273. itn.
Iittafa rszeffJ t?®«3eSii In praske« m k a 'a dan «£» 1©. uri cfegsoSdne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise franfcirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Pestnina piacana v getevinf.
V Liufellani, v četrtek 1. decembra 1921.
Posamezna štev, so par = K 3.
Leto V.
Glasilo Jugoslev. socllahvo - tiMiokratlCn« stranke,
Telefonska 2!» 312,
Naročnina: Po posti ali z. dostavljanjem na dom za celo leto K 330, za pol leta K 16S, za celrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Strah pred izpremembo.
Socializem povzroča ljudem j slabih živcev Se vedno velik strah in včasi kar pravo grozo. Beseda sicer že davno ni več nova in sliši sc tudi dovolj pogosto. Včasi je kurja polt oblivala ljudi, če so slišali 'le ime. Ali navada, o kateri pravi slovenski pregovor, da je železna srajca, je to vendar nekoliko obla-žila. Zdaj se plašijo socializma bolj stvarno. Plašijo se tistega, kar socializem po njihovem mnenju predstavlja in vsebuje. Plašijo se pravzaprav strahu, katerega ni.
Najhnjši strah socializma je ta, da hoče „uvesti“ nekaj, česar še ni bilo nikoli. Prekucniti hoče družabni in gospodarski red. Ali ni to blaznost, ko je bilo vendar od nekdaj tako? w	....
Seveda! če bi bilo res, da je bilo gospodarstvo na svetu vedno enako in da se ni nikoli izpreminjal družabni red, tedaj bi bili socialisti norci. Toda čudno je, da se s tako neumnostjo še lahko love kalini v človeški podobi.
Danes vidimo parne stroje, električne motorje, čudovite akumulatorje, železniške lokomotive, parebrode — odrasli otroci pa mislijo... ne! Nič ne mislijo, ampak kar tako se jim zdi, da morajo biti kapitalisti lastniki delovnih sredstev in da sploh ne more biti drugače. „Ker je bilo od nekdaj tako.“
Kristijani so se učili, kako je bil ustvarjen rSTih kako lepo se Je Adamu tam godilo. Kdo je bil takrat lastnik delovnih sredstev? Kdo, ko sta Adam in Eva ves božji dan pasla lenobo?
Da — takrat ni bilo delovnih sredstev, kajti ni bilo dela. Blagor nam, če bi ob sami lenobi dobivali vse, kar potrebujemo za življenje. Le nekoliko dolgočasno bi menda bilo. Pa pustimo raj, ki je izgubljen. Vprašajmo rajši učenjake, kakšna delovna sredstva so imeli ljudje v najstarejših časili. Da ni bilo električnega pluga, bržčas ni treba dokazovati; saj ga še dandanes nimajo pravpovsod. A semtertja ga že imajo, celo v stari Evropi! Najstarejši ljudje pa niso imeli niti lesenega; tudi sekire niso imeli in motike in grabelj. Kajti vse to je moral izumiti človek; na drevju niso nikdar rasle take ropotije.
Znanost, ki veruje le dokazom, nam pravi, da je človek nekdaj živel v popolnoma divjem stanju, kakor žive še dandanes nekatera plemena. Takrat pač ni bilo na svetu tako, kakor je dandanašnji. Takrat se je delo šele pričelo in z njim tudi delovno sredstvo.
Če nam ne bi dokazovale stare najdbe, bi nam morala dopovedati
sama pamet, da niso prvi ljudje imeli nič drugega, kakor naravo in njene surove snovi. Neobdelani kamen je ležal na tleh in to je bilo prvo človekovo orodje in orožje. Nadomestoval mu je kladivo in meč, sekiro in puško. Bil je njegovo prvo delovno sredstvo, a zanj takrat prav tako važen, kakor danes lokomobil in Kruppov top za nas.
A ne pozabimo glavnega vprašanja: Čigavo je biio delovno sredstvo? Ker je bila zemija malo obljudena in človek tudi še ni poznal denarja, smemo verjeti, da ni bilo kapitalistov, ki bi biti že takrat zagrmeli strahovite besede: Kdor hoče dela in kruha, se mora vpreči v našo mašino! Lastnik delovnega sredstva je bil, kdor je delal!
Kamen ni ostal surov, kakor ga je razmetala priroda. Človek se je izuril In si je napravil iz njega vsakovrstno orodje. Kdor ga vidi danes, mora občudovati spretnost tistih rok, ki so izdelovale iz prostega kamna ne le praktične, temveč , tudi lepe sekire, mogočna kladiva in najiinejše igle. Tisočletja je bil kamen najvažnejša snov, in spomin na ! njegovo znamenitost se je dolgo ohranil. Židje n. pr. so smeli pri neki verski ceremoniji rabiti samo ka-menit nož, ko so že davno znali obdelovati kovine.
Dobro vemo, da se je to temeljito izpremenilo. Človek se je polastil brona, začel je rabiti železo, že prej seveda se je seznanil z ognjem in njegovimi čudeži, naučil se je izdelovati jeklo.
Ampak ne pozabimo: Nekdaj je bil delavec lastnik delovnega sredstva. To je važno, kajti s tem je ne-I smrtno blamirana tista ošabna trdi-I tev: Od nekdaj je bilo tako! Prav , nasprotno je res: Nikoli ni bilo ta-I ko, kakor je danes. Še včeraj je bilo nekoliko drugače, in jutri, prihodnjo uro, bližnji hip bo spet drugače, kajti čas je izpreminjanje.
