Aristoteles O RAZLAGANJU (7tspi ¿pjurivsiat; / de interpretatione) 1.-6. poglavje (16 a 1 - 17 a 37) [1. Uvod (16 a 1-18)] 1 Najprej si je treba postaviti, kaj je ime in kaj je glagol, nato kaj je odreka-nje/zanikovanje in prirekanje/pritrjevanje in prikazovanje in govor.1 * T ' (i " /fi U/V-a O^^-UjiVvV Tisti [znaki] v oglašanju 2so torej znaki3 vtisov v duši,4 in zapisani [znakij tistih v oglašanju. In kakor niti pismenke niso pri vseh [ljudeh] iste, niti oglašanja niso ista; česar pa so seveda ta5 oznake v prvi vrsti, so pri vseh isti vtisi duše,6 in to, česar te podobe so, so ravno iste stvari. O tem pa je bilo seveda povedano [v spisih] o duši,7 kajti [to je stvar] druge razprave. Kakor je v duši misel včasih brez odkrivanja ali prikrivanja.8 drugič pa je prav nujnost, da ji obstaja9 eno od obojega, tako je tudi v oglašanju. Kajti in prikrito/lažno in odkrito/resnično je glede na sestavljanje in razloča-nje.10 In imena sama in glagoli so, če česa ne dodamo, podobni misli brez sestavljanja in razločanja, kot na primer »človek« ali »belo«;11 to namreč še ni niti prikrito/lažno niti odkrito/resnično.12 je pa oznaka nečesa; tudi »kozlojelen«13 namreč označuje nekaj, nikakor pa ne odkritega/resnične- ga ali prikritega/lažnega, če ne bi dodali »biti« ali »ne biti«,14 ali enostavno ali glede na [določeni] čas.15 [2. Ime (16 a 19 - 16 b 5)] "ime16 jc torej oglašanje, označujoče po dogovoru, brez [vidika] časa,17 ka-l_terega18 noben del, ko jc ločen, ni označujoč. Kajti v »Kallipos« »iftjtoc« (»konj«) po sebi ne označuje ničesar, kakor v govoru/izjavi19 »Ka\bq iJt7toq« (»lep konj«).20 Ni pa tako, kakor je pri enostavnih imenih, tudi pri sestavljenih: pri prvih namreč del nikakor ni označujoč, pri slednjih pa hoče biti, toda [kadar ni] od ničesar ločen, kot na primer »plovcc« v »morjepiovec«.21 Po dogovoru pa zato, ker ni nobeno od imen po naravi, ampak le, ko postane znak.22 Čeprav razodevajo nekaj tudi nezapisljivi zvoki, na primer od zveri, nobeden od teh ni ime. »Ne človek« pa ni ime, niti ne obstaja neko ime, ki naj to imenuje - to namreč ni niti govor niti odrekanje/zanikovanje -, a naj bo to »nedoločeno ime«.23 »Filona« ali »Filonu« in kar je takšnih [izrazov] niso imena, ampak skloni imena. Govor tega se pri ostalem ravna po istem, razen da skupaj z »je« ali »je bilo« ali »bo« ne odkriva/ni resni-čen ali prikriva/ ni lažen (ime pa vedno), kot na primer »Filonu je« ali »Filonu ni«:24 še ničesar namreč niti ne odkriva niti ne prikriva. [3- Glagol (16 b 6 - 25)] i Glagol25 je tisto, kar dodatno označuje čas, [noben] njegov del pa posebej / ne označuje ničesar; je pa [[vedno]]26 oznaka govorjenega o drugem.27 Pravim, da dodatno označuje čas, kot je na primer »zdravje« ime, »ozdrav-lja«28 pa glagol; dodatno označuje, da namreč obstaja sedanjost. In vedno je oznaka obstoječih [stvari], kot na primer tistih o podlagi.29 Za »ne ozdravlja« in »ne boleha« pa ne pravim, da sta glagola; sicer dodatno označujeta čas in sta vedno o nečem, je pa razlika, za kar ni imena. A