Ptuj, petek, 18. novembra 2005
letnik LVIII • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Nogomet • Damjan Gajser: »Želim si igralce z zmagovalnim duhom«
Stran 15
Kolesarstvo •
Martin Hvastija na čelu reprezentance Stran 17
V
Štajerski
Talum Kidričevo • 51 let proizvodnf
V pol stoletja 2,7 mili
jona ton aluminija^
V okoli '960-članskem kolektivu kidričevskega Taluma teLdni praznujejo 51.toVarniški praznik, saj mineva prav
toliko let, odkaxje21' novembra 1954 irtamkajšnjih elektrolitskih peči pritekel prvi aluminij. V vseh teh letih so -v-Kidričevem .doživeli vèTiko spremembrpredvsem na bgjfee^jaitipogled naposodobljenetobjekte tovarnej danesbistveno drugačen in okoljuprijaznejši. Sicer-pa s3ldo^anes^-.Kid~ričevem proiZvedli žj|2|70i0|778íSnív
-se^oli |cgnj||a|g|ajuminija.	j ^^JÍUK^Z: \	^ Ví^lp^


11 fi I H t M 1 :
T ďi ■
■ T f "ř'*!" • •Vi-., At i
«-K»■•■»,■..rriV»---•
•'A.
I.Î. ' 'rl flil
I t: rt «
t, ft«.'
t«.»" * »lili-« '
V"'


i -.J«

J •

Foto: Martin Ozmec
Aktualno Markovci • Tablo bodo postavili nazaj!
Stran 3
Doma in po svetu Ptuj • Ptuj mora postati 6. regija, nič več, nič manj
Stran 2 Po naših občinah Gorišnica • Divji tango župana in svetnice
Stran 7
Od tod in tam Po naših občinah
Ptuj • A. Žmavc: Dornava • »Sodniki smo pod vedno OŠ ostaja brez
večjim pritiskom!«
Stran 8

rl f.

otvoritvene bilance Stran 9
Kmetijstvo Kidričevo • Kmetje čakajo ukrepe ministrstev
Stran 10
Reportaže
Murska Sobota
• Med prostovoljci Slovenske vojske
Stran 28
9770040197060
Ptuj • S ptujskim županom o delitvi na dve regiji
Ptuj - 6. regija, nič več, nič manj
Predlog vlade RS o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji že doživlja burne reakcije pri vseh, ki poudarjajo nujnost delitve Slovenije na tri kohezijske regije. Za komentar smo zaprosili tudi ptujskega župana dr. Stefana Celana, ki se mu pri vseh teh delitvah, na kohezijske in razvojne regije zdi prednostnega pomena, da Ptuj postane 6. regija v Sloveniji oziroma ena izmed 14 razvojnih regij, kot je to obljubila vlada, kot so temu pritrdili tudi vsi politiki s Ptujskega, ki so bolj ali manj blizu vlade oziroma predsednika vlade Janeza Janše. Za slovensko kohezijsko regionalizacijo pravi, da gre za rešitev, ki še vedno omogoča popoln centralistični nadzor nad dodeljevanjem in porabo denarja. Opozarja tudi na problem zakonodaje o lokalni samoupravi, ki praktično ne omogoča koriščenja evropskih spodbud.
■ V^
V slovenskih zakonih pa tudi ni nič zapisanega o pristojnostih in razpoložljivih sredstvih, ki naj bi sledili novi evropski politiki. Večina sredstev bo po lizbonski strategiji namenjenih za pospeševanje gospodarskega razvoja, zakon o lokalni samoupravi pa občinam nalaga, da so odgovorne za gradnjo cest, pločnikov, razsvetljave, kanalizacije.
Kot župan MO Ptuj, poudarja dr. Štefan Čelan,
Uvodnik
bi moral biti zadovoljen s predlagano delitvijo Slovenije na dve kohezijski regiji, če bi seveda gledal na tako delitev sebično.
»Računica je preprosta, skoraj 4,5 milijarde evrov, taka je zahteva vlade RS do evropskega proračuna za obdobje 2007/2013, bo namenjenih predvsem naši SV kohezijski regiji. Preostali del Slovenije bo zato znatno prikrajšan za to obliko denarne pomoči. Poudarjam
Bojiiii se, da bo narodu prekipelo
V dneh, ko nas pretresajo nenadne, v glavnem nerazumljive menjave uspešnih na najodgovornejših mestih, so tovrstne politično umazane spletkarije vsaj začasno zasenčile preplah okoli ptičje gripe in drugih grozečih nevarnosti iz sveta in domovine. Med pretežnim delom slovenstva, predvsem med navadnimi državljani in med delavstvom, pa so najbolj vroče teme zagotovo povezane s predlaganimi vladinimi reformami. Čeprav si nekdo tam zgoraj močno prizadeva, da bi zadevo spravil v ozadje, so še kako na očeh priprave vseh slovenskih sindikatov na vsesplošni protestni shod proti predlaganim reformam, napovedan za prihodnjo soboto, 26. novembra, v Ljubljani, ki naj bi bil eden največjih doslej.
Ni slučaj, da so predstavniki štirih največjih slovenskih sindikalnih central v začetku meseca pred poslopjem vlade prižgali sveče, kajti s tem so državljane simbolično opozorili na umiranje Slovenije kot pravne države. Očiten posmeh na licih nekaterih ta-čas najodgovornejših v državi, ki smo ga lahko brez težav opazili prek slikovnih medijev, sicer daje slutiti, kot da si zaradi tega nekdo pač ne dela skrbi. A občutek imam, da gre za čisto navadno podcenjevanje ljudi, ki so dejansko v stiski in ki jim s predlaganimi reformami grozi še hujši udarec.
Ne samo, da te pomenijo velik poseg v že doseženo raven ekonomskih in socialnih pravic delavk in delavcev, v sindikatih so trdno prepričani, da gre enostavno za odpravo socialne države. Zato so proti uvedbi enotne davčne stopnje, saj so prepričani, da to pomeni bistveno poslabšanje socialne varnosti zaposlenih in vseh drugih prebivalcev, da to pomeni tudi grob poseg v avtonomijo socialnih partnerjev na področju politike plač. Upravičeno nasprotujejo tudi zniževanju pravic iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, iz delovnih razmerij ter zmanjševanju socialnih prejemkov, kajti zavedajo se, da nam bo vsem šlo še slabše.
Velike delavske demonstracije pripravljajo predvsem zato, da bi resno opozorili na svojo stisko ter na družbeno nesprejemljivost vrste predlaganih ukrepov, ki drastično znižujejo doseženo raven socialnih in ekonomskih pravic. Sicer ne želim zganjati preplaha, moram pa povedati, kar veje iz pogovorov med delavskimi povprečneži, ki jih tisti tam zgoraj redko slišijo in jih morda ne jemljejo dovolj resno. Bojim se, da je lonček potrpežljivosti resnično poln in da bo zaradi grozeče še večje revščine enkrat narodu prekipelo.
M. Ozmec
pa, da si osebno ne želim dodatnih razlogov za delitve na takšne in drugačne Slovence. Bojim se, da bo takšna delitev denarja pripeljala do velikih prepirov med Slovenci, pri denarju se na smrt skregajo celo bratje in sestre, zakaj se ne bi cel narod. Iz tega razloga je takšna delitev Slovenije zelo nevarna. Kot bivši direktor regionalne razvojne agencije in zdajšnji župan lahko navedem vrsto pomanjkljivosti, ki jih Slovenci občutimo zaradi nerazumevanja razvojnega pospeševanja s strani države. Politiki in državni uradniki v veliki večini sploh ne razumejo, zakaj je učinkovita racionalizacija potrebna.
Država pade že pri nabavi računalniške opreme
Prvenstveno je potrebna predvsem zato, ker država ni sposobna tako hitrega reagiranja na razvojne spremembe, kot jih narekuje sodobna družba. Dokaz za to je lahko že nabava računalniške opreme v osnovnem šolstvu, ta nabava namreč poteka preko države. Ko se nek ravnatelj odloči, da bo nabavil novo računalniško opremo in ob tem sproži vse mehanizme, traja nabava skoraj dve leti. Javna naročila, ki potekajo preko vlade, so namreč popolnoma birokratsko omejena s številnimi soglasji in roki. Upam, da si znate predstavljati, kakšno stanje tehnike so dobili otroci, če je ravnatelj pred dvema letoma naredil popis opreme, ki jo potrebuje, izdobavljena pa je bila šele dve leti kasneje. To dejstvo je prisililo razvite države, da so odgovornost in odločanje o razvoju prenesle na regionalni nivo, pri tem pa ne gre za nobeno sentimentalnost nacionalne politike. Če takšnih problemov ne bi bilo, ni državne politike, ki bi iz svojih rok izpustila denar in odločitve. Žal se naši politiki tega dejstva ne zavedajo, zato ponujajo takšne rešitve, ki še vedno omogočajo popoln centralistični nadzor nad dodeljevanjem in porabo denarja. Slovenska kohezijska regionalizacija namreč predstavlja ravno takšno rešitev. Takšna kohe-zijska regija namreč ni pra-
Foto: Črtomir GozniK
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan: »Ptuj mora biti 6. regija, kaj bo za njim, ni bistveno, bistvena je njegova umestitev med 14 razvojnih regij, pri čemer ni potrebno posebej poudarjati, kje je njegovo mesto glede na vse parametre.«
vna oseba, nima odgovorne osebe in odgovornih služb. Edina pravna oseba, ki bo za porabljen denar tudi kazensko odgovarjala, je zato Občina. Podpisniki prejetih sredstev bodo župani, ker nimamo regijskega glavarja, niti regijske oblasti.
Več bomo dali, kot bomo zmožni porabiti
Polnopravnost regij je v EU popolnoma normalna oblika organiziranja, zato priteka denar iz evropske blagajne direktno na račun takšnih regij. Kako bo zdajšnja vlada EU birokrate prepričala, da bo ta denar najprej prejela v lastni moš-njiček in ga potem milostno delila med občine, mi ni popolnoma jasno, nisem niti prepričan, da ji bo sedaj, ko smo polnopravni člani EU to sploh uspelo. To pa še ni vse. Drugi, še večji problem je zakonodaja o lokalni samoupravi, ki praktično onemogoča koriščenje evropskih spodbud. Vsebina teh se namreč v obdobju od leta 2007/2013 bistveno menja. Z lizbonsko strategijo je EU sprejela vizijo, ki bo omogočala, da bo EU do leta 2010 najuspešnejša gospodarska regija. Zato bo večina sredstev namenjenih pospeševanju go-
spodarske rasti (inovacije, prenos znanj iz univerz in institutov v gospodarstvo, razvoj kritičnih tehnologij, razvoj novodobnih storitev, izobraževanje in podobno). Zakon o lokalni samoupravi pa občinam nalaga, da so odgovorne za gradnjo cest, pločnikov, razsvetljave, kanalizacij in podobno. O pristojnostih in razpoložljivih sredstvih, ki naj bi sledila novi evropski zakonodaji v naših zakonih ni ne duha ne sluha. Zato sem mnenja, da bomo večino denarja prispevali v evropski integralni proračun, zelo malo pa ga bomo izkoristili.«
Duh Balkana še vedno straši
Št. tednik: Kaj pa denar za sofinanciranje, ga bodo občine zmožne zagotoviti glede na to, da večina evropskih razpisov predvideva 50-odstot-no sofinanciranje?
»Tudi na problem ab-sorbcijske sposobnosti občinskih proračunov bi rad opozoril. Omenil sem že, da bi želeli iz EU proračuna v sedmih letih počrpati okrog 4,5 milijarde evrov. To pomeni okrog 530 milijonov evrov na leto. Celotna primerna poraba občin v bodoči SV kohezijski regiji znaša okrog 500 milijonov evrov letno. Povedati pa
je potrebno, da ostane ob teh 500 milijonov evrov za investicije zgolj 10 odstotkov vrednosti letnih proračunov, kar pomeni, da občine razpolagamo z okrog 50 milijoni evrov prostega denarja. Na to pičlo vsoto denarja pa pričakujemo 530 milijonov evrov evropskega denarja. Naj razume, kdor lahko in zmore. Večina evropskih razpisov predvideva 50-odstotno sofinanciranje. Če bo razliko od 10 odstotkov, kolikor imamo občine, do 50 odstotkov, kar zadeva EU, dopolnila država, bomo v občinah zelo srečni. Sploh pa si ne znam predstavljati, kako bomo posamezne razvojne regije znotraj SV kohezijske regije uveljavljale svoje razvojne paradigme. Če pogledamo samo mesti Maribor in Ptuj, opazimo bistvene razlike pri razvojnem načrtovanju. Razvojna vizija Ptuja je popolnoma drugačna od razvojne vizije Maribora. Kako bo mogoče poiskati skupne razvojne cilje med Ilirsko Bistrico in Mursko Soboto, pa si sploh ne znam predstavljati. Ob koncu tega pogovora lahko povem le to, da smo leta 1991 formalno pravno res zapustili Balkan, v duhu pa smo globoko v balkanskem načinu dela in razmišljanja.«
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Markovci • Izreda seja zaradi odstranitve table
Markovčani bodo tablo postavili nazaj!
Po spektakularni odstranitvi mejno-informativne table med občinama Markovci in Videm, ki jo je minulo nedeljo že četrtič po vrsti izvedla skupina Videmčanov, je pošteno zavrelo tudi Markovčanom. Tako zelo, da so zaradi dogodka sklicali izredno sejo odbora za okolje in prostor.
»Zdaj je povsem jasno, kdo stoji za vso zadevo, saj je to javno pokazal. Gospod Andrej Rožman! Takega dejanja ne morem označiti drugače kot popolno norijo! Se gospod Rožman in ostali sploh zavedajo, v kaj se spuščajo? Kaj bi se zgodilo, če bi se na mestu dogajanja pojavila tudi skupina Markovčanov?! Strasti so razgrete do vrhunca,« je uvodoma začel govoriti predsednik odbora za okolje in prostor Janez Liponik ter ob tem precizno analiziral članek v Štajerskem tedniku: »Nikakor ne odobravam Mariničevega dejanja, saj je s svojo prisotnostjo pokazal, da se je postavil na stran svoje občine, ne pa vseh občanov, ki naj bi jih kot poslanec zastopal! Njegov poduk nam, kako naj se rešijo mejna nesoglasja, lahko zadrži zase ali pa o tem poduči še občino Videm. Mi imamo svoje ljudi, svoje svetnike, ki sprejemajo svoje sklepe. In naj ne govori o rušenju dobrososedskih odnosov! Ali je znak dobrososedskih odnosov tožba občine Videm, v kateri predlagajo kazen 10 milijonov, če postavimo tablo?!«
Kdo ima apetite po čem in kje bi lahko tekla meja?!
Liponik je krepko kritiko namenil tudi Rožmanovi izjavi, češ da gre za velike apetite Markovčanov: »Kdo pa ima tukaj apetite po čem? Mi nismo postavili te meje, določil jo je DZ. In dokler ne bo taisti organ oz. sodišče odločilo drugače, ta meja velja! Nikakor ne razumem, zakaj zaradi
Franc Kekec: »Mi mejo spoštujemo, ne moremo pa več mirno gledati takega obnašanja! Naši ljudje so ogorčeni, če ne bo šlo drugače in če se ne more počakati do odločbe sodišča, potem se sprašujem, ali nam ne preostane drugo, kot da se ravnamo po reku »klin se s klinom izbija«?!«
meje tožijo nas? Mi nismo pravi naslov za to, naj se obrnejo s tožbo na tistega, ki je mejo potrdil! Kar se tiče hoje preko našega ozemlja, pa sprašujem, kaj je naše in kaj njihovo? Saj ne gre za državno mejo, pa tudi, ali se Rožman zaveda, da je ogromno zemlje v Šturmov-cih v lasti Markovčanov?!«
Potem se je med zbranimi člani odbora ter predsedniki vaških skupnosti razvila debata o zgodovinskih dejstvih in kje je meja tekla nekoč. Kot je bilo razumeti, bi v primeru, če se meja med občinama resnično določi po strugi Drave, naj bi tekla ob domačiji Zaj-škovih in bi bilo pravzaprav pol Šturmovcev pod občino Markovci. »Tam naj se tudi po-
Dve »vroči« izjavi s seje:
»Trenutno, če je tabla pri gospodu Rožmanu, je še najbolj na pravem mestu, kar se tiče meje med občinama!« (Janez Liponik)
»Če se Šturmovčani čutijo oškodovane, ker pač v videmskem proračunu ni denarja od nadomestil za akumulacijsko jezero, kijih plačujejo DEM, potem naj dajo pobudo za priključitev k občini Markovci! In bodo upravičeni do tega denarja. Pobuda bo gotovo uspela!« (Franc Kostanjevec).
stavi tabla, da se bo vedelo, do kod po zgodovinskih dejstvih segajo Markovci,« je bilo slišati iz vrst zbranih starejših Mar-kovčanov, ki so bili na seji. Župan Kekec je takšno iniciativo hitro umiril z besedami, da so in bodo spoštovali mejo, kot je priznana s strani DZ: »Treba je vedeti, da je bila ta meja urejena že leta 1994, ob ustanovitvi občine Videm, ter je takrat razmejevala občino Ptuj in Videm. Občina Markovci je nastala kasneje in danes za Vi-demčane sporno mejo smo le podedovali. Zakaj potem niso tožili že ptujske občine, če se jim meja ni zdela prava?! Spori so se začeli šele leta 2000,« je najprej povedal župan Franc Kekec, nato pa nadaljeval: »Mi s postavitvijo table nismo naredili nobenega prekrška in nič narobe. To je obvestilna tabla, ki obeležuje vstop na ozemlje naše občine. Takšne table stojijo tudi na mejah vseh ostalih občin, pa ni nikjer težav. Prvič smo tablo res postavili bolj v notranjost Šturmovcev, in ko so jo Videmčani izruli, smo poklicali geodetsko službo, ki je natančno odmerila potek naše meje. Meritvam je takrat prisostvoval tudi gospod
Rožman, ki ni imel pripomb, čeprav ni hotel podpisati zapisnika. Od takrat je tabla vedno stala na pravem mestu, pa so jo vseeno odstranjevali.« Župan je nato ponovil, da obsoja dejanje Videmčanov ter njihovo nestrpnost, ki ne vodi nikamor: »To, kar so storili, je noro dejanje in krivica za naše občane, ki so dali svojo zemljo za akumulacijsko jezero! Mi mejo spoštujemo, ne moremo pa več mirno gledati takega obnašanja! Naši ljudje so ogorčeni, če ne bo šlo drugače in če se ne more počakati do odločbe sodišča, potem se sprašujem, ali nam ne preostane drugo, kot da se ravnamo po reku klin se s klinom izbija?«
Markovčani pa niso zgroženi samo nad obnašanjem Videmčanov, ampak tudi nad dejstvom, da so čisto po svoje zarisali mejo svoje občine celo na videmski osnovni šoli: »Kako si lahko dovolijo kaj takega, da na vidnem mestu in javno rišejo mejo občine tako, da si prisvajajo velik del našega ozemlja? Ste videli ta zemljevid? Mejo videmske občine na naši strani so zarisali tako,
da si prisvajajo tudi akumulacijsko jezero!«
Osnova meje postavljena že leta 1965
Direktorica markovske občinske uprave Darinka Bezjak Kolenko je po županovem nagovoru povzela potek sodnega dogajanja okoli mejnega spora, ki še vedno ni doživel epiloga oz. se postopek na upravnem sodišču sploh še ni začel. Vprašanje je tudi, kdaj bo sodišče to zadevo vzelo v roke, saj roka za začetek postopka ni. Po podatkih iz geodetske uprave pa naj bi bila meja, kot je danes, pravzaprav določena že davnega leta 1965 z objavo v Uradnem listu. Takrat so se namreč določale meje KS, ki so vsa leta naprej ostale kot podlaga sedanjim mejam: »Sedanja meja pa je nastala prvič že leta 1988 kot posledica nastanka akumulacijskega jezera. V primerih umetnih sprememb v okolju je namreč vris meja v pristojnosti geodetske uprave. Videmska stran je že takrat, kot KS, podpisala dokument o razmejitvi,« je še pojasnil direktorica.
Kritik na račun dogodka ter obnašanja Videmčanov v mar-kovski sejni dvorani ni bilo konca: »Upam, da je naš župan videl, da se z Videmčani ne da razumno pogovarjati, njihova politika je agresivna. Mi smo bili že od prvega mandata za dialog, ustanovili smo tričlansko komisijo za mirno reševanje spora, pa ni bilo odziva z njihove strani,« je med drugim povedal svetnik Konrad Janže-kovič iz Nove vasi.
Kostanjevec: »Tabla stoji po zakonu!«
Piko na i pa je široki debati postavil podžupan Franc Ko-stanjevec z zelo zanimivim in nekoliko drugačnim stališčem ter dokazi: »Nikjer v Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) ne
piše nič o mejah občin, ampak se govori samo o območju. Območja so morale občine v elaboratu za ustanovitev tudi določiti. Videm je v svojem elaboratu določil območje svoje občine, mi pa v svojem elaboratu območje naše. Nobenih pritožb ali nestrinjanj ni bilo okoli tega, DZ je nam potrdil naše predlagano območje, njim pa njihovo! Je pa ena druga stvar: po 21. členu ZLS smo dolžni skrbeti za urejanje in vzdrževanje svojih kategoriziranih cest. Med te ceste spada tudi 426 metrov ceste čez jez do mostička. V skladu s tem zakonom moramo ob cesti poskrbeti tudi za postavitev prometnih in neprometnih znakov! S postavitvijo te table smo torej izpolnjevali določila tega zakona, ki nam nalaga, kaj moramo storiti. Odstranitev naše table zato označujem kot vandalsko dejanje!«
Konkretnega sklepa odbora za okolje na koncu seje ni bilo slišati, po vseh izrečenih mnenjih tako župana kot prisotnih pa je bilo razumeti, da bodo tablo spet postavili na svoje mesto in če bo treba, organizirali prav takšen shod, ko so ga Videmčani. »Ne želimo podpihovati razgretih strasti, je pa konec naše potrpežljivosti in strpnosti. Tablo dajmo nazaj,« so se strinjali vsi.
Težava je le v tem, da je do torka zvečer Videmčani še niso vrnili. Župan Kekec je, kot je povedal, ponovno urgi-ral na policiji, kjer so mu pojasnili, da je potrebna prijava kraje, vendar je veliko vprašanje, ali bo sodišče to označilo kot krajo ali kot mejni incident brez namena prilastitve tuje stvari zaradi okoriščanja. Če torej to ni kraja, potem je od dobre volje Videmčanov odvisno, kdaj jo bodo vrnili. Obljubili so sicer, da takoj.
Glede na vztrajanje obeh strani na svojem prav pa nič ne kaže, da bi eni ali drugi odnehali. Tabla je tako lahko v prihodnje še zelo »vroča«, pa če si to kdo želi ali ne.
SM
Janez Liponik: »Takega dejanja ne morem označiti drugače kot popolno norijo! Se gospod Rožman in ostali sploh zavedajo, v kaj se spuščajo? Kaj bi se zgodilo, če bi se na mestu dogajanja pojavila tudi skupina Markovčanov?!«
Foto: SM
Ptuj • Obiskali smo podjetje Agis-Plus
Izzivi niso samo v avtomobilski industriji
Ptujsko podjetje Agis-Plus dela predvsem v avtomobilski industriji, je povedal direktor Bojan Čurin, strokovnjak s področja strojništva, po rodu iz Središča ob Dravi, ki živi v Mariboru, direktoruje pa na Ptuju. Nekoč je v Rajšpovi ulici na Ptuju kraljevalo veliko podjetje Agis, ki je neslavno končalo, na njegovih temeljih pa gradijo svojo bodočnost nekatera zdrava jedra.
Za potrebe avtomobilske industrije v Avstriji, Nemčiji in Ameriki ter podjetja, kot so VW, Magna Stayr, Friedman, Bosch, Grammer, izdelujejo kovinske izdelke. Direktorovanje v Agisu-Plus je Bojan Čurin prevzel pred letom in pol, skupno je na Ptuju zaposlen dobrih pet let in pol, pred tem je delal v ormoškem Plastdispenzer-
ju. Sicer pa je ptujsko območje že od nekdaj vezano na avtomobilsko tradicijo in gumarstvo, kar je tudi ena od primerjalnih prednosti tega območja. Zaradi recesije, ki je zadnja leta močno prisotna v avtomobilski industriji, se vse bolj usmerjajo tudi v druge veje industrije, v živilsko industrijo za potrebe firme Bosch. Izzive pa iščejo
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Curin, direktor podjetja Agis-Plus, po rodu iz Središča ob Dravi, direktoruje na Ptuju, živi pa v Mariboru.
še v gradbeništvu, elektroindustriji in na drugih področjih, kjer se pojavljajo tržne niše. Plane za naslednja leta so zastavili visoko, prihodke želijo povečati za 20 odstotkov letno. Tržne analize in povpraševanje jim kažejo, da je to mogoče, tudi zato se želijo potrditi na širšem spektru dejavnosti, ne samo v avtomobilski industriji. Imajo lasten razvoj, usposobljen kader, tradicijo, ponašajo pa se tudi s certifikatom kakovosti ISO TS16949, ki je najvišja oblika standarda kakovosti v avtomobilski industriji. Bojan Čurin je prepričan, da je kolektiv, trenutno šteje 85 zaposlenih in z letnim prihodkom 900 milijonov tolarjev, za letos načrtujejo 60 milijonov dobička, na dobri poti k uspehu. V proizvodnjo iz obdobja v obdobje več vlagajo, v zadnjem letu in pol je bilo vseh vlaganj za okrog 600 milijonov
Foto: Črtomir Goznik
Na tem stroju varijo nosilec za VW, ki je eden od paradnih izdelkov podjetja, ki se ponaša z lastnim razvojem. Letos jim je za eno od ameriških firm uspelo razviti multifunkcionalni mehanizem za sedež, zdaj čakajo na začetek proizvodnje.
tolarjev. Danes lahko rečejo, da razpolagajo z zavidljivim tehnološkim parkom, kot eno redkih slovenskih pod-
jetij se ponašajo z 800-ton-sko prešo z odvijalnikom, ki so jo kupili s pomočjo podjetniškega sklada, stala pa je
Zaračunavanje nadomestil pri uporabi varovanih del močno buri duhove
Brezplačen je samo še zrak
Za predvajanje glasbe v javnosti je potrebna licenca oziroma dovoljenje »ustvarjalcev glasbe«. Tako je zapisano v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, ki z nekaterimi manjšimi spremembami velja že od leta 1995. Pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov zastopa Zavod IPF, ki za njih tudi pobira nadomestila od uporabnikov glasbe.
Vsako podjetje, ki predvaja glasbo prek radijskega sprejemnika, CD-predvajalnika ali računalnika, mora to sporočiti Zavodu IPF, s katerim tudi sklene licenčno pogodbo, ki pomeni uradno dovoljenje za javno predvajanje glasbe. V IPF pravijo, da ni pomemben način predvajanja, bistveno je, kje se ta glasba sliši. To pa je lahko v trgovini, gostilni, pisarnah, drugih prostorih, ki so odprti za javnost, pa tudi na linijah interne telefonske centrale, kar se zadnje čase vse pogosteje dogaja. Z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) smo se v Sloveniji prvič srečali s t. i. sorodnimi pravicami, med
katere sodijo tudi pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov.
Obveznost plačila nadomestila za uporabo na podlagi 130. člena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah nastopi z javnim predvajanjem nosilca zvoka oziroma glasbenega posnetka. S samim nakupom zvoka se plača kupnina in poravna nadomestilo za lastno uporabo, se pravi uporabo doma, v družinskem krogu, med prijatelji, znanci. Velika večina, ki si bo morala pridobiti licenčno pogodbo oziroma uradno dovoljenje za javno predvajanje glasbe, se najpogosteje sprašuje, zakaj bo ob plačilu računa za
Foto: Črtomir Goznik
Za vsako javno predvajanje glasbe je potrebna licenčna pogodba, ki je uradno dovoljenje za javno predvajanje glasbe.
SAZAS in ZAMP morala sedaj plačevati še IPF-u.
SAZAS in ZAMP sta kolektivni organizaciji, ki zastopata avtorje glasbenih (SAZAS) oziroma literarnih (ZAMP) del. Obe organizaciji zbirata nadomestila za skladatelje, aranžerje, pisce besedil in literate. IPF pa zbira nadomestila za glasbene izvajalce, glasbenike, ki izvajajo dela avtorjev in proizvajalce fono-gramov, glasbene založbe, ki so izdale nosilce zvoka s posnetki izvedb skladb. Zavod IPF v tem trenutku zbira obrazce, s katerimi je podjetja pozval, da mu predložijo podatke o javnem predvajanju glasbe, s čimer si bodo zagotovila licenčno pogodbo, in ker so prostovoljno in ustrezno prijavili uporabo glasbe v svoji dejavnosti in pravočasno poravnali svoje obveznosti, tudi 30-odstotni popust pri plačilu. Za točilnico velikosti 60 m2, ki ima tudi teraso v velikosti 28 m2, so v IPF-u izračunali mesečno licenčnino ob popustu in z vključenim 8,5-odstotnim DDV 6674 tolarjev. Samostojnega frizerja, ki ima 42 m2 velik salon, bo javno predvajanje glasbe, da se bodo stranke pri njem dobro počutile in razvajale, stalno mesečno 1823 tolarjev, če bo imel vklopljen ra-
dijski sprejemnik, lastnika modne trgovine v velikosti 70 m2, ki glasbo predvaja s CD-predvajalnikom, pa 2310 tolarjev mesečno. Posebej pa bo potrebno na primer v decembru plačati za javno predvajanje božične glasbe preko skupnega ozvočenja pred katerokoli trgovino.