Pameten človek ne želi, da bi se vrnili časi, ko so ljudje prebivali v brlogih, iz katerih so s strahovitimi boji prepodili divje zverine. Kolibe na kolih sredi jezer niso naš ideal. Tudi ne zdihujemo po časih nomadov, ki so imeli domovino danes tukaj, jutri tam, v vsaki pa enake križe in težave. Ne nazaj, temveč naprej hočemo.
Konservativci — vsi nasprotniki socializma .so namreč konservativni — pravijo, da se mora ohraniti, kar je. A nikoli se ni ohranilo, kar je bilo. Vse, kar se je porodilo, je umrlo, kar je nastalo, je Izginilo. A ko bi bili gospodje tako dosledni kakor delajo, bi morali storiti nekaj strašno neumnega. Če je namreč
res vsaka revolucija „ilegitimna'\ torej nedopuščena, tedaj bi se morale najprej prekleti vse revolucije, ki so že bile in izbrisati bi se morali praktično vsi njih sledovi.
Pa prevdarite, tovariši, ki se z vsemi štirimi držite tega, kaj bi se tedaj moralo zgoditi! Hlače dol! Kajti nezakonite so; gospodarska rcvolucija jih je porodila. Ven iz hiše, ki je bog ni ustvaril, ne priroda sezidala! V prah ž njo. Proč z mesti in vasmi, s plugom, s knjigami, z vozom, z domačimi živalmi! Smrt kulturi in civilizaciji! Nazaj v gozde, puščave, nagi, brez orodja, ognja, strehe! Kajti samo tisto
prvotno divje življenje divjega človeka je bilo legitimno: vse, kar je pozneje prišlo, je rodila revolucija!
Pa le ne preveč strahu! Le potolažite se! To se ne bo zgodilo, pa če bi nam tisoč fanatičnih prorokov začelo hvaliti blaženost »naravnega življenja11. Toda sedaj bodite pravični. Če je bilo doslej dobro, da je napredoval svet, tedaj vam mora biti všeč. da gre še naprej. In če so privatni kapitalisti v večnem izpre-minjanju postali lastniki delovnih sredstev ter skoraj neomejeni gospodarji, vam mora biti prav, da Iz-premeni bodoči razvoj tudi to.
Slava Cankarjevemu spominu!
Spored Cankarjevih akademij.
Šoštanj: Dne 3. decembra ob 8. uri zvečer. Predava o Cankarju in njegovih delih g. A. Podbevšek. ^
Velenje: Dne 4. decembra ob il. uri dopoldne. Predava o Cankarju in njegovih delih g. A. Podbevšek.
Struišče pri Ptuju: Dne 7. decembra ob 20. uri. Predava o Cankarju s. Angelo Cerkvenik.
Ptuj: Dne 8. decembra ob 10. uri dopoldne, predava o Cankarju s. Angelo Cerkvenik.
Zagorje: Dne 7. decembra ob 20. uri. Predava o Cankarju g. Anton Podbevšek.
Radeče pri Zidanem mosta: Dne
7.	decembra £b pol 20. uri. Predava s: Tn-fuice C* Gogala.
Zabukovca pri Grižah: Dne 8. decembra ob pol 11. uri dopoldne. Predava s. France C. Gogala.
Mežica:	Dne 7. decembra ob
pol 20. uri. Predava o Cankarju s. Rudolf Golouh.
Črna: Dne 8. decembra ob pol 11. uri dopoldne. Predava o Cankarju s. Rudolf Golouh.
Guštanj: Dne 7. decembra^ ob pol 20. uri zvečer. Predava o Cankarju s. Favaj Ivan.
Prevalje: Dne 8. decembra ob
10. uri dopoldne. Predava s. Favaj Ivan.
Sv. Lovrenc na Pohorju: Dne 8. decembra ob 11. uri dopoldne. Predava s. Lojze Slanovec.
Ljubljana: Dne 10. decembra ob 20. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predava o Cankarju g. Anton Podbevšek. Odlomke izv njegovih del recitira gospodična Štefanija Ravnikar. — Dne 11. decembra ob 10. uri dopoldne položitev venca na Cankarjev grob pri sv. Križu.
Tržič: Dne 10. decembra ob 8. uri zvečer javno predavanje. Predava s. Albin Lajovic. — Dne 11. decembra vprizori dramatični odsek »Svobode« v »Delavskem do-' mu« Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Trbovlje: Dne 11. decembra: Ob
4. uri popoldne predavanje o Can-katju in njegovih delih. Ob 5. url popoldne vprizori dramatični odsek »Svobode« Cankarjevo dramo >:Kralj na Betajnovi«.
Jesenice: Dne 11. decembra ob
5. uri zvečer vprizori dramatični odsek »Svobode« Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Pred predstavo predava g. Anton Podbevšek o Cankarju in njegovih delih.
Vrhnika: Dne 11. decembra ob 3. uri popoldne. Predava o Cankarju in njegovih delih s. Angelo Cerkvenik.
Maribor: Dne 11. decemora.
Celje: Dne 12. decembra ob pol
8.	uri zvečer predava v ljudski univerzi o Cankarju in njegovih delih g. Anton Podbevšek.
„Kres“ — Cankarjeva številka.
Vse čitateljc, delavce in delavke opozarjamo na Cankarjevemu spo« minu posvečeno številko „Kresa“, ki izide začetkom prihodnjega tedna. Številka bo zelo bogata, prinesla bo temeljite in poučne razprave o Can« karju in zelo zanimive podatke o njegovem življenju. Številka bo tudi glede obsežnosti veliko večja ko dosedanje številke. Zato vse one, ki si hočejo kupiti to Cankarjevemu spominu posvečeno številko Kresa, ki bo vsekakor delala čast naši de« lavslci izobraževalni organizaciji, opozarjamo, da jo takoj naroče iti vpošijejo 20 K, da jo dobe poštnine prosto. Ker bo naklada omejena, za« to vse opozarjamo, da ne odlašajo.