naj bo to »nedoločeni glagol«,30 ker obstaja enako glede na karkoli in biva-jočega in nebivajočega. Enako tudi »ozdravil je« in »ozdravil bo« nista glagola, ampak sklona31 glagola. Razlikujeta pa se od glagola, ker ta dodatno označuje prisotni čas,32 onadva33 pa tistega okoli,34 Ti sami za sebe govorjeni glagoli35 so torej imena36 in nekaj označujejo -govorec namreč ustavi razmislek in poslušalec se je umiril toda tega, ali [ nekaj ] je al i ni, nikakor ne označil jejo. Kajti niti »biti« ali »ne biti« nista oznaki stvari, niti če bi izrekel golo bivajoče.37 To namreč ni nič, dodatno pa označuje neko sestavljanje, ki si ga brez zloženih [delov] ni mogoče zamisliti. [4. Govor (16 b 26 - 17 a 7)] Govor38 pa je označujoče oglašanje, pri katerem je eden izmed delov, ko je ločen, označujoč kot rekanje/izraz,39 toda ne kot prirekanje/pritrjeva-njc. Pravim pa, da na primer »človek« označuje nekaj, toda ne »da je« ali »da ni« (a Če bi bilo kaj pridano, [potem to] bo prirekanje/pritrjevanje ali odreka-nje/zanikovanje) - ne [označuje] pa en zlog »človeka«.40 Kajti niti v »osel« »sel« ni označujoč, ampak je tedaj samo oglašanje.41 V dvojnih42 [besedah en del] nekaj označuje, ampak ne po sebi, kakor je bilo rečeno.43 Je pa vsak govor označujoč, pa ne kot organ,44 ampak, kakor je bilo rečeno,45 po dogovoru. Prikazujoč pa ni vsak, ampak tisti, v katerem obstaja odkrivanje ali prikrivanje. V vsakem pa ne obstaja, tako kot je na primer prošnja/molitev govor, toda ni niti odkrivajoča/resnična niti prikrivajoča/lažna. Pustimo torej druge [govore]46 - kajti pregledovanje teh bolj pripada retoriki in poetiki, prikazujoči [govor] pa sedanjemu motrenju. [5. Prikazujoči govor (17 a 8 - 24)] Eden, prvotni47 prikazujoči govor48 je prirekanje/pritrjevanje, naslednji je odrekanje/zanikovanje; ostali pa so eden [prikazujoči govor] v povezavi.49 Nujno pa je, da je vsak prikazujoči govor iz glagola ali sklona [glagola].50 Kajti tudi govor človeka51 nikakor ne bi bil prikazujoči govor, če se ne bi dodalo »je« ali »bo« ali »je bil« ali kaj takšnega. (Zaradi česa pa je »kopensko dvonožno živo bitje« eno,52 ne pa mnogo - gotovo namreč ne bo eno 7. zaporednim izrekanjem bo povedano v drugi razpravi.53) Eden prikazujoči govor pa je ali tisti, v katerem se razodeva ena [stvar], ali tisti, ki je eden v povezavi, mnogi pa so tisti, ki [razodevajo] mnoge stvari in ne ene, ali tisti, ki so nepovezani.54 Ime in glagol naj bosta torej samo izraz, ker ne moremo reči, da nekaj razodevata z oglašanjem tako, da prikazujeta, pa najsi nekdo nekaj sprašuje ali ne, ampak namerava [povedati] sam. Od teli55 je eno enostavno prikazovanje,56 kot na primer nečesa pri nečem57 ali nečesa [stran] od nečesa,58 drugo pa iz teh zloženo, kot na primer določeni že sestavljeni govor. Enostavno prikazovanje pa je označujoče oglašanje o tem, ali nekaj obstaja ali ne obstaja, kakor to razločujejo časi.59 [6. Prirekanje in odrekanje (17 a 25 - 37)] Prirekanje/pritrjevanje60 je prikazovanje nečesa pri nečem, odreka-nje/za-nikovanje61 