Lastniki javnih prostorov, kjer se predvaja glasba, ki tudi prispeva k temu, da nekdo lahko zasluži več, zaradi »novega« plačila dvigujejo glas, predvsem se jim zdi sporna višina tarife. To, da v svetu glasbeniki ne živijo niti od koncertov, niti od direktne prodaje plošč, temveč od avtorskih in sorodnih pravic, jih preveč ne zanima, kot tudi to ne, da je intelektualna lastnina ena največjih dobrin, ki jo priznava ves svet. Zdaj je tako, da morajo oziroma bi morali vsaki od že omenjenih treh organizacij plačevati nadomestila, ki so jih določile same, medtem ko so na pravočasna pogajanja z reprezentativnimi združenji uporabnikov kratko malo pozabile.
»Javen« in »javnost«
V Obrtni in Gospodarski zbornici Slovenije, ki sta reprezentativni združenji upo-
rabnikov avtorskih del, so že konec oktobra ministru za gospodarstvo mag. Andreju Vizjaku poslali pismo s predstavitvijo celotne problematike in nakazanimi rešitvami, s katerimi bi ukinili monopol oziroma uzurpacijo zakonodaje, saj ni mogoče, da bi slovenski gostinec v primerjavi z avstrijskim plačeval celo do dvanajstkrat več. V tarifnem delu pravilnika pa se jim zdijo tudi sporne izpeljanke »javen« in »javnost«. Med javnimi kraji naj bi tako bile celo hotelske sobe, obrtne obratovalnice in delavnice, solarne kabine in podobno. Za vse omenjene »javne« kraje velja, da je dostop ljudem prost le pod določenimi pogoji oziroma ni mogoč sočasen dostop ljudem, ki so si medsebojni tujci. V drugem členu Zakon o avtorski in sorodni pravici namreč jasno opredeljuje pojma »javen« ali »javnost« kot stanje, kadar gre za večje število oseb izven običajnega kroga družine ali osebnih znancev.
V reprezentativnem združenju uporabnikov avtorskih pravic tudi opozarjajo na to, da je tarifni del Zavoda IPF v nasprotju s pravilnikom SAZAS-a, saj ne opredeljuje ustrezne vsebinske kvalitete repertoarja fonogramov in
240 milijonov tolarjev. Plače zaposlenih se gibljejo v okviru ptujskega povprečja.
MG
videoprogramov. To pomeni, da obe kolektivni organizaciji od uporabnikov del pobirata denarna nadomestila tudi za tista dela, ki jih zakon ne opredeljuje kot predmet urejanja pravic. Nadomestila tako izplačujeta tudi tistim avtorjem, ki po zakonu sploh niso upravičeni do teh prejemkov. V Obrtni zbornici Slovenije med drugim predlagajo, je povedal Janez Rižnar, sekretar OOZ Ptuj, ki sodeluje v teh pogajanjih, da naj bi bili v bodoče samo registrirani avtorji deležni nadomestil za javno uporabo avtorskih in sorodnih pravic, torej tisti, ki si bodo pridobili pozitivno mnenje ali licenco komisije za glasbeno umetnost pri ministrstvu za kulturo. Tako rešitev so v Obrtni zbornici Slovenije že pred leti vpeljali pri ocenjevanju izdelkov domače in umetnostne obrti, da bi zaščitili avtorje in priznali njihovo umetniško ustvarjanje.
Nekdo je zadnjič pravilno ugotovil, da je v tem trenutku brezplačen še samo zrak. Glasba ne pride iz nič, nekdo jo mora ustvariti, zato jo je potrebno plačati. V trgovinah z živili je dokazano, to so potrdile raziskave, da glasba vpliva na tri- in tudi večod-stotno povečano prodajo. V gostilnah, barih, frizerskih salonih brez glasbe več ne gre, če ne bi bilo radijskih sprejemnikov, CD-predvajalnikov, bi si morali najeti glasbenike in jih tudi plačati. Nesporno dejstvo je, da je sistem izvajalskih pravic potrebno urediti, žal pa se v Sloveniji, kljub temu da smo že dobro leto v EU, zadev še vedno lotevamo po »balkansko«.
Ormož • Obiskali TSO ter KS Sv. Tomaž in Središče ob Dravi
Obisk poslanske skupine NSi
V torek se je v Ormožu na delovnem sestanku srečala poslanska skupina N.Si. Kot je povedal njen vodja Alojz Sok, se poslanci srečujejo po različnih krajih Slovenije, da se spoznajo s problematiko posameznega območja ter se srečajo z volivkami in volivci.
Poslanska skupina je bila v Ormožu skoraj polnoštevil-na, saj se sestanka ni udeležila edinole poslanka Mojca Kucler Dolinar, ki se je mudila v Prištini. Poslanci mag. Franc Capuder, Jožef Horvat, Anton Kokalj, Drago Koren, Martin Mikolič, Ciril Testen in Marjetka Uhan pa so na tiskovni konferenci predstavili svoje stališče do razdelitve Slovenije na dve kohezijski regiji, zakona o financiranju občin, davčnih reformah in pobud za ustanovitev novih občin. Pri zakonu o financiranju občin je Martin Mikolič izpostavil nove pogoje možnega zadolževanja občin ter »da bodo občine deležne do 50 % sofinanciranja, če bodo imele ustanovljene skupne občinske organe, kar pomeni, da se lahko združujejo pri izvajanju določenih skupnih nalog. Ministrstvo bo zagotovilo do polovico sredstev ne le za kader, ampak tudi za materialne stroške. Spremembe naj bi zagotavljale večjo fiskalno moč občin v prihodnje.« Povedano je bilo tudi, da je vlada ocenila, da bomo z
razdelitvijo na dve kohezijski regiji deležni maksimalne pomoči iz kohezijskih in strukturnih skladov. Odločitev, kaj se bo zgodilo z 12 razvojnimi statističnimi regijami, pa so člani parlamenta prepustili vladi.
Sredstva SAPARD neobdavčena
Ciril Testen je spregovoril o zakonu o dodani vrednosti, ki po spremembi daje možnost podjetnikom, ki imajo do 50 milijonov prometa, da
obračunavajo DDV šele po plačani realizaciji. Na negodovanje pa je naletel davek od dohodka pravnih oseb, ki se uvaja zaradi sprejemanja evropskih računovodskih standardov s 1. januarjem 2006. Za nekatera podjetja se
T


Ormož je obiskalo kar osem od skupno devetih poslancev N.Si v parlamentu. Od leve Drago Koren, Jožef Horvat, Ciril Testen in Anton Kokalj.
zelo spremeni način obračunavanja, pri bankah in zavarovalnicah pa bodo rezerve prenesene v dohodek, od katerega se bo v treh letih obračunal davek. Bistvena novost v davčnem postopku je uvajanje inštituta samoprijave. Ce zavezanec za davek ugotovi, da je napravil napako in če jo popravi pred izdajo odločbe, ne bo kaznovan. Pripravlja se še več podobnih sprememb, ki imajo za cilj, da postopek postane prijaznejši do zavezancev.
Jožef Horvat je spregovoril o davku na izplačane plače, ki je v preteklosti obilno polnil proračun. Letno se je iz tega naslova zbralo od 118 do 120 milijard SIT. Ker nimajo nadomestnega vira financiranja proračuna, se davku ne morejo odpovedati takoj, ampak ga bodo odpravili postopno. Od prihodnjega leta se dajatve zmanjšajo za 30 %, do višine bruto plače 165.000 SIT pa plača ostaja neobdavčena. Povsem naj bi davek ukinili leta 2009, kar je pomembno predvsem za delovno intenzivne panoge, kjer znaša strošek delovne sile v strošku čez 60 %. V lani aprila sprejetem zakonu o dohodnini je nova vlada poskušala narediti najnujnejše korekture v zvezi s študentskim delom in obdavčitvijo kapitala, vendar se po Horvatovem mnenju ni dalo vsega popraviti ali celo zakona zamrzniti. Sicer pa je Horvat prepričan, da se davčne reforme ne smejo delati z velikimi koraki. Med
pozitivnimi spremembami je omenil še izključitev stroškov za parkirna mesta in telefone iz bonitet, pa tudi ukinitev davka na dodatek za veliko družino. Spremenjen je bil tudi način pripisovanja kmetijskih subvencij, tako da se razdelijo proporcionalno med zavezance za katastrski dohodek v okviru gospodinjstva. Pričakuje se še dodana določba, po kateri naj bi se kmetijske in dopolnilne dejavnosti, katerih dohodek se ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, ti priznavali v višini do 60 %, doslej pa je bilo le do 25%. Doslej se je pri sredstvih iz naslova Sapard plačal davek v 16 %, ki se ukinja, sredstva pa naj bi menda vrnili tudi za nazaj vsem, ki so že podpisali pogodbe.
V	ministrstvu za finance razmišljajo tudi o spremembi zakona o javnih naročilih, in sicer tako, da bi država plačevala direktno podizvajalcem in ne tistim podjetjem, ki so dobila posel. Na ta način bi odpravili velik del plačilne nediscipline.
V	Ormožu so si poslanci ogledali tovarno sladkorja, odpravili pa so se tudi v obe krajevni skupnosti - Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, ki sta vložili pobude za ustanovitev lastne občine. V N.Si nastanek novih občin podpirajo, sami pa so v državnem zboru v proceduro vložili kar 15 od skupno 34 pobud za nove občine.
viki klemenčič ivanuša
Ormož • Obisk predsednika Demokratične stranke upokojencev Slovenije
Zlasti ubraniti položaj upokojencev
V četrtek zvečer je aktiviste - člane lO pokrajine, občinskih organizacij in člane obiskal predsednik DeSUSa Karl Erjavec, obiska pa sta se udeležila tudi podpredsednica stranke Marija Gjerkeš Dugonjik in generalni sekretar Franci Lavrič. Gostitelj je bil predsednik pokrajinskega odbora Ptuj-Ormož Milan Rudolf Čurin.
Karl Erjavec je v pogovoru priznal, da je bil DeSUS do kongresa v maju v določeni krizi, da se je ukvarjal sam s seboj, z notranjimi spori. Sedaj je stranka konsolidirana, organi delujejo, enotno dihajo. S tako pokončno držo imajo tudi velike možnosti za dober rezultat na volitvah jeseni 2006, je prepričan Erjavec.
Zbranim je Karl Erjavec spregovoril o delovanju stranke na državni ravni, kjer se o pomembnih vprašanjih znotraj stranke vedno dogovarjajo o stališčih, še posebej, ker so del vladne koalicije. V koalicijo je stranka stopila zato, ker je bilo potrebno popraviti položaj upokojencev. Pokojnine so se začele drastično zniževati, analiza opravljena s strani vlade pa je pokazala, da bi ob nespremenjeni formuli za izračun pokojnin upokojenci 2025 prejemali le še 35-40 % pokojnine. Treba je bilo nujno nekaj spremeniti. Med svoje dosežke štejejo dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač, popravek pri vdovskih pokojninah, pa letni dodatek. V Stranki so tudi mnenja, da je treba ohranjati tradicijo NOB in zadržati prag socialnih pravic, ki jih je Slovenija dosegla. Med pomembnimi dosežki DeSUSa
je omenil tudi julija sprejeti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po Erjavčevem mnenju se koalicijska pogodba uresničuje korektno. Pri zakonu o vojnih invalidih bodo zastopali stališča združenja invalidov,
sicer pa je Erjavec povedal, da vojni zakoni niso prioriteta, bilo bi pa dobro, da se ta tematika zapre in se država prične ukvarjati s prihodnostjo.
DeSUS je podprl tudi vladno uredbo o dveh regijah, saj sicer ne bi mogli črpati de-
narja iz kohezijskih skladov. Erjavec je prepričan, da je šlo za nacionalni interes, vlada pa je ravnala racionalno in skrbno. Naš zakon namreč določa, da se pokrajine ustanavljajo s soglasjem lokalnih skupnosti, te pa se leta ne
Predsednik DeSUS-a Karl Viktor Erjavec je že ob svoji kandidaturi povedal, da bo veliko pozornosti posvetil osebnemu stiku s članstvom, ki ga je bilo doslej premalo. Od takrat je obiskal že vse pokrajinske odbore v Sloveniji, sestanek v Ormožu je bil zadnji v tem nizu.
morejo dogovoriti. Sredstva iz EU lahko črpamo le tako dolgo, dokler ne presežemo praga 75 % povprečne evropske razvitosti. Ker gre za 100 milijard SIT sredstev letno, je smiselno, da so ustanovili dve regiji.
Reforme so potrebne
Seveda ni mogel niti mimo najodmevnejše teme tačas - mimo reform, ki bodo po Erjavčevem mnenju glavna politična tema prihodnjega leta. »Reforme so potrebne, ni se jih spomnila ta vlada, reforme potekajo znotraj vse Unije. Svet se globalizira, nastajajo novi centri, in če Evropa želi ostati konkurenčna, mora svoje gospodarstvo prilagoditi temu. Prihodnost je v produktih z veliko dodano vednostjo. Pri pripravi reform je sodelovalo okrog 200 strokovnjakov različnih političnih nazorov. Glede ciljev reforme ni dvoma pri nobeni stranki, z njimi se strinja tudi opozicija, različni so le pogledi, kako naj pridemo do njih. Tokrat smo izrecno zahtevali, da se dosledno upošteva koalicijska pogodba. Upokojenci so v minulih štirih letih že nosili breme reforme in zato ne
smejo dodatno izgubljati. Mi smo ceno že plačali!« je odločen Erjavec.
Enotno davčno stopnjo upokojenci podpirajo le pod dvema pogojema; če ne bo poslabšala položaja tistih, ki so socialno najbolj ogroženi in če bo s tem, ko jo uvedemo, davčni sistem bolj trans-parenten in bo to imelo za posledico več produktivnih delovnih mest. V naslednjih tednih se bodo pripravili izračuni, po katerih si bo lahko vsak posameznik izračunal in videl, kaj reforme prinašajo konkretno zanj. Opozoril je še na izjemno visok strošek dela, ki ga imamo sedaj v Sloveniji in opozoril, da se bo z ukinitvijo davka na plače pojavila določena rezerva. Erjavec je mnenja, da se življenjski stroški ne bi smeli podražiti in ne vidi razloga, zakaj bi trgovine morale hrano podražiti za 2 do 3 %, če bodo oproščene 20 % davka? V DeSUSU so tudi mnenja, da ni dobro skočiti v reforme naenkrat, s šok terapijo, ampak postopoma.
Karl Erjavec je napovedal tudi prevetritev sistema socialnih transferjev, ker v naši državi ni enotne evidence socialnih pomoči, zato so pogoste anomalije in zlorabe. Poudaril je, da je DeSUS socialno zelo občutljiva stranka, a na tem področju je treba vzpostaviti red. Tisti, ki je upravičen, naj dobi, kdor ne, naj se mu odvzame, ker je to lažna solidarnost. Pokojninsko blagajno je prav tako treba očisti vseh socialnih transferjev, saj le-ti proizvajajo luknjo v pokojninski blagajni. viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Z novinarske konference o trgu dela in zaposlovanju
Med iskalci zaposlitve je največ žensk
V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju so 15. novembra na novinarski konferenci predstavili aktualne informacije o trgu dela in zaposlovanju na njenem območju do konca avgusta letos oziroma za prvih deset mesecev letos. Sodelovali so direktorica Območne službe Ptuj Vlasta Stojak, pomočnik direktorice Tomaž Žirovnik in Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj, Ormož.
Število delovno aktivnih prebivalcev se je v osmih mesecih letos povečalo za 165 oseb oziroma 0,6 odstotka, brezposelnost se je v tem obdobju zmanjšala za 0,5 odstotka, primerjava števila brezposelnih oktober 2004/oktober 2005 pa pokaže, da se je število brezposelnih na območju Območne službe Ptuj povečalo za 244 oseb ali 5,8 odstotka. V desetih mesecih letos se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 4596 oseb, kar je za 1,4 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2004. Zaradi zaposlitve je bilo iz evidence odjavljenih 2534 brezposelnih, skupaj pa je bilo odjavljenih 4519 brezposelnih. 257 se jih je vključilo v programe javnih del, med 1588, ki so bili iz evidence odjavljeni iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitev, pa je bilo kar 832 takih, ki so zaposlitev odklonili in niso izpolnjevali obveznosti, ki jih ima brezposelna oseba, niso se odzivali na vabila, skladno z zaposlitvenim načrtom, nekaj se jih je odselilo, nekaj čez 100 pa je bilo prenesenih v druge evidence, SPIZ, porodniška, upokojitev. V zadnjih dveh letih trende zaposlovanja na Ptujskem in v Ormožu ohranjamo v primerjavi s Podravjem in Prekmurjem, je na konferenci poudarila Vlasta Stojak. Delodajalci so letos največ povpraševali po rokodelskih poklicih, električarjih, obdelovalcih kovin, gradbenikih, mehanikih, strojnikih, ekonomistih, vzgojiteljih, učiteljih. V desetih mesecih letos so delodajalci prijavili 844 potreb po delavcih ali kar za 32,2 odstotka več kot lani v tem obdobju, za Slovenijo je ta podatek 20,7 odstotkov. Največjo pozornost so pri svojem delu v službi posvečali ženskam, starejšim nezaposlenim in mladim. Strukturna brezposelnost je aktualna tudi za trg dela v Podravju. Največ brezposelnih je žensk, po podatkih Območne službe Ptuj jih je kar 57,7 odstotka, iskalcev prve zaposlitve je bilo skoraj 30 odstotkov, v Sloveniji je takšnih dobrih 26 odstotkov, skoraj 31 odstotkov iskalcev zaposlitve je sta-
rih do 26 let, v Sloveniji 26 odstotkov, v starosti nad 50 let je zaposlitev iskalo 17,9 odstotka brezposelnih, v Sloveniji je bilo takšnih 22,2 odstotka.
Delodajalci iščejo delavce z izkušnjami
Ker delodajalci iščejo delavce z izkušnjami, imajo iskalci prve zaposlitve manj možnosti za zaposlitev, zato jim skušajo pomagati z ustreznimi programi zaposlovanja, kot delovnim preizkusom, usposabljanjem na delovnem mestu, v nadaljevanju pa tudi s tečaji in subvencijami, ki jih plačujejo delodajalcem za usposabljanje. Tudi osebe brez strokovne usposobljenosti prednostno vključujejo v programe izobraževanja. Pred dvema letoma je bilo takih 44,6 odstotka, oktobra letos pa jih je še 36,4 odstotka. V novem šolskem letu je v izobraževanje vključenih 188 oseb, vključevali pa jih bodo še do marca leta 2006. V redne oblike izobraževanja se jih je vrnilo 172. Skupaj se je v programe usposabljanja in izobraževanja na novo vključilo 826 brezposelnih oseb, v programe usposabljanja za samozaposlitev je bilo vključenih 54 oseb, samo-zaposlitev je udejanjilo 36 brezposelnih oseb, 91 invalidnih in težje zaposlji-vih oseb je bilo vključenih v programe zaposlitvene rehabilitacije, 98 invalidnih oseb se je v prvih desetih mesecih zaposlilo, v zdravniško-svetovalni službi pa so v tem obdobju obravnavali 102 invalidni osebi. 321 brezposelnih oseb pa je bilo vključenih v 109 programov javnih del, ki na Ptujskem potekajo že 15 let. V vseh teh letih je bilo v te programe vključenih okrog pet tisoč oseb, od tega jih je delo dobila četrtina, nekateri že med potekom del. Za štipendije je v novem šolskem letu zaprosilo okrog 3500 mladih, od tega 2400 dijakov in 1149 študentov. Nekaj čez 1500 dijakov je z vlogo uspelo, največ odklonjenih je bilo zaradi prekoračitve cenzusa. Nekateri so se zaradi tega že pritožili.
O strukturni brezposelnosti, ki povzroča neskladja na trgu dela, je govoril Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj-Ormož. Večje možnosti zaposlovanja so v t. i. moških poklicih že zaradi tradicije, da ženske ne morejo biti dobre grad-benice, kovinarke ali tudi voznice v špediciji. Vse več pa je tudi brezposelnih z različnimi omejitvami, ki zmanjšujejo zaposlitvene možnosti, s programi aktivne politike jih skušajo izboljšati. Med deficitarnimi poklici so poklici v gostinstvu, gradbeništvu, kovinarstvu, špediciji, živilski industriji (predvsem mesarji), poklici v medicini, računalništvu in strojništvu. Omenjeni poklici so deficitarni predvsem zaradi posebnih delovnih pogojev, ki odvračajo ljudi, da bi se vključili v te poklice. Na prvem mestu gre za plačilo, odločajo pa tudi delovni čas in delovni pogoji. Trg dela še ni našel pravega razmerja med plačilom in pogoji dela, nekateri delodajalci pa tudi namenjajo premalo pozornosti izboljšanju delovnih pogojev, ki bi pozitivno vplivali na motiviranost zaposlenih. Zdravnikov je premalo zaradi malega vpisa v to izobraževanje, z ustanovitvijo druge medicinske fakultete se razmere sicer izboljšujejo, za študij računalništva in strojništva pa se kandidati ne odločajo zaradi prezahtevnega študija.
Subvencije Evropskega socialnega sklada
Avgusta letos so bili objavljeni trije razpisi s področja zaposlovanja določenih ciljnih skupin brezposelnih oseb na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Delodajalci neprofitnih organizacij za zaposlovanje dolgotrajno brezposlenih žensk lahko uveljavijo subvencijo do leta in pol v višini do 150 odstotkov minimalne plače mesečno, kar znaša 176 tisoč 250 tolarjev. Na območjih z nadpovprečno brezposelnostjo lahko delodajalci profitnega in neprofitnega sektorja uveljavijo subvencijo za spodbujanje novega zapo-
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Žirovnik, pomočnik direktorice Območne službe zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Vlasta Stojak, direktorica in Miran Murko,, vodja Urada za delo Ptuj, Ormož, so na novinarski konferenci, ki je bila 15. novembra, predstavila aktualne informacije na trgu dela in zaposlovanju na območju Območne službe Ptuj.
slovanje starejših. Gre za sofinanciranje zaposlitve starejših nad 50 let, katerih zaposlitev mora trajati najmanj eno leto in mora biti sklenjena za polni delovni čas. Subvencija znaša 50 odstotkov dejanske plače zaposlenega za eno leto. Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov pa je namenjen dolgotrajno brezposelnim, ki so več kot dve leti prijavljeni v evidenci brezposelnih, mladim, ki so opustili šolanje, etničnim skupinam (Romi) in skupinam brezposelnih oseb s posebnimi ovirami, žrtvam nasilja, bivšim odvisnikom, osebam po prestani kazni. Subvencija znaša največ 117.500 tolarjev mesečno. Zanjo lahko kandidirajo delodajalci v neprofitnih organizacijah. Od 4. novembra pa je v javnosti javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov, javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2006. Skupna višina razpisanih sredstev je pet milijard tolarjev, od tega za Območno službo na Ptuju skoraj 243 milijonov tolarjev. V letu 2006 bodo imeli prednost pri vključitvi v javna dela brezposelne ženske, ki so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene več kot 12 mesecev in so prejemnice denarnih nadomestil, denarnih pomoči ali denarnih socialnih pomoči, brezposelne osebe, ki so stare nad 50 let, in prejemniki denarnih nadomestil, brezposel-
ni invalidi in dolgotrajno brezposelne osebe.
V Območni službi na Ptuju so na konferenci predstavili tudi tabeli povpraševanja delodajalcev po delavcih s strokovno izobrazbo od IV. do VII. stopnje v desetih mesecih letos na območju ptujske službe in ponudbe brezposelnih iskalcev zaposlitve s to izobrazbo v tem obdobju. Zanimivo je, da so že nekaj časa na vrhu ene in druge tabele prodajalci in ekonomski tehniki. Veliko povpraševanje pa še ne pomeni, da je pot do zaposlitve lahka; čeprav se odpirajo novi trgovski centri, s tem pa nove možnosti za zaposlitev, je trenutno brez zaposlitve okrog 300 prodajalcev. Strokovnjaki Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju pa nove možnosti
za zaposlitve iščejo tudi v konkretnih povezavah s podjetji, ki načrtujejo nove investicije. Tako že poteka izobraževanje za okrog 50 oseb, ki se bodo zaposlile v novem hotelu Term Ptuj, ki naj bi ga odprli konec leta 2006. Podobno sodelovanje so vzpostavili s Šolskim centrom na Ptuju, z nekaterimi gradbenimi podjetji. Brezposelnim, ki se vključijo v takšno izobraževanje, v celoti poravnajo tudi šolnino.
Tujcev, ki delajo z dovoljenji, je trenutno v za-vodovi evidenci 160, gre v glavnem za delavce v gradbeništvu, špediciji, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Delovno vizo pa ima v tem trenutku tudi okrog dvajset plesalk iz Rusije, Ukrajine in Ka-zahstana.
MG
Iz dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč
V tednu Karitas, ki bo od 21. do 27. novembra pod geslom »Skupaj stopimo na sončno stran življenja!«, bodo sodelavci Karitas na območju de-kanij Ptuj in Zavrč zbirali prehrambene artikle. Po trgovinah bodo postavljene košare s plakati Karitas, v katerih se bodo zbirali Vaši darovi. Vse ljudi dobre volje in odprtih src prosimo, da nam s svojimi prispevki in darovi pomagajo, da bomo imeli kaj deliti tistim, ki živijo v revščini in po-makanju. S solidarnostjo bomo v njihovih srcih ponovno obudili upanje, ki prinaša v ta svet sonce in veselje.
Za darove in pomoč se Vam že vnaprej zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem poslovodjem in trgovcem po trgovinah, ki nam omogočajo zbiranje prehrambenih artiklov na tak način.
Za DK zapisala Angela Trafela
Gorišnica • Z novembrske seje občinskega sveta
Divji tango župana in svetnice
Posebna značilnost, po kateri se tango loči od ostalih plesov, je ta, da plesalka v vročem objemu svojega soplesalca med zobmi trdno drži cvet, ki ga za nobeno ceno ne izpušča niti v popolnem vrhuncu obratov na plesišču. No, približno tako sta na zadnji občinski seji izgledala župan Jožef Kokot in svetnica Zalika Obran, le da je slednja namesto cveta med zobmi trdno držala (cefrala) osnutek občinskega proračuna za naslednje leto ^
Začelo se je kar hitro, če odštejemo dejstvo, da je župan najprej v celoti prebral vse odhodkovne in pri-hodkovne postavke osnutka proračuna s ciframi vred. Še preden je dodobra predal besedo svetnikom, se je Obranova že oglasila z nekoliko cinično bojno napovedjo: »Ja, hvala lepa gospod župan, da ste nam vse te cifre, ki smo si jih že itak pregledali doma, zdaj še enkrat prebrali! Osebno menim, da je tak proračun na nekaj straneh pripravljen popolnoma zanič. Manjka mu tekstualni del, točna obrazložitev, za kaj so namenjeni milijoni, ne pa kar neke pavšalne postavke. In če sem bila prvo leto še naivna in sem takšen proračun še potrdila, ga kasneje nisem več in ga tudi zdaj ne bom! Iz tega tukaj ni točno razvidno, kam gre denar, pa tudi po našem statutu odbori ne morejo predlagati nobenih cifer, zato se ne izgovarjajte nanje!«
»Če niste sposobni, pa spokajte!«
Župan je poskušal vročekrvno svetnico pomiriti z besedami, da gre zgolj za osnutek, na katerega lahko svetniki zdaj predlagajo pripombe, ki bodo nato pač v določeni meri lahko upoštevane v predlogu proračuna. Tega naj bi svetniki, skupaj z natančnejšo zapisano razlago, dobili v obravnavo na decembrski seji. Toda županov kratki verbalni intermezzo ni niti malo pomiril Obranove, kvečjemu je dosegel nasprotni učinek. »Tako se to ne dela! Če bi imeli že zdaj na mizah razlago porabe, bi odpadlo ogromno vprašanj, pa tudi nesporazumov. Povem vam, da sem ta osnutek dobro pregledala in imam pri-
pombe oz. vprašanja za kar 32 postavk! Na naslednji seji hočem pojasnila in odgovore na vsa moja vprašanja. Še enkrat pa povem, da je takšen dokument proračuna, kot ste ga pripravili za to sejo, sramota za takšno občino, kot je Gorišnica! Če niste sposobni pripraviti proračuna kot je treba, potem pa spokajte!« (Uf, kaj bi le Zalika rekla, če bi dobila na vpogled pod-lehniški papirček od prora-čuna?!^)
Na debatno »plesišče« se je potem podalo še nekaj svetnikov, toda precej bolj previdno in umirjeno s pobudami, da bi bilo nekaj več kot je predvidenega denarja vseeno potrebno nameniti za delovanje društev, zlasti gasilskih in športnih. Vmes so padala še vprašanja, kot recimo - za nakup katerih zemljišč je predvidenih 10 milijonov tolarjev, ali morda ni 3 milijone tolarjev za izvedbo referenduma o odcepitvi Cirku-lan nekoliko preveč, pa zakaj je kar 39 milijonov tolarjev predvidenih za ureditev občinskega centra in kaj se bo naredilo s 37 milijoni tolarjev za cirkulanski vrtec. Župan je pojasnjeval, da se bodo o prerazporeditvi denarja za društva dokončno odločali odbori, da referendum po predvidevanjih lahko zahteva toliko denarja, da se bo z 39 milijoni v centru tlakoval središčni trg ter uredilo lepo število parkirišč in da je 37 milijonov namenjeno pripravi dokumentacije ter začetku izgradnje novega vrtca v Cirkulanah. Svetniki, zlasti s cirkulanske strani, so bili do te razlage zelo skeptični, kar je dokazoval stavek Antona Kokota, češ naj se potem ta denar res porabi za izgradnjo vrtca, ne pa da se preusmeri v modernizacijo kakšne ceste. No, da bi vrtec začeli
graditi, preden bo popolnoma jasno, ali bodo Cirkulane samostojna občina ali ne, je nerealno pričakovati, kar je jasno že vsem občinskim velmožem, župan pa je to še dodatno potrdil z razlago, da bodo do marca pripravili vso dokumentacijo, potem pa počakali na izid referenduma. Nato je padlo še nekaj pripomb na slabo delujočo cirkulansko kanalizacijo, pa da je treba nameniti več kot milijon tolarjev za pripravo študije o ureditvi Cirkulan in da tudi en sam samcat milijon za ohranjanje številnih kulturnih spomenikov v občini ne pomeni nič. Župan je razmišljanja svetnikov na kratko zaključil z besedami, da bo občina prvenstveno vzdrževala tiste kulturne spomenike, kjer nastopa kot (so)lastnik.