Cankarjeve razglednice.
K tretji obletnici smrti Ivana Cankarja je izdala SD1Z »Svoboda«, dve vrsti krasnih umetniških raz* glednic po portretni študiji gospoda akademičnega slikarja Franca Pod« rekarja. Cena posamezni razgledni-« ci znaša 2 K. Del čistega dobička je določen za Cankarjev spomenik. Dobivajo se v vseh knijgarnah, tra* fikah, vseh prodajalnah Konsumne« ga društva in v tajništvu Svobode v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
Delavci, sodrugi! Segajte pridna po teh razglednicah in pokažite s tem, da spoštujete njega, velikega romarja, glasnika trpečih in velike« ga revolucionarja Ivana Cankarja, Vsak delavec naj kupi te razgled« nice!
Škrbasta „Straža“.
»Straža« z dne 28. novembra zagovarja republiko v Jugoslaviji. Ne zagovarja je naravnost, pač pa ou-ta socijalnim demokratom, da še niso napravili republike, čeprav sojo imeli pri volitvah v programu. So-cijalna demokracija je res republikanska stranka, tega ni tajila nikdar, res je pa tudi, da je klerikalizem mo-narhoabsolutističen, še le v novejši dobi monarhodemokratičen, ker se zanaša na svoje verskofanatične, a politično nezavedne volilce. Klerikalizem je vedno tam, kjer je oblast, če mu oblast ni direktno nasprotna; navadno pa je, da klerikalizem zleze oblastvom pod škriee, in če je enkrat tam, potem že ve vravnati svojo politiko tako, da mu služi in da je »po božji volji.*;
V	svojem članku nesramno napada naše« zaupnike. Žali jih s pavšalnimi obrekovanji, ki bi jih mogel izustiti le moralno popolnoma pokvarjeni subjekt. Odgovarjati na očitke bi bilo smešno, ker mi že sami poznamo svoje zaupnike. Pribiti pa moramo, da je hudobni klerika-
lizem zmožen za vse lumparije, kf jih iznajde človeški um.
Ta črna gospoda govori o repub« liki, ko niti svojih delavcev noče plačevati, ta gospoda naj govori o republiki, o demokraciji, ki se je uprla, da bi se sklenil viničarski za* kori, ki bi le malo olajšal bedo teh' ljudi! Izgovarja se ta gospoda sedaj na demokrate, toda v tem so si bili klerikalci in demokrati edini, zlasti klerikalci so rekli, o seveda ne v časopisju, ampak na odločilnih me-t stih, da bi se viničar prevzel, postal bi preveč požrešen, če bi sc uvedel viničarski zakon. Tukaj ne poznate demokratizma, niti ne pravice, pa hočete govoriti o demokratični re« publiki!
Ne farbajte ljudstva!
»Straža« je sploh monarhistični list. Če bi sedel Korošec na ininistr« skem stoličku, pa bi bila to najlepša država, čeprav danes prav tako delajo v Belgradu kakor so delali ta« krat, ko je bil Korošec minister.
Naša stranka se ni umaknila s svojega stališča in se ne bo. Kleri*
ArčifiSM
LISTEK.
(niv de Maupassant:
Bisernica.
i.
Kako čudovit domislek je bil vei-dar, izvoliti gospodično Bisernico za »bobovo kraljico«!
Dan treh kraljev prebijem vsako leto pri svojem starem prijatelju Chantalu. Moj oče, čigar najbližji prijatelj je bil. me je jemal še kot otroka s seboj k njemu. Po smrti svojega očeta sem ga obiskoval dalje in ga bom prejkone obiskoval, dokler bova živela jaz in Chantal.
Chantalovi žive sicer precej čudno. Bivajo v Parizu, kakor da bi živeli v majhnem pokrajinskem gnezdu.
V	bližini observatorija imajo hišo in majhen vrt. In tu so tako odrezani, kakor na deželi. O Parizu, pravem Parizu, ne vedo ničesar, ne slutijo ničesar! Od njega so daleko, daleko oddaljeni. Le tuintam napravijo tja potovanje, dolgo potovanje. Gospa
Chantal gre namreč na »oskrbovanje« — kakor pravijo v družini. In sicer sc izvede ta »hoja na oskrbovanje« takole: Gospodična Bisernica, ki ima ključe do kuhinjskih omar (omare s perilom stoje pod neposrednim nadzorstvom gospodinje sa-meV gospodična Bisernica tedaj izjavi nekega dne, da gre sladkor h koncu, da so konserve porabljene, in da se vidi vreči za kavo že dno.
Tedaj se oglasi alarm zoper lakoto, Gospa Chantal pregleda ostanke in zapisuje v boležnico notice. Nato napiše strahovito vrsto številk in začne z gospodično Bisernico dolgo proračunavanje in živahno razpravljanje. Končno se vedno zedinita in določita množino blaga, s katerim se hočeta oskrbeti za tri mesece: sladkorja, riža, sliv, kave, vkuhanega sdaja, konzerv za grah, fižola, jastoga, nasoljene in prekajene ribe itd. itd.
Potem določita dan, ko pojdeta kupovat; ko napoči ta dan. vzameta droško, in sicer tako, ki ima zgoraj galerijo, in se odpeljejo k veletrgovcu s kolonijalnim blagom, ki stanuje onkraj mostu v novem delu mesta.