pa je prikazovanje nečesa [stran] od nečesa. Ker pa je možno, da se tudi obstoječe prikazuje kot neobstoječe^2 in neobstoječe kot obstoječe in obstoječe kot obstoječe in neobstoječe kot neobstoječe, in prav tako v tistih časih izven sedanjega, bi bilo mogoče in vse skupaj, kar kdo prireka/pritrjuje, odrekati/zanikati, in kar odreka/zanika, prirekati/pritrjevati. Tako je jasno, da je vsakemu prirekanju/pritrjevanju nasprotno63 odreka-nje/zanikovanje in vsakemu odrekanju/zanikovanju prirekanje/pritrjeva-nje. Naj bo to protirekanje,64 prirekanje/pritrjevanje in odrekanje/zaniko-vanje pa nasprotji. Pravim pa, da nasprotuje tisto, kar je o istem glede na isto65 - pa ne bomonimno,67 in kolikor drugega takšnega poleg [tega] določimo naspram solističnim nadlegovanjem. prevod in opombe Franci Zore Opombe Mednaslovi so prevajalčevi, prav lako dodatki v oglatem oklepaju med prevodom, ki vsebujejo najnujnejša pojasnila besedila. Dvojni prevodi iste grške besede so ločeni s poševno črto. — Prevedeno po: Aristotelis Categoriae et Liber de interpretatione recognovit brevique adnotatlone critica instruxitL. Minio Paluello. Oxford 1949, 21956 (Scrlptorum classicorum bibliotheca Oxoniensis). — Grško-hrvaška izdaja: Aristotel, O tumaienju. Priredba, prevod, predgovor in komentar Josip Talanga. Zagreb 1989 (Biblioteka Latina et Graeca; 25). Angleški prevod: Aristotle's Categories and De Interpretatione. Prevod in komentar J. L. Ackrill. Oxford 1963 — Naslov spisa ni Aristotelov. Izraz fipfirjvsia, ki pomeni razlaganje, najprej bolj v smislu sporočanja, govornega občevanja, kasneje pa tudi izjavljanja in pa tolmačenja (od tod tudi »hermenevtika«), se v tem delu ne pojavlja in tudi njegovi vsebini ne ustreza, razen morda v izredno širokem smislu. Številni prevajalci in pisci študij uporabljajo kar ustaljeni latinski prevod naslova de Interpretatione. To delo postane kasneje del zbirke Aristotelovih »logičnih« spisov z naslovom Organon. I Tu Aristoteles najavlja vsebino prvili šestih poglavij, zato lahko domnevamo, da predstavljajo nekakšno zaokroženo celoto. Več o posameznih izrazih, ki jih Aristoteles tu našteva, v poglavjih, ki jih obravnavajo, ter v ustreznih opombah (gl. op. 16, 25,60,61, 48, 38). - Gr. tpco vr|. To jc zvok glasu, oglašanje kot »zvok bitja z dušo«. Prim. de An. B S, 420 b (v slov. prev. Valentina Kalana O duši str. 153 in naprej). ? Dogovorjen znak. Xupfk>?vOV prvotno pomeni tisto, kar je vrženo, postavljeno skupaj in zato drži (skupaj); dogovor kot pogodba ali kot dogovor o pomenu nekega znaka. Ne more pa biti »po naravi«. Prim. sp., Int. 2, 16 a 26-28. Vtisi v duši so vse, kar je prišlo do duše, kar sc je duši pokazalo, »mislit. Prim. op. 6. 