.
Tisti, ki bo klical policijo, bo moral od zdaj naprej na odgovor policije javiti svoje ime ln priimek ter podatkg s telefonsko številko aparata, s katerega je klical. Takoj po pozivu, bo moral aparat zapreti in počakati nekaj minut, da ga bo na isto številko poklicala policija zaradi kontrole.
Ob tej priliki opozarjamo, da predvideva člen 367 kazenskega zakonika kazen zapora od 1 do 3 let za vsakega, ki napačno obvesti oblasti, da se je izvršil kakšen zločin.
Telefonska številka policije za takojšnji poseg je 46-11.
Sir. Od Jutri dalje bodo razdeljevali potrošnikom v mestu IX., X„ XI. in XIII. skupine po ICO gr sira. Gena siru je določena 177 lir za kg; razdeljevanje bo zaključeno 8. t. m.
Za peke. Strogo je prepovedano dajati na zapadle odrezke kruh ali moko.
Zajetje dveh tatov
Včeraj popoldne proti 14. uri je opazil neki mladenič v ulici Dante, da Je pri trgovini Štrukelj železni zastor odprt samo do polovice. Zazdelo s« {mu je sumljivo, zato je poklical stražnika. Ta je vstopil v trgovino z revolverjem v roki ln pozval prisotne, da se pokažejo. Res: izza pulta sta prilezla dva moška z dvignjenimi rokami. Na policiji so ugotovili,, da gre za 2Q-letnega Marija Mateviča z Reke in 311etnega Luigia Manginija iz Genove, V trgovini so našli pripravljen velik kup oblačilnih predmetov, ki sta sl jih tatova pripravila, da bi jih odnesla.
— Neznaci so vrdli v gostilnico v ulici Buonarottl 21 in odnesli različnih živil za preko 100.000 lir.
— Iz kavarne Sanita v ulici Oro-logio so tatovi odnesli harmoniko in 34 steklenic likerja. Skupna škoda znaša nad 75.000 lir.
— Iz krojške delavnice v ulici Stuparič so odpeljali vlomilci šivalni stroj »Neochi*, tri bale blaga, več metrov podloge, Škarij Itd,
Napad
Predvčerajšnjim zvečer Je šel 20-letni Ennlo Rauber proti Sv. Justu. Ustavil ga je neki neznanec s samokresom v rokah; izročiti mu je moral Ustnico, ki je vsebovala 50 lir.
V	zvezi s členom 7 Splošnega
ukaza ZVU z dne 30. avgusta 1945 štev. 13, je Epuracijska komisija za proste poklice v Gorici uvedla postopek zoper naslednje osebe, bivajoče v Gorici:	Covassiju Felice,,
industrijskemu izvedencu, dr. Bar. duscu Luigiju, izvedencu za trgo-vinstvo in računovodstvo; dr. Geno-vesu Rodolfo, zdravniku-kirurgu, Tubaru Luigiju, agronomu, Bradeški Josipu, glasbeniku; dr. Zoppi Zeliju, zdravniku-kirurgu, dr. Venu-ti Carlu, odvetniku in prokuratorju, dr. Ivanu Fonzari, zdravniku-kirurgu-zobozdravniku; Miani Lucianu, zemljemercu, dr. Staf. fuzzi Brunu, notarju, in Gnotu Scrgiu, zemljemercu; dr. Guidu Massi, živinozdravniku v Gradiški; dr. Petru Snideru, živinozdravniku v Dolenju; dr. Furlaniju Angelu, zdravniku v Kanalu; dr. Giacconi Felice, zdravniku v Brazzanu; Cost Italu, zemljemercu v Tržiču.