Vprašanje in pripombe svetnikov, ki sicer sploh niso bile kaj posebnega, pa so ponovno vlile moči Obranovi, ki je županu zabrusila, da toliko vprašanj nikakor ne bi bilo, če bi bile postavke obrazložene in utemeljeno, zakaj neka investicija stane toliko in toliko in zakaj ima prednost pred ostalimi naložbami: »Poleg tega nimamo niti plana razvoja občine, ki bi se ga držali in potem sploh ni nič čudnega, da se vsako leto dajemo s korenitimi rebalansi, ki ga tako ali tako naredite sami, župan!« Tokrat je zavrela kri tudi županu: »Če ste pozabili na naš štiriletni razvojni plan, si ga pridite pogledat!«
Svetnica Zalika Obran: »Če niste sposobni pripraviti proračuna, kot je treba, pa spokajte!«
Bodo preračunali, koliko je vsa leta dobil haloški del občine?!
Potem se je okoli proračuna še malo zaiskrilo med nižinskimi in haloškimi svetniki, iskrico pa je podpihnil Slavko Visenjak z idejo, da bi bilo dobro malo bolj pregledno prikazati sredstva proračuna med »levo in desno« stranjo, kar je implicitno pomenilo med cirkulanskim in preostalim delom občine. Pa ne le ta, morda zadnji skupni proračun, ampak tudi za nazaj, »da ne bi kdajkoli grdo gledali eni na druge «, kot se je izrazil Visenjak. Haloški
občinarji so vrženo »kost« takoj zagrabili z odgovorom, da si tega res želijo in da je verjetno letošnji osnutek proračuna še najbolj narejen po pravilnih kriterijih v razmerju 60:40, kot bi morali biti vsi doslej. Takšen pregled porabe proračunskega denarja med razcepljujočima se predeloma občine naj bi naredila občinska uprava že do decembrske seje, vendar je veliko vprašanje, če bo iz te moke res nastalo kaj kruha.
Kakorkoli že, kljub prijetno poživljajočemu proračunskemu tangu svetnice Obranove in župana Kokota je ob koncu večina svetnikov potrdila osnutek proračuna, potem
pa je župan pred svetnike postavil novo nalogo, in sicer naj izberejo eno od dveh izrisanih variant idejnega osnutka za nov cirkulanski vrtec. Bistvene razlike med obema skicama ni bilo, svetniki pa so na predlog župana sklenili, naj o zgradbi prioritetno odločajo cirkulanski kolegi. Ti so modro odgovorili, da bodo o idejnih projektih najprej rekli kakšno besedo z domačimi v svojem okolju in nato sporočili odločitev na občino. Župan seveda ni imel nič proti - dalj časa, ko se neka zadeva mečka, kasneje se lahko pričnejo dela in potrošnja denarja ^
SM
Župan Jožef Kokot: »Tekstualni del razlage bo pripravljen ob predlogu proračuna. Če pa ste pozabili na naš štiriletni razvojni plan, si ga pridite pogledat!«
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s predsednikom Okrožnega sodišča Andrejem Žmaucem
"Sodniki smo pod vedno večjim pritiskom"
Letos mineva 10 let, odkar je bilo z Zakonom o sodiščih ustanovljeno tudi Okrožno sodišče na Ptuju, ki ga vodi predsednik, višji sodnik-svetnik Andrej Žmavc. Žal pa se namesto praznovanja na tem sodišču ubadajo s številnimi problemi. Poleg finančnih težav so sodniki pod vedno večjim pritiskom, moti pa jih tudi vmešavanje politike v delo sodišč in celo v konkretne sodne zadeve.
Gospod Žmauc, najprej čestitke ob majhnem jubileju, saj praznujete 10-letnico Okrožnega sodišča na Ptuju. Kako boste praznovali?
"Predvsem delovno, kajti za proslavo obletnice se nismo odločili predvsem zaradi sredstev. Žal svojega denarja za to nimamo, od občine ga ne moremo pričakovati, še manj od resornega ministrstva, od morebitnih sponzorjev pa denarja ne smemo vzeti, ker so lahko vsi naše potencialne stranke. Moram reči, da tudi ni povsem preprosto, katero od zgodovinskih obletnic bi na Okrožnem sodišču praznovali, saj bi jih lahko bilo več."
In katere so te, za vaše sodišče pomembne obletnice?
"Prva je letnica 1376, čas, ko je bil izdan prvi statut mesta Ptuj, katerega original danes hranijo v nemškem mestu Wolfenbuttel. Zatem letnica 1513, ko je bil izdan še drugi še bolj znani ptujski mestni statut, moram dodati, da sta oba akta ena najbolj znanih srednjeveških pravno-zgodo-vinskih spomenikov. Za nas je pomembno tudi leto 1555. iz katerega izvirajo insignije ptujskega mestnega sodnika - meč, palica in nožnica z imeni sodnikov tistega obdobja; tudi letnica 1849, ko je bilo s cesarskim odlokom na novo ustanovljeno ptujsko okrajno sodišče, je zgodovinsko pomembna, čeprav naj bi bila sodnija na ptujskem gradu še do leta 1877, ko naj bi jo preselili v sedanjo stavbo sredi mesta, kjer je bil do tedaj sedež davčnega urada. Pomembno pa je tudi leto 1995, ko je s 1. januarjem pričelo delovati Okrožno sodišče v Ptuju."
Kakšno območje pokriva sedanje Okrožno sodišče v Ptuju?
"Precej veliko, saj pokrivamo območje vseh 15 občin na prostoru nekdanje ptujske občine ter občino Ormož, oziroma območji sedanjih okrajnih sodišč Ptuj in Ormož."
Koliko vas je bilo zaposlenih pred 10 leti, ko ste pričeli delati in koliko vas je danes?
"Na Okrožnem sodišču v Ptuju smo 31. decembra 1995 zaposlovali 6 sodnikov ter 22 sodnega osebja, na Okrajnem sodišču Ptuj 4 sodnike in 22 sodnega osebja, na Okrajnem sodišču Ormož pa 1 sodnika in 9 sodnega osebja. Naj pojasnim, da je bilo leta 1995 na Okrožnem sodišču Ptuj sistematiziranih 10 sodniških mest in ustrezno več tudi sodniškega osebja, vendar nismo zahtevali izpopolnitve, da ne bi oslabili zasedbe Okrajnega sodišča. Danes je na Okrožnem sodišču Ptuj 8 sodnikov in 31 sodnega osebja, na Okrajnem pa 15 sodnikov in 39 sodnega osebja, to je polna sistematizacija. Sicer pa je to posledica
spremembe zakona o prekrških, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2005, ko so sodniki za prekrške prešli pod pristojnost okrajnih sodišč. Na Okrajnem sodišču v Ormožu pa so danes 4 sodniki in 15 sodnega osebja. Če pogledamo v celoti, je na sodnem okrožju Ptuj zaposlenih 27 sodnikov in 85 sodnega osebja."
Kdaj pa se je Okrajno sodišče preselilo v nove prostore?
"To je bilo leta 1999. Omeniti moram, da je v času, ko je nastajalo Okrožno sodišče Ptuj, sodišče vodila Elizabeta Šoštarič, ki je bila na čelu sodišča skoraj 15 let, od leta 1996 pa sem prevzel vodenje jaz, najprej kot vršilec dolžnosti, v letu 1998 pa kot predsednik Okrožnega sodišča, sedaj že v drugem mandatu."
Kako pa ste na tekočem z reševanjem sodnih zadev?
"Na dan 1. januar 1995 je bilo na Okrožnem sodišču Ptuj 1652 nerešenih zadev. 30. septembra letos pa je bilo nerešenih zadev 1395. V celoti gledano je od leta 1995 do 30. septembra letos na Okrožno sodišče Ptuj pripadlo 38.121 zadev, od tega je bilo skupaj rešenih 38.378 vseh zadev, kar pomeni, da smo jih rešili nekoliko več, kot jih je pripadlo. V vseh treh sodiščih, torej na Okrožnem in obeh Okrajnih sodiščih Ptuj in Ormož, pa je od leta 1995 do 30. septembra letos pripadlo 262.318 zadev, od tega je bilo skupno rešenih 250.755 vseh zadev.
Po trenutnem stanju smo v letošnjem letu 2005 v primerjavi z začetkom leta število nerešenih zadev zmanjšali za 5,2 odstotka. Pri pomembnejših zadevah pa smo zmanjšali število zadev za 4,7 odstotka, tako da smo imeli 30. septem-
bra nerešenih le še 1125 pomembnejših zadev, s čimer se uvrščamo med najuspešnejša sodišča v Sloveniji."
Torej so potrebne kadrovske okrepitve?
"Okrožno sodišče v Ptuju že od leta 2004 prek resornega ministrstva razpisuje prosto mesto kazenskega sodnika, vendar je bilo do sedaj že 9 razpisov neuspešnih: Trenutno je v teku 10. razpis, na katerega smo prejeli prijavo enega kandidata."
V začetku ste omenili finančne težave, jih lahko pojasnite konkretneje?
"Okrožno sodišče Ptuj ima dejansko velike težave, zlasti s stroški sodnih postopkov, kjer nam že drugo leto zapored zmanjkuje denarja v 9. ali 10. mesecu. V takih okoliščinah je vprašanje funkcioniranja sodišča. Poglejte, v preteklih dveh letih smo obravnavali kar nekaj kazenskih zadev z velikim številom obdolžencev, v glavnem je šlo za zadeve v zvezi s prepovedanim prehodom državne meje ter v zvezi s prepovedanim trgovanjem z mamili. Zato so pri tem nastali nepredvideni veliki stroški, zlasti za zagovornike po uradni dolžnosti. V omenjenih postopkih je bilo v priporu večje število obdolžencev, vsak, ki je v priporu, pa mora imeti po zakonu svojega zagovornika.
Poleg tega obravnavanje takih, velikih zadev ni povezano samo z velikimi materialnimi stroški, ampak tudi z veliko obremenitvijo sodnikov, ki take zadeve obravnavajo in istočasno ne morejo reševati drugih zadev, zato je zmanjšana tudi številčna storilnost zadev."
Se obeta skorajšnja rešitev teh problemov?
"Prepričan sem, da, kajti vrhovno sodišče pripravlja za
fes
t ; 1
I m i

Foto: M. Ozmec
Andrej Zmauc: "Odvzem trajnega mandata sodnikom pomeni skrajno nedopusten poseg v neodvisnost sodne veje oblasti!"
odpravo sodnih zaostankov in drugih problemov v sodstvu posebni strateški svet sodstva. Projekt vodi služba za razvoj sodne uprave, imenovana je že delovna skupina za projekt velikih kazenskih zadev, kjer se bo odločalo o bistvenih vprašanjih, predvsem pa, ali bodo velike kazenske zadeve reševala specializirana sodišča ali specializirani oddelki na obstoječih okrožnih sodiščih ali pa bo vzpostavljen koordinativni organ s pristojnostjo za koncentracijo sojenja v takih zadevah.
V tem času je na okrožnih sodiščih veliko breme tudi obravnava zadev, ki izhajajo iz družinskih razmerij. Od določanja preživnine, dodelitve otrok in stikov s starši, kjer ima okrožno sodišče pomembne pristojnosti, ki jih mora obravnavati prednostno in pomenijo dodatno obremenitev. Povečale pa so se tudi obremenitve pri brezplačni
Foto: M. Ozmec
Stavba, v kateri domuje Okrožno sodišče v Ptuju, posnetek je takoj po končani drugi svetovni vojni.
pravni pomoči, kjer se pripad še povečuje. To pomeni tudi dodatne finančne obremenitve, ki pa bremenijo proračun vrhovnega sodišča."
Nam lahko zaupate, kako daleč je spor v zvezi s kabelsko televizijo na Ptuju?
"Do sedaj smo obravnavali
4	zadeve, od katerih je ena že pravnomočno rešena, ena je povsem sveža, poslana je tožba v odgovor toženi stranki, v eni zadevi je odločeno o začasni odredbi in čakamo nadaljnje postopke, ena zadeva pa je v fazi razpisovanja in bo v kratkem obravnavana."
Vsekakor vas čaka še veliko dela?
"V to ne dvomim, vendar je treba vedeti, da smo sodniki pod vedno večjim pritiskom, ki je s strani javnosti v veliki meri tudi utemeljen. Po mojem prepričanju je prav, da je javnost seznanjena z delom sodišč, vendar pa se ne strinjam z vpletanjem politike v delo sodišč, še manj pa v sojenja v konkretnih zadevah."
Prav te dni je aktualna razprava o odvzemu trajnega mandata sodnikom, kaj menite o tem?
"Trdno sem prepričan, da bi bil odvzem trajnega mandata sodnikom skrajno nedopusten poseg v neodvisnost sodne meje oblasti. Vsak sodnik je ravno zaradi svoje neodvisnosti, ki mu jo jamčita ustava in zakon, lahko ob zadostni strokovni podkovanosti in odločnosti garant za to, da bo sojenje korektno in pravično. Javnost velikokrat spregleda dejstvo, da je možno vsako zadevo, ki se razsodi na 1. stopnji, preveriti s pritožbo na višje sodišče, ter z izrednimi pravnimi sredstvi tudi na vrhovno sodišče, možna pa je tudi pritožba na ustavno sodišče.
To je samo po sebi garant, da si sodniki ne morejo privoščiti, da bi na 1. stopnji sodili v korist katere od strank.
5	tem bi spravili pod vprašaj
svojo strokovnost, kar bi se odrazilo tudi v njihovi negativni oceni sodniške službe. Personalni svet višjih sodišč in sodni svet namreč v določenih časovnih rokih sodnike ocenjujeta in od teh ocen je odvisna razvrstitev sodnika v ustrezni plačilni razred. Negativna ocena pa lahko pomeni tudi prenehanje sodniške funkcije in odvzem sodniškega mandata."
Vendarle pa je zadnje čase v javnosti precej pripomb na delo sodišč, kako jih pojasnjujete?
"Žal je tako, da bodo na sodišču zmeraj prevladovale nezadovoljne stranke, ker imamo v civilnih postopkih vedno tožečo in toženo stranko in obe sta zadovoljni le, če se poravnata. V kazenskih zadevah pa imamo na strani državnega tožilca tudi oškodovanca, na drugi strani pa obdolženca in zadeva je podobna prejšnji. Toliko bolj, ker v javnosti zadnje čase prevladuje mnenje, da je sodišče svoje delo opravilo le, če je nekoga obsodilo.
Pri tem pa ne moremo spregledati tudi dolgotrajnosti trajanja postopkov, ki so po mojem v veliki meri tudi posledica pomanjkljivosti v procesni zakonodaji in v posameznih zakonih. Sodišča pa bomo morali v čim krajšem času maksimalno izkoristiti in poiskati še morebitne notranje rezerve, tako v organizaciji kot v kadrovskih potencialih, da bomo trajanje postopkov lahko zmanjšali na čim krajšo možno mero. Nikoli pa najbrž ne bomo povsem brez sodnih zaostankov, ki so velikokrat tudi posledica objektivnih razlogov.
Če dovolite, bi se ob tej priliki zahvalil vsem svojim kolegom sodnikom in ostalim zaposlenim, ki delajo in so v preteklosti delali na ptujskem oziroma ptujskih sodiščih, za njihov prispevek k dvigu ugleda tega sodišča."
M. Ozmec
Dornava • Posel opravljen, plačilo v zraku
OS ostaja brez otvoritvene bilance
Mreža številnih finančnih zapletov, v katerih se je znašla dornavska osnovna šola dr. Franja Žgeča, se očitno še prav nič ne razpleta. Nasprotno - kot vse kaže, vsak nov korak k rešitvi težav (beri: dolgov) pripelje do dodatnega zapleta in dolga.
Zadnji med njimi, sicer ne več nov, je račun samostojne podjetnice z računovodskim servisom Jasne Šegula, ki je na priporočilo župana v hudi časovni stiski pripravila zaključni račun (ZR) za OŠ za leto 2004. Za opravljeno delo je namreč izstavila račun v višini 2,2 milijona tolarjev, tistega, ki naj bi zdaj ta znesek plačal, pa ni nikjer.
»Res je, da me je župan vprašal oz. zaprosil, ali bi lahko pomagala sestaviti ZR za šolo. To je bilo januarja letos, vsi pa vemo, da je ta dokument potrebno oddati do zadnjega februarja. Privolila sem in se 20. januarja oglasila v šoli, pri ravnateljici Marti Tuš. Dogovorili sva se, da takoj začnem delati, saj je bilo časa zelo malo in to je bilo vse,« povzema dogodke z začetka letošnjega leta Šegu-lova. Toda, kot pravi, je kmalu ugotovila, da je bila vsa dokumentacija v popolnem razsu-lu in da se bo treba lotiti dela od začetka za vso leto: »Prišla sem do zaključka, da se vse, kar je potrebno, v okviru programa v šoli ne bo dalo narediti, ampak lahko to naredim na svojem programu v svoji pisarni, kjer sem potem sestavila glavno knjigo, kupce pa je prevzela moja zaposlena na svojem programu.«
Račun je v skladu z računovodskimi standardi
Kakršnegakoli dogovora o plačilu ali načinu plačila storitve ne Šegula ne Tuševa
nista napisali ali dogovorili.
»V tistem času je bilo pač najbolj pomembno to, da bo ZR sestavljen. Sicer sem, ko sem v celoti uvidela, kakšno anarhično stanje vlada v dokumentaciji, najprej zaprosila za odlog oddaje do 15. marca, kar so mi na AJPES-u odobrili.« Šegulova nadalje pojasnjuje, da je najprej mislila, da bo šlo dejansko le za pomoč pri izdelavi končnega dokumenta, zato tudi ni razmišljala oz. izpostavila dogovora o plačilu: »Če bi šlo res samo za kakšno manjšo obliko pomoči, to ne bi zahtevalo toliko časa in tako ogromno dela, kot ga je dejansko, in v tem primeru bi se lahko pogovarjali tudi drugače. Toda to, kar me je pričakalo in kar sem morala narediti, ni bila zgolj pomoč, ampak opraviti praktično vso računovodsko delo za celo leto 2004!«
Po opravljenem delu je Šegulova vso dokumentacijo šoli vrnila: »Tega je bilo ogromno. Imam zapisnik o predaji dokumentacije, ki je zdaj vsa vrnjena, in ta zapisnik je podpisal tudi navzoči kriminalist. Nisem pa predala otvoritvene bilance, ker se je takrat že govorilo, da storitev, ki ni bila zgolj pomoč, ne bo plačana. Kljub temu sem ZR v roku oddala na AJPES in na davčno upravo, ker mi tako narekuje računovodska etika. Lahko bi ga navsezadnje tudi zadržala ter s tem nakopala šoli veliko kazen. Izdelek je zdaj pri meni in ga šoli ne predam, dokler delo mojega servisa ne bo plačano.«
Glede za marsikoga visoke
' • s p
Jasna Segula: »Dokler račun za opravljeno delo ne bo plačan, otvoritvene bilance šoli ne bom predala!«
cifre računa pa je treba reči, da je povsem v skladu z računovodskimi standardi cen: »Račun je izstavljen po računovodskih standardih, in to po ceniku z maja leta 2000, čeprav so bile taiste storitve že konec istega leta dražje!«
Nujno potrebno otvoritveno bilanco imajo sicer tudi v Uradu kriminalistične policije, ki se ukvarja s preiskavo finančnih nepravilnosti v šoli iz prejšnjega obdobja, vendar jo po zagotovilu Šegulove lahko koristijo le za namene preiskave in je ne smejo predati šoli.
»Dokler ne bo plačila, ne bo otvoritvene bilance!«
Jasna Šegula tudi pravi, da
je zelo prizadeta zaradi novih govoric, ki naj bi jih člani sveta šole širili po okolici; češ da ni pripravila ZR oz. da je dokument prirejen, kot naj bi bili vsi ostali poprej: »To ni res, gre za zlonamerno podtikanje. ZR je bil oddan, vsi dokumenti pa so sestavljeni verodostojno!« To lahko, kot pravi Šegulova, potrdi tudi sedanja ravnateljica Marta Tuš, ki ima v rokah vse dokumente razen otvoritvene bilance, lahko pa si jo je pogledala na računalniku v pisarni Jasne Šegula: »Ravnateljica Tuševa se je pri meni oglasila tudi na neuradnem obisku in zaprosila za predajo otvoritvene bilance, saj je ta nujno potrebna za pripravo letošnjega ZR. Vendar je žal tako, da če nihče noče plačati, če se vsi izgovarjajo, da niso nič podpisali in nič naročili, potem
tudi jaz nisem nič dolžna, saj torej očitno nihče nič ne potrebuje! Kar imam v računalniku, je torej moje, dokazi, da sem svoje delo opravila, so tako pri kriminalistični policiji kot pri AJPES-u in davčnem uradu. Jaz sem svoje delo opravila!«
Jasna Šegula pravi, da bo vztrajala pri svojem stališču, torej da je najprej potrebno plačati račun za opravljene storitve, potem pa bo takoj predala prepotrebno otvoritveno bilanco: »Na plačilo čakamo že osem mesecev. Če ga ne bo, potem otvoritvene bilance ne predam in od tega ne odstopam!«
Šola ponovno v hudi stiski
Kot že rečeno, je otvoritvena bilanca nujno potrebna za pripravo letošnjega ZR šole, sicer so tudi vse redno in pravilno opravljene vknjižbe skozi leto 2005 brez pomena. V primeru, da šola ne odda ZR, je zagrožena kazen kar 11 milijonov tolarjev! Glede na neomajno stališče Šegulove, da otvoritvene bilance pod nobenim pogojem ne preda brez plačila računa, se je šolsko vodstvo (ponovno) znašlo v hudem precepu.
»Šola tako visokega računa nikakor ne more poravnati, za to ni nobene možnosti. Zaprosili smo že šolsko ministrstvo za pomoč, vendar je našo prvo vlogo zavrnilo. Poslali smo še drugo vlogo za plačilo tega računa in zdaj še čakamo na odgovor. Upamo,
da bo tokrat odgovor pozitiven,« pojasnjuje ravnateljica Marta Tuš.
S prošnjo za poravnavo milijonskega računa se je šola sicer že obrnila tudi na občinski svet in kot pravi Tuše-va, uradnega odgovora naj še ne bi bila dobila. Dejstvo pa je, da so svetniki s sklepom že na prejšnji seji zavrnili plačilo spornega računa, češ da občina ni ničesar naročila in tudi ni dolžna ničesar plačati.
Če bo šolsko ministrstvo (v kar marsikdo ne dvomi) ponovno zavrnilo plačilo računa, potem bo šoli resnično trda predla. Ostali bosta namreč le dve možnosti; ali tvegati kazen 11 milijonov ali pa se lotiti dela od začetka, kar pomeni ponovno po-knjižiti vse postavke za leto 2004, torej opraviti delo, ki je že opravljeno. Časa pa je vedno manj in veliko vprašanje je, če jim bo to do roka sploh uspelo. Da se tega dela že niso lotili, je vzrok v nekaterih manjkajočih dokumentih, ki jih ima v rokah še vedno kriminalistična policija, je pojasnila ravnateljica Marta Tuš. Dnevi pa tečejo.
Glede na vse skupaj in tako kot se je zadeva odvijala doslej, pa se prav lahko zgodi, da bo šola zaradi hude časovne stiske ponovno potrebovala pomoč kakšnega računovodskega servisa, da bo ZR pripravljen do zakonskega roka. Toda v tem primeru bo nad njo »obvisel« še en račun in težko, da bo kaj nižji. Kako dolgo bo še šlo tako?
SM
Ljutomer • Minister Janez Drobnič odprl nove prostore VDC
Lastnica v adaptacijo vložila 80 milijonov tolarjev
V sklopu Varstveno-delovnega centra (VDC) Murska Sobota deluje tudi enota Ljutomer, ki je bila ustanovljena leta 1984.
Takrat sta v prostorih ljutomerske Osnovne šole Cvetka Golarja za devet varovancev skrbela dva zaposlena, desetletje pozneje pa je bilo v Ljutomeru že 21 varovancev, nad katerimi so bdeli štirje zaposleni. Leta 2000 je postal VDC Ljutomer enota samostojnega socialno varstvenega zavoda VDC Murska Sobota, tri leta pozneje pa je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve potrdilo investicijski program za najem novih prostorov. V začetku letošnjega leta se je tako 30 varovancev in sedem zaposlenih preselilo v nove, 600 kvadratnih metrov velike prostore v ulici Slavka Oster-ca v Ljutomeru, po uskladitvi vseh terminov pa so otvoritev opravili šele prejšnji teden. Otvoritve se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki je med drugim
v svojem nagovoru poudaril, da bo njegovo ministrstvo še naprej veliko pozornosti posvečalo skrbi za osebe z zmerno, težjo in lažjo motnjo z dodatnimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Lastnica zgradbe v Ljutomeru Aleksandra Šandor je za prenovo in ustrezno adaptacijo zgradbe namenila okrog 80 milijonov tolarjev, VDC Murska Sobota pa je za opremo prostorov dodal 10 milijonov tolarjev. V novih prostorih je varovancem in njihovim skrbnikom na voljo 580 kvadratnih metrov zaprtih površin, kar je 180 kvadratnih metrov več, kot so imeli na razpolago na prejšnji lokaciji. Najemnina za kvadratni meter znaša 1580 tolarjev mesečno, doslej pa so občini Ljutomer, od katere so imeli v najem prostore, plačevali okrog 300 tolarjev več po kvadratnem metru.
Varovancem bodo še naprej nudili varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji, ponujali pa jim bodo zaposlitvene programe, kot so kooperacija in lastni programi. »Še naprej bomo veliko pozornost posvečali programu tkanja, ki je na področju Pomurja dobro zastavljen in tudi iskan. Prav tako bomo še naprej imeli program šivanja ter lesarski program, kot novi program pa smo dodali fotokopiranje,« je o dejavnostih v Ljutomeru dejala direktorica VDC Murska Sobota Angela Benko Lang, glede na novo lokacijo, ki je ob glavni cesti ter bližje mestnemu središču, pa si obeta tudi večjo prodajo izdelkov. V okviru otvoritve prostorov v Ljutomeru so pripravili tudi slovesnost, s katero so obeležili 20 let delovanja VDC v tem delu države.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Minister Janez Drobnič na otvoritvi prostorov VDC Ljutomer
Foto: SM
Kidričevo • Kaj bodo pokazali rezultati naslednjih 14 analiz?^ Od tod in tam
Silaža je kontaminirana, kmetje čakajo ukrepe ministrstev
Znano je že, da so analize dveh vzorcev odvzete silaže potrdile daleč previsoko vsebnost fluoridov. Mejno dovoljena vsebnost namreč znaša 150 mg na kilogram, odkrita vsebnost fluoridov pa je znašala kar od 900 do 1000 miligramov na kilogram. Rezultati teh analiz, ki so jih za VURS opravili v italijanskih laboratorijih, so tako nedvoumno potrdili prvotne sume.
»Obenem so prišli tudi rezultati z Inštituta Jožefa Štefana, ki so potrdili vsebnost fluoridov predvsem v metlicah koruze, kjer je v primerjavi z nekon-taminiranimi metlicami vsebnost fluoridov celo do 100-krat višja! Prav tako je dokazana bistveno povišana vsebnost fluoridov na listih koruze ter v zemlji, kjer je sicer vsebnost nekoliko nižja,« je povedal Ivan Brodnjak s ptujske kmetijsko svetovalne službe, ki ves primer spremlja že od začetka.
Prekomeren izpust fluoridov v ozračje naj bi se po približnih izračunih zgodil že okrog 10. julija letos, posledice na koruzi, pa tudi ostalem rastlinju na prizadetem območju v Kidričevem, pa so se začele kazati avgusta. Koruza se je namreč nenavadno in zelo hitro sušila, po prvih ogledih pa je bilo hitro jasno, da ne gre za kakšno od bolezni ali napačno uporabo agrotehničnih sredstev.