5 Sc. pismenke in oglašanja, glasovi. ft Vse, kar se kaže duši, »zaznave«, uvidi duše. 7 Obstajajo različne interpretacije, katero mesto ima Aristoteles v mislih. Verjetno gre za 3- -8. poglavje tretje knjige O duši. 8 Gr. (to) d?o)Šeueiv (»resnicovati«, odkrivati v smislu samorazkrivanja resnice, iz cesar izhaja uvideti/govoriti resnico in biti resničen/resnicoljuben) in (to) veuSetrJtal (izkrivljati se v smislu samoprikrivanja resnice, iz česar izhaja motiti se ter v izjavljanju izrekati lažno). V prevodu sicer pri izrazih iz teh dveh besednih skupin navajam tako izvorni kot »tradicionalni« pomen obeh besed, pri glagolskili oblikah pa je - ne glede na razumevanje obojega -prevajanje s slednjim skoraj nemogoče. 9 Da »stoji ob njej«. Gr. ujtdpgsi. »Obstajati« tu ne gre razumeti v smislu »eksistirati«, ampak v dobesednem pomenu »stati ob«. To pomeni, da je nekaj pri roki, obstaja kot pričujoče, prisotno in je tako na razpolago - v tem primeru je misli na razpolago, da se ji nekaj ali odkrije ali prikrije. G L tudi sp., op. 62. 10 Sestavljanje pomeni, da sc nekaj pokaže ali govori (po)stavtjeno skupaj z nečim, da je nekaj nečemu prirečeno, pritrjeno, Razločanje pomeni, da je nekaj nečemu odrečeno, zanikano. da se v zvezi z nečim ne pokaže ali govori. Prim. Metaph. E 4, 1027 b 17 - 28. II »Človek« je primer imena, »belo« pa morda glagola, pri čemer je mišljen zraven pomožni glagol, torej »Je belo«. 12 Prim. Cat. 4, 2 a 4-10 in sp., Int. 3, 16 b 19-22 ter 5, 17 a 9-10 in a 17-20. 13 Ko zgolj poimenujemo neobstoječo žival (ali karkoli drugega), ni to prav tako nič v zvezi z resnico ali neresnico, kot bi ne bilo, če bi imenovali (obstoječa) kozla in jelena. Šele s tem, ko se (pravilno ali napačno) pokaže, katera od teh živali na primer je aii ni, smo nekaj odkrili ali prikrili, izrekli resnico ali zmoto. »Kozlojclen je« ali »lcozlojelena ni« - prvo jc prikrivajoči, izkrivljeni, lažni govor, drugo pa odkrivajoči, resnični govor. »Biti« ime sestavlja, povezuje - na tej elementarni ravni le z »biti« (ne pa še z »biti kaj«), »ne-biti« pa razločuje od »biti«, od tistega, kar jc. 55 Nekaj enostavno »je«, ali pa je le bilo, je le sedaj ali le bo. Po drugih razlagah »enostavno« pomeni sedanji čas, ostalo pa je pretekli in prihodnji. Prim. sp., Int. 3,16 b 16-18. 16 Gr. ovojja. Prvotno »pomeni jezikovno imenovanje v razliki do imenovane osebe ali stvari« (M. Heidegger, Uvod v metafiziko, Ljubljana 1995, str. 58). Osebek, tisto, o čemer govori glagol. »Subjekt« stavka ali »sodbe«. V grobem gre tu za samostalnike in njihove pridevnike. Indoevropski jeziki namreč v osnovi ločujejo imensko besedo in glagol. - Prim. tudi Cat. 5, 2 a 19-21; Poet. 20,1457 a 10-12. 17 Ne označuje časa. ls Sc. oglašanja. 19 Tu ni mišljen prikazujoči (apofantični) govor, ampak morda govor kot klic. 20 Ime Kallipos, ki dobesedno pomeni »Lepilconj«, označuje določenega človeka s tem ime- nom, vendar na noben način nič v zvezi s konjem ali lepim konjem, niti nočemo cej osebi pripisovati, da je na primer lepa kot konj. Angleški prevod ima primer »Whitfield« in »white field«, domača primera pa bi bila »dar« v sestavljenem imenu »Božidar« in »božji dar« (Tkeo-doros je tudi Aristotelov primer iz Poel. 20. 1457 a 13, kjer govori o istem problemu) ali »mir« v »Ljubomir« in »ljubi mir«. - Dejstvu, da Aristoteles vzame primer osebnega imena, ne gre pripisovati kakšnega posebnega pomena. 