Prekopavanje grobov
Od 1, aprila 1946. dalje bodo prekopavali in uporabljali za nove pokope bodisi navadne grobove, v katere so bila pokopana trupla umrlih pred 31. decembrom 19.15., bodisi zasebne obrobne in zasebne dvajsetletne grobove, do katerih poteče pravica z 31. decembrom 1946., in to na glavnem mestnem pokopališču ter na pokopališčih v Standrežu, Ločnlku, Solkanu, Kronbcrgu, Podgori, Pevml, Pod-aabotinu, Vrtojbi, Bukovici in Šempetru.
Izkopani ostanki bodo spravljeni v skupno kostnico, če ne bodo svojci zaprosili za njihov prenos v zasebne grobove ali grobnice.
Omenjene prošnje bo treba vlo. žiti pri mestnem županstvu do Sl. marca 1946. Do istega dne bo treba plačati pristojbino za novo dovoljenje.
Nagrobna znamenja (kamni, križi Itd.), katerih ne bodo upravičenci odstranili do 31. marca 1946., bodo prešla v last občinske uprave, ki bo z njimi razpolagala po določilih pogrebnega pravilnika.
Prodaja belega kruha
Okrajni odsek za prehrano javlja:
Danes 3. t. m. ln do nove uredbe, se bo začelo razdeljevanje belega kruha v mestu in okolici. Moka za kruh bo 85% bela ln 15% iz ječmena.
Ponesrečen roparski napad
V	soboto zvečer proti 21. uri jo pozvonil zvonec v stanovanju Bruna Krena v utiet AnfleHnn št. 18. Na vprašanje gospodarja kdo je, Je sledil odgovor, da ao prinesli nujni brzojav. Kren Je odprl vrata, v istem trenotku pa je zagledal pred seboj dva maskirana tolovaja s samokresi. Toda gospodar ni izgubil prisotnosti. Udaril je enega s peatjo, v tiatem trenotku pa je prišla možu na pomoč tudi žena, ki je začela kričati, da je vzbudila pozornost sosedov. Vlomilca sta zbežala.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško sodišče je sodilo trgovca Stefana Viatorija, lastnika petih trgovin v Gorici, ker so našli pri njem zavezniško blago pri dveh policijskih preiskavah^, in 7. decembra. Našli so škatle mleka, sira, sladkorja, masla In prahu za sladoled. Viatori je trdil, da mu je sladkor in mleko dala slovenska bolnišnica s korza Roosevelt, da bi napravil piškote, sir pa ni bil njegov.
Sodišče je obsodilo Viatorija zaradi posesti prahu za sladoled na nveseo dm^ zapora pogojno; od tega mora Odsedeti 5 dni ln plačati 10.000 lir kazni; zaplenili pa so mu prašek za sladoled in sir, ki so ga izročili v hrambo Sepra-lu, dokler se ne bo javil pravi lastnik. Del sladkorja in imlleka »o vrnili slovenski bolnišnici.
Razdeljevanje otrobov
Rejcem, krav-mlekarlo, svinj, konj in volov, ki delajo za prevozna podjetja in prebivajo v go-riski občini, Je na razpolago določena količina otrobov. Interesenti lthko dvignejo nakaznice prj Gospodarsko poljedelskem uradu na korzu Roosevelt. Razdeljevanje otrobov za drobnico se bo začelo 7. januarja. Rejci naj pridejo na omenjeni urad po naslednjem abecednem redu:	v ponedeljek 7.
Jan. z začetnimi črkami od A do C, v, torek 8. jan. od D do K, v sredo 9. jan. od L do P, v četrtek 10. jan. od Q do Z, v petek 11, in v soboto 12. jan. zamudniku
Najdeno
Na policijskem uradu na trgu Cavour je na razpolago lastniku žensko kolo, znamke Zenit, zelene barve, ki so ga zaplenili pred dnevi na korzu Roosevelt nekemu tatu.
Požar
Včeraj zjutraj ao se vžgale saje v dimniku hotela Angelo d’Oro v ulici Favetti 5. Plameni so se razširili na podstrešje ln ga delno uničili. Pravočasni poseg gasilcev je preprečil nadaljnje širjenje ognja ln večjo škodo.'