Prepoved uporabe kontaminirane silaže
Kljub takojšnjemu alarmu, ki so ga sprožili oškodovani kmetje - najprej preko kmetijske svetovalne službe in zbornice - se je potem vsa stvar začela zapletati in razen zahtev, papirjev ter prošenj, da se ugotovi vzrok poškodbe na koruzi ter poišče krivca zanj, se dolgo ni zgodilo nič. Zanimivo je, da je inšpektorat za okolje pod okriljem okoljskega ministrstva zahtevo KGZS po proučitvi primera celo zavrnil, češ da ne spada v okrilje njihovega dela. Šele na vztrajanje direktorja KGZS Milana Nagliča ter po pritožbi na takšno odločbo oz. odgovor Inšpektorata je primer poškodovane koruze in rastlinja na več kot 200 hektarjih polj v ne-
posredni bližini Taluma (k. o. Apače in Lovrenc na Dravskem polju) vzelo v roke kar samo ministrstvo za okolje.
V raziskavo se je potem, ko je bila koruza že posilirana, vključil tudi VURS s pojasnilom, da v delokrog tega organa spada le krma, ne pa tudi živo rastlinje. In, kot smo zapisali, so rezultati dveh analiz potrdili sume o prekomerni vsebnosti fluoridov, kar pomeni, da je silaža kontaminirana in se zato nikakor ne sme uporabiti za krmo živini. Oba kmeta, pri katerih so bili odvzeti vzorci, sta takoj dobila odločbo o prepovedi krmljenja s to silažo.
Bodo ministrstva pokrila stroške?!
Zadnji teden oktobra so se v zvezi s problematiko močno kontaminirane koruze oz. že koruzne silaže, kar so nesporno dokazovali rezultati analiz, sestali na pobudo KGZS predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva. Na tem sestanku je vodstvo zbornice zahtevalo naslednje: pristojne službe morajo nedvoumno ugotoviti vzrok sušenja koruze in povzročitelja ter določiti območje kontaminacije, obe ministrstvi naj zagotovita sredstva za analize vzetih vzorcev, saj kmetje niso odgovorni za kontaminacijo, MOP naj poda prijavo proti neznanemu storilcu (kakor je to že storila VURS), ob pričakovani izdaji odločb o prepovedi krmljenja kontaminirane silaže in uporabe drugih pridelkov naj kmetijsko ministrstvo zagotovi premostitvena sredstva za nakup krme ter jih izterja od povzročitelja, ko bo le-ta znan. Enako naj velja za pokritje stroškov odvoza in varnega uničenja
kontaminirane koruzne silaže ter drugih pridelkov, država pa naj čimprej določi primerno lokacijo za morebitno uničenje kontaminirane silaže.
Kot je razvidno iz zahtev, mora torej VURS določiti velikost kontaminiranega ozemlja, naloga okoljskega ministrstva naj bi bila določiti krivca, naloga kmetijskega ministrstva pa, da določi način in prostor uničenja krme ter plačilo te storitve.
Po prvih rezultatih analiz dveh odvzetih vzorcev so se nato na VURS-u odločili, da vzamejo še 14 vzorcev silaže na sedmih kmetijah, ki so koruzo prav tako pridelale na spornem ozemlju. Uradnih rezultatov do zaključka naše redakcije še ni bilo, po neuradnih informacijah, ki pa so vendarle že pri-curljale na dan, pa naj bi tudi rezultati vseh teh analiziranih vzorcev silaže imeli prav tako visoko preseženo mejno vsebnost fluoridov!
Neposredna škoda že zdaj preko 100 milijonov!
Zaradi izpusta fluoridov naj bi bilo po prvih ocenah samo neposredne škode za več kot 100 milijonov! »To pomeni škodo brez stroškov uničenja silaže: kmetje zaenkrat še sploh nimajo nobenih napotkov, roka ali navodila, kdaj in kako uničiti silažo. Problem je v tem, da za zdaj še ni določen ustrezen postopek, kako to narediti. Ne ve se, ali bo dovolj podorava-nje oz. kompostiranje ali bo potrebno to krmo spraviti na kakšne posebne deponije. Navodila mora poslati okoljsko ministrstvo. Pričakujemo pa katastrofalne težave pri krmi.
Skoda na kidričevskih koruznih poljih, ki jo je povzročil enormen izpust fluoridov, po prvih ocenah znaša okoli 100 milijonov tolarjev.
Če bi bila reakcija odgovornih pravočasna, bi kmetje to koruzo lahko pustili na poljih in ne bi bilo stroškov najprej s siliranjem in spravilom, zdaj pa ponovno z odvozom. Prav tako bi si v tem času lahko nabavili drugo krmo, ki letos ni bila draga in je je bilo dovolj,« pravi Brodnjak.
V Talumu se ne čutijo odgovorne!
Na dogajanje in obtožbe, ki so odkrito letele na Talum, so se v podjetju že odzvali z javnim pojasnilom, da so emisije fluoridov pri proizvodnji primarnega aluminija običajne, da opravljajo redni letni monitoring in da so po rezultatih povprečne koncentracije fluoridov iz elektroliz precej nižje, kot je celo zakonsko dovoljena mejna vrednost izpusta. Po njihovem mnenju naj bi bili rezultati analiz tako visoki zaradi seštevanja plinskih in prašnih fluoridov (karkoli že to pomeni). »Vsekakor menimo, da analizi dveh vzorcev ne moreta dokazati realnega stanja ob dejstvu, da se bolj temeljite raziskave vršijo zadnjih 10 let,« je v mnenju napisal pooblaščenec za okolje Marko Homšak s Taluma ter še navedel, da se vsebnost flu-oridov v rastlinstvu zasleduje z rednim monitoringom, kjer pa fitotoksičnih učinkov fluo-ridov niso opazili.
No ja, če že dve analizi nista merodajen pokazatelj, bi pričakovanih 14 rezultatov analiz vendarle moralo biti dovolj oz. verodostojno dejstvo. Minuli teden so o kontaminirani silaži razpravljali tudi na seji OE KGZ Ptuj ter sprejeli predlog, da se analizirajo še posamezni vzorci tal na različni oddaljenosti od Taluma: »Gre za to, da imajo kmetje na tem območju že več let bistveno zmanjšane pridelke in ugotoviti je treba, ali je kmetovanje na teh poljih sploh še smiselno,« je odločitev odbora pojasnil Brodnjak.
Kdaj in kako bo v naslednjem koraku ukrepalo okoljsko ministrstvo, ki je prevzelo nadzor nad potekom raziskav, se pravzaprav ne ve. »Stroške in škodo naj bi na zahtevo zbornice to ministrstvo pokrilo. V vsakem primeru pa se bodo kmetje morali organizirati in vložiti civilne tožbe za izterjavo škode. To bi bilo veliko lažje in manj zahtevno, če bi ministrstvo nedvoumno dokazalo povzročitelja škode. Na VURS sicer zagotavljajo, da to ne more biti sporno, saj so stvari precej jasne in se točno ve, kje fluoridi nastajajo. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj za sodišče,« še pravi Brodnjak
VURS je sicer že vložil ovadbo proti neznanemu storilcu.
SM
Markovci • Veselo martinovanje
Martinovo so tako kot vsa leta doslej proslavili tudi v občini Markovci. V petek so mošt prekrstili v vino v večnamenski dvorani v Bukovcih in pri Janku Strelcu v Novi vasi, ki na ta dan že vrsto let zapored pripravi dan odprtih vrat (na fotografiji gostitelj Janko Strelec s pevci moškega pevskega zbora, v katerem tudi sam prepeva in ki je zapel zbrani družbi na martinovanju). V Prvencih pa so krst mošta pripravili dan kasneje, se pravi v soboto, 12. novembra. Novo vino je blagoslovil markovski farni župnik Janez Maučec, povsod pa je bilo poskrbljeno tako za kulturni utrip kot tudi dobro kapljico in prigrizek.
MZ
Podlehnik • Kožuhanje po domače
Turistično društvo že nekaj let zapovrstjo pripravlja prikaze starih običajev, kijih pripravi Skupina za ohranjanje šeg in navad. Letos so se odločili, da 2. novembra popoldne v dogovoru z družino Jus pripravijo »tapra-vo« kožuhanje. Prireditev je bila v okviru podlehniške-ga martinovanja, kjer se je v desetih dneh zvrstilo več prireditev in aktivnosti.. Vse navzoče je pozdravil predsednik Franc Drobnič, nato pa so zapele pevke Trstenke. Zvečerilo se je, ko so skožuhali in tako veselo plesali, da ličkanja ni bilo treba grabljati na kup, temveč so ga plesalci s plesom zbrcali skupaj. Bilo je veliko smeha, saj so si možje naredili brke iz koruznih laskov in v ko-žušje pometali ženske. Na harmoniko je zaigral p. Alojz Klemenčič, spremljali so ga: s harmonikama Primož in Goran, na ribež Marija, na lončeni bas Albin in na cug Kristina. Ker je bil večer že precej hladen, so si premrzle roke pogreli ob pečenih kostanjih, ki jih je spekel Igor, nato pa je zbrane gospodinja povabila k bogato obloženi mizi.
Zdenka Golub
Cirkulane • O delu dekanijske Karitas
V oktobru je bila gostiteljica srečanja župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije župnijska Karitas Sv. Barbara v Cirkulanah. Srečanje je potekalo v obnovljenem župnijskem domu pri romarski cerkvi sv. Ane. Vodil ga je p. Emil Križan. Po uvodnem pozdravuje sledila pesem Kraljica venca rožnega, nato je g. Emil Drev, domači duhovnik, podal duhovno misel. ^
Župnijske Karitas so se zahvalile Škofijski Karitas Maribor, ki je omogočila otrokom iz socialno šibkih družin letovanje v Portorožu kakor tudi za pomoč pri subvencioniranju malic in kosil v šoli otrokom izpetih župnijskih Karitas.
Iz poročil posamezni župnijskih Karitas je razvidno, da zbirajo ozimnico.
Nekaj sodelavcev župnijskih Karitas se je udeležilo simpozija v Celju. Trajal je dva dni, naslov pa je bil Skupaj stopimo na sončno stran življenja - obrobni in oddaljeni. Pod enakim geslom bo potekal tudi letošnji teden Karitas, ki bo zadnji teden v novembru. Govor je bil tudi o organizaciji in pripravah na tradicionalni dobrodelni koncert Karitas na Ptuju, ki ga v okviru tedna Karitas vsako leto organizira dekanijska Karitas.
Ob koncu srečanja so gostitelji prisotnim razkazali dom in romarsko cerkev, pogostili pa so jih med drugim tudi s sveže pečenimi kostanji.
Angela Trafela
Foto: MZ
Foto: ZG
Foto: SM
Podravje • Previdno pri kletarjenju
Prvi pretok vina naj bo hiter
»Izkazalo se je, kot smo že napovedovali, da je letošnji pridelek grozdja in s tem vina za približno 40 odstotkov nižji. Po kakovosti pa lahko rečemo, da gre za kar dober letnik, celo nad prvimi pričakovanji, ki so bila precej pesimistična. Vina bodo dobra, posebej pri vinogradnikih, ki so bili strpni pri trgatvi in so obdržali dobro zdravstveno stanje grozdja,« ocenjuje vinski letnik 2005 Andrej Rebernišek.
Po mnenju ptujske svetovalne službe bodo kisline zmerne, glede na lanski letnik v povprečju celo dva grama nižje, sladkorna stopnja pa se giblje v okvirih povprečja, sploh upoštevajoč vremenske razmere: »Vina bodo zelo aromatična. Zaenkrat se to najbolj kaže pri rumenem muškatu, kjer so arome zelo lepe, tudi pri renskem rizlingu je treba reči, da bo boljši kot lani. Manj izražene so arome zaenkrat pri sovinjonu, čeprav so tudi dobri, prav tako pričakujemo, da bodo arome izrazitejše pri tramin-cih, kjer zaenkrat še niso takšne, kot jih pričakujemo za to sorto.«
Gledano splošno naj bi bil torej letošnji letnik značilen po aromatičnih vinih, k čemur je pripomoglo tudi vreme: »Nihanja temperatur so bila kar velika in v takšnih pogojih so vina praviloma vedno bolj oziroma zelo aromatična. Ni pa bilo ekstremno vročih dni, ko aromatične snovi enostavno 'zgorijo' v jagodi. Tako bo vino res pitno
in aromatično.«
Ker pa je bilo, zlasti v času trgatve, opaziti veliko botriti-sa (gnilobe), bodo kletarji oz. vinogradniki morali biti zelo pazljivi pri kletarjenju: »Priporočamo hiter prvi pretok. Povedati moram, da je že zdaj vidno ogromno težav pri fermentaciji, temperature so namreč hitro padle. Druga težava, ki jo je prav tako zaslediti, pa nastopa zaradi veliko uporabljenega škropiva, čemur je botrovalo ogromno padavin. S tem je bilo manj hrane za kvasovke in te so bistveno težje delovale v samem procesu fermentacije.«
Težavna fermentacija
Rebernišek tistim vinogradnikom, pri katerih vrenje oz. fermentacija še ni zaključena, priporoča dodajanje hrane za kvasovke, da omogočijo kvalitetno vrenje. Lahko pa se dodajo tudi kvasovke, ki so primerne za težje pogoje vrenja. Fermentacija
Foto: SM
Andrej Rebernišek: »Priporočamo hiter prvi pretok. Marsikje se pojavljajo težave pri fermentaciji, temperature so namreč hitro padle. Sicer pa kletarje še posebej opozarjam, naj pazljivo spremljajo dogajanje v sodih.«
se v roku tri tedne do mesec dni namreč mora zaključiti, sicer lahko pride do oksida-tivnih procesov v samem moštu in s tem do hudih napak. »Moram reči, da se ponekod že pojavljajo tudi bekseri, to je vonj po gnilih jajcih, česnu ali čebuli. To je predvsem posledica letnika in težavnosti fermentacije, kar dodatno dokazuje potrebo in nujnost po pazljivem spremljanju dogajanja v sodih. Napako je sicer možno dokaj enostavno rešiti, bodisi z dodatki enoloških sredstev bodisi s hitrim zračnim pretokom.«
Poleg hitrega prvega pretoka se priporoča tudi nekoliko višje žveplanje pri prvem pretoku, ravno zaradi zdravstvenega stanja grozdja ob trgatvi. V povprečju je botritis zajel kar okoli 30 odstotkov grozdja in pri tolikšni gnilobi jagod je potrebna nekoliko večja količina žvepla, zlasti v prvem pretoku, da se mlado vino zaščiti.
»Kar se tiče ostalih ukrepov, pa vinogradnike še enkrat opozarjam, da naj zelo
zelo pozorno spremljajo svoje mlado vino in natančno opravljajo meritve kislin ter žvepla. Sicer ni pričakovati izjemno visokih stopenj kislin, vendar bo morda pri nekaterih sortah, kot sta renski rizling in šipon, smiselno opraviti korekcijo kislin. Ta naj se opravi pri drugem pretoku. Zdaj pa je čas za dodatke ben-tonita pri prvem pretoku, torej za posebna enološka sredstva za odstranjevanje beljakovin v vinu.«
Vinogradniki lahko, kot še pravi Andrej Rebernišek, vzorce svojih mladih vin prinesejo na zavod ali k drugi strokovni instituciji: »Gre predvsem za to, da se na osnovi pokušine mladega vina točno določijo napake. Prevečkrat se namreč zgodi, da vinogradnik ve, da je nekaj narobe, ne ve pa točno, kaj bi lahko bilo. To lahko rešijo le strokovnjaki, pomembno pa je, da je napaka precizirana in pravi čas odkrita ter da sledi pravilno ukrepanje, da se napaka pravi čas odpravi.«
SM
Ormož • IMIekarji ostajajo zvesti Pomurskim mlekarnam
Bolje vrabec v roki ^
V ponedeljek so se na posvetu zbrali pridelovalci mleka z ormoškega, da se odločijo, kaj jim je storiti ob pojavu italijanskih kupcev mleka, ki jim menda veselo asistirajo tudi nekateri domači zadružniki in člani govedorejskega društva.
Na začetku je Anton Šala-mon, direktor Kmetijske zadruge Ormož, ki je sestanek tudi sklicala, razblinil sanje o tem, da bi Italijani za slovensko mleko ponujali 10 ali 15 tolarjev več kot domače mlekarne, kar se je govorilo po terenu. Res pa je, da ponujajo 3,4 SIT več, je povedal Šalamon. Sestala sta se tudi nadzorni in upravni odbor zadruge in nista naklonjena prestopu k italijanskemu ponudniku, dali so podporo domačim mlekarjem in sklenili kmete opozoriti na pogodbe, ki jih imajo sklenjene z zadrugo in po katerih imajo do nje tudi določene obveznosti.
Med povabljenimi gosti je bil tudi poslanec v državnem zboru in predsednik odbora za kmetijstvo pri DZ Alojz Sok, ki je že v uvodu povedal, da odločitve o tem, kam bodo prodajali svoje mleko, kmetom nihče ne bo mogel nič prevzeti. Sami se bodo morali odločiti, ali bodo prodali za več pa bolj negotovo ali pa domačinom za manj. V času raznih bolezni, ko se kakšna regija in živalski proizvodi iz nje hitro znajdejo v karanteni, velja o odločitvi še
posebej dobro razmisliti. Povedal je tudi, da smo v tržnem gospodarstvu, kjer je prost pretok dela, blaga in kjer pravila igre določata ponudba in povpraševanje, ne pa država, zato od nje ne morejo pričakovati nobenih posredovanj. Zbrane je spomnil še na zgodbo tovarne sladkorja, ki je pristala v tujih rokah in o njeni nadaljnji usodi sedaj odločajo Nizozemci in Italijani.
Po 1,5 SIT več za liter mleka
Ernest Škraban, pomočnik direktorja Pomurskih mlekarn, je Soka opozoril, da bi država lahko pomagala posredno, tako da bi ustvarila enake pogoje za domače in tuje ponudnike mlečnih proizvodov. Inšpektorji pa bi lahko kdaj prekontrolirali tudi kakšnega tujega proizvajalca. Kmetom pa je iskreno povedal, da je podjetje v težavah, da se niso pravočasno pripravili na spremembe, ki so jih doživeli v Evropi in da bodo že drugič zapored poslovno leto zaključili z izgubo. Prav tako se slovenski mlekarji zaradi razdrobljenosti niso
uspeli dogovoriti s trgovci za dovolj dobre cene. Povedal je, da so kljub temu soliden partner, na katerega kmetje še lep čas lahko računajo. Da misli resno, pa je potrdil s ponudbo kmetom, ki jim je obljubil za 1,5 SIT višjo odkupno ceno mleka. To sicer ni enako italijanski ponudbi, vendar je Škraban apeliral na to, da se poznajo, si zaupajo in da bodo na tem območju delali skupaj tudi naprej. Spomnil je tudi na to, da je mleko v Italiji precej dražje kot pri nas in jim tako seveda ni problem ponuditi več. Če se bo negativen trend nadaljeval, imajo v Pomurskih mlekarnah pripravljeni dve varianti preživetja - dokler bo šlo, bodo poskušali ohraniti dosedanji obseg proizvodnje, v skrajnem primeru pa se bodo odločili za zoženo varianto proizvodnje. Opozoril je prisotne, da je ponudba Italijanov lahko tudi muha enodnevnica.
O tem je bil prepričan predsednik zadružne zveze Tomaž Cor, ki je zelo nazorno povedal, da proizvodnja mleka ni proizvodnja žebljev, ki jih lahko nekaj tednov skla-
diščiš in prodaš, ko so ugodni pogoji. Pri mleku je potreben predvsem zanesljiv partner, ki bo garantiral dolgoročen odkup. Da bi bili Italijani takšni partnerji, pa Cor dvo-
mi, saj sicer ne bi pustili na cedilu francoskih kmetov, kjer so prej ceneje kupovali mleko in sedaj Slovencem ponujali več denarja. Zanj je scenarij jasen - uničiti domačo mlečno industrijo, ki bo postala le še v funkciji distribucijskih centrov. Industrije, v kateri dela okrog 1700 delavcev, pa potem več ne bo mogoče vzpostaviti. In tako bi tujci dobili tisto, kar si najbolj želijo, naše tržišče za svoje proizvode.
Sicer pa so italijanski trgovci »obdelovali« vse pore mlekarske verige. Mlekarne jim že prodajajo velike količine mleka, Škraban je povedal, da
so se nedavno zavezali, da jim bodo prodali 8 do 9 % svojega 100 milijonov litrov obse-gajočega odkupa mleka letno. Tudi pri zadrugah naj bi trgovci potrkali na vrata in jih poskušali pridobiti za svoje načrte. Za poslovanje z Italijani so se pred tem že odločili Gorenjci, Dolenjci, nedavno pa tudi nekaj večjih kmetov na Ptujskem. Na ormoškem ostajajo zvesti Pomurski mlekarni, so zbrani odločili z glasovanjem. Večina je bila ob dveh vzdržanih glasovih za nadaljevanje sodelovanja s Pomurskimi mlekarnami. viki klemenčič ivanuša
Na posvetu se je zbralo veliko število mlekarjev, ki so sprejeli ponudbo Ernesta Skrabana, pomočnika direktorja Pomurskih mlekarn, ki jim je ponudil s 1. novembrom 1,5 SIT več za liter mleka.
Lenart • 20 let vokalnega kvinteta Završki fantje
Zvečer se pa zavrski fantje zbero ^
Vokalni kvintet ZavrSki fantje prihaja iz osrčja Slovenskih goric -Lenarta. Kvintet je bil ustanovljen jeseni leta 1984. Pobudnik ustanovitve je bil Jože Golob.
V teh 20 letih je pri Za-vrških fantih prepevalo več pevcev: Maks Ribič, Janez Žvajker, Stanko Žižek, Branko Hrašovec, Marjan Erman in Jože Kraner. Danes vokalni kvintet Završkih fantov sestavljajo: Jože Golob - 1. tenor, Darko Škerget - 2. tenor, ki je tudi vsa leta strokovni vodja skupine, Branko Šober - 1. bas, David Ornik - 2. bas in Janez Perko - 2. bas.
Kot je povedal strokovni vodja skupine Završkih fantov Darko Škerget, je njihov program zelo pester. Obsega številne slovenske ljudske in narodne pesmi, narodne pesmi drugih narodov ter umetne pesmi domačih in tujih skladateljev. Imeli so številne nastope in koncerte po Sloveniji in tujini. V teh letih so opravili preko tisoč nastopov. Večkrat so gostovali v Nemčiji, Avstriji, Liechensteinu in Madžarskem.
Med pomembnejša gostovanja sodita tudi dve turneji. Prva je bila skupaj z Lutkovnim gledališčem Pika iz Lenarta v oktobru 1998 pri slovenskih izseljencih v Kanadi, druga pa v januarju 2000 po New South Welsu v Avstraliji.
Člani vokalnega kvinteta Završki fantje so posebej ponosni na tri kasete in zgoščenke. Prvo kaseto in zgoščenko z naslovom Tam, kjer se čuje pesem so posneli ob 10-letnici kvinteta. Ob 15-let-nici je izšla druga kaseta in zgoščenka z naslovom Dobro jutro ljubica moja. Na obeh so zbrane slovenske narodne, ljudske in umetne pesmi. Tretjo kaseto in zgoščenko z naslovom Vesel božični čas so posneli v novembru in decembru 2002. Na njej so zbrane božične pesmi. Pred dnevi so zaključili snemanje četrte kasete in zgoščenke, s

Člani vokalnega kvinteta Zavrski fantje (z leve) Jože Golob, Darko Škerget, Branko Sober, David OrnIk in Janez Perko
katero obeležujejo 20-letnico delovanja.
Preizkusili so se tudi v drugačni zvrsti glasbe. Skupaj z instrumentalnim triom so sodelovali na festivalih na-rodno-zabavne glasbe. V letu 1994 so sodelovali na festivalu na Vurberku, kjer poteka tekmovanje narodno-zabav-nih ansamblov s prostoton-sko harmoniko in večglasnim petjem. Kot debitantje so prejeli drugo nagrado strokovne žirije in tretjo nagrado občinstva - bronastega zmaja. Tega leta so se udeležili še dveh tekmovanj. Na ptujskem festivalu narodno-zabavnih ansamblov so dobili srebrnega Orfeja. Posebej so ponosni na prvo mesto in nagrado zlati kurent, ki so jo osvojili na festivalu v Kidričevem.
Za svoje številne uspehe doma in v tujini ter za dolgoletno delovanje na kulturnem
področju je vokalni kvintet Završki fantje ob občinskem prazniku občine Lenart prejel visoko občinsko priznanje - srebrni grb občine Lenart.
Praznovanje 20-letnice bodo obeležili z novo zgoščenko in številnimi nastopi v letošnjem letu. Ob jubileju pa je v Lenartu v avli Jožeta Hudalesa na ogled tudi retrospektivna razstava fotografij ob jubileju, ki so jo slavnostno odprli 27. oktobra. Na njej s fotografskim in pisno dokumentarnim materialom (dopisi, zahvale, vabila) predstavljajo začetke delovanja in prehojeno 20-letno pot. Osrednjo slovesnost ali koncert ob 20-letnici pa člani vokalnega kvinteta Završki fantje pripravljajo v petek, 18. novembra, v športni dvorani v Lenartu, ko bodo zraven njih nastopili še številni gostje, med njimi ansambel
Slovenskogorški fantje, ansambel Lisjaki, Štajerskih 7, Slovenskogoriška godba MOL iz Lenarta, družina Galič in znana slovenska humoristka Ana Liza.
Člani vokalnega kvinteta Završki fantje radi pojejo in nastopajo ter pravijo, da so jim v vseh teh letih najbolj v spominu ostali zadovoljni obrazi njihovega občinstva. Njihovo ime je povezano s Slovenskimi goricami - Za-vrhom, ki bi ga lahko opisali kot vinski breg, kamor je rad zahajal tudi prvi slovenski general Rudolf Maister Vojanov, zato ni naključje, da člani vokalnega kvinteta radi pojejo tudi pesmi generala Rudolfa Maistra in med njimi tudi: »Zvečer se pa završki fantje zbero in na Selca gredo
Zmago Šalamun
Ptuj • Koprčani gostujejo
Skači z mano po teh oblakih
Utrinek iz predstave Skači z mano po teh oblakih
Foto: arhiv Gledališča Koper
Mestno gledališče Ptuj obvešča svoje abonente za red Odrasli in Izbirni in druge, ki bi si
želeli ogledati predstavo hrvaškega dramatika Elvisa Bošnjaka Skači z mano po teh oblakih v izvedbi Gledališča Koper, da je predstava iz objektivnih razlogov premaknjena na 20. november ob 19.30.
Enodejanka, v kateri igra tudi Ptujčan Vojko Belšak, govori o lepoti in bolečini, ki ju prinaša ljubezen, ter o mejah - resničnih ali umišljenih - ki nam jih ta postavlja. Sliko sveta prikazuje kot mozaik naključno izbranih delcev iz življenja Sema in Rite, ki se ljubita, starata, hrepenita drug po drugem, lovita ravnotežje na robu med ljubeznijo in prijateljstvom, postajata tujca, se razhajata in znova najdeta, skačeta po oblakih.
Gl
Tednikova knjigarnica
Ob dnevu splošnih knjižnic zaključena bralna značka za odrasle
Največkrat prebrana knjiga bralne značke za odrasle
Dvajseti november je dan splošnih knjižnic in letošnji »pade na nedeljo«, ko so vrata knjižnic zaprta. Seveda bi mi bilo prijetneje zapisati, da ste vabljeni tudi ob nedeljah v knjižnico, a žal nismo bogata in modra družba, ki bi zmogla učenost in umetnost javnih ustanov razdajati izven običajnih delovnih dni. Trgovci z novci znajo to veliko bolje: vabijo v prostorne, urejene trgovine z vsemi mogočimipro-
- pagandnimi prijemi.
Ljudje pa nakupujejo in preživljajo prosti čas v trgovskih centrih Modrost in učenost pa sta doma drugje in vedno bolj se odmikata Podalpju, kjer je dobiček prvi vladar, posebej če je še zraven trenutna politična kampanja te ali one barve.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bo nekaj radosti na račun dneva splošnih knjižnic v ponedeljek, 21. t. m.: na ta dan bodo obiskovalci oproščeni plačila opominov in drugih terjatev ter članarine. In uspešno je zaključena Bralna značka za odrasle, ki jo je v letu 2005 osvojilo 62 bralcev. Čestitamo! Le-teh je bilo veliko več, a iz tega ali onega razloga niso izpolnili bralnih mapic s seznamom desetih priporočenih knjig, prostorom za knjižne naslove in misli. Akcija je potekala v mladinskem in študijskem oddelku knjižnice in sta jo vodili bibliotekarka Jožica Sajko in spodaj podpisana knjižničarka, pomemben motivacijski delež so opravile šolske knjižničarke Zlatka Podvornik iz OŠ Kidričevo, Tanja Potočnik iz OŠ Videm, Lilijana Pisar iz OŠ Destrnik in Silva Hajšek iz OŠ Hajdina.
Vsem dvainšestdesetim bralcem bodo izročene darilne knjige, ki jih prispevata založbi Mladinska knjiga in Družba Piano na pravljičnem večeru za odrasle 22. decembra ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujske knjižnice.