21 Aristotelov primer, ki je dobesedno neprevedljiv: »kot na primer Kf.XriQ v£jr«KTpOKČVr]<;<<; f.7taKTpOK£?vr|C pomeni hiter gusarski čoln; ¿Traicipic je manjša ladja, čoln, ke?^ pa hitra ladjica z eno klopjo za veslače. Gre za to, da tudi zadnji del imena ¿TtctKipoKSATj^ nekaj pomeni sam na sebi, ko ni ločen od nobene sestavljene besede. Tudi v sestavljenem imenu kot da hoče nekaj označevati, vendar ne pove vsega, ampak le pripomore k pomenu celotnega imena, Tako tudi v našem primeru »plovec« pomeni nekaj določenega, kadar ni ločen od izraza »morjeplovee«, nakazuje mdi plovbo, toda v zvezi z »morje« sc njegov pomen spremeni: mor-jcplovec ni plovec, ki plava po morju, ampak pomorščak. Primer v hrvaškem prevodu (»bro-clovlasnik«) je slabši, saj izraža le vrsto lastnika. 22 Gl.zg. op. 325 Gr. ovoji». doptCTTOv. Zanikano ime samo na sebi ne poimenuje ničesar, z njim ni nič določeno, zamejeno. 24 Gre za zvezo imena v odvisnem sklonu z »je« ali »ni«. Aristoteles v svojem primeru daje ime Filon v rodilniku, v slovenščini pa zaradi obveznega rodilnika osebka v nikalnem stavku primer nesmiselne rabe ne bi deloval, zato sem uporabil raje dajalnik. Formulaciji »Filonu je« ali »Filonu ni« je treba seveda vzeti kot zaključeno celoto, ki ne predpostavlja nadaljevanja stavka. V tem primeru je izjava izven obzorja resničnega ali neresničnega, saj ne more niti odkriti ničesar niti prikriti. 25 Gr. pfipa. Dobesedno: »(iz)rečeno, izgovorjeno, povedano« (izhaja iz perfektove osnove glagola cipr.iv [govoriti j, ki se uporablja tudi pri Aiyetv), torej izrek, vest, pripoved, zapoved, povedek ipd. Sorodna je z besedo »retor« in taico napeljuje na samo izgovarjanje, govorjenje. Kasneje se nanaša predvsem na izražanje dejanja. »Predi kat« stavka ali »sodbe«. Prim, tudi zg., op. 16, in Poet. 20,1457 a 14-15. Oxfordska izdaja te besedice, ki se na tem mestu nahaja v nekaterih rokopisih in drugih izdajah, ne vključuje. 27 Namreč o imenu. Glagol pripoveduje vedno nekaj o imenu, nikoli o samem sebi. 28 Glagol uyiaivstv, ki ga ima Aristoteles, pomeni predvsem »biti zdrav«, vendar bi s takšnim prevodom izgubili primer enostavnega glagola. 2'} O tistem, kar imenuje ime. Gr. aopicrTo v p%ia. Pri tem ne gre za nedoločnik (infinitiv) ali za glagolski čas aorist, ampak za nedoločenost glede na pozitivno določitev: če ne ozdravlja, počne laliko karkoli drugega, poleg tega pa se to lahko tudi nanaša in na karkoli in na nič. -1 Mi ne govorimo o sklonih glagola, grški izraz jcičjok; (der Fall, padež) pa se najprej uporablja tako za samo.stalniške kot za glagolske izpeljane oblike. Prvi ga je v gramatičnem smislu uporabil menda prav Aristoteles. 32 Gr. o rcapov xpovo?. Čas, ki označuje prisotnost ali sedanji čas. 53 Sklona glagola, ki ju Aristoteles navaja. Enako, kot za omenjeno 3. osebo ednine, velja tudi za druge osebe in števila, 34 Čas okoli sedanjega časa je pretekli in prihodnji čas. Prim. Poet. 20,1457 a 14-23, kjer vsi časi veljajo za glagole, sklona glagola pa sta na primer vprašanje in ukazovanje. 