Gospa Chantal in gospodična Bisernica napravita to potovanje skupaj, sami in tajno, ter se vrneta šele Zvečer, popolnoma utrujeni in razburjeni in krepko pretreseni v vozu, čigar streha je obložena z vrečami in zavoji, kakor da bi se potniki v njem selili.
Za Chantolove pomenja ves Pariz, ki leži onkraj mosta »nove dele« in je po njihovem mnenju naseljen s čudnimi, hrumečimi, malo poštenimi ljudmi, ki zapravljajo svoje dneve v brezdelici in svoje noči v razvratu. Od časa do časa peljejo mladi deklici v gledališče, v »Opera-Comi-ciue« ali »Theatre frangais«, ako se komad, ki se uprizori, priporoča v listu, ki ga čita gospod Chantal.
Mladi deklici sta sedaj stari devetnajst in sedemnajst let; obe sta lepi deklici, veliki in sveži, zelo dobro vzgojeni, da predobro vzgojeni, zakaj ostajata tako neopaženi, kakor dve lepi punčki za igračo. Nikdar bi mi ne prišlo na misel, da bi jima posvečal pozornost ali da bi jima celo dvoril. Saj si komaj upam z njima govoriti, tako nedolžni sta; bojim se,
da že preveč prosto občujem z njima, ako ju le pozdravim.
Oče je ljubezniv gospod, zelo ličen, bistrega razuma in prisrčnega značaja, vendar ljubi predvsem mir, pokoj, in to je pač glavni vzrok, da živi njegova družina v tako otrpli nepremičnosti kakor mumije. On mnogo čita, rad kramlja in je kmalu ginjen. Njegova duševna epiderma je radi pomanjkanja vsakršnega dotika postala tako občutna, da ga more vsaka mlenkost vznemiriti in mu povzročiti bol.
Vsekakor pa imajo Chantalovi nekatere, v soseščini skrbno izbrane znance. Parkrat na leto obišče tudi sorodnike, ki žive daleč od njih.
Vsakega 15. avgusta in na dan Treh kraljev obedujem pri njih. To smatram tako za svojo dolžnost, kakor katoliki velikonočno obhajilo.
Dne 15. avgusta je povabljenih vedno še nekaj drugih prijateljev, na dan Treh kraljev pa sem jaz edini gost.
Tudi to leto sem obedoval, kakor po navadi omenjenega dne pri Chantalovili. Kakor običajno, sem objel gospoda in gospo Chantal ter
gospodično Bisernico in sc globoko* priklonil gospodičnama Lujizi in Pavlini. Spraševali so me o tisoS stvareh, o novih dogodkih z br.ljva« ra, o politiki, kaj misli občinstvo o tonkinski aferi in o naših poslanikih. Gospa Chantal, debela gospa, katere ideje mi vzbujajo evdno vtis, da so četverokotne, je zaključila vsak po« litičen pogovor z besedami: v To-vse; je slabo seme za bodoče!«
Zakaj sem si vedno domišljal, da so ideje gospe Chantalove četvero-, kotne? Ne vem, vendar se oblikuje vse, kar pove ona. v mojem duhu četverokotno, pojavi se mi kot velik četverokotnik s simetričnimi koti.. So osebe, katerih misli se mi zde okrogle m tekoče, kakor obroči. Ko« maj so izrekle stavek o tem ali onem predmetu, že se vali, teče, dirja sko« zi dvajset drugih, majhnih in velikih', ki teko nato drug za drugim, do konca obzorja. So tudi ljudje, ki ima-% jo koničaste misli, toda vse to ni ta« ko velike važnosti.	v,
Sedli smo, kakor vedno, k mizi« in obed sc je razvijal brez posebnih j dogodkov. K desertu so prinesli I > kraljevo potico«, Bilo jc žc iako, da
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 273.
kalei ste pa ušli iz narodne skupščine in ne marate delati v parlamentu nobene opozicije, ker se bojite, da bi se z opozicijo, če bi bila resna, predeč zamerili radikalcem, ki bi vas potem ne marali v koalicijo, če bi demokratska zvestoba in pokoršči-
na odrekla. V tem tiči vsa vaša politika: čakate le ugodne prilike, da greste v parlament kot državotvorna vladna stranka.
Velika je torej nemorala teh ljudi, kakor hočejo z demagoškiml frazami vleči ves svet za nos.
Velik ljudski shod proti draginji v Mariboru.
Socijulno dem. stranka v Mariboru je sklicala velik ljudski shod, kJ se je vršil v nedeljo ob 10. dopol- I tfoe pri Gotzu. Delavstvo je napolnijo dvorano do zadnjega kotička, da protestira proti rapidno rastoči polasti -- draginji!
Moj namen ni Dišati poročilo o tem lepo uspelem shodu, ker upam, tu bo tozadevno poročilo prišlo od druge strani.
Samo nekaj pripomb!
Živimo ob dveh si nasprotujočih svetovih. Na eni strani bogastvo ter zapravljanje, na drugi pa uboštvo ter pomanjkanje. Od kar današnji družabni red obstoja, ni morda bilo takega kontrasta med tema dvema svetovoma kot je to ravno sedaj in nehote mi uhaja misel, da bi ta dva svetova utegnila nekega lepega dne drug ob drugega trčiti. Zgodovina nas uči, da je nastopila po vsaki vojni gospodarska kriza, in naravno, da nismo mogli pričakovati, da bo po tej strašni vojni, ki nima primere v zgodovini, naenkrat vsega dovelj. Toda vendar, kdo bi bil upal pred tremi leti reči, da bomo n. pr. moko plačevali po 20 kron, jajca po 10— 12 K. mast po 90 in več kron, mleko po 10 in več kron. Ob prevratu je bila cena beli moki največ 3 K, mleko 1 K liter. Danes, tri leta po vojni so pa življenske prilike mnogo, mnogo slabše kot so bile v vojni.