Za ilustracijo navajam nekaj podatkov akcije Bralna značka za odrasle: Knjige po številu bralcev
1.	Vrata (71. str)............................................35 bralcev
2.	Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (280. str.)...34
3.	Balzac in kitajska šiviljica (168. str).........................33
4.	Učitelj ljubezni (185), Zgodbe ob kuhinjski mizi (32-3)..27
5.	Judovski pogreb (127).............................................25
6.	Prijatelja (51), Zebe (65)...........................................23
7.	Nežnost (166).......................................................22
8.	Vraževerje sveta (293)................ 9
Bralne mapice je oddalo 63 bralcev (3 bralci, 1 mapicapa je brez podpisa)
Knjige po številu *:
5* za knjigo, kije zelo ugajala in jo priporočajo 3* za knjigo, kije bila bralcu dokaj všeč 1 * za knjigo, bralcu »ni šla v branje«
1.	Balzac in kitajska šiviljica..........................................124
2.	Skrivnostni primer ali................................................120
3.	Vrata....................................................................106
4.	Učitelj ljubezni...................77
5.	Prijatelja.................................................................69
6.	Nežnost..................................................................68
7.	Zgodbe ob kuhinjski mizi.............................................67
8.	Judovski pogreb........................................................66
9.	Zebe........................61
10.	Vraževerje sveta........................................................24
Nekaj izbranih zanimivosti (saj ni namen preštevanje in ocenjevanje bralnih seznamov .)
-	nekateri bralci so se strogo držali pravil,
-	nekaterim je zmanjkalo prostora za naslove vseh knjig,
-	nekaterim je zmanjkalo veselja za pisanje misli in sporočila v mapici,
-	nihče ni zapisal kritičnih misli,
-	bilo je nekaj hvale in zapisanega navdušenja nad ponujenim seznamom in zamislijo,
-	večina je tako ali drugače zapisala hvalnico druženju s knjigami,
-	največ naslovov je podala bralka, ki je prebrala vse knjige s seznama ter še 60 drugih knjižnih naslovov (v prvem polletju 2005),
-	v mapico se je dalo stlačiti 20 naslovov,
-	skupaj so bralci vpisali v mapice 582 naslovov,
-	264jih je bilo z bralnega seznama,
-	tri bralke so prebrale vseh deset knjig s seznama,
-	ena bralka je prebrala 9 knjig s seznama, dve osem, šest sedem knjig, 27 jih je prebralo po tri knjige s seznama
Spoštovani bralci Knjigarnice, morda vas bo zamikal kakšen knjižni naslov, morda pa se pridružite bralni akciji za odrasle v prihodnjem letu.
Liljana Klemenčič
Ormož • 15-letnica rogistov Zveze lovskih družin PtuJ-Ormož
Več kot 450 nastopov doma in na tujem
V Ormožu je bila 12. novembra velika slovesnosti v počastitev 15-letnice ustvarjalnega in umetniškega delovanja rogistov Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Na martinovo soboto so se zbrali številni lovci in drugi obiskovalci in skupaj z zeleno bratovščino prisluhnili zvenu lovskih rogov ter ubranemu petju lovskih pesmi.
Slovenska zelena bratovščina skrbno neguje in varuje bogato kulturno izročilo. To je potrdil tudi jubilejni koncert rogistov ZLD Ptuj-Ormož, ki že polnih 15 let bogatijo kulturno ponudbo in snovanje lovske organizacije na Slovenskem. Droben kamenček v mozaiku bogatega kulturnega izročila prihaja tudi iz ptujsko-ormoškega dela naše domovine, v katerem je slovenska lovska tradicija vselej nekaj veljala.
Organizatorji jubilejnega koncerta so zadeli v polno, ko so se odločili, da ga vključijo v dneve martinovanja v Ormožu. Vino, narava, pesem in plemenita načela pravičnega lova imajo veliko skupnega. V njih se zrcalijo kristali življenja in hotenja, je v pozdravnem nagovoru jubilantom povedal vodja organizacijskega odbora prireditve Štefan Gačnik.
Korenine organiziranega delovanja ptujsko-ormoških lovskih rogistov segajo v prvomajske dni leta 1990, ko so prvič javno nastopili ob razvitju lovskega prapora v LD Žetale. Poleg vodstva ZLD Ptuj-Ormož in njene komisije za izobraževanje in lovsko kulturo (dolga leta jo uspešno vodi Štefan Gačnik) imata nepozabne zasluge za njihov razvoj še Mirko Korošec iz Ptuja in nikoli pozabljen, žal že pokojni prof. in starosta slovenskih lovskih rogistov Jože Grlec iz Murske Sobote, ki sta poleg začetnih organizacijskih težav uspešno rešila tudi nakup ustreznih glasbil na Češkem. Ustanovni člani
ptujsko-ormoških lovskih rogistov so bili Adolf Meglič kot strokovni vodja in predsednik, Danilo Ivanuša, Igor Fergola, Stanko Bukvič, Vinko Lenart in žal že pokojni Jože Fergola. Zdajšnjo 12-člansko skupino, ki je nepogrešljiva na vseh lovskih prireditvah, srečanjih in promocijskih predstavitvah lovske organizacije na ptujsko-ormoškem območju in v celotni SV Sloveniji, pa sestavljajo Franc Slodnjak kot neumorni predsednik, Danilo Ivanuša kot strokovni in umetniški vodja, Adolf Meglič, Franc Majcen, Ivan Bogša, Igor Fergola, Franc Praprotnik, Ljubo Za-fran, Kristjan Slodnjak ter trije prekaljeni glasbeniki, ki so se skupini pridružili leta 2002, Rado Munda, Franc Štuhec in Branko Žnidarič. Za njihovo opremo, obleke in glasbila skrbijo lovske družine oz. lovci v okviru ZLD Ptuj-Ormož z delom članarine in tudi s prostovoljnimi prispevki.
Iz kratke predstavitve njihovega delovanja, ki jo je pripravil Štefan Gačnik, je mogoče razbrati, da so ptuj-sko-ormoški lovski rogisti v 15-letnem delovanju zabeležili več kot 450 javnih nastopov po Sloveniji, na Madžarskem, v Avstriji in drugod. Sodelovali so na 13 revijah pevskih zborov in rogistov Slovenije, večkrat so nastopili na TV in na mnogih javnih prireditvah širšega pomena. Brez njih se ne začne in ne konča tako rekoč nobena pomembnejša lovska prireditev ali srečanje zelene bratovščine. Za bogato in ustvarjalno delovanje so
leta 2000 prejeli red za lovske zasluge III. stopnje, ki jim ga je podelila LZS. Za 15-letni jubilej pa jim je LZS podelila posebno plaketo za lovsko kulturo.
Ptujsko-ormoški lovski ro-gisti izvajajo skladbe za rogove različnih avtorjev, največ skladb jim je napisal prav pokojni prof. Jože Grlec. Iz mnogih pozdravnih besed in čestitk številnih visokih predstavnikov lovske organizacije (med njimi sta bila tudi predsednik IO LZS Štefan Virjent in član UO LZS ter predsednik ZLD Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela) in drugih ljubiteljev te kulturne zvrsti, ki so prišli na njihov jubilejni koncert v Ormožu, je vela ena sama želja, da bi s prizadevanji nadaljevali tudi v prihodnje. Zlasti v lovskih vrstah se namreč zavedajo, da brez tega pomembnega dela lovske kulture ni celovite in popolne javne podobe zelene bratovščine. Njihovo delo pomembno prispeva k negovanju, ohranjanju in prezentaciji kulturne dediščine, v kateri je lovska kulturna vidno zastopana. To je v koncertnem listu zapisal tudi predsednik ZLD Ptuj-Ormož mag. Emi-lijan Trafela in dodal, »da je za nas zanimivih zadnjih sto let zgodovine o slovenskem lovstvu, ki predstavlja bogato pot v strokovnem, kulturnem in etičnem razvoju, pa tudi glede vloge lovcev pri ozaveš-čanju ljudi o varstvu narave. Velik del takega poslanstva pa opravljajo rogisti ZLD Ptuj-Ormož, ki praznujejo 15-letni-co aktivnega delovanja doma
in v zamejstvu.
V izbranem kulturnem programu so nato poleg jubilantov, rogistov ZLD Ptuj-Ormož, nastopili še rogisti LD Križevci, Lovski pevski zbor Medvode, Prekmurski rogisti, Štajerski rogisti, Savinjski rogisti in oktet ZLD Ptuj- Ormož. Po nastopu (žal so ga občasno nekoliko motili preglasni obiskovalci martinovanja, a to kljub vsemu ni zasenčilo dobrega umetniškega vtisa) so predstavniki vseh sodelujočih skupin prejeli posebna priznanja organizatorjev, ki sta jih podelila predsednik in tajnik ZLD Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela in mag. Srečko Krope. Štefan Virjent in mag. Emilijan Trafela sta podelila tudi lovska odlikovanja in plakete za kulturo zaslužnim članom skupine ptujsko-ormoških rogistov. Jubilantom so izrekli čestitke in izročili spominska darila tudi predstavniki ostalih sodelujočih skupin. Lepa kulturna prireditev je za zaključek še enkrat ogrela dlani poslušalcev, tako da so morali jubilanti za konec poseči tudi po »rezervnem« programu.
Jubilejni koncert so sklenili s sproščenim in prijateljskim druženjem in klepetom ob okusni martinovi kulinarični in vrhunski vinski ponudbi, za katero so skrbeli marljivi člani LD Ormož. Prireditev so podprli tudi mnogi sponzorji in donatorji, kar potrjuje ugled in veljavo lovske organizacije na ptujsko-ormoškem območju.
Mag. Marjan Toš
Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož
Ptuj med svetovnima vojnama
Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja
6. nadaljevanje
Zatem so se zaupniki Ljudske fronte iz ptujskega okraja (dr. Jože Potrč, akademiki Ivan Bratko, Jože Kerenčič, Dušan Kveder), Prlekije in Prekmurja dogovorili o zborovanju 1. septembra, četudi ga oblasti prepovejo.
Na tem shodu, kjer je Jože Kerenčič spregovoril o obrambi slovenstva in demokracije, so žandarji uporabili orožje. Pod streli je padel kmečki fant iz Vitana Alojz Mavrič, več zboro-valcevpa je bilo ranjenih. Oblasti so za izgrede obdolžile organizatorje zborovanja. Za študentom filozofije Jožetom Keren-čičem je bila izdana tiralica, a je bila pod pritiskom slovenske demokratične javnosti dosežena njegova rehabilitacija.
Množično odzivnost mladih, ki so razumeli nevarnost fašizma in pomen miru, je dosegel (pod vplivom levičarskih akademikov) ljubljanski iniciativni odbor na univerzi, ko je v podporo mirovnemu kongresu v Ženevi poleti 1936 sprožil mirovno gibanje pod geslom »Boj za kruh in mir«. Za Ptuj, kjer se je dvigovala samozavest domačega nemštva, je bilo to pomembno dejanje. Čeravno je nasprotni politični tabor reagiral na gibanje kot »skrajno levičarsko«, je prišlo do zbiranja podpisnikov za mir in vrste prireditev. Dejavnost akcijskega odbora za mir je na Ptuju usmerjal akademik Ivan Bratko, ki je idejno zasnoval tudi »Proglas mladini«, v katerem beremo: »Naša borba za mir zahteva prvič borbo vsem miselnostim, ki vidijo rešitev iz krize v vojni, ki razvijajo mržnje med narodi Proglas namenjen slovenski mladini je razposlal ptujski akcijski odbor za mir, oblikovan 9. julija 1936. Združil je večino mladine ter kar deset društev in organizacij (Zvezo KFID, Vzajemnost, Društvo primorskih emigrantov »Gorica«, Ferijalni savez, Športni klub Drava .). Ožji odbor je vodil član kluba Jugoslovanskih akademikov, študent veterine Alojz Jerin, ki je na mirovni prireditvi v prosvetni dvorani Mladike 7. avgusta 1936spregovoril o bruseljskem in ženevskem kongresu; s predavanjem o Primorski se je predstavil predsednik društva »Gorica«, pravnik Alojz Peric.
Narodnoobrambnih akcij je bilo na Ptujskem veliko, še posebej po anšlusu. Na ljubljanski univerzi si je akademska levica s svojim Slovenskim klubom prizadevala povezati študente ne glede na svetovnonazorsko in politično opredelitev. V Narodnem akademskem bloku (NAB) povezana društva (razen skrajne desnice), med njimi Akademska podružnica CMD, Branibor, Doberdob, Društvo Dom visokošolk (s ptujskega območja dejavna Cirila Gosak, Nada Kafol, Cvetka Praprotnik, Marija Vedernjak) in Jadranska straža so se odzivala na mnoge narodnoobrambne aktivnosti, organizirala taborjenje in ekskurzije kot oblike povezovanja študentov ter izdajala letake in brošure narodnoobrambne vsebine. Med gradivom v arhivu Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj najdemo npr. letak s podpisom »Združena akademska mladina«, ki izpostavlja, da mora notranja politika ustrezati »narodnim koristim«; letak seznanja javnost, da se je slovenska študentska mladina v usodnem trenutku povezala ne glede na svoje nazore.
Sklepati je tudi, da so bili v študentskih vrstah prisotni tudi nerazumevanje o pomenu povezovanja demokratičnih sil in celo dvomi o uspešnosti narodnoobrambnih akcij. Letak »Akademiki! Javnost!« nas vodi k takemu razmišljanju. Opozarja namreč na nevarnost strankarskih nesoglasij in poziva zavedno mladino k enotnosti v obrambi naroda.
Za ptujsko območje je bilo to pomembno opozorilo. Neznana nemška roka je pod letakom pripisala »v začetku maja 1939«.
Dvome je bilo potrebno preseči. S konkretnimi dejanji sta ljubljanski NAB in zagrebški Slovenski akademski klub »Triglav« posegla v narodnoobrambno gibanje. Taborjenje in ekskurzije so bile ustrezne oblike povezovanja študentov in zbliževanja njihovih stališč.
Dr. Ljubica Šuligoj
Se nadaljuje
Vir: Iz arhiva Vilme Bebler, fotografijo hrani avt.
Študentje agronomije na zagrebški univerzi so poleti 1938 na dvodnevnem izletu spoznavali socialne razmere na območju Zavrča in Sv. Barbare v Halozah. Na sliki študentka Vilma Bebler, članica levičarskega »Triglava«, s kolegi, člani katoliškega društva »Danica«.
Podravje • Sestal se je regijski štab civilne zaščite
Tokrat o naravnih nesrečah in ptičji gripi
Člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so tokrat postavili pod drobnogled oceno usposabljanja regijskih enot in služb CZ, regijsko preverjanje ekip prve pomoči, poročilo o naravnih in drugih nesrečah v Podravju, sprejeli informacijo o aktivnostih v zvezi s ptičjo gripo ter se seznanili s spremembami in dopolnitvami zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Na tokratni 34-seji so v sredo, 9. novembra, člani regijskega štaba najprej pregledali aktivnosti, ki so se zvrstile od februarja, ko so se zadnjič sestali in ko so med drugim sprejeli sklep, da izvedejo enodnevno usposabljanje enot in služb civilne zaščite za Podravje. Od 97 pripadnikov se je omenjenega usposabljanja, ki je bilo v soboto, 9. aprila, v prostorih gasilskega doma Ptuj, udeležilo
le 39 pripadnikov, ali 40 odstotkov vseh omenjenih enot in služb CZ, 27 pa se jih je opravičilo zaradi delovnih ali študijskih obveznosti ali bolezni. Sicer pa so jih v prvem delu usposabljanja seznanili z ocenami ogroženosti na posameznih področjih ter z vsebino načrtov zaščite in reševanja.
Glavni namen sklica pa je bil ponovna seznanitev s skupno opremo, preverjanje praktičnega delovanja vseh njenih sestavnih delov ter opozarjanje na morebitne tehnične pomanjkljivosti posameznih sredstev. Poleg tega pa so vodje enot, oziroma službe za podporo, ekipe za zveze, voda za reševanje, oddelka za izvidovanje in RKB izvidovanje ter logističnega
centra, obnovili in preverili znanje uporabe radijskih sredstev v sistemu zvez Zaščite in reševanja.
V nadaljevanju so se seznanili tudi s potekom regijskega preverjanja ekip prve pomoči civilne zaščite, ki je bilo 17. septembra na Destrniku. Najvišjo oceno oskrbe improviziranih poškodovancev je prejela ekipa Ptuj II, druga je bila ekipa Ptuj III, tretje mesto si je priborila ekipa iz Žetal, 4. Trnovska vas, 5. ekipa CZ Ormož, 6. mesto pa je pripadlo ekipi Markovcev. Zmagovalna ekipa Ptuj II se je udeležila tudi državnega prvenstva ekip prve pomoči v civilni zaščiti, ki je bilo oktobra v Mariboru in dosegla solidno 5. mesto.
Ko so razpravljali o naravnih in drugih nesrečah v Po-dravju v minulem obdobju, so ugotovili, da so to območje najhuje prizadeli predvsem pozeba, neurja s točo in požari. V pozebi, ki je v zimskih mesecih prizadela okoli 1200 hektarjev na območju 9 občin v Podravju, je bila najhuje prizadeta vinska trta, škoda po pozebi pa je ocenjena na okoli 350 milijonov tolarjev. Neurje s točo, ki je najhuje udarilo 18. maja, nato pa še
nekajkrat v juniju in juliju, je najhuje prizadelo 13 občin v Podravju, ali skupaj 6300 ha kmetijskih površin, za povrnitev škode so prejeli prek 1200 vlog, ocenjena škoda pa je 1,8 milijarde tolarjev. Najhuje so bila prizadeta polja koruze, vinogradi, ki jih je ponekod popolnoma stolklo, ter pšenica, najhuje prizadeti pa sta bili občini Kidričevo in Ormož, saj sta utrpeli škodo po neurjih, vsaka na prek 2000 ha zemljišč, ter del mestne občine Ptuj od Grajene do Slovenskih goric.
Seznanili so se tudi s stanjem na področju požarov in drugih nesreč v 10 mesecih letošnjega leta. Na območju, ki ga pokriva regijski štab CZ, je bilo v tem obdobju 125 požarov, od tega v 49 primerih na objektih, v 60 primerih pa je zagorelo v naravi. V istem obdobju so gasilci posredovali tudi v 32 prometnih nesrečah, v katerih je bilo potrebno reševanje ponesrečencev iz razbitin, posredovali pa so tudi v 23 primerih onesnaženja okolja.
Člane regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so seznanili tudi z nekaterimi aktivnostmi Veterinarske uprave republike Slovenije, ki skupaj
s štabom Civilne zaščite Slo-	vsem preventivnega značaja.	nesrečami pri nas ter se do-
venije načrtuje zaradi pojava	Ob koncu pa so se seznanili govorili, da se bodo pred
ptičje gripe v naši neposred-	še s predlogom sprememb in	koncem letošnjega leta sesta-
ni bližini oziroma soseščini	dopolnitev zakona o varstvu	li še enkrat.
nekatere skupne akcije, pred-	pred naravnimi in drugimi	m. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V hudem neurju s točo je bila najhuje prizadeta vinska trta, saj je ponekod stoikio vso mlado podrast.
Rokomet
(Pre)slab drugi polčas Ormožanov
Stran 16
Nogomet
Dober začetek in konec Kidričanov
Stran 16
Kolesarstvo
Martin Hvastija na čelu reprezentance
Stran 17
Nogomet
3. SNL - vzhod: spomladi si vsi želijo višje
Stran 18
Danilo Pukšič:
»Dve nepozabni sezoni v Vitomarcih«
Stran 19
Mini rokomet
Tekmovanja so se pričela
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Dostojni nasledniki Zahoviča & co.
V sredo smo lahko na malih ekranih spremljali mlado reprezentanco Slovenije (U-21) v drugi tekmi dodatnih kvalifikacij za EP. Nasprotniki, ekipa Nizozemske, je v prvi tekmi v Celju pokazala veliko nogometnega znanja; njihovi igralci prihajajo večinoma iz najboljših nogometnih šol na svetu: iz Ajaxa, PSV, Feyenoorda, Heerenvena... Za imena, kot so Huntelaar, Aissati, Castelen, De Ridder, bomo zagotovo še slišali, in to v povezavi z največjimi svetovnimi klubi.
Slovenci, katerih glavnina prihaja iz domžalskega in goriškega prvoligaša, so s slovitimi tekmeci prikazali veliko nogometnega znanja, za nekaterimi se že ozirajo klubi širom Evrope. Tekmo so odigrali izredno hrabro in niso bili v podrejenem položaju, kot bi glede na sloves nogometnih šol pričakovali. Še več: v tekmo so vstopili z jasno željo premagati tekmeca, kar je izreden kapital te ekipe, ki nepriznavapremoči nobeni ekipi, dokler je le-ta ne premaga na igrišču. Lahko se celo malo poigramo s če-ji: če bi Robnik izkoristil eno od dveh stoodstotnih priložnosti ... , če bi Burgič zadel v drugem polčasu..., če bi sodnik doso-dil enajstmetrovko nad Stevanovičem ..., če bi Huntelaar ponovil napake iz prve tekme...
Za NK Dravo je po mojem mnenju izrednega pomena, da ima v tej reprezentanci svojega predstavnika. 18-letni Rok Kronaveter je zagotovo vrhunski potencial in že sedaj je na dlani, da je predsednik Robert Furjan naredil eno najboljšil letošnjih potez prav z angažiranjem mladega Mariborčana.
Selektor Branko Zupan je opravil v teh kvalifikacijah izjemno delo, katerega sadove bo lahko žel v članski konkurenci tudi Brane Oblak. In to ne čez pet let ali še pozneje, ampak takoj! Popolnoma se namreč strinjam s tistimi trenerji, ki imajo v svoji ekipi rajši nekoliko »slabše« igralce, a jim ne manjka zmagovalnega duha in na igrišču hočejo vedno pokazati več kot dejansko zmorejo. Ce bo kateremu mladcu še hitro uspel prestop v stilu Zlat-ka Zahoviča (Partizan) in bi začel hitro igrati na tekmah najvišje ravni, potem se za prihodnost slovenskega reprezentančnega nogometa ni bati.
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone
Z Nafto za priključek z vrhom
V soboto se bo nadaljevalo prvenstvo v 1. SNL. Ptujčani bodo v soboto gostili ekipo lendavske nafte, ki jih je na »svojem« igrišču v Beltincih premagala z veliko sreče. To bo priložnost za »povračillni« ukrep, saj bi vse tri točke veliko pomenile v nadaljevanju prvenstva za dodatni dvig samozavesti. Drava je naredila dobro serijo treh zmag in videli bomo, kako je ta odmor vplival na njih.
Čeprav je po zadnjih rezultatih Drave optimizem narasel, je pred tekmo z Lendav-čani le potrebna previdnost. Nafta je namreč moštvo, ki ji nekateri »strokovnjaki« že dalj časa napovedujejo padec na prvenstveni lestvici, vendar so Lendavčani trmasti in igrajo svojo prepoznavno borbeno igro, predvsem pa pridno zbirajo točke in tudi na Ptuj ne bodo prišli z belo zastavo. »Vemo, da je Nafta dober nasprotnik, ki nas je v Beltincih dokaj srečno premagal. Samo dejstvo, da igramo doma, je lahko prednost, vendar bo vse prej kot lahko. Nič ne bo prišlo samo od sebe, ampak bomo morali dati res vse od sebe, da bi se po koncu tekme veselili skupaj z našimi zvesti-
Foto: Črtomir Goznik
Primož Petek (Drava, beli dres) dobiva vedno več priložnosti za dokazovanje, ki jih lepo izkorišča; posnetek je s tekme Nafta - Drava v Beltincih, ki so jo Lendavčani dobili z rezultatom 1:0.
mi navijači,« je pred sobotno tekmo z Nafto dejal Matej Miljatovič, ki bo tokrat poveljeval ptujski obrambi.
Zaradi izključitve v moštvu Drave ne bo Klitona Bozga, ki bo manjkal na dveh tekmah, in porumenelega kapetana Emila Šterbala. V igro
se bo po poškodbi vrnil Aljaž Zajc, ki naj bi bil ob Lundru in Miljatoviču zadnja ovira za gostujoče napadalce. V napadu lahko pričakujemo italijanskega napadalca Genara Chettija, ki je v srečanju s Primorjem pokazal, da se na njega lahko računa.
DRAVA: Dabanovič, Miljatovič, Lunder, Zajc, M. Emer-šič, Kronaveter, Čeh, Kelenc, Trenevski, Chetti, Štromajer. REZERVNA KLOP: Štelcer, Petek, J. Emeršič, Korez, Pre-jac, Gorinšek, Bosilj. Trener: Milko Đurovski.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Damjan Gajser, športni direktor Drave Ptuj:
Želim si igralce z zmagovalno mentaliteto
»
Dober mesec je minil od tega, ko je mesto športnega direktorja pri ptujski Dravi prevzel Damjan Gajser, trenersko mesto pa Milko Đu-rovski. Od takrat se je marsikaj spremenilo, predvsem pa to, da je Drava pričela igrati bolj napadalno ter da se je zmanjšalo število poškodovanih igralcev. Posledica je ta, da se gledalci ponovno vračajo v večjem številu in da so z igrami zadovoljni. Vse to pa je razlog, da smo k pogovoru povabili športnega direktorja Drave Damjana Gajserja, ki je odkrito spregovoril o zadevah, ki zanimajo ljubitelje nogometa in navijače Drave na Ptuju in v okolici.
V zadnjih petih odigranih krogih ste osvojili deset točk, čeprav ste tri tekme Igrali v gosteh, dve pa doma.
D. G.: »Glede na to, da je bila ekipa v nekakšni krizi, kar se tiče same igre in potem tudi točkovno, gredo fantom in trenerju zasluge za lepo točkovno serijo, čeprav mislim, da je potrebno še marsikaj postoriti: dosegli smo sicer kratkoročni cilj, smo pa v bistvu na začetku poti.«
V Črnomlju ste kot direktor sedeli na klopi ob trenerju Milku Đurov-skem, čeprav so ponavadi športni direktorji na tribuni.
D. G.: »To je bil najin interni dogovor. Moje mesto ni na klopi, vendar sem vsekakor odgovoren za strokovno kadrovanje igralcev v klubu. Glede na to, da sem takrat prevzel funkcijo, sem želel biti pri vsaki stvari zraven. V prihodnje pa to niti slučajno ne mislim, ker to ni moja
funkcija. Delo trenerja je, da vodi ekipo in tako bo tudi v prihodnje.«
Kakšne pa so prve analize stanja?
D. G.: »Ko sem prevzel mesto v klubu, sem dejal, da bomo po dveh mesecih ana-
lizirali stanje in to, kar se tiče igralskega kadra, trenerja, finančne situacije v klubu itd. Analiza poteka, na podlagi nje pa bomo naredili načrte za prihodnost.«
Do konca letošnjega dela prvenstva so še štirje
Damjan Gajser, športni trener Drave
«
krogi. Dve tekmi doma in dve v gosteh. Verjetno si želite nadaljevanje zmagovite serije?
D. G.: »Ne gledam vseh tekem v celoti, ampak posebej tekmo za tekmo. Kar se bo dogajalo v prihodnje, ne bi napovedoval. Dejstvo je, da je Milko Đurovski v zelo kratkem času uspel dvigniti ekipo psihološko, igralsko in točkovno. V spomladanskem delu pričakujem še boljšo igro te ekipe. Veliko je še potrebno postoriti, temu bomo posvetili pozornost v času odmora med obema deloma prvenstva. Sicer pa v teh štirih krogih ne bomo nič spreminjali. Videli bomo, kateri od igralcev se bo še uspel dokazati v teh tekmah in kdo ne, nato pa bomo napravili selekcijo. Želim pa imeti v ekipi igralce, ki imajo zmago-
valno mentaliteto.«
Drava ima veliko igralcev. Ali se bo njihovo število kaj zmanjšalo in za koliko?
D. G.: »Število igralcev se bo zagotovo zmanjšalo, za koliko, pa sedaj še ne morem povedati. Moje mnenje pa je, da naj bi imel klub 22 do 24 igralcev.«
Kakšna je vaša vizija Drave v prihodnosti?
D. G.: »Vizija je že zdaj jasna. Drava se bo v naslednji sezoni, to vam lahko zagotovim, borila za najvišja mesta.«
Kako pa je s poravnavanjem obveznosti glede nogometašev Drave?
D. G.: »Dejstvo je, da je prišlo do manjšega zamika naših obveznosti do igralcev, vendar bo to v dveh tednih poravnano. Ne vidim razlogov, da bi glede tega delali paniko. Igralci Drave so vsi do sedaj dobili izplačane vse obveznosti in tudi v bodoče bo tako. Imamo sposobnega predsednika, kar je dobra garancija za to.«
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Rokomet • 1. A SRL (m), 9. krog
(Pre)slab drugi polčas Ormožanov
1.	A SRL - MOŠKI
Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 36:28 (16:17)
Jeruzalem: G. Čudič (15 obramb), Dogša; M. Horvat
2,	Koražija 8 (2), Bezjak 4, Klemenčič, Ivanuša 2, B. Čudič 3 (2), Kosaber 2, Rajić 6, D. Horvat, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Tudi v Kopru se je ponovila stara zgodba Ormožanov s kratko klopjo in novim porazom. Na Bonifiki so jeruza-lemčki nastopili brez Belša-ka, Hmjadoviča, Mesarca in Grizolta, ki je poškodbo staknil na Portugalskem. Prvič je za Ormožane nastopil Domagoj Rajić, ki se je predstavil v solidni luči. Prvi polčas Ormožanov razen začetka in vodstva avtomobilistov s 7:3 je bil zelo dober. Kosaber je na krožnem napadalcu odigral svojo najboljšo partijo v
Ormoška odprava na Portugalskem: ostali brez napredovanja, a obogateni s prvimi Izkušnjami nastopa-naj v evropskih pokalih. V nadaljevanju bodo vso pozornost posvetili nastopom v ligi Telekom.
dresu Jeruzalema (2 zadetka in 4 prekrški nad njim za se-demmetrovko), z razdalje je zadeval Rajić, Bezjak je odlič-
1. A SRL - MOŠKI					
REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM 9. KROGA: Gold Club				- Gorenje 27:22	
:14), Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 36:28 (16:17)					
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	9	9	0	0	18
2. TRIMO TREBNJE	9	6	1	2	13
3. GORENJE	9	6	0	3	12
4. GOLD CLUB	9	5	1	3	11
5. CIMOS KOPER	9	5	0	4	10
6. RUDAR	9	4	1	4	9
7. PREVENT	9	4	0	5	8
8. JERUZALEM ORMOŽ	9	4	0	5	8
9. SLOVAN	9	2	2	5	6
10. TERMO	9	2	1	6	5
11. RIBNICA RIKO	9	1	2	6	4
12. KRKA	9	1	2	6	4
no asistiral, Gregor Čudič (15 obramb) je bil soliden v vratih in na polčas so Ormožani odšli z golom prednosti.