Tatvina avtomobilskih koles
Na Silvestrov večer proti 20. uri je Industrialec Adriano Mlseri {•us lil v ulici Gozzl 8 svoj Topo-lino. Zadostovalo je nekaj minut, da so mu neznanci odnesli dve kompletni rezervni kolesi, vredni okoli 50.000 lir.
Aretacija zaradi posesti
orožja
Goriška civilna policija je aretirala 34-letnega Ivana Goloba iz Gorice, stanujočega v ulici Giustinia-nl »t. 16 zaradi posesti puške. Golob se izgovarja, da ima orožje še izza časa, ko je bil v službi kot čuvaj pri neki zasebni tvrdki.
Potovalni urad Appin.nl je na korzu Roosevelt 18 odprl svojo poslovalnico, kjer prodaja železniške vozne listke za vse proge. Urad je odprt vsak dan od 9.-12. ln od
Londonska ulica knjig
Pred velikim požarom, ki je izbruhnil 1666 v Lon-
donu, so bile knjigarne Zbrane prt katedrali Sv. Pavla, kamor so prihajali ljubitelji knjig nakupovat naj novejše- in najstarejše iedaje. Med tistimi časi in današnjimi dnevi se je prodaja knjig preselila na ulico Charing Cross Road, ki leži severno od Trafalgar Square. Značilne za to ulico so velike, police, na katerih razne knjigarne razstavljajo svoje kidaj e krij ig. To je zelo nenavaden o bičaj za deželo, ki je kot Anglija svetovno znana po svoji megli in vlažnosti svojega podnebja. Ce greste tako po tej ulici se lahko pripeti, da pogledate na katero izmed po-,lle in odkrijete vam zelo priljubljeno ali celo dragoceno knjigo.
15,-18. ure.
RADIO
Četrtek, 3. januarja
17 prenos iz Vidma; 18 ženska ura; 18.30 koncert violinista in pianista; 19 narodne pesmi - Batlstuta (slov.); 19.15 Slovenščina za Slovence; 19.30 plošče; 19.45 slov. vesti; 20 ital. vesti; 20.15 reproducirana glasba; 20.30 glasba po željah; 21 komedija; vmes lahka glasba; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče.
Petek, 4. januarja
7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 operna glasba; 12 orkester pod vodstvom Beppe Mojetta; 12.30 predavanje v slovenščini; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba;	13.30 harmonični
orkester; 14 razno; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos iz Vidma; 18 angleška lekcija; 18.30 vokalni koncert; 19 komorni zbor (slov.); 19-30 obvestila svojcem (slov.); 1945 slov. vesti; 20 ital. vesti; 20.15 reproducirana 81?* , ' 20.30 operetna glasba; 21 radijska vizija; 21.15 prenos lz Torina, 21 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče.
Navdušena za vsako dobro stvar, je prav tako kot Peter začela opoldne pri kosilu:
»Vei, oče, da Petrova misel o radiu ni tako neumna, kot si mislil ns prvi pogledi*
»Kaj ti spet roji po glavi?*, JI Je odgovoril smeje.
»Pri prijateljloi sem Izvedela, da se v ženskih urah, ki so na sporedu dvakrat tedensko zve marsikaj posebnega in dobrega. Rada bi se naučila pletenja in kuhanja, za kar bodo tečaji v zimskem času. In tudi opere bi lahko poslušala kar doma in ne bi bilo treba iti za to v gledališče, kjer se potroši mnogo deanrja*, ga je hotela pridobiti za svoj načrt. Pri tem Je seveda prikrila svoj poglavitni namen — plesne vaje.
Oče je namesto odgovora vstal In odžel s knjigo v roki na balkon. V mislih trdno odločen, da škatle, ki cvili in hrešči, noče v hišo, ni slutil, kaj se je dogajalo v kuhinji. Hči in sin sta sl mater Izbrala za posredovalko in sta jo ofcdelavala na vse načine, da bi tudi ona zastavila pri očetu kako besedo v korist radia.