Navzlic rakim razmeram bi si človek, v obupu skoraj moral želeti vojne nazaj.
V vojnem času je bilo vsega mala in vsaj ono, kar se jo dobilo., ni bilo tako drago. Danes pa Je produktov dovolj, saj so izložna okna polna najrazličnejših življenskih potrebščin. da celo vsake vrste luksus H buli v obraz. In vendar je danes ljudstvo na slabšem kot je bilo v petem letu vojne!
Navzlic tem razmeram se mi vsiljuje vprašanje, kam plovemo? Ali rt v taki politiki nevarnost za obstoj naše mlade države?
Ko smo v stari Avstriji zahtevali avtonomijo, so narn rekli, da nismo 5e zrel narod za samoupravo In ml rhio se grozno jezili radi takih očitanj. Toda v treh letih samovlada-nja, žal, nismo svetu dokazali, da so Mia zgornja očitanja neutemeljena.
Jugoslavijo bi mogel primerjati sadnemu drevesu spomladi, ki je krasno cvetelo in človek je imel ob pogledu nanj polno upanja, da bo to drevo obrodilo polno žlahtnega sadu Toda komaj je drevo odcvetelo it: <£ je pokazal sad, že je bilo polno gosenic, ki niso uničile le se razvijajočega sadu, marveč tudi mlado lislic. Koliko je bilo drevo, ob njega cvetenju krasnejše. koliko je bilo potem, ko so ga grde živalice oskuble, grše. Tako je tudi z mlado našo državo. 'liste gosenice so naši kapita listi, katerih požrešnost nima meje. Oni si predstavljajo patriotizem v tem, da to novo, še komaj sezidano stavbo najprej do dobra izropajo, poten: šele pojdejo na eventualno konsolidacijo.
Saj je pred nekaj časom neki uradnik rekel enemu naših poslancev, češ. »sada je vreme, da se ne-šta zaradi k!
In res, vidimo vsak dan kako znajo razni Vasičl in drugi 151 zara-dlti, to se pravi zaslužiti. Zato pa se
Jo bil gospod Chantal vsako leto kral. Ne vem, ali je bil to slučaj, ali |o bilo tako dogovorjeno. On je ved-po našel v svojem koščku potice bob ftli, kar ga je nadomestovalo, in je hncnoval gospo Chantalovo za kraljico. Kako seni se torej začudil, ko sem v svojem kosu nenadoma zadel ita trd predmet, ki bi mi bil kmalu luruval zob. Previdno sem ga potegnil iz ust in videl, da je bila majcena porcelanasta punčka, velika kakor bob. Presenečen sem vzkliknil. Ozrli so se name, gospod Chantal pa je zaplosr.il z rokama in zaklical: »Oaston je! Gastou tedaj! Živio kralj! Živio kralj!«
Vsa družba je ponavljala v zboru: »Živo kralj!« Zardel sem do ušes, kakor zardiš navadno brez vzroka v nerodnem položaju. Sedel sem torej s povešenimi očmi, držal porcelanasto punčko med prstmi, sl prizadeval smejati in nisem vedel, kal naj storim ali rečem, ko je gospod Chantal zaklical: »Sedaj se mora izvoliti kraljica!«
(Dalje prih.)'
ni čuditi, da znaša vojni proračun 5 milijard kron. Ako hoče samo eden 80 milijonov »zaraditu, tedaj ta postavka ni prevelika. In med tem, ko te gosenice plenijo to drevo, se Je dejalo ljudstvu okove na roke in noge v obliki Obznane, da ne bi moglo te grde golazni ovirati. Toda svaka sila do vremena.
Tukaj v Mariboru imamo od blizu priliko opazovati, kako žive razni elementi, ki so iz ničesa postali čez noč milijonarji. Hodijo v najdragocenejši obleki ter se maste in raz-ivajo, v poznih nočnih urah, po najrazličnejših lokalih šampanjca ter druge dobrote tega sveta. Tukaj vam e cela vrsta špediterjev in drugih živilskih agentov ter verižnikov, ki vsi dobro »zaradijo«. Neki tak špediter je ponujal enemu gostilničarju kar 400.000 K, da bi mu odstopil svoj okal. In to je tudi dokaz, da vsi tl judje sijajno zaslužijo na račun ubogega ljudstva, ki je brez obleke in d rez kruha in tudi v mnogih slučajih jrez stanovanja. Pa tam za ledjem Maribora so krasne Slovenske gorice, kjer živi najrevnejši vseh revnih, to je viničar, ki je garal v veliki vročini svojemu gospodarju celo poletje za eno krono na dan. Gospodar je rajsko dobroto spravil, v dobro zaklenjeno klet ter uživa njegove žulje pri dobro zakurjeni peči, dočiin viničar zmrzuje s svojo družino in nima suhe skorje kruha.
Sodrug Iz Lajtersberga nam Je minul! teden na neki seji poročal, kako kruto ter brezsrčno postopajo lastniki vinogradov s svojimi viničarji in to v prvi vrsti cerkveni krogi. Tako jim n. pr. nočejo dati zimskih oken. da reveži še bolj zmrzujejo. Viničar, ki Je imel po letu gospodarjevo kravo, mu jo je-gospodar sedaj odvzel ter prodal, češ, sedaj viničar nič ne dela, zato tudi krave ne potrebuje. Stolni prošt Moravec plačuje viničarjem po eno krono na dan ravno tako kot škof Napotnik. Stolni kapitelj mariborski nima niti trohice krščanskega usmiljenja ne za viničarje in tudi ne za dru-de delavce.