V drugem polčasu so vinarji pri vodstvu 19:16 zapravili kar dva napada za povišanje prednosti, pri tem pa si je Ivanuša nepotrebno, zaradi dolgega jezika, v napadu prislužil izključitev. Neumnost Ormožanov so s pridom izkoristili domačini, ki so s tremi zaporednimi zadetki Praznika in z dobrimi obrambami mladinskega reprezentanta Vrana (12 obramb) izid izenačili na 21:21. V nadaljevanju je četi Saše Prapotnika zmanjkalo moči in zbranosti. Koprčani so s spremembo
obrambe in tesnim pokrivanjem Bezjaka zaustavili napade gostov iz Prlekije ter deset minut pred koncem povedli s 5 zadetki, 28:23. V nadaljevanju se je prednost Koprčanov le še povečevala. Drugi polčas so Primorci dobili s kar 20:11.
Pri domačih sta Doborac in Kojič zadela osemkrat, prav tako osem zadetkov je v vrstah Jeruzalema dosegel Koražija. Vratarja Cimosa sta zaustavila 17 žog, ormoški vratar Čudič je zbral 15 obramb. V soboto ob 19. uri na Hardeku v zelo pomembnem srečanju gostuje novomeška Krka.
Uroš Krstič
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Dober začetek in konec Kidričanov
V nedeljo se je s tekmami 14. kroga končal jesenski del prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. Naslov jesenskega prvaka so zanesljivo, s šestimi točka naskoka, osvojili nogometaši Dravinje. Konjičani so tudi najučinkovitejše moštvo lige, saj so dosegli 27 zadetkov (Ranko Nišandžič 8, Živojin Vidojević 6 zadetkov). V dresu Dravinje nastopa tudi nekdanji igralec Drave Jure Arsič, ki je prvenstvo začel v začetni enajsterici, vendar je bil v drugem krogu poškodovan in je ponovno zaigral šele v zadnjih krogih prvenstva. Jureta bi tudi v spomladanskem delu radi zadržali v Konjicah, čeprav se ekipi Dravinje obeta precejšen osip igralcev, saj so nekateri postali zanimivi tudi za prvoligaške klube.
Na drugem mestu so jesenski del prvenstva presenetljivo končali igralci Krškega, za katerega izredno uspešno nastopa Damjan Golob. »V Krškem sem zelo zadovoljen, prav tako s svojimi obrambami. Zaenkrat se v klubu še ne pogovarja-
mo o možnosti vstopa v 1. ligo, saj je pred nami še spomladanski del, v katerem še zagotovo ostajam v Krškem,« je povedal nekdanji čuvaj mreže pri ptujski Dravi.
Kljub temu da so v zadnjem krogu izgubili v Kidričevem, so z daleč najboljšo obrambno linijo v ligi (8 prejetih golov v 14 tekmah) tretje mesto osvojili igralci kranjskega Triglava.
Kidričani odlično startali
Nogometaši Aluminija so prvenstvo začeli več kot odlično, saj so imeli po treh krogih na svojem kontu celoten točkovni izkupiček. Sledil je nerazumljiv padec v igri Ki-dričanov, ki kar devet krogov niso dosegli zmage (pet neodločenih izidov in štiri poraze). Šele v finišu prvenstva so z dvema zmagama popravili izkupiček in se v dokaj izenačeni ligi povzpeli na peto mesto s samo štirimi točkami zaostanka za ekipo Krškega. Trener Aluminija Edin Osmanovič takole ocenjuje jesenski del prvenstva: »Ekipa Dravinje je zasluženo
Edin Osmanovič, trener nogometašev Aluminija
prva, ima zelo izkušeno ekipo z odličnimi posamezniki. V igri naše ekipe je prišlo po odličnem začetku do padca, ki je bil predvsem posledica napornega ritma tekem sre-da-nedelja (pokal in prvenstvo). Ni v moji navadi, da bi iskal opravičilo za to, ampak za mlade igralce je to zelo naporno, saj tega niso bili vajeni. Dejstvo pa je, da so naši igralci poleg Dravograda v povprečju najmlajši v ligi. Na treningih delajo dobro in če bodo tako nadaljevali, lahko
od njih še veliko pričakujemo. Kakšno uvrstitev bo to prineslo, pa ne bi želel napovedovati. V prvi vrsti želim igro dvigniti še na višji nivo, poskušali bomo igrati še hitreje, vendar to zahteva določen čas. Imamo vso podporo vodilnih ljudi kluba, najboljše pogoje za delo, zato upam, da jih ne bomo razočarali.«
Premor v 2. ligi bo trajal do 12. marca prihodnje leto, ko se bo prvenstvo nadaljevalo s tekmami 15. kroga.
Jože Mohorič
Piše: Uroš Krstič
Celjanom danski Kolding, Gorenju bivši evropski prvak Montpellier
V evropskih pokalih, natančneje Ligi prvakov, bosta Slovenijo v nadaljevanju sezone zastopala le Celje in Gorenje. Jeruzalem, Cimos in Gold Club so moštva, ki so kratkotrajno plesala v evropskih tekmovanjih in že sedaj lahko »evropsko« sezono slovenskih klubov ocenimo kot razočaranje. Na Dunaju so bili v torek izžrebani pari osmine finala. Naša predstavnika sta z žrebom zadovoljna. Ali jima bo uspela uvrstitev med osem najboljših, bomo izvedeli 10. ali 11. decembra, ko bodo na sporedu povratna srečanja. Poglejmo k parom osmine finala:
Kolding - Celje PL, naš tip: napreduje Celje. V vrstah Celja so si potihem želeli prav danskega predstavnika Kolding, kije v skupini s Kielom, Wislo in Brestom osvojil drugo mesto. Celjani nimajo izkušenj z danskimi klubi, saj so do sedaj v svoji bogati zgodovini odigrali le tekmi proti Gudmeju v sezoni 1996/97. Po »rokometni fantaziji« Celjanov v zadnjem krogu proti Ademarju so letošnji apetiti v Evropi zagotovo zrasli. Kolding je mlado in premagljivo moštvo, zelo pomembna pa bo prva tekma, saj je Kolding izredno močan doma in povprečen v gosteh. Napovedujemo napredovanje Škofa, Kokšarova, Zorma-na, Harboka ...
Gorenje - Montpellier, naš tip: napreduje Montpellier. Velenjčani so dobili eno izmed najneugodnejših ekip v Evropi in evropskega prvaka v letu 2002/03. Francozi so skozi šivankino uho prišli do osmine finala. Razlog, da so napredovali, je »šokanten« poraz Magdeburga proti avstrijskemu Bregenzu (to je prva zmaga avstrijskega predstavnika v Ligi prvakov od leta 1993, tedaj je West Wien premagal Celje). Imajo zelo zanimivo zasedbo s številnimi reprezentanti - francoskimi, tunizijskimi, češkimi. Francozi so izredno močni na domačih tleh, kjer so zmage gostov »znanstvena fantastika«. Velenjske ose glede na trenutno formo nimajo veliko možnosti, zato dajemo prednost francoskemu prvaku. Magdeburg - Barcelona, naš tip: napreduje Barcelona Zagreb - Flensburg, naš tip: napreduje Flensburg PICK Szeged - Ciudad Real, naš tip: napreduje Real Ademar Leon - Portland SA, naš tip: napreduje SA Fotex Veszprem - Aarhaus, naš tip: napreduje Fotex Paris - Kiel, naš tip: napreduje Kiel
Judo • 1. SJL
Impolu enajsti naslov
V	soboto se je z zaključnim turnirjem najboljše četverice ekip iz rednega dela prvenstva končalo ekipno državno prvenstvo.
Polfinale
Oba polfinalna dvoboja sta bila izjemno napeta. Najprej so stopili na blazino impol-čani in tekmovalci Olimpije. Vsi dvoboji so bili napeti in zmagovalec ni bil znan do samega konca. Dvoboj se je končal s 4:3.
Enako se je zgodilo tudi v drugem polfinalnem dvoboju. Bežigrad je povedel s 3:0 in imel 40 sekund pred koncem "v rokah finale", ki pa ga je neugodni Edis Imamovič prevzel v korist Iva Reye. V težjih kategorijah so namreč dominirali Celjani. Rezultat 4:3 (37:30) je pomenil konec upov za finale Bežigrajčanov.
V	boju za tretje mesto je Bežigrajčane s 5:2 premagala še Olimpija, ki je osvojila končno 3. mesto.
Finale
Finalni dvoboj je bil prava poslastica za polno dvorano v Slovenski Bistrici. V kategoriji do 60 in 66 kg je po pričakovanju slavil Impol, v kategoriji do 73 kg pa je Holer s 7:0 premagal Sevška. Nato so nastopile odločilne kategorije. Edis Imamovič je najprej po nekoliko presenetljivi zmagi nad Denisom Rusom, izenačil po borbenih točkah na 2:2. Nato sta se v kategoriji do 90 kg Denis Imamovič in
Gregor Greif razšla z neodločenim izidom. Tako je borba do 100 kg med Darkom Pet-elinškom in Primožem Fer-janom odločala, saj Impol v težki kategoriji ni imel svojega predstavnika. Darko se je pokazal v povsem drugi luči kot na zadnjem kolu rednega dela ekipnega tekmovanja, ko ga je Primož Ferjan suvereno premagal. Minuto in pol pred koncem je še vedno vodil z minimalno prednostjo koke. Primož se je nato zbral in s kata gorumo prešel v vodstvo s 7:0. Ko je vse kazalo na suveren konec borbe, pa je Darko še enkrat "iz rokava potegnil" sukashi uchi mato in malo je manjkalo, da Primož pičlih 25 sekund pred koncem ni padel na waazari. Dosojen yuko pa je bil premalo za veselje Celjanov v Slovenski Bistrici. V zadnjih trenutkih borbe je Primož Ferjan z efektnim metom postavil končni rezultat srečanja 3:3 (30:22). Judoisti Impola so se tako vnovič veselili zmagoslavja v 1. slovenski judo ligi.
Rezultati:
polfinale: Impol - Olimpi-
ja 4:3 (30:18), Ivo Reya - Bežigrad 4:3 (37:30).
Za 3. mesto: Olimpija - Bežigrad 5:2 (45:10).
Finale: Impol - Ivo Reya 3:3 (30:22).
Končni vrstni red: 1. Im-pol, 2. Ivo Reya, 3. Olimpija, 4. Bežigrad.
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • Izbran novi selektor reprezentance
Hvastija na čelu reprezentance
Ob vlogi športnega direktorja v Perutnini Ptuj prevzel še častno funkcijo selektorja reprezentance - "Rezultati reprezentance so izključno plod dobrega dela v klubih"
35-letni Ljubljančan Martin Hvastija, ki se je po
enoletnem dirkanju v dresu Perutnine Ptuj poslovil od tekmovalnega kolesarstva, je ob vlogi športnega direktorja v ptujskem klubu postal še selektor slovenske kolesarske cestne reprezentance. Z bogatimi izkušnjami kot tekmovalec uživa veliko podporo tako s strani zveze kot klubov, na selektorskem stolčku pa je zamenjal Milana Eržena, ki je delo zadnjega pol leta opravljal kot vršilec dolžnosti. Hvastijo so izbrali na odboru za cestno kolesarstvo, kjer sodelujejo predstavniki vseh klubov, v začetku tedna pa je imenovanje potrdilo še predsedstvo KZS s predsednikom Borisom Lozejem na čelu.
Kako boste usklajevali delo v klubu in reprezentanci
M. H.: »»To je stvar dogovora od samega začetka. V klubu sva dva športna direktorja s Srečkom Glivarjem, ki je bil sam že prej preobremenjen. Zdaj si bova delo razdelila, fizično pol-pol, nekatere dirke pa bova vodila skupaj. Ob tem bom poskušal vzporedno delati z reprezentanco, ki je in bo tudi ostala neke vrste častna funkcija, ki ni profesionalna. Nobeno od obeh del po mojem mnenju ne bo trpelo, saj menim da gre za kompatibilni funkciji.«
Kakšne naloge prevzemate kot selektor?
M. H.: »Postavim kriterije izbora in ekipe kolesarjev za reprezentančne nastope v članski kategoriji za svetovno prvenstvo, v kategoriji mlajših članov pa še za evropsko prvenstvo. Kar se dela tiče, gre za izbor, zbor in odhod na ti tekmovanji, drugega dela ni.«
Torej ostaja pripravljalni del na ramenih klubov?
M. H.: »To se bo še potrebno pogovarjati. Po principu ostajamo pri tem, kjer smo bili, in to je strogo klubski individualni pristop. Ne verjamem, da bomo imeli kakš-
Športni direktor KK Perutnine Ptuj Martin Hvastija bo odslej tudi selektor slovenske reprezentance
ne skupne priprave, ampak le nekaj skupnih dni pred samim odhodom na tekmovanji. Vzpostaviti je potrebno ekipni duh, moralo in nekatere ostale stvari. Sem le selektor in ne trener.«
Na katere kolesarje računate?
M. H.: »Izbor sem postavil zelo na široko, zame so v tem trenutku kandidati vsi, ki so pri KSZ registrirani tekmovalci. Prvi poimenski seznam vseh potencialnih kandidatov bo izšel, ko si bom v živo ogledal prizorišča tekmovanj. Upam, da bo to čimprej. S tehničnega vidika je pomembna trasa, ki odgovarja karakteristikam posameznega kolesarja. Po prvih ocenah je julijsko EP za mlajše člane po progi manj razgibano od septembrskega SP v Avstriji in skozi to prizmo bom izbiral ekipo. Seveda bodo pomembni tudi rezultati in trenutna forma.«
S kakšno ekipo bodo kolesarji zastopali barve Slovenije na jesenskem svetovnem prvenstvu?
M. H.: »Za kategorijo Elite je to še malo nedefinirano. Ne vemo, ali bomo imeli šest,
štiri ali celo manj tekmovalcev. Odvisno je od nastopa kolesarjev skozi sezono. Če bomo uspešno nadaljevali v Pro touru konkurenci, bodo hitro štirje, Valjavec lahko toliko točk zbere sam. Če pa hočemo imeti šest kolesarjev, se moramo z nastopajočimi v konkurenci Continental z osmimi kolesarji uvrstiti med 15 držav. Lansko leto smo imeli dosti sreče prav po zaslugi tistih, ki smo nastopali v Continental konkurenci. Z večinskim deležem Perutnine Ptuj smo bili na lestvici 20. avgusta na mestu, ki nam je prinašalo šesterico tekmovalcev. Dosti je odvisno tudi od tega.«
Kakšni so cilji z nastopom mandata?
M. H.: »Potrebno je izpostaviti nekatere stvari, ki je mogoče zdaj nismo dovolj. Vsi ti vrhunski rezultati zadnjih let, brez da bi hotel komu kaj odvzeti, niso plod dela selektorja, ampak rezultat tega, da se po klubih dobro dela. Mladi fantje so toliko napredovali, da je napredovala tudi reprezentanca. Imam zelo malo vpliva, saj sestavim reprezen-
Strelstvo • MT "Prize of Pohorje 2005"
Odličen nastop Tadeja Horvata
V nedeljo je SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi organiziralo močno mednarodno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško, ki so se ga udeležile reprezentance Slovenije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter nekateri posamezniki.
Med člani s puško je zmagal Madžar Peter Sidi, ki je zable-stel v finalu in dosegel redko videnih 105,4 kroga! Drugi je bil Rajmond Debevec.
Pri članicah je zmagala evropska prvakinja s samostrelom in slovenska reprezentantka Zdenka Stolnik, ki si je po kvalifikacijah s 396 krogi delila prvo mesto s Hrvatico Snježano Pejčič, v finalu pa je bila boljša Zdenka in
zmagala z minimalno razliko 0,1 kroga! Vesna Mele, SD TSO Ormož, je dosegla 347 krogov in zasedla 33. mesto.
Pri mladincih je odlično nastopil mladi ormoški strelec Tadej Horvat, ki je po kvalifikacijskem delu vstopil v finale kot vodeči strelec s 583 krogi, kjer je dosegel 96,6 kroga in osvojil bronasto medaljo, kar je njegov največji dosežek v mladi strelski karieri. Zmagal je Urban Žigante s 581 krogi iz kvalifikacij in finalnim rezultatom 100,7 kroga. Nastopila sta še Gregor Kmetec, ki je dosegel 550 krogov in zasedel 17. mesto, ter Tomaž Podgoršek, ki je dosegel 531 krogov in zasedel 21. mesto, oba SD Kidričevo.
Tadej Horvat
Med mladinkami se je odlično odrezala tudi Maja Pre-jac, SD Katja Tomaž, ki je dosegla 380 krogov in ostala tik izven finala na 9. mestu.
Simeon Gonc
tanco na podlagi tehničnih karakteristik in trenutne forme. Pomembna je kompatibilnost z ekipo, ki mora kot ekipa tudi funkcionirati. Bom pa seveda razočaran, če rezultatov ne bo.«
In cilji glede rezultatov?
M. H.: »Težko je govoriti o tem. Osnovni namen je ponoviti, kar smo dosegli. Seveda bi jaz rad to presegel, samo za nas je to že blazno dobro, vsi se nam čudijo.«
Ste selektor do Olimpijskih iger v Pekingu?
M. H.: »To je zame nekaj novega kot tudi višina honorarja. Novica je do mene prišla iz medijev. Potrebno je cilje zastaviti dolgoročno, v smislu dveh ali treh let, o čemer smo se tudi pogovarjali, nadalje je šla zadeva mimo mene in o njej še nimam uradnega obvestila.«
UG
Kegljanje
Tenis • SP veteranov
Nada Stalcer v reprezentanci Slovenije
V	Turčiji je konec oktobra potekalo svetovno prvenstvo ženskih veteranskih reprezentanc. Nastopilo je 18 ekip, v nekaterih pa so nastopile tudi nekdanje znane igralke (Gail Lovera, Frances Mac-Lennan, Mary Wilson V reprezentanci Slovenije so nastopile Slobodanka Svetlič, Vida Podgoršek in Ptujčanka Nada Štalcer.
V	predtekmovalni skupini so Slovenke izgubile s Fran-
cozinjami in Norvežankami, nato pa so v nadaljevanju za razvrstitev od 13.-18. mesta premagale Turkinje in izgubile z Irkami ter bile na koncu boljše še od Brazilk. Z izkupičkom dveh zmag in treh porazov so osvojile končno 15. mesto. Zmagale so Francozinje, za njimi pa so se zvrstile reprezentance Nemčije, Velike Britanije in ZDA.
Jože Mohorič
Gail Lovera (Francija) in Nada Štalcer (Slovenija)
Ekipi Turčije in Slovenije pred medsebojnim dvobojem, v katerem so slavile Slovenke.
Krško, Žalec in Drava skupaj na vrhu
3. SKL VZHOD (M)
Sedmi krog v 3. slovenski moški kegljaški ligi - vzhod je postregel s presenečenjem, ko so kegljači Impola v Slovenski Bistrici premagali vodeče moštvo Žalec Petrol. To so izkoristili Ptujčani, ki so brez večjih težav premagali ravenski Fuži-nar in se po točkah izenačili z vodečim dvojcem. S tem pa so si seveda povečali možnosti, da bi pri vrhu tudi ostali.
REZULTATI 7. KROGA: Drava - Fužinar 6:2, Impol
-	Žalec Petrol 5:3, Radenska
-	Agroruše 6:2, Krško - Piramida 6:2, Interokno - Lokomotiva 4:4
1.	ŽALEC PETROL 7 5 0 2 10
2.	KRŠKO	7 5 0 2 10
3.	DRAVA	7 5 0 2 10
4.	RADENSKA 7 4 0 3 8
5.	LOKOMOTIVA 7 3 13 7
6.	FUŽINAR	7 3 0 4 6
7.	AGRORUŠE 7 2 1 4 5
8.	INTEROKNO 7 2 1 4 5
9.	IMPOL	7 2 14 5
10.	PIRAMIDA 7 2 0 4 4
Darko Dremelj, kegljač ptujske Drave
DRAVA - FUŽINAR 6:2 (3098-2966)
DRAVA: J. Podgoršek 504, Sušanj 520, Dremelj 507, M. Podgoršek 531, Čeh 510, Zor-man 526.
2. SKL VZHOD (Z)
Kegljavke Drave so še četrtič izgubile, tokrat proti ekipi Fužinarja. Žal so poškodbe naredile svoje, vendar so se domače dobro borile, dobile tri dvoboje, vendar so bile Ra-venčanke boljše v skupnem seštevku podrtih kegljev.
REZULTATI 5. KROGA:
Drava - Fužinar 3:5, Impol - Šoštanj 1,5:6,5, Miroteks III.-Komcel 5:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Nafte.
1.	IMPOL	5 4 0 1 8
2.	ŠOŠTANJ	4 4 0 0 8
3.	FUŽINAR	5 3 0 2 6
4.	NAFTA	4 2 0 2 4
5.	MIROTEKS III. 4 2 0 2 4
6.	DRAVA	4 0 0 4 0
7.	KOMCEL	4 0 0 4 0
DRAVA - FUŽINAR 3:5 (2700-2785)
DRAVA: Kozoderc 455, Plajnšek 418, Krušič 457, Bombek 458, Kaučič-Fridl 426, Kramberger 486.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Foto: UK
Nogomet • 3. SNL- vzhod
V spomladanskem delu si vsi želijo višje
Po pravkar zaključenem jesenskem delu tekmovanju v 3. SNL - vzhod so nogometaši na zasluženem odmoru. Za vodstva klubov in trenerjev je sedaj čas analiz. Nekateri so že zavihali rokave, saj se dobro zavedajo, da se bo kmalu znova pričelo. Uvrstitve klubov z našega področja so različne, temu primerno pa je tudi zadovoljstvo. Zavrč je na petem mestu in s šestimi točkami zaostanka za vodečim kovinarjem iz Štor še lahko realno upa, da bi na koncu prvenstva lahko bili še višje, možno je tudi, da bi ponovili lanskoletni uspeh, ko so osvojili prvo mesto.
Stojnčani so svojo uvrstitev pokvarili v nekaj zadnjih krogih, je pa število točk, ki so jih osvojili, v mejah pričakovanja pred sezono. Z dobro mini serijo uspehov bi se lahko povzpeli še višje. Verjetno pa so v Ormožu prižgali rdečo luč, saj predzadnje mesto ni v okviru pričakovanj in bodo morali dobro delati, da bi se rešili iz dokaj nezavidljivega položaja. Sreča pa je, da so razlike majhne. O minuli sezoni so nam trenerji tretjeligašev z našega področja povedali naslednje.
Miran Klajderič -trener Stojncev:
»V novo prvenstvo smo slabo startali, saj smo v štirih krogih osvojili samo dve točki. Potem smo se nekako pobrali in dosegli štiri zaporedne zmage. S tem smo bili zadovoljni, vendar je kratko trajalo, saj smo v zadnjih treh krogih izgubili. Glavni razlog so poškodbe in kartoni. Osebno sem računal
Miran Klajderič, Stojnci
na uvrstitev med prvih šest in osvojitev štiriindvajsetih točk. Majhno opravičilo je v službah, šolah in poškodbah, saj nekateri zaradi teh obveznosti niso mogli redno vaditi. V spomladanskem delu prvenstva moramo nekaj spremeniti. Naša pričakovanja segajo do šestega mesta, saj sem mnenja, da imamo dobro ekipo, morali pa bomo zamenjati tudi nekaj igralcev, ki niso upravičili mojega zaupanja. Zavedamo pa se tudi tega, da je liga močnejša in kvalitetnejša, kot je bila v minuli sezoni.«
Miran Emeršič -trener Zavrča:
»Peto mesto po jesenskem delu je po lanskem prvem mestu slabše od pričakovanj. Razlika do vodečega Kovinarja iz Štor je šest točk, kar tudi ni veliko in se da vse nadoknaditi. Če bi z malo več sreče v Sladkem Vrhu slavili, bi bila ta razlika še manjša. Na nekaterih tekmah, ko smo bili boljši nasprotnik, nam ni uspelo zmagati. Sicer pa bo spomladi 2006 na voljo še dvanajst krogov, ki
Tenis • Zimska liga 2005/06
V soboto, 12. novembra, je bilo v Goya centru v Haj-došah odigrano 2. kolo v 1. ligi Zima 2005/2006. Doseženi so bili naslednji rezultati: TC Luka - TK Skorba Gad 3:0, Nedog, s.p. - TK Neptun 2:1, Veterani - TK Skorba 1:2.
Lestvica 1. lige: 1. TV Luka 6 točk, 2. Nedog, s.p., 5 točk, 3.
TK Skorba 4 točke, 4. TK Neptun 2 točki, 5. Veterani 1 točka, 6. TK Skorba Gad 0 točk.
V soboto, 19. novembra, bodo tenisači odigrali 2. kolo v 2. ligi. Pari so naslednji: TK Kidričevo - Okrep. Pa-truša; TK Gorišnica - Sortima, d. o. o.; Tigri - TK Štraf.
Franc Mohorko
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
Tekme 11. kola, zadnjega v jesenskem delu lige, so bile odigrane v nedeljo, 13. novembra, v Cerkvenja-ku. Organizator je bila ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I. Rezultati tekem: KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu mi.i - ŠD Trnovska vas 4:13 (1:5), ŠD Žerjavci - KMN Bar Čuk 5:4 (2:0), DMNR Sandberg - KMN Zavrh Bar Maistrova kiet 4:4 (2:2), ŠD Vitomarci - KMN Legija 9:3 (3:2), ŠD Zavrh - ZGD Siikopieskar-stvo B. Goričan 2:4 (1:2), KMN Benedikt - ORFEJ 4:3 (3:1).
1. ŠD TRNOVSKA VAS	11	10	0	1	30
2. KMN BENEDIKT	11	8	1	2	25
3. ŠD ViTOMARCi	11	7	0	4	21
4. SLiK. B. GORiČAN	11	7	0	4	21
5. KMN LEGiJA	11	6	1	4	19
6. KMN ZAVRH	11	5	2	4	17
7. DMNR SANDBERG	11	5	2	4	17
8. ORFEJ	11	4	0	7	12
9. ŠD ZAVRH	11	3	2	6	11
10. ŠD ŽERJAVCi	11	3	0	8	9
11.	KMN BAR ČUK(-1) 11 2 0 9 5
12.	CERKV. mi. i(-1) 11 2 0 9 5 Pomladanski dei iige se prične
predvidoma apriia 2006
C-liga
Tekme 10. kola, zadnjega v jesenskem delu lige, so bile odigrane v nedeljo, 13. novembra, Trnovska Vas, organizator je bila ekipa KMN MIT MAU. Rezultati tekem: KMN Mitmau - KMN Sv. Trojica mi. 5:0 (0:0), KMN Remos ii - ŠD Pernica mi. 4:2 (2:1), ŠD Destrnik, virtuozi - OLD BOYS, miajši 2:5 (2:3), Pizzeria Vinska trta Voiičina - OLD BOYS, starejši 8:7 (2:4).
1.	OLD BOYS - ST. 10 9 0 1 27
2.	VOLiČiNA	10 9 0 1 27
3.	KMN MiTMAU 10 7 0 3 21
4.	OLD BOYS - ML 10 3 1 6 10
5.	SV. TROJiCA mi. 10 3 0 7 9
6.	ŠD DESTRNiK 10 3 0 7 9
7.	KMN REMOS ii 10 3 0 7 9
8.	ŠD PERNiCA mi. 10 2 1 7 7
Pomiadanski dei iige se prične predvidoma apriia 2006.
ZŠ
Miran Emeršič, Zavrč
bodo zelo zanimivi. Krog ekip iz gornjega dela lestvice ne bo smel popustiti, pa tudi klubi, ki se borijo za obstanek, bodo dali vse od sebe. Ob tem pa je tu še medsebojno igranje in možnosti je res veliko. Mi upamo, da bomo uspešnejši, kot smo bili v prvem delu prvenstva in se bomo povzpeli navzgor.«
Drago Posavec -trener Holermuosa Ormoža:
»To niso bili rezultati, kakršne bi pričakovali. Bilo je veliko težav že glede samih priprav. Pričeli smo zelo zgodaj, nato pa so nekateri igralci odšli vmes na dopuste in potem priprave niso bile uspešne. Rekel bi, da je to edini razlog, zaradi česar smo imeli slabe rezultate. Niti dveh tekem v
Drago Posavec, Holermuos Ormož
vrsti nismo mogli igrati v isti sestavi. Bilo je tudi veliko poškodb, pa rumenih kartonov in tudi izključitev. Vse to se je potem tudi poznalo tako na treningih kot pri igri, saj nekateri igralci niso bili dobro pripravljeni, ker niso hodili na treninge. V zadnjih tekmah smo videli, da se lahko kosamo z vsakim nasprotnikom, če smo le dobro pripravljeni. Pričakovali smo uvrstitev v sredini lestvice, sedaj pa se bomo borili za obstanek. Mislim, da bomo morali napraviti koreniti rez. V tretji ligi je veliko dobrih in organiziranih klubov in improvizacija je obsojena na neuspeh. Upam, da bodo fantje to uvideli in da se bomo na koncu pomaknili po lestvici navzgor.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • Mladinske lige
1. SML
REZULATI 14. KROGA: Žeiezničar
-	Aiuminij 1:2, Mura 05- Svoboda 1:3, Biije Primorje - Koper 1:1, CMC Pu-biikum - Maribor 0:2, Trigiav - Britof 0:1, HiT Gorica - Factor 4:0, Domžaie
-	Rudar Veienje 1:1.