Ni bilo zaman. Zvečer, ko sta oba otroka že spala, Je med krpanjem nogavic dejala možu, ki Je sedel s knjigo pri mizi:
»Peter, pa bi vendar nekoliko razmslil, kar sta predlagala Majda in Peter. Tudi ti bi našel med leposlovnimi urami marsikaj zanimivega in meni ne bi bilo tako dolgčas, kadar si ti v službi in otroka v šoli*.
»Ze, a kje dobiti denar, ljuba duša?* je vprašal z začudenim glasom.
»Prodal bi nekoliko knjig, pa bi bil potrebni denar skupaj. Lahko bi dal v čaaoplse; da zamenjaš knjige za radio, pa ti o denarju niti govoriti ne bo treba*.
Povem vam najprvo, da gospod Kosmač ni bil copata, a se Je kljub temu zavedal, da je njegova igra izgubljena. Nekaj časa se je upiral, končno Je zaradi lepšega priznal, da ima žena vendarle prav. Na žalost ga je to priznanje drago stalo. Ko Je pred spanjem premišljeval o svoji usodi, se je potolažil, da mora biti vendar tudi demokrat ln da ae sam ne more upirati trem.
Prihodnji dan opoldne Je bilo do-
ma posvetovanje. Končno ao se sporazumeli, da bo dal oče popoldno v dnevnik sledeči oglas:
»Cankarjeve zbrane spise zamenjam za dobro ohranjen radijski sprejemnik. Ponudbe cd lh -3h popoldne pri Kosmač, Napo-! leonov trg l/III.
Naslednji dan je hišnik v hiši, kjer so stanovali Kosmačevi, preklinjal, da se je kar kadilo. V tretje nadstropje Je hodilo toliko ljudi, kot da bi bil tam magistrat, ali pa vsaj dobro obiskan zobozdravnik. »In to prav danes, ko zunaj dežuje in so ulice polne blata*, Je tožil hišnik. On ni vedel, da vsem tem ljudem dišijo Kosmačevi, v usnje vezani Cankarjevi zbrani spisi.
Gospod Kosmač je imel polne roke dela. Komaj Je odslovli enega, že Je zvonil na vratih naslednji. Ko je ob pol štirih odhajal v službo, je imel poln list naslovov. Naslednji dan Je prinesel pismonoša še kup pismenih ponudb, tako da Kosmač res ni vedel, kam naj se obrne.
Po treh dneh tekanja je končno le našel nekaj primernega. Po kosilu Je neki gospod prinesel lep
sprejemnik znamke »Minerva*. Gospod Kosmač mu je žalosten izročil svojega Cankarja. Nekoliko ga je slaba volja minila, ko je videl žareče obraze otrok ln žene.
Peter je hitro od nekod privlekel kos žice, ki je bila komaj dovolj dolga, da je segla °d vodovodne pipe do mize, kamor so postavili radio. Sinko je kar zavriskal od veselja, ko se je oglasila vesela poskočnica. Tudi očetu se tisti dan ni nič mudilo v službo. Veselje P» se Je zvečer naglo razkadilo.
Ko se Je vrnil iz sjuibe, Je bilo že skoraj temno. 7.ena in otroci so odšli na obisk k stari materl^Sta-novanje Je bilo temno. Ker je ho-tsl tudi on kreniti za njimi, luči sploh ni prižgal in se je kar v temi namenil Prot> mizi, kamor J« navadno P° Pohodu poloisll akt0''’ ko. 7e po prvem koraku se mu J« zapleta med noge žioa ln »e j* zvrnil kot dolg ln širok P° 1 eh* Namesto k stari materi Je odšel v posteljo. Glava ga je bolela, lz nosa mu je tekla kri. Kljub temu je hitro zaspal. Niti žena ln otroci ga niso zbudili, ko so se vrnili.
(Nadaljevanje prihodnjič).