Žegnanl gospodje niso niti za las boljši kot vsi drugi kapitalisti, da celo hujši Izkoriščevalci kot Židje.
Seveda je to obrekovanje — bodo rekle tretjerednlce. Toda dejstva govore in če še tako oči zavijajo, ne bo nič pomagalo. Naj lažejo vse »Straže« in »Gospodarji«, naj piše »Novi čas« kar hoče, s frazami ne bodo nas prepričali, da Je njih politika socijallstična. Krščanstvo ne more pomeniti suženstvo. »Sveti« gospodje zavživajo dobrote, katere so jim ubogi viničarji v potu svojega obraza pridelali, a za nje imajo plačilo na onem svetu.
Veselimo se samo, da bo mera kmalu polna in že prihaja črni petek, ko bo ljudstvo obračunilo s krščanskimi in nekrščanskiml pijavkami ter gosenicami in bo jugoslovanski viničar osvobojeno drevo vsega mrčesa in za vselej!
Politline vesti.
-t- Naredbo o proračunskih dva-
najstanah je zakonodajni odbor v Belgradu sprejel. Razpravljal je o proračunskih dvanajstinah za mesece julij do dccmber 1921 in jih je sprejel z nekaterimi izpremembaml. Zaradi političnih razmer je bilo določeno proračunsko leto od 1. junija do 31. maja vsakega leta. Zakon o državnem računovodstvu, ki Je pred sprejemom ustave razširjen na teritorij vse države, predvideva pa od sedaj koledarsko leto kot proračunsko leto.
+ Upravna razdelitev Slovenije. ,Jutro“ poroča, da je pokrajinski namestnik g. Iv. Hribar predložil vladi v Belgradu upravno razdelitev Slovenije v dve oblasti in sicer tako, da bi k ljubljanski pripadala tudi večina celjskega okraja z mestom Celje.
+ Muslimanom gre le za milijone. Tudi klub muslimanskih poslancev \r Belgradu se je posvetoval, kaj mu je storiti sedaj ob vladni krizi. In prišel je do zaključka, da ostane v vladi, izplačati pa se mora za to muslimanskim begom ln agam na vsak način obljubljenih 300 milijonov dinarjev za odškodnino pri agrarni reformi. Ker kredit za Izplačilo te svote ni uvrščen v proračun tega leta, je sklenil klub, da bo
o priliki rekonstrukcije vlade zahteval, naj se tudi ta kredit uvrsti v proračun. Za pogajanja z vladnimi strankami so bili delegirani poslanci Hrasnica, Kapetanovič in Korkut, ki so Pašiču izjavili, da muslimani ne nameravajo menjati svojih zastopnikov v vladi.
+ Kako so si ministri povišali svoje draginjske doklade. Pri razpravah o proračunskih dvanajstinah do konca t. 1., je neki poslanec protestiral proti temu, da se je v na-redbi o teh dvanajstinah protiustavno poleg vsote 500 milijonov dinarjev za uradniške dnevnice votirala še vsota 160 milijonov dinarjev. Poslanec je nadalje napadal razpored uradniških dodatkov, ker so urejeni tako, da dobivajo višji uradniki sorazmerno višje dodatke kakor nižji, kakor bi nižji uradniki manj potrebovali od višjih. Ministri so sami sebi povišali draginjske doklade za 45 odstotkov več ,kakor so imeli poprej. Čeprav so bili že poprej dobro plačan^ imajo sedaj razen plače še 410 dinarjev dnevnic, 290 dinarjev draginjske doklade ter 120 dinarjev dnevnic kot poslanci, kar pa znaša skupno do 820 dinarjev na dan. (Torej 3280 kron!!) Nižjemu uradništvu in slugam seveda gospodje ne priznavajo tako visokih doklad za draginjo, čeprav je edino
pravilno, da se draginjske doklade normirajo po želodcih, pa ne po šar--žah! Poslanec je dobro povedal, ko je rekel, da pri nas gospodje ne delajo zato, da bi se draginja zmanjšala, ampak da bi se povečala. Cim večja draginja, tem ljubše kapitalistom. Poslančevi ugovori seveda, niso pomagali nič.
+ Klerikalni listi lažejo tako, da jih klerikalne oblasti same prepovedujejo. Evo dokaza: „Az Est“ javlja iz Šopronja: Poveljnik šopronjske-ga glasovalnega ozemlja polkovnik Gothie je izdal naredbo, s katero je ustavljeno za dva dni izhajanje krščanskega lista „Oedenburger Tagblatt“, in sicer zaradi neprestane propagande za glasovanje z napačnimi poročili.
+ Madžarska klerikalna stranka in sestava madžarske vlade. Stranka malih poljedelcev je na današnji večerni konferenci sklenila: 1. Stranka sprejema delovni program, ki ga je razvil designirani ministrski predsednik; 2. stranka hoče izpremenitl svoj naslov tako: stranka krščanskih malih kmetovalcev, poljedelcev in meščanov.
H- V šopronjskcin plebiscitnem ozemlju prevzamejo do izvedbe plebiscita angleške, italijanske in francoske čete varnostno in politlčno-iz-vrševalno službo.
Brzojavi.
BOJ ZA AVTOMOBILE.