35 Brez dodatka tistega, o čemer govorimo. 36 Tu Aristoteles uporablja izraz »imena« v netehničnem pomenu besede, saj je sicer nesmiselno vse njegovo razlikovanje med imeni in glagoli (Ackrill). Po drugih razlagah govori tu o nedoločnih glagotskih oblikah, ki jih grščina z določnim členom spremeni v ime. 37 »Biti« samo za sebe ne označuje, kaj je. Tako nc nakazuje celo niti bivajočega kot takega: biti ne pomeni biti bivajoče, ampak je (ni) - kot sledi - nič. 38 Gr. Xbyog. Za različne pomene te besede pri Aristotelu gl. Bonitzov Index A ristotelicus. -Prim, tudi Poet. 20, 1457 a 23-30. 3M Gr. cpdcn<;. To je za Aristotela samo ime ali sam glagol. Prim, sp., Int. 5,17 a 17-18. 40 En zlog iz izraza »človek« ne označuje ničesar. To seveda velja za grško besedo dvSpcoJtoi;, ne pa tudi za slovensko »človek«, saj njen zadnji del (»vek«) označuje nekaj. O zlogu prim. Poet 20,1456b 34-38. 41 Aristotelov primer: pi)<; (miš) in t)? (svinja). Angleški primer: »mice« in tiče«, hrvaški »kokoš« In »koš«. Seveda pa »sel« nekaj pomeni, če ni del besede »osel«. Prim. zg., Int. 2, 16 a 21-22. 42 Tz dveh delov zloženih. 43 Prim. zg.. Int 2,16 a 24-26. 44 Gr. opyavov, kar pomeni organ in orodje. Tu in pri Platonu (Cra. 388 B 13) bi veljalo besedo razumeti v »organskem« smislu, saj Platon pravi, da je ime »poučevalni in razločevalni organ bitnosti« (sama bitnost ima ta organ, ne gre za orodje kot delo človeka), medtem ko Aristoteles vzpostavlja nasprotje med dogovornim (kar bi bilo orodje) in organskim ((puaGt). 45 O dogovornosti imen prim, zg., Int. 2,16 a 19 in 26-28. 46 Tradicija aristotclske šole na tem mestu navaja žclclni, ukazovalni, vprašalni in klicalni govor. 47 Prirekanju pripada prvotnost, medtem ko je odrekanje drugotno tako pri stvareh kot pri spoznanju in govoru. 48 Gr. Aoyot; aitotpavTiKOC, od ditoipctiveo&m (od-po-kazovati se, pri-kazovati se). Aristoteles ga imenuje tudi kratko &7TOJtapx v in xo()pf| uraipaov. Tisto, kar'(nc) stoji-ob,0je (ne)pričujočc, (ne)priročno, (ne)pripadajoče; vsaj v množini pomeni tudi tisto, kar imam, imetje (podobno kot ouGia). I:razi ayamxv xa ompxovta in aya7tdv ta jtapovTUt pomenita praktično isto (prim. Bricko-Salopek. Hrvatsko-grčkifrcizeološkt rje-čnik, Zagreb ¡994). GI. tudi zg., op. 9. r>i Gr. avti Kfiipsvoi;, nasproti ležeče, protistavijenost, »opozicija«. M Gr. avtiipuaic;, nasprotna izjava, proti-slovje, »kontradikcija«. Kar pri reka ali odreka isto istemu, kar pritrjuje istemu ali zanikuje isto o isti stvari. Nasprotje je, če sc pokaže, da miza jc bela, ah pa, da miza ni bela. Govorimo o istem (mizi) glede na isto (belo). ^ Gre za enake besede (imena), ki imajo več različnih pomenov. O homonimih prim. Cat. 1, 1 a 1 -6: ime je isto, govor bitnosti (/U}yo<; xf\c oucriuc;) pa drugačen. 67 Sc. takšnega, kot je homonimija. Aristotelova pripomba sc nanaša na običajno sofistično zlorabljanje enakosti ali podobnosti imen ter na napačna sklepanja, ki iz tega izhajajo.