1.	TRiGLAV 14 11	1 2	35:12	34
2.	HiT GORiCA 14 10	2	2	39:18	32
3.	MARiBOR 14 9	3	2	33:15	30
4.	CMC publikum 14 8	2	4	39:19	26
5.	KOPER 14 8	2	4	31:25	26
6.	BRiTOF 14 8	1 5	34:26	25
7.	ALUMiNiJ 14 5	4	5	18:19	19
8.	RUDAR VELENJE14 6	1 7	24:32	19
9.	ŽELEZNIČAR 14 4	4	6	15:18	16
10.	SVOBODA	14 5	0	9	22:25	15
11.	FACTOR	14 4	2	8	24:33	14
12.	DOMŽALE	14 2	3	9	16.33	9
13.	B. PRIMORJE	14 2	3	9	10:37	9
14.	MURA 05	14 1	2	11	13:41 5
ŽELEZNIČAR - ALUMINIJ 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Topiak (35), 0:2 To-piak (50), 1:2 Pocrnjič (61)
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Lah, Jevšinek, Fruk, Tement, Breg, Gorani, Topiak, Marinič, Rampre.
ŽELEZNIČAR - ALUMINIJ 0:0
ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Medved, Pepeinik (Meznarič), Hojski, Miha Lešnik ( D. Krajnc), Rotman (Justinek), Kovač, S. Krajnc, Miiec, Emeršič.
LIGA U-14
REZULTATI 14. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Nafta 5:1, Aiuminij - Žeiezničar 1:0, Kovinar Montavar - CMC Pubii-kum 1:3, Koroška Dravograd - Mura 05 1:0, Maii šampion - Le cog Sportif 4:0, Rudar Veienje - Arcont Radgona 2:1, Maribor - Bistrica 5:0.
1. SKL
1. MALi ŠAMPiON	14 13		1	0	73:6	40
2. MARiBOR	14 12		1	1	73:11	37
3. CMC PUBLIKUM 14 10			2	2	42:14	32
4. ALUMiNiJ	14	9	1	4	38.18	28
5. L. C. SPORTiF	14	7	2	5	43:32	23
6. DRAVA PTUJ	14	6	4	4	39:30	22
7. MURA 05	14	6	1	7	29:27	19
8. RUDAR (V)	14	6	1	7	33:36	19
9.ŽELEZNIČAR	14	5	1	8	24:35	16
10. BiSTRiCA	14	5	0	9	24:50	15
11. DRAVOGRAD	14	5	0	9	15:41	15
12. A. RADGONA	14	3	1 10		13:36	10
13. NAFTA	14	3	0 11		29:48	9
14. K. MONTAVAR 14		0	1 13		5:95	1
REZULTATI 14. KROGA: Žeiezničar - Aiuminij 0:0, Mura 05 - Svoboda 1:2, Biije Primorje - Koper 2:6, CMC Pubiikum - Maribor 0:0, Trigiav - Britof 3:0, HiT Gorica - Factor 0:0, Domžaie - Rudar Veienje 1:1
1.	MARiBOR 14	12	2	0	45:6	38
2.	TRiGLAV 14	9	2	3	37:20	29
3.	HiT GORiCA 14	9	2	3	23:9	29
4.	SVOBODA 14	8	2	4	26:15	26
5.	DOMŽALE 14	6	5	3	20:13	23
6.	FACTOR 14	6	4	4	25.15	22
7.	KOPER 14	6	3	5	24:19	21
8.	RUDAR VELENJE14	6	3	5	15:19	21
9.	CMC PUBLIKUM 14	5	5	4	21:19	20
10.	ŽELEZNiČAR	14	5	1 8 20:23	16
11.	ALUMiNiJ	14	2	4 8 9:24	10
12.	B. PRiMORJE	14	2	2 10 14:39	8
13.	BRiTOF	14	1	3 10 11:44	6
14.	MURA 05	14	0	4 10 8:33	4
ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Hajšek (30) ALUMINIJ: Zajc, Jazbec ( ivanovič), Dovečar (Rogina), Trantura, Gojčič, Tominc, Petek ( Rumež), Čeh, Pisiak, Medved, Hajšek.
NŠ DRAVA PTUJ - NAFTA 5:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Fijan (28, iz 11-m), 2:0 Bogdan (37), 3:0 Bogdan (54), 3:1 Novinič (56), 4:1 Grii (64), 5:1 Šaj-novič (66, avtogoi)
NŠ DRAVA PTUJ. Kocen, Serdinšek (Vinkovič), Fekonja, Ostroško, Menoni, Krajnc, Ljubec, Grii, Bogdan (Majcen), Fijan (Čuš), Matjašič (Horvat).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1. SNL
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava - Nafta, Domžaie - Maribor Pivovarna Laško, Beia krajina - Anet Koper; SOBOTA ob 16.00: CMC Pubiikum - Primorje, HiT Gorica - Rudar Veienje.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 10. KROGA: Jeruzaiem Ormož - Krka (sobota ob 19.00), Gorenje - Ceije Pivovarna Laško, Rudar Trbovije - Cimos Koper, Prevent
-	Trimo Trebnje, Ribnica - Termo, Goid ciub - Siovan.
1. B SRL - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Gorišnica - Cerkije (sobota ob 19.00), MiG Gorica Leasing - Veiika Nedeija, Doi TKi Hrastnik - istrabenz piini izoia, Sviš
-	Sevnica, Pekarna Grosupije - Dobova, Atom Krško - Mitoi Sežana.
1. B SRL ŽENSKE
10. KROG: Branik Maribor - Ptuj (nedeija ob 14.00)
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 9. KROGA: Luka Koper - Šentvid, Jesenice Bied - Nova KBM Branik, Sioving Venus Vitai - Hitachi. Prosta je ekipa Benedikta.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 7. KROGA: Ptuj - Brasiovče (sobota, gimnazijska teiovadnica, ob 17.30), Broiine Kamnik - Partizan Škofja Loka, Formis Beii - Kočevje, Comet Zreče - Čuium, s. p.,Vaišped, Misiinja - Prevaije, Ecom Tabor
-	Savinjska Šempeter.
2. DOL MOŠKI
PARI 7. KROGA: Kekooprema Žužemberk - Svit, Hoče - Prigo Brezovica, Partizan Fram - Teiemach Žirovnica, SiP Šempeter - Termo Lub-nik, Astec Trigiav - Kočevje, Logatec - TAB Mežica.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - MOŠKI
PARI 6. KROGA (19. 11.): Ptuj - Meiamin, Edigs - Krka, Finea - Sobota, LM-KO - Tempo, Kema - Križe.
1.	SNTL- ŽENSKE
PARI 6. KROGA (19. 11.): interdiskont - Ptuj, Tempo - iiirija, iskra Avtoeiektrika - Argeta, Merkur - Kajuh Siovan, Vesna - Prevent.
KOŠARKA
2.	SKL - VZHOD MOŠKI
PARI 7. KROGA: Ptuj - Preboid, Maribor - iiirija, Pivovarna Laško miadi - Ruše, Ježica - Janče, Grosupije - Nazarje.
JM
STRELSTVO
POKAL STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE
V soboto ob 10. uri bo v Žeieznikih potekaio tekmovanje za pokai Streiske zveze Siovenije. Gre za tekmovanje »regijskih reprezentanc«, za prestižen nasiov najboijše streiske regije v Sioveniji. Pištoiski dei podravske regije bodo zastopaii: čian Cvetko Ljubič, SD Kidričevo, čianica Majda Rauši, SK Ptuj, miadinec Simon Simonič, SD Juršinci, miadinka Mojca Lazar, SK Ptuj, miajši miadinec Rok Pučko, SD Juršinci, ter miajša miadinka Mateja Levanič, SK Ptuj.
Simeon Gonc
Šahovski kotiček
Društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu
V začetku novembra se je nadaijevai cikius šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu za ieto 2005. V cikiusu hitropoteznih turnirjev sta biia od dvanajstih turnirjev na sporedu deveti in deseti turnir, v cikiusu turnirjev v pospešenem šahu pa od desetih turnirjev predzadnji deveti turnir.
Na devetem turnirju v hitropoteznem šahu je zmagai veteran Janko Bohak, ki je konkurenco prehitei kar za točko in poi. Na turnirju je sodeiovaio 23 igraicev. Končni vrstni red: Janko Bohak 12, Viktor Napast in Ziatko Roškar 10,5, Branko Orešek 10, Dušan Majcenovič, igor iijaž in Božidar Mrdja 9, Mirosiav Mihaiič 8,5, Tomaž Koimanič 8, Boris Žiender, Anton Butoien, Martin Skiedar in Aieksander Podkrižnik 7,5, Martin Majcenovič, Jože Kopše, Bojan Lubaj, Siivo Zajc in Bojan Vidovič 7 točk itd.
Na desetem turnirju je sodeiovaio 21 igraicev. Z odiično formo je navzoče presenetii žetaiski župan Anton Butoien, ki je presenetijivo osvojii prvo mesto in se tako po daijšem premoru z veiikimi koraki vrača v domačo šahovsko areno. Rezultati: Anton Butoien in Viktor Napast 12, Ziatko Roškar 11,5, Dušan Majcenovič 11, igor iijaž 10,5, Janko Bohak 10, Siivo Zajc in Tomaž Bajec 8, Boris Žiender 7,5, ivan Krajnc, Kudret Veiiju in Martin Majcenovič 7, Bojan Lubaj in Aieksander Podkrižnik 6,5 itd.
Skupni vrstni red po desetih turnirjih: Viktor Napast 120, Janko Bohak 116, Ziatko Roškar 94, igor iijaž 90 itd.
Na devetem turnirju v pospešenem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: igor iijaž 5,5, Janko Bohak in Viktor Napast 5, Martin Skiedar in Aieksander Podkrižnik 4,5, Tomaž Koimanič, Anton Zagoršek in Siivo Zajc 4, Anton Butoien in ivan Krajnc 3,5 itd. V skupnem seštevku je v vodstvu Janko Bohak s 122 točkami pred Viktorjem Napastom s 105, Igorjem iijažom z 80 in Martinom Majcenovičem z 52 točkami. Tekmovanje v pospešenem šahu je po devetih turnirjih praktično končano, saj se vrstni red na prvih treh mestih ne more več spremeniti.
Janko Bohak
Mali nogomet • Danilo Pukšič, malonogometna legenda:
»
Dve nepozabni sezoni v Vitomarcih
«
Pogovor z enim najboljših slovenskih malonogometašev Danilom Pukšičem, ki prihaja iz Trnovske vasi, športnikom od glave do pete, ki je s pristopom in odnosom na igrišču lahko velikokrat vzor mlajšim športnikom in še v svojem 35. letu ni rekel zadnje besede, čeprav trenutno brez kluba na najvišjem nivoju, se nikoli ne ve, kam ga zanese pot.
Ljubiteljem malega nogometa je najbrž jasno, da najraje govoriš na igrišču, s svojimi »projektili si sovražnik vratarjev«, tvoja »špička« je neustavljivo orožje za nasprotnika, pa vendar te prosim, da nam na kratko predstaviš svojo športno kariero.
D. P.: »Športno pot sem pričel v domačem kraju, po končanem šolanju me je pot zanesla na delo v Švico, kjer sem tudi igral v 2. državni ligi velikega nogometa. Leta 1997 sem se vrnil v Slovenijo in takoj postal član KMN Vitomar-ci Petlja, želja me je peljala naprej k takratnemu državnem ligašu Mizarstvo Širovnik in pozneje še v Maribor k agenciji Luvin. Ko so se leta 2002 v Vitomarcih spet porodili prvoligaški apetiti, sem bil takoj zraven in odigral dve nepozabni sezoni. V pretekli sezoni sem oblekel dres Zagorja.«
Menjal si kar nekaj klu-


fgfSEODI
GOSnáCEpiAIHTOPilJ
t'
1 r-'"
!
? s;.
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Pukšič
bov, v katerem okolju ti je	in v Vitomarcih, kjer še danes bilo najljubše?	igram, na turnirjih in v meD. P.: »Najboljše sem se po-	dobčinski ligi. Z ekipo Vito-čutil pri mizarstvo Širovnik	marcev smo dosegli veliko in
ponesli ime te majhne vasice po vsej domovini.«
Katero tekmo bi označil z nazivom "tekma kariere"?
D. P.: »Zame je tekma kariere pokalna tekma, ko smo z Vitomarci izločili takrat zelo močno Litijo v pokalnem tekmovanju v sezoni 2004. Je pa še veliko tekem, ki se jih rad spominjam.«
Velikokrat si bil najboljši strelec 1. in 2. slovenske lige, raznih turnirjev, kateri rezultat, ti pomeni največ?
D. P.: »Dosegel sem veliko golov, kar mi brez prave ekipe in soigralcev ne bi uspelo. Potrebno pa je še imeti občutek za gol ^ Dosegel sem veliko lepih rezultatov, največ mi pomeni naziv najboljšega strelca v prvi in drugi državni ligi, s soigralci sem osvojil veliko turnirjev. Ekipni uspeh, ki mi je pri najbolj srcu, je 3. mesto v prvi ligi z Vito marci in 2. mesto z Zagorjem.«
Reprezentanca, tvoje igranje, videnje razvoja futsala na slovenskih tleh, tako reprezentančnega kot klubskega; kaj bi bilo potrebno narediti za boljšo prepoznavnost tega športa tudi v našem okolju? Vemo, da je bilo nekaj poskusov prvoligaškega fut-sala na slovenjegoriškem
Mini rokomet
Tekmovanja so se že začela
^r Sd rokometna Sola fiuj
Aktivnosti, ki jih izvajajo zagnani športni delavci Rokometne šole Ptuj, so v polnem teku. V soboto so v športni dvorani Gimnazije izvedli prvi, tokrat še prijateljski turnir v mini rokometu, ki so se ga udeležile deklice in dečki štirih osnovnih šol, na katerih poteka vadba mini rokometa pod okriljem Rokometne šole Ptuj. To so OŠ Mladika, Ljudski Vrt, Markovci in od letošnjega leta tudi OŠ Olge Meglič. Mnogi od nastopajočih mladih igralcev in igralk so prvič v življenju igrali pravo rokometno tekmo proti sovrstnikom iz drugih ekip, za kar jim gredo vse čestitke in priznanje. Z osnovami rokometne igre se spoznavajo šele dober mesec, zato je njihova igra temu primerna. Smo pa na turnirju videli tudi igralce in igralke, ki se že drugo leto redno udeležujejo vadbe in
tekmovanj in so nam pokazali, kakšen napredek se ob kvalitetnem in rednem delu lahko doseže. Rezultati so bili povsem drugotnega pomena, v kratkem pa se pričnejo turnirji pod okriljem RZS, kjer se bodo ekipe pomerile še s so-
vrstniki iz širšega področja.
Mlajši dečki Rokometne šole Ptuj pa nadaljujejo liga-ško tekmovanje. Vse prijatelje in ljubitelje rokometa vabijo, da si pridejo ogledat njihove tekme, ki jih bodo odigrali v soboto 19. 11. v Športni dvora-
ni Center.
Mlajši dečki B (letniki 1994) se bodo pomerili z ekipo Mavrica iz Rač ob 9.30 uri, mlajši dečki A (let. 1993), pa uro kasneje z ekipo Klima Petek - Branik Maribor. Oboji računajo, da lahko tekmi z dobro igro in s pomočjo prijateljev na tribunah zmagajo.
Naj omenimo, da so mlajši dečki B doslej v svoji skupini še neporaženi in se bodo naslednje kolo v Celjski dvorani Zlatorog pomerili z igralci Pivovarne Laško za vrh lestvice v svoji skupini.
Vse, ki vas zanima rokomet in delo v naši Rokometni šoli, vabimo, da si ogledate našo prenovljeno spletno stran: http://www.rokometnasola-ptuj.si ter nam sporočite svoja mnenja in pripombe.
David Breznik
koncu, vendar so vsi tako ali drugače odnehali zaradi težav z infrastrukturo in pomanjkanjem finančnih sredstev.
D. P.: »Uvrstiti se v reprezentanco je zame velika stvar, to je želja vsakega športnika, dres z državnim grbom mi je ostal v globokem spominu. Kljub odličnim reprezentančnim rezultatom, kvalitetni prvi in drugi ligi, mali nogomet v Slovenskem medijskem in gospodarskem prostoru ne najde pravega mesta in njegov nadaljnji razvoj je vprašljiv, vsak dober dosežek je vedno povezan s finančnimi sredstvi, ki jih pa v našem športu kronično primanjkuje. Pogoji za delo so slabi, saj kronično primanjkuje tudi športnih dvoran in nogometno izobraženih ljudi za delo v malem nogometu. Želim si, da bi se nekoč le obrnilo na bolje.«
Prosim te za kratek komentar odnosa nogometne zveze do malega nogometa in dela komisije za mali nogomet, kaj bi spremenil, če bi imel to možnost?
D. P.: »Odnos nogometne zveze do malega nogometa je slab. Po rezultatih kotiramo med osem v Evropi, po organizaciji in finančni plati pa smo daleč zadaj. Nogometna zveza se obnaša do malega nogometa mačehovsko, druga zgodba je komisija za mali nogomet, ki se trudi, vendar je brez podpore krovne organizacije težko kaj konkretnega doseči. Klube bi bilo potrebno finančno razbremeniti, več bi bilo potrebno vlagati v razvoj
mladih. Del pogače, ki gre velikemu nogometu, bi bilo potrebno usmeriti v futsal, vendar so to že prelepe sanje
Kako komentiraš nedavno razrešitev Darka Križ-mana z mesta selektorja?
D. P.: »Ne poznam okoliščin in težko komentiram. Povem lahko le, da je bil Daki moj dolgoletni trener v več klubih in o njegovem strokovnem delu lahko rečem le najboljše. Dejstvo je, da je naredil ogromno, rezultate, ki jih bodo nasledniku le s težavo ponovili, je pa človek brez dlake na jeziku in mogoče je prav tu problem, sicer pa ne vem, kaj se je dogajalo v zakulisju.«
Kako naprej, kakšne so tvoje športne ambicije?
D. P.: »Trenutno igram mali nogomet bolj za zabavo, je pa zelo verjetno, da bom spet kmalu v »akciji«, malo še me kljub ne najbolj rosnim letom vleče nazaj na parket. Vedno z veseljem oblečem dres Vito-marcev Petlje. V futsalu želim delati tudi v bodoče, ena izmed aktivnosti je tudi ta, da sem član komisije za mali nogomet pri MNZ Ptuj.«
Kaj bi sporočil mladim nogometašem, da bi tako uspešno kot ti prehodili večino športne poti?
D. P.: »Samo s trdo voljo, ki jo človek nosi v sebi, in trdim delom lahko dosežeš nekaj, kar si želiš, na kar mladi velikokrat pozabljajo. Naj jim bo vodilo resno delo in želja po večnem dokazovanju.«
R. D.
Namizni tenis
Zmaga v Varaždinu
Minuli konec tedna so se mladi namiznoteniški igralci Ptuja merili v Varaždinu.
Najuspešnejša je bila ekipa kadetinj v postavi Vesna Roj-ko in Metka Zupančič, ki je na poti do prvega mesta premagala Bugojno 3:1, Poreč 3:1, Veliko Nedeljo 3:1 in v finalu ekipo Jegerstar iz Zagreba z rezultatom 3:0. V ekipnem delu prvenstva je Vesna ostala neporažena in je premagala tudi kasnejšo zmagovalko turnirja Almaso Fazlič. Kadetom se sicer ni uspelo prebiti v finalni del tekmovanja, vendar so v svojih skupinah igrali dobro. Ekipa v postavi Domen Ovčar in Alen Ber je bila v predtekmovalni skupini druga za Donatom (Zadar) in pred Željezničarjem (Sarajevo) in Stenjevcem (Zagreb). Luka Krušič in Simon Božičko sta premagala Večernji list (Zagreb) in izgubila z ekipama Sr-
doči in FRIM (Zagreb).
V konkurenci posameznikov so se iz predtekmovalnih skupin uspeli prebiti štirje igralci v finalni del tekmovanja, kjer je Simon Božičko moral v drugem krogu priznati premoč prvemu nosilcu turnirja Franetu Kojiću (FRIM). Luka Krušič se je v konkurenci mlajših kadetov prebil do osmine finala, tam pa izgubil proti najboljšemu slovenskemu ml. kadetu Juriju Zdovcu (Rakek). Vesna Rojko se je prebila do četrtfinala, kjer se je pomerila z obrambno igralko Petro Lehkec (Željezničar). Tokrat ji sreča ni bila naklonjena, saj je izgubila z najtesnejšim izidom 2:3 in 10:12 v petem nizu. Metka Zupančič je v polfinalu izgubila z Martino Brglez (Sveta Nedelja). Za tretje mesto se je pomerila s Petro Lehkec in izgubila z 0:3.
NTK
Metka Zupančič in Vesna Rojko na najvišji stopnici v Varaždinu
Reportaža • Jordanska avantura
Arabke kot pisma, Evropejke kot razglednice!
Ure vožnje skozi neskončno oranžno-rjavo skalnato pokrajino neverjetnih oblik, prepredeno s peščenimi ravnicami, morda malo spominjajoč na velebitski pejsaž, zaplate palmovih polj ob rekah Jordan in Jarmuk, fantastično prazgodovinsko mesto Petra, vklesano v skalovje, z monumentalnimi grobnicami in zakladnicami, čudež Mrtvega morja, ki te kakor balon meče na gladino in se je v njem tudi z nečloveškimi napori popolnoma nemogoče utopiti, razkošni hoteli v mestih in raztepeni beduinski šotori kot pred tisočletji, kamele, konji, ovce in zadnji modeli mercedesov, sladki podarjeni čaji in kozarec piva po 1000 tolarjev ^ vse to je Jordanija.
Zelo podobna in hkrati zelo različna od vseh ostalih arabskih držav. Najbolj pro-ameriško usmerjena, z relativno zelo visokim standardom, hkrati pa v skrivnostnih puščavskih dolinah in zakotjih še uspeva skrivati prvobitni način beduinskega življenja. V prvi vrsti pa je za turiste hudi-mano draga, vsaj v primerjavi s sosednjimi deželami. Sicer pa je glede cen za turiste pač približno tako kot povsod; vse je precej dražje kot v trgovinah za domačine, normalno. In tudi če najdeš trgovinico, kjer kupujejo domači ljudje, je takoj jasno vidno, da si turist in cena je seveda v trenutku višja. Najboljši primer, ki smo ga preizkusili na lastni koži, je, recimo, nakup cigaret Marlboro. V mestu, v ulici turističnih »shopov«, je cena za eno škatlico znašala 13 JD - jordanskih dinarjev, kar je približno 3380 tolarjev! V nekaj kvadratnih metrov veliki trgovinici ob eni izmed glavnih cest je taista škatlica stala 2,20 JD (580 SIT), v eni izmed zakotnih trgovinic nekje »bogu za hrbtom« pa je stala le 1,2 JD!
Kaj je to račun (na papirju), je, razen v hotelih, bolje pozabiti. Prav tako v Jordaniji ne gre staviti na velik uspeh pri sicer razvpitem pogajanju za znižanje cene, po domače: handlanju. Nekaj malega se že da doseči, veliko pa ne. In to je v grobem vse, kar mora še tako neveden turist vedeti, da bi Jordanijo lahko čim lepše doživel in preživel.
Amman kot glavno mesto z okrog 1,8 milijona prebivalci ni nič posebnega. Razdeljen v štiri kvarte, severni in zahodni, ki veljata za bogata predela mesta, ter južni in vzhodni, kjer bivakirajo revnejši sloji, se kot valujoče jezero razteza na danes že 18 gričih in z enega
od njih je vse mesto res videti kot iz lego kock zgrajeno morje. Vse hiše ali bloki so kockasti, brez streh, apnenčasto sive ali kremne barve. Za Amman je sicer predpisano, da se hiše lahko gradijo le iz domačega apnenčastega kamna, zato mesto kljub razgibani konfiguraciji terena izgleda kar nekam monotono. Prometni režim je pol evropski, pol arabski (kot vsa Jordanija). To pomeni, da v bogatih kvartih veljajo vsa pravila, delujejo vsi semaforji, v »down-townu« (starem mestnem jedru) pa se je treba znajti po pravilu močnejšega ob podpori močne hupe. In če te v starem delu mesta zajame klasično brbotanje polnih ulic ponujajočih trgovcev, umazanih in nasmetenih ulic, kolone prerivajočih se teles, pomešanih med neprekinjenimi kolonami obtolčenih avtomobilov, se najbogatejši del mesta zavija v tišino praznih širokih avenij, obkroženih s sanjsko oblikovanimi, ogromnimi vilami, pred katerimi se na dvoriščih bohotijo najdražji avtomobili. Tako, v vednost - »najslabša« znamka avtomobila, ki jo je bilo videti v tem okrožju, je bil mercedes 200 E Kompressor. No, ja, čisto možno, da delamo komu krivico in je bil to le avto kakšnega hišnega vrtnarja ali varuške ^ Zanimivo je tudi to, da nikjer v Jordaniji ni bilo videti nikogar na kolesu, prav tako nobene ženske za volanom.
Če nočeš določenega ženina, razočaraj njegove starše!
Ženske so že tako posebna kategorija arabskega sveta in Jordanija v tem pogledu, kot pretežno islamska država, ni nobena izjema. To pomeni,
da so obvezno zakrite s fered-žo - večinoma sicer tako, da imajo odkrit obraz, le nekatere ga skrivajo v celoti in skozi režo za oči sršijo le trepalnice. Drugi del obvezne opreme je dolga halja, večinoma temnejših barv - neporočene lahko barve še izbirajo, za poročene pa je obvezna črna. Da - zlasti mlajše generacije - poznajo tudi druga oblačila, so razkrivali robovi kavbojk, ki so kukali izpod spodnjega roba brezobličnih halj ... Pri čevljih pa imajo Jordanke izbiro, ki se ji lahko pri nas le poklonimo. Toliko, kot je prepolnih trgovin s čevlji, je težko najti še kje. Kaj od ponujenih modelov pa kupijo, je seveda drugo vprašanje. Sicer pa je nadvse zanimivo tudi, zakaj v trgovinah z oblačili ponujajo, recimo, ženske trenirke ipd. Za turistke?
Klasični islamski zakoni veljajo še vedno tudi za izbiro

Muslimanke ne smejo pokazati ničesar od teiesa, razen obraza (pa še to ne vedno), stopai in diani.
Za ogled notranjosti mošeje se je obvezno obleči v dolgo tuniko s dovoljen.
Foto: SM
kapuco, sicer vstop ženskam ni
Pogled na del glavnega mesta Jordanije Amman, ki šteje približno 1,8 milijona prebivalcev.
s kom drugim.
Šok na WC-ju
Kljub temu da se Arabke zakrivajo od lasišča do gležnjev, tako revne kot najbolj bogate, pa to nikakor ne pomeni, da ne poznajo mode ali da se ne ravnajo po njej. Nasprotno - v tem gotovo prekašajo večino Evropejk.
Vas zanima, kako to odkriti? Žal imajo to možnost le ženske in ne moški. Potrebno je imeti le nekaj sreče in - ženski WC, po možnosti v kakšnem dobrem hotelu. Klic narave je pač pri vseh enak. »Prav zanimalo me je, kako bo to storila ena izmed Arabk, ko je v svoji halji stopila v toaletne prostore. Ravno sem si umivala roke in nalašč počela to brez konca, da bi videla, kaj se bo zgodilo. Malo je počakala, potem pa si je snela haljo in feredžo. Skoraj me je zadela kap, saj je pod »rjuho« - tako pravim tem njihovim oblačilom - nosila zadnji Diorjev kostumček z mini krilom, ki stane minimalno pol milijona tolarjev. Bila je neverjetna lepotica, s popolnim telesom in dolgimi valovitimi črnimi lasmi. Ko je v ogledalu ujela moj šokiran pogled, se je le malo nasmehnila,« je svojo izkušnjo povedala naša vodička Suzana.
Lepota Arabk je - na žalost ali na srečo - namenjena le možu in najožjim sorodnikom. Drugačna vzgoja in miselnost pač. In zakaj ne? Veste, kako pravijo Arabci svojim ženskam in kako Evropejkam? Arabke so kot zaprta pisma - njihova vsebina je dostopna in namenjena le (enemu) naslovniku. Evropejke pa so kot kartice oz. razglednice - tudi če je na njih zapisan naslovnik, njihovo vsebino lahko gledajo in preberejo vsi ^
Nadaljevanje prihodnjič.