LDU. Zagreb, 30. nov. »Večer« javlja iz Belgrada: Danes dopoldne je razpravljal odsek demokratskih poslancev, sestoječ iz petih članov o listi ministrov, ki bi naj stopili v novo vlado. Do rezultata ni prišlo. Radikalci zahtevajo, da se še danes sestavi nova vlada, da bi se mogla predstaviti narodni skupščini. Pričakuje se, da bi na podlagi razgovorov med Davidovičem. Pašičem In Stojanovičem moglo priti Še nocoj do sestave nove vlade.
ČEŠKI RUDARJI SO UDELEŽENI
PRI UPRAVI RUDNIKOV.
LDIJ. Praga, 30. nov. Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo zakon o so udeležbi rudarskih nameščencev pri upravi in na čistem dobičku. Zakon se tiče okrožij Praga, Plzenj, Kuma Hora, Slany, Most, Toplice, Komo-tov, Karlovi Vari. Budjejevice, Moravska Ostrava in kraji na Slovaškem.
PRED IX. VSERUSKIM SOVJETSKIM KONGRESOM.
LDU Pariz, 29. nov. (Brezžično.) Vseruski sovjetski kongres, ki se sestane dne 25. decembra, se bo pečal z najnujnejšimi vprašanji, ki se tičejo sovjetske republike. V ospredju vsega razpravljanja bo stal program Ljeninove nove gospodarske politike, kar znači povratek h kapitalističnemu sistemu. V Moskvi menijo, da bo deveti sovjetski kongres gotovo končal z resnim porazom ekstremistov.
LDU Moskva, 30. nov. (Brezžično.) Kot posledica nove gospodarske politike se smatra izdaja novih bankovcev. Novi rublji se bodo zamenjavali za 10.000 sedanjih rubljev. Poleg tega pa bo ostal v cirkulaciji tudi še ves stari denar.
ULSTRSKI PARLAMNT.
LDU. London, 30. nov. Včeraj so v Belfastu otvorili ulstrski parlament. Ministrski predsednik je poročal o svojih porazgovorih z Lloyd Georgom in je izjavil, da so predlogi vlade nesprejemljivi. Pripravljajo se porazgovorl, po katerih se bo dosegla ureditev po drugem potu.
KAPITALISTIČNA FARSA V VVASHINGTONU.
LDU Pariz, 30. nov. (DKU.) Na-pram vesti washingtonskega poročevalca lista „Petit Journal“ se je izrazila državnemu departementu blizu stoječa oseba: Ameriška vlada je prepričana, da bi odgoditev \vashingtonske konference, katero bi povzročilo predčasno odpotova-nje odposlancev, moglo imeti težke posledice. Amerika bo delovala na to, da se konferenca ne razpusti poprej, dokler se ne rešijo nastopna vprašanja:	1. Dogovor glede raz-
orožitve na morju. 2. Razveljavljenje angleško - japonske zveze. 3. Obveznost Japonske, da izprazni Šantung. 4. Enako obveznost, katera se tiče Mandžurije.
LDU Pariz, 30. nov. (Havas.) V krogih Bele hiše se govori, da predsednik Harding ne namerava predložiti konferenci načrta bodoče zveze narodov. Predsednik meni, da bi to sedanji položaj otežkočalo. Vprašanje svetovnih financ, zlasti pa vojnih dolgov naj pride najpo-prej na dnevni red.
LDU Pariz, 30 nov. (WolK.) Posebni poročevalec lista „Matin“ poroča iz VVashingtona: Viviani je izročil državnemu tajniku Hughesu zahteve Francije glede mornarice. Francija zahteva 300.000 ton velikega ladevja in 90.000 ton podmornic. Baje namerava staviti tudi Italija enako zahtevo in zahtevati, da jo Vivini podpira.
Dnevna kronika.
Okrožnica Samostojne strokovne delavske Unije. Predsednik Curha-lek in tajnik Zupanc, ki sta oba znana v delavskih vrstah kot neresna človeka, sta se sedaj podala v službo demokratov. Curhalek je bil železničar. hud komunist, danes je pa »voditelj« demokratskih delavcev. Zupanca pa poznajo že vse stranke, ki so napravile z njim slabe Izkušnje. Ta dva velikana pošiljata na razne delavce okrožnice in vabila, da pristopijo v njiju organizacijo. In denar ponujata, čeprav vemo, da
zvečer. Po koncertu prosta zabava. Za jedila in pijačo preskrbljeno. Med prosto zabavo igra godba Dravske divizije.
V petek ne Izide „Naprei“ zaradi današnjega praznika.
Delavski žepni koledar za leto 1922 Izide že prihdnje dni. Veljal bo 5 do 6 dinarjev. Naročila sprejema Tajništvo JSDS ali pa uprava Na-preja v Ljubljani. Tisti, ki ga nameravajo naročiti, naj to takoj store^
Trboveljska premogokopna družba nam je poslala naslednji dopis: Z
imata Curhalek in Zupanc figo. Raz- | 0Z}r0m na vaš članek v cen j. Ste-
ni ljudje so že skušali napraviti zmede v naših organizacijah, toda so vedno pošteno izpodleteli. Bolje se tudi ne bo godilo Curhaleku ln Zupancu, čeprav zastopata bogate demokrate. Seveda tega ne povesta, res je pa le.
Kdo le kriv, da koniisclrajo klerikalne liste? Neki klerikalni listič piše, da je „Naprej“ prisilil državno oblast, da klerikalne časopise kon-fiscira. Kako trapasto farbajo svoje „bravce“! Na tako budalost ni treba odgovarjati; nam je še všeč, če Izhajajo, bodo vsaj čitatelji prej uvideli, kakšne neumnosti čltajo.
Opozarjamo na današnji koncert ki ga priredi novinarsko društvo v Unionu* Začetek koncerta ob 8, srt
vilki 271 z dne 29. t. m. Vas vljudno prosimo, da priobčite sledeče pojas-nilo: Zadnje tri mesece se družbi od strani železniške uprave ni stavilo zadostno število vagonov na razpolago. Pripetili so se slučaji, da se glavnemu premogovniku Trbovlje sploh ni dostavilo niti en vagon. Situacija se je tako poostrila, da družba koncem prejšnjega tedna ni vedela kam s produciranim premogom, ker so bili vsi depoti prenapolnjeni. Medtem ko vlada v celi Sloveniji občutno pomanjkanje premoga in so
marsikatera podjetja primorana ob-: rat ustaviti, oziroma omejiti, smo imeli v naših depotih več nego 1000 vagonov premoga na razpolago, k a« teri se ni mogel dostaviti naročili-* kom radi pomanjkanja vagonov. Fod takimi okolnostmi, ko družba ni vedela kam s premogom in ker po informacijah pri železniški upravi ni bilo za pričakovati odpomoči, se dne 25. t. m. ni obratovalo. Družba se je že opetovano obrnila na vse merodajne oblasti s prošnjo, da se odpo-. more nastali krizi pri dostavljanju praznih vozov, ali žal do sedaj brez vsakega uspeha. Popolnoma naravno je, da trpi družba največ pii pomanjkanju vagonov, ker so produkt cijski stroški pri manjši produkciji veliko višji. Družba bi lahko 50 in več vagonov dnevno več producirala, če bi se stavilo dovolj vagonov na razpolago. Vsi obrati Slovenije bi bili popolnoma preskrbljeni, če bi se odDravila vagonska mizerija.
Umri je včeraj znani gostilničar pod Rožnikom v Ljubljani gospod Josip Č a d.
Razpis tobačnih trafik objavlja „Uradni list“ št. 143 z dne 29. nov. t. 1., na kar opozarjamo interesente.
Občinsko sodišče v Ljubljani je v svoji seji dne 28. novembra 192li sklenilo z ozirom na padec nakupne cene živim prašičem določiti sledeče maksimalne cene: Slanina. 1. Sla« nina kranjskih prašičev po 4 cm de-* beline brez kože 55 K za kg, trebuš« na slanina brez kože 50 K za kg. 2, Hrvaških prašičev slanina prve vr* ste brez kože in nad 8 cm debelina 76 K za kg, za 4—8 cm debelo sla« nino brez kože 70 K za kg. Ta ce< nlk stopi v veljavo z dnem 3. de« cembrom 1921.
Samomor. Iz Ljubljanice so pot tegnili v Mostah pri Ljubljani 20 let-* no Pavlo Vidmar, bivšo blagajničar« ko v kavarni Krapš. Dekle je izginilo že pred več tedni.
Vsled sklepa saveza špeditera sekcija za Slovenijo ljubljanski špe« diteri danes ne obratujejo z ozirom na narodni praznik, na kar se cenj. stranke opozarjajo.
strank©.
Šoštanj. Krajevna politična or« ganizacija JSDS v Šoštanju sklicuje na dan 4. decembra (nedelja) ob pot 10. uri dopoldne sestanek vseh čla« nov. Dnevni red: 1. Volitev delega« tov za strankin zbor. 2. Organizacija in zaupniški sistem. 3. Raznoterosti. Vabljeni imajo dostop le z izkaznl« cami, vsled česar se jih opozarja, da prineso iste sigurno s seboj.
Šoštanj. Sodrugi in sodružice ter; delavci Šoštanja in okolice se opozarja, da se bodo vršile vsako sredo ob pol 8. zvečer v hotelu »Jugoslavh je" diskusije. Prirejali jih bosta kraj, polit. org. JSDS skupno s »Svobodo s v Šoštanju. Udeležba vsakega razredno zavednega delavca dolž« nost.
Iz strok, organizacijt.
Zaupniki živilskih delavcev v Ce-})ii. pozor! Prvo nedeljo v mesecu
decembru se vrši redna mesečna se-* ja ob 9. uri dopoldne v gostilni »ban Jelačič« (društveni lokal), Prešer« nova ulica št. 6 v Celju. Prosim, da se vsi udeležite seje točno, ker je velike važnosti. — Za predsednika i' Plahuta Franc.
Vestnik Svobode.
Šoštanj. Tukajšnja »Svoboda* priredi v pondeljek, dne 5. decem« bra ob 18. uri v prostorih hotela Union Miklavžev večer, nu Katerem se bo razdelilo med najbolj po« trebuo deco delavcev daut\ c, to so oblačilne potrebščine itd. Mestna ob« čina je po interpelaciji soc. občin« sitega kluba darovala v ta namen JHOO K. P. n. obiskovalce Miklavževega večera se naproša, da se za-drže pri razdelitvi omenjenih daril mirno in dostojno, ker je priredbent odbor nominiral vse pri razdelitvi prizadete prejemalce in ne bo nika* kih protekcij.	,
Strnišče pri Ptuju. MiklavZev večer pirredi »Svoboda« v bttmscu v četrtek 8. decembra v prostori« kavarne. Vse .člane .Svobode, in naših organizacij vabimo na to prn reditev, da pri pošteni zabavi prc« živimo par uric. Vstopnina k večeru je 6 K na osebo, otroci pod 14. letom so vstopnine prosti. Blagajna se odpre ob 5. uri popoldne, Miklavž pa pride z vlakom ob 7. uri. Pred in po prihodu Miklavža in njegovega štaba se bodo izvajale nekatere to6^ ke na klavir in gosli Več na vabi« lih, ki se bodo dostavljala.
PT* Danes KONCERT novinar!««
v „Un5omi“l