SM
zakonskega partnerja. To je v prvi vrsti domena oz. posel staršev bodočih mladoporočencev. Mlada dva si sicer lahko izmenjata kakšen pogled in preko raznih »kanalov« (mišljeni so bratje) dasta vedeti, da sta si všeč, dokončen blagoslov pa dajo starši. Kakšnih randijev in ukradenih poljubov si ni mogoče niti zamisliti, saj je strogo prepovedano vsako shajanje v dvoje kjerkoli že. Možnost skupnega sprehoda dveh zaljubljencev je dana le z uradno zaroko, ki jo predstavlja podpisan dokument, v nasprotnem primeru pa je deklica, ki si upa zgolj spiti čaj s svojim izvoljencem v dvoje, najsi bo to v kavarni ali doma, ožigosana kot kurba. To sicer ne pomeni, da se mlada, ki se pripravljata na poroko, sploh ne smeta srečati ali videti, toda takšno srečanje mora obvezno potekati v družbi sorodnikov in brez dotikanja.
Tako zelo nemočne, kot
izgleda na prvi pogled, pa islamke vseeno niso. Obstaja namreč zelo enostaven in dober recept, kako se znebiti neželenega ženina. Preden se namreč starši obeh dokončno dogovorijo za poroko in doto, se mora bodoča nevesta ob obisku ženinove družine izkazati za odlično gospodinjo ter jih postreči z jedmi, ki jih zna pripraviti. In če ji pač ženin ni pogodu, pripravi vse jedi tako, da so neprebavljive, povrhu pa je pri postrežbi tako nerodna, da več pristane na oblekah gostov in po tleh kot na mizi. Menda je to odlična (in preverjena) metoda, ki bodočega tasta in taščo prepriča, da izbrana nevesta nikakor ni primerna za njihovega sina ter da poroka odpade ^ Po drugi strani pa ločitev zakoncev ni nobena velika stvar, okrog katere bi se dvigoval prah. Če ženska pač ni zadovoljna s partnerjem, se loči in brez vsakih težav ali ožigosanja poroči
Foto: SM
Hajdina • Še o 7. občinskem prazniku
Priznanja za urejeno okolje in športne dosežke
Na osrednji prireditvi ob 7. občinskem prazniku občine Hajdina, slovesnost je potekala v šotoru pred občinsko stavbo, 12. novembra, so poleg občinskih priznanj in priznanja župana podelili tudi priznanja oziroma pokale najboljšim športnikom, ekipam in posameznikom ter priznanja za urejeno okolje.
Priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost je letos pripadlo vaški skupnosti Slovenja vas, naselju na obrobju občine Hajdina. Naselje je precej razvejano, lepo urejeno in obogateno z nasadi cvetja in zelenja. Krajani skrbno urejajo svoje domove in okolico. Pri tem jih druži geslo »Vsak dela zase, vsi skupaj za celo vas«. Pohvalijo pa se lahko tudi z razvejanim društvenim in
družabnim življenjem. Zelo aktivno je gasilsko društvo, Športno društvo, sekcija kolesarjev, ženske s svojim delom bogatijo Društvo žena in deklet občine Hajdina. Več pa želijo narediti na področju ljubiteljske kulture. Vaški odbor skrbi za sodelovanje med občino in vasjo. Zelo ponosni pa so na svojo cerkev, podružno cerkev Marijinega vnebovzetja sredi vasi in vsakoletno
vaško žegnanje, 15. avgusta. Bronasto vrtnico so podelili družini Žumer iz Hajdoš 69 za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družini Petek iz Gerečje vasi 19/b srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo pa je prejela družina Kosar-Her-nec iz Zgornje Hajdine 42/a. Družina Zelenko-Hasenmali iz Skorbe 27 je
Ormož • Pestro obmartinovanjsko dogajanje
Za mirno spanje
V petek, 4. novembra, je poslovne prostore Zavarovalnice Maribor ob začetku tedna mar-tinovanja v Ormožu zapolnila množica obiskovalcev. Tokrat je bila otvoritev razstave zelišč in izdelkov iz ličja, razstavljata pa Marija Horvat, izdelovalka domače obrti izdelkov iz ličja, in Irena Lenič, zeliščarka.
Kot je v svojem nagovoru dejala Irena Lenič, imata zavarovalništvo in zeliščarstvo veliko skupnega, oba med drugim skrbita za zdravje in mirno spanje ljudi. Delovanje obeh razstav-ljavk je povezano z naravo, s preprostostjo in obe trdno verjameta v eno: če nekoga v življenju nujno potrebuješ, ti bo prišel nasproti. Čist in pošten odnos do narave je za obe zakon obstoja.
Številni obiskovalci so bili pogoščeni z doma pečenim kruhom iz pire in namazom iz soje, domačim drobnim pecivom, sadnim kruhom ter zeliščnim čajem, sladkanim z medom. V kratkem kulturnem programu so obiskovalcem segli do srca pevci skupine Zrelo klasje iz Ormoža z ljudskimi pesmimi. Razstavljavka Marija Horvat je med drugim povedala eno izmed svojih pesmi.
Marija Pongračič
prejela priznanje za vzorno urejeno kmetijo, gostilna Rajh iz Dražencev 96 pa priznanje za vzorno urejen poslovni objekt.
V počastitev 7. občinskega praznika so v občini Hajdina izvedli tudi vrsto športnih tekmovanj. V organizaciji Golf kluba Ptuj je potekalo tekmovanje v golfu. Pri moških (neto) je zmagal Franjo Plavec z 39 točkami, drugi je bil Branko Šmigoc s 34 točkami, tretji pa Ljubomir Kampl z 32 točkami. Pri ženskah (neto) je zmagala s 33 točkami Mira Kampl, druga je bila s prav tako 33 točkami Tanja Bedrač, tretja z 31 točkami pa Angela Cartl. V skupini DI DO neskončno je Urška Glažar dosegla 7 točk, Marjana Glodež 3 in Iris Mlakar 3 točke. Tekmovanje v tenisu je organiziral Tenis klub Skro-ba, pri starejših pionirjih je zmagal Nejc Ogrinc, pri mlajših dečkih Tilen Abraham, pri mlajših deklicah Katja Bedrač. Pri dvojicah sta bila prva Tomaž Štafela in Gregor Tkalec, druga Srečko Glodež in Martin Šlamberger. Strelsko društvo Hajdina je izvedlo
tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Prvi je bil Stanislav Zupanič s 158 točkami, Primož Turnšek je s 150 točkami zasedel drugo mesto, Franc Turnšek pa je bil s 136 točkami tretji. Športno društvo Hajdina je organiziralo tudi tekmovanje v namiznem tenisu, zmagal je Davorin Zupanič, drugi je bil Drago Klinc, tretji pa Sandi Mertelj. Prvič so organizirali tudi tekmovanje v šahu, izvedlo ga je Športno društvo Gerečja vas. Zmagal je Karl Fridl, drugi je bil Stane Po-žgan, tretji pa Jože Verdenik. Športna zveza Hajdina je izvedla tekmovanje v malem nogometu za mladince, veterane in člane. Pri mladincih je zmagala ekipa Gerečje vasi pred ekipo Hajdoš in Dražencev, pri veteranih so slavile Hajdoše, druga je bila ekipa Skorbe, tretja pa ekipa Gerečje vasi, pri članih je bila najboljša ekipa Gerečje vasi pred Hajdino in Slovenjo vasjo. Najboljše bodo na dobro igro v športnih tekmovanjih ob 7. prazniku občine Hajdina spominjali pokali.
MG
Priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost je letos pripadlo vaški skupnosti Slovenja vas.
V novo leto - s Sončkom
Jesen počasi prehaja v zimo in čas je, da razmislimo, kje in kako bomo preživeli najdaljšo noč v letu. V agenciji Sonček vam tudi letos nudimo pestro izbiro novoletnih potovanj in izletov. Izbirate lahko med potovanji z letalskim ali avtobusnim prevozom, nudimo pa vam tudi številne aranžmaje v hotelih in apartmajih ob morju ter v izbranih termah.
Naštevanje vseh možnosti, ki so na voljo v naši agenciji, bi bilo predolgo, zato smo se odločili, da vam predstavimo le nekaj večdnevnih avtobusnih potepanj. Ob že skorajda klasičnih večdnevnih potovanjih in praznovanjih novega leta v Rimu in Parizu smo letos pripravili tudi silvestrovanje ob Blatnem jezeru. Ogledali si boste najstarejše in najlepše turistično letovišče Balatonfured, Tihanyski polotok ter obiskali jezero Hevizo, največje zdravilno jezero v Evropi, kjer bo tudi možnost za kopanje. Novo leto pa lahko dočakate tudi v Beogradu, Dubrovniku, Neumu in Črni gori.
(S Predvsem slednja dva programa
sta obogatena s številnimi izleti, ki so že vključeni v ceno, poskrbljeno pa je tudi za zabavo v najdaljši noči v letu.
Zima je v Dalmaciji (4 dni, 49.990 SIT) veliko bolj mila kot pri nas, tako je tudi novoletni čas primeren za odkrivanje zanimivosti in lepot, tako naravnih kot kulturnozgodovinskih. Ves čas bivanja v Dalmaciji bo izhodišče za izlete Neum, sodobno turistično mestece na obali Bosne in Hercegovine. Najprej nas bo pot vodila do mesteca Ston, ki mu pravijo tudi mali Dubrovnik. Znan je predvsem zaradi svojega obzidja ter starega mestnega jedra, pa tudi zaradi velikih gojišč školjk in solin. V Stonu se boste lahko prepričali, da so Dalmatinci izredno prijazni in gostoljubni ljudje. Odpravili se bomo tudi v notranjost, vse do Mostar-ja. Most, po katerem je mesto dobilo ime, je bil žal med zadnjo vojno porušen, vendar so ga v zadnjih letih obnovili, tako da ponovno krasi mesto in mu daje svojevrsten pečat. Po obisku Tu-
rške hiše in džamije bo še dovolj časa za sprehod, kavo ali baklavo. Ob povratku proti Neumu bomo obiskali tudi romarsko središče -Medjugorje. Seveda obisk Dalmacije ne bi bil popoln brez obiska Dubrovnika. Po mnenju poznavalcev predstavlja Dubrovnik vrhunsko sintezo naravnih lepot in tega, kar je ustvaril človek. To mesto-muzej je ohranilo skorajda nedotaknjeno podobo mesta, kakršno je bilo v 15. stoletju.
Zaradi velike priljubljenosti in velikega števila zadovoljnih gostov v preteklih letih smo tudi letos organizirali silvestrovanje v Črni gori (5 dni, 44.900 SIT). Bivanje smo, tako kot je to že v navadi, popestrili z dodatnimi vsebinami - številnimi izleti, ki nam približajo lepote Črne gore. Tako si bomo ogledali 600 let staro mestece Herceg Novi in Budvo ter se sprehodili do Sv. Štefana. Povzpeli se bomo tudi nad Boko kotorsko, najjužnejši evropski fjord in (če ne bo snega) obiskali Cetinje, staro glavno mesto Črne gore. Ustavili se bomo
tudi v Njeguših, rojstni vasi Petra ll. Petroviča Njegoša, ki je svetovno znana po njeguškem pršutu in siru - seveda se bomo o tem prepričali tudi sami.
Dalmatinci, Srbi in Črnogorci niso le dobri gostitelji, temveč so
znani predvsem po tem, da znajo pripraviti zares temperamentne zabave, na katerih se običajno pleše do zgodnjih jutranjih ur. Podrobnejši programi novoletnih potovanj in izletov vas čakajo v poslovalnicah agencije Sonček v
Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Murski Soboti in Velenju, lahko pa pokličete tudi klicni center na telefonsko številko 080 19 69. Programe si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.sonchek.si.
Kuharski nasveti
Martinova pojedina
Martinova pojedina je ostala vse do danes tradicionalna, z manjšimi spremembami in dodatki. Morda je letos edino nekoliko neugodno, da vstajamo pri pečeni perutnini. Tako so si tisti, ki s tem nimajo težav, to pripravili, vsi ostali pa ste lahko perutnino nadomestili s svinjino. Pri prilogah se smernice niso spremenile, ponudimo priloge iz živil, ki so v tem času na razpolago - od krompirjevih prilog, prilog iz kislega zelja in svežega zelja ter mlincev in trgancev, da nas v hladni dneh nekoliko ogrejejo. Prav tako ne smemo pozabiti, da lahko kot prilogo pripravimo tudi kruhove cmoke ali kruhove štruklje.
Če želimo za prilogo nekaj posebnega, lahko pripravimo kostanjeve priloge, kot so kostanjev pire ali kostanjevi štruklji, dušena jabolka polnjena s suhim sadjem ali kostanjevim nadevom ali preprosto skuhamo zimske hruške. Lahko pa kostanje uporabimo za okusne sladice, ki jih lahko pripravimo tudi iz drugega lupinastega sadja, kot so orehi in lešniki. Tako lahko pripravimo okusne kostanjeve rezine ali orehove rezine ali kostanjevo potico. Za pravo martinovo pojedino pa lahko pripravimo tudi domači kruh z ocvirki, ki ga za boljši okus potresemo s svežimi ocvirki.
Vedno poiščemo kvalitetne gosi, take, ki tehtajo od 2 do 3 kilograme in zadostuje za 6 do 7 ljudi. Po kakovosti so gosi veliko bolj različne kot druga perutnina. Pomembni znamenji kakovosti sta bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejših gosi je precej trdo in po barvi še temnejše kot sicer. Maščobo iz trebušne votline pred peko odstranimo in v odprtino nadevamo različne dodatke, s katerimi izboljšamo
Mokri smrček
Odgovor: Bolezni prostate so pogoste predvsem pri starejših samcih, tj. po 8. letu
okus gosjega mesa. Tako lahko v trebušno votlino nadevamo manjša cela jabolka, suho sadja, kot so krhlji hrušk in suhe slive, v odprtino pa lahko nadevamo tudi surove olupljene kostanje, korenje, čebulo in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo pri roki.
Okusno in bogato martinovo pojedino lahko pripravimo tudi iz svinjine. Spečemo sočno mrežno pečenko, del stegna torej začinimo s soljo, mleto kumino, sesekljanim česnom, lovorom, dodamo krhlje limone in zavijemo v mrežico. V pekaču, kjer pečemo pečenko, lahko za boljši okus dodamo krhlje svežih jabolk in kakšno suho slivo. Po peki omenjeno sadje prepasiramo in ga v manjši količini dodamo klasičnemu krompirjevemu pireju in dobro premešamo. S tem pire odiša-vimo in mu izboljšamo okus. Lahko pa sadno kašo dodamo mlincem oziroma mlince zabelimo z mešanico soka pečenke in z zmehčanim sadjem.
Pripravimo pa lahko tudi svinjske rulade, in sicer tako, da meso napolnimo s suhim sadjem, kostanjevim pirejem, slanino in jajčno omleto, prav tako zavijemo v mrežico in pečemo kot klasično pečenko.
Od začimb in dišav lahko prav tako uporabimo kla-
Obolenje prostate
Vprašanje bralca Mira iz Ptuja: Doma imamo psa, starega 9 let. Zadnje čase opažamo, da ima težave pri iztrebljanju. Veterinar nam je kot možen vzrok omenil povečano prostato. Ali lahko psi zbolijo na prostati in kako pomagati? Hvala za odgovor.
starosti. Pri povečani prostati (hyperplasia prostatae) nastopijo težave pri izločanju
sične začimbe ali okus rahlo popestrimo z vejico timijana, lovorom, sesekljanim peterši-ljem. Zraven tako okusno pečene svinjine ponudimo različno zabeljene mlince, ki jih nekaj časa namakamo v vreli slani vodi ali jih prelijemo z vrelo vodo. Zabelimo jih lahko s sokom, ki se je nabral pri peki pečenke ali posebej stopimo manjšo količino zaseke in jih prelijemo. Zabelimo jih lahko tudi s prevreto kislo smetano, ki jo rahlo solimo, po potrebi popramo in po želji potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom.
Zmehčane mlince pa lahko ponudimo tudi nekoliko drugače. Poparjene popolnoma odcedimo, jih grobo sesekljamo in jim dodamo na pol kilograma 2 do 3 razmešana jajca, malo kisle smetane, na male kocke narezano in prepraže-no slanino brez maščobe. Če je zmes preveč tekoča, dodamo še malo drobtin in nato iz mase oblikujemo podolgovat debelejši svaljek, ki ga damo na pomokano krpo ali pomaš-čeno folijo, nato zavijemo. Če smo zavili v krpo, povežemo s kuhinjsko nitko in tako pripravljene mlince v vreli slani vodi kuhamo 5 minut. Še vroče odvijemo, narežemo na rezine
urina in blata. Živali se pogosto napenjajo, zaradi česar se lahko pojavi perinealna hernija. Vzroki za povečano prostato so predvsem motnje v izločanju spolnih hormonov (androgeni, estrogeni).
Povečano prostato se da ugotoviti s tipanjem preko črevesne stene ter z ultrazvočno preiskavo. Nekateri avtorji navajajo terapije s spolnimi hormoni. Danes večinoma živali, ki imajo povečano
in prav tako ponudimo zraven pečenih mesnih martinovih dobrot.
Brez sladkega dodatka na martinovo praznovanje prav tako ne gre. Tako pripravimo slaščice, pri katerih uporabimo kostanje in orehe. Kostanjevo rezino pripravimo tako, da spečemo nekoliko debelejši navadni biskvit in ohlajenega prerežemo po dolgem na polovico. Posebej pripravimo kremo, tako da penasto umešamo maslo ali margarino. Na pol kilograma masla dodamo še 10 dekagramov sladkorja v prahu in 2 do 3 žlice ruma, nato po žlicah dodajamo pretlačene in kuhane kostanje. Kostanjev uporabimo toliko, kot smo vzeli masla ali margarine. Preden s kremo premažemo biskvit, ga dobro navlažimo z mešanico ruma in vode, nato na tanko premažemo s kislo smetano in prekrijemo z drugo plastjo pečenega biskvita in po vrhu prelijemo s čokoladnim prelivom. Tako pripravljeno kostanjevo rezino postavimo vsaj za pol ure v hladilnik, nato jo narežemo na rezine, po vrhu dekoriramo s smetano in kostanji ter ponudimo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
prostato, kastriramo, terapijo podpremo z ustreznimi antibiotiki ter dietno prehrano. Pri hrani svetujemo otrobe, ovsene kosmiče, riž, kuhano zelenjavo ter meso. Izogibamo se mastni hrani, kostem in drobovini. Živalim omogočimo zmerno gibanje. V primerih nastanka perinealne kile, le-to kirurško saniramo.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
9 02/771 00 82
V vrtu
Vrt pred bližajočo zimo
Sivi novembrski oblaki vse pogosteje prekrivajo jesensko vedrino, z drevnin in grmovnic odpada še poslednje listje, doslej zeleno bivalno okolje se je odelo v jesensko sivino, po čemer se že čuti bližajoči vonj po zimi, ko bo potrebno vrtno rastje zavarovati pred poškodbami, ki jih s seboj prinašajo izredne zimske vremenske razmere.
V SADNEM VRTU še lahko sadimo sadike sadnega drevja in grmovnic, dokler so za to opravilo primerne talne in vremenske razmere in ne zmrzuje zemlja. Ni pa uspešnost sadjarjenja v domačem sadnem vrtu odvisna le od časa in načina sajenja, marveč nanjo vplivajo mnogoteri naravni dejavniki s trajnim vplivom skozi vso življenjsko dobo drevesa. Pri nadomestnem sajenju je odločitev toliko lažja, ker se v mnogočem ravnamo po minulih izkušnjah. Zahtevnejši pa je pristop k povsem novi posaditvi sadnega vrta, kjer trajnost in uspešnost sadjarjenja nista odvisna le od namena rabe in oblike nasada, marveč upoštevanja vseh botaničnih lastnosti in rastnih zahtev izbranih sadnih vrst in sort, ki morajo biti zagotovljene na novem rastišču. Kako pomembno je pri sadnem izboru in posaditivi sadnega drevesa upoštevati njegove botanične lastnosti in dejavnike rastišča, je vse pogostejši pojav zrnavosti plodov. Zrna-vost plodov, ki je najpogostejša pri peškarjih - hruškah in kutinah - ni sadna bolezen marveč fiziološki pojav kot splet okolnosti, ki izhaja iz dednih lastnosti žlahtnih sadnih sort in vpliv tistih dejavnikov na rastišču, ki so v pomanjkanju. Pri rasti in razvoju plodu se proti peš-čišču tvorijo trdna zrna, ki se v času zorenja plodu sklenejo v kamnite trdne strdke do stanja, da so plodovi v svežem stanju neužitni ali uporabni le še za predelavo. Hruškovi sorti viljamovka in boskova steklenka sta po svojih dednih lastnostih dojemljivi za tvorbo zrnatosti, nato pa imajo še vpliv tla in klima, podlaga, velikost plodov, neusklajenost hranil v tleh, pomanjkanje bora in magnezija, poškodbe plodov po toči in viharju, vbodu insektov prenašalcev virusnih bolezni, vzgoji in negi ter drugih dejavnikih.
V	OKRASNEM VRTU še slednjič pograbimo trato, ki jo je prekrilo odpadlo listje z drevnin, po potrebi pa opravimo še košnjo, ker se je trava v ugodnem jesenskem času obraščala. Če je prerasla 5 cm v višine, obstaja nevarnost, da pod snežno odejo poleže in se je loti listna plesen. Nove posevke trate, zavarovane z vrteksom za boljšo kaljivost, zadrževanje talne vlage ob kalitvi in varovanje travnega semena, da ga ne pozobljejo ptiči, odkrijemo, ko so že dobro ozeleneli, da posevka ne ovira pri nadaljnji rasti. Vrtnicam nekoliko prikrajšamo daljše poganjke in cvetna stebla, koreninski vrat pa vsaj 15 cm visoko osipljemo s presejano kompostovko ali listnim drobirjem, da spodnje brste zavarujemo pred pozebo. Pripravimo se na pričakovani prvi sneg, da zavarujemo zimzelene okrasne grmovnice pred poškodbami, ki jih povzroča vsled svoje teže.
V	ZELENJAVNEM VRTU še poberemo ali primerno zavarujemo tiste vrste zelenjadnic, ki bi jih utegnil poškodovati prvi sneg in pozeba, ki bo temu sledila. Endi-vijo spravimo v zaprte prostore ali prekrijemo s plastično folijo nad loki, ki pa jih je potrebno redno zračiti, ker se pod folijo kondenzira vlaga. Ob jesenski globoki obdelavi gredic je pravi čas za uporabo kemičnega pripravka volatona, da zemljo razkužimo in uničimo talne škodljivce. Volaton je strupen in se med vegetacijo ne uporablja.
Miran Glušič, ing. agr.
m 11-2111
18-Petek	19-Sobota	20-Nedelja	21-Ponedeljek
22-Torek	23-Sreda *	24-Četrtek #	
Kdaj bomo lahko šli v osebni stečaj
1. del
Vse, ki so na trgu in so udeleženi v različnih vlogah v podjetniški igri, ogrožajo drugi, boljši igralci z odvzemom premoženja, s čimer sta lahko ogrožena njihova eksistenca in dostojanstvo. Po izgubi premoženja je fizični osebi treba zagotoviti dostojno življenje, zlasti starejšim.
Z novim zakonom je potrebno preprečiti poplačilo le agresivnim upnikom, ker tisti manj agresivni niso poplačani, ker jim agresivni zarubijo premoženje dolžnika. Skrbnik za dolžnika Postopek oprostitve dolga je praviloma ugodnejši kot dosledna izvršba dolžnika. V izvršilnem postopku zakon določa premoženje, ki ga ni mogoče rubiti, v drugem primeru pa sodišče določa, kolikšno premoženje dolžnik potrebuje ne le za preživetje, temveč tudi za poplačilo dolgov v določenem roku. Sodišče določi tudi zaupno osebo, ki nadzoruje delovanje in razpolaganje s premoženjem dolžnika. Ta oseba mora enkrat ali večkrat na leto sodišču poročati o ravnanju dolžnika in njegovem prizadevanju, da poplača svoje obveznosti.
V nekaterih državah mora dolžnik, če sploh ne more plačati dolga, plačati simbolično vrednost (nekaj evrov na teden). Za vse ureditve je značilen rok (od tri do sedem let), v katerem mora dolžnik skrbeti za plačilo dolgov, da bi bil po izteku roka oproščen vseh drugih neplačanih obveznosti. Na teden tisoč tolarjev Pri pisanju našega zakona bi bilo treba odgovoriti na kar nekaj vprašanj. Šime Ivanjko s pravne fakultete predlaga naslednje rešitve: treba je opredeliti, kdaj se kot dolžnik ne šteje fizična oseba, ki ima denimo manj kot milijon tolarjev dolga in ne more začeti postopka za oprostitev dolga; če dolžnik nima sredstev za poplačilo, določi simbolični znesek, ki ga mora plačevati mesečno, denimo tisoč tolarjev; minimalni rok, denimo tri leta, in maksimalni rok, sedem let, za odplačevanje dolga.
Kaj mislite, kaj bi bilo najboljše za nas? Več dolgov ali več privarčevanih sredstev?
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLUŠAJTE MS MimilNETlJ!
RADIOPTUJ MrUtte
32k Tune Ini www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Kozorog - moder poslovnež
(22. december - 20. januar)
Deseto zodiakalno znamenje se imenuje Kozorog. Njegov vladar je Saturn, zato so to ljudje, ki slovijo po resnosti, doslednosti, natančnosti in ambicioznosti. Držijo se starega in preizkušenega in so zaradi tega tradicionalni. V življenju imajo cilje trdno postavljene in kmalu začnejo osvajati vrhove. Seveda pa pri njih gre to po principu: »zrno na zrno pogača in kamen na kamen palača«. Slovijo po veliki meri zdrave pameti in objektivnosti. Strmijo po zvestobi in globoko v sebi so zelo nežni, občutljivi in rahločutni in vendarle tega ne gre kazati
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
svetu in zaradi tega to skrijejo za masko togega in hladnega videza. Večkrat so razpeti tako med službo kot tudi družino. Seveda pa se obema posvečajo s čutom odgovornosti in veliko jih najprej stopi in okusi slavo poslovnega sveta in šele nekoliko kasneje ustvarijo dom in družino. Zelo radi se držijo pravil in so od časa suženj le-teh. Imajo pa v roki rešitev, in to je humor, z njim lahko užalijo, čeprav pa niso nikoli neokusni. So potrpežljivi in znajo čakati, kajti zavedajo se, da se krog sreče obrača in da bodo nekoč tudi oni na vrhu. Discipliniranost je lastnost, ki jim pomaga in je skriti adut, ki ga po potrebi potegnejo iz rokava. Večkrat pa se v besedah in pogovorih sliši uraden ton in skoraj brezkompromisnost. So pa zelo strogi, tako do sebe kot tudi do ljudi, ki jih obdajajo. Znajo pa se učiti tako na svojih kot tudi tujih napakah. Možno je, da jih spremljajo tudi določeni strahovi in omejitve, o tem pa se morajo pogovoriti in tako jim je lažje. Le s težavo pa se spremenijo, kajti tisto, kar jim je všeč, je sveto in za korake, majhne in velike, potrebujejo kar nekaj časa. Mali Kozorog že relativno zgodaj kaže svoj ponos, je pa priden in ubogljiv otrok. Na svoje starše so izjemno ponosni, resnično pa je, da že od malih nog potrebujejo varnost in da so v svojem bistvu konvencionalni. Starši ne smejo biti pre-
strogi, saj se že od malih nog zavedajo odgovornosti, pač pa je zelo spodbudna pohvala in priznanje. Tipična lastnost tega znamenja pa je, da se dobro učijo na napakah, tako svojih kot tujih in jih zlepa ne ponavljajo.
Sposoben skrbeti sam zase, v objemu partnerja
Kozorogi so ljudje varnosti in zaradi tega jih strese mraz, ko pomislijo, da bi živeli v revščini in imeli lastne otroke v kakšni podrtiji. Zaradi tega odlašajo s čustvi in pridno služijo denar, da si uredijo svoj dom - kar je včasih precej pozno. Navadno izberejo partnerja, ki je v nekem smislu podoben njegovim staršem in ga tako ali drugače neguje. Seveda pa so tudi sami sposobni skrbeti zase. Svoja čustva izražajo s težavo in potrebujejo čas, da lahko zaupajo. Ko spoznajo, da so tega vredni, lahko ljubijo, tako s srcem kot dušo. Kot starši so strogi in nemalokrat povzdignejo glas, seveda če ni vse tako, kot mora biti. Dobro pa je, da včasih lastnemu otroku namenijo nekaj ljubezni, prostega časa in pogovorov.
Distanciranje do sodelavcev
V poklicnih vodah se hitro znajdejo in se vsakega dela lotijo odgovorno in z zavestjo, da je le-to potrebno opravljati na vesten način. Zadovoljni so, če imajo svoj prostor, lastno pisarno in da se distancirajo od sodelavcev. Včasih jim nasvet pride prav in tudi poslušati ga marajo. Seveda
Svetovanje za otroke in mladostnike
Naše misli vplivajo na
V'	V^ ■■ ■ ■ ■ ■
naše počutje in dejanja
»Mislim, torej sem.«
Z našimi mislimi usmerjamo svet. Kako čudno in hkrati preprosto se to sliši. Kdor bo pomislil, ja, saj se vse vrti okrog naših misli, bo imel prav. Kdo drug pa bo rekel: »Saj jaz nič ne morem narediti za svet.« Spet drugi bo imel prav. Vsak posameznik ima svoj prav. Zakaj? Zato, ker s svojega stališča tako vidi in nihče drug se ne more postaviti v njegovo glavo ter videti, kaj je v ozadju. Prav gotovo ste že večkrat slišali: »Misli pozitivno in zgodilo se ti bo«, prav tukaj tiči bistvo, da je vse v naših mislih. Vendar ni dovolj, da samo mislimo pozitivno. Naša notranjost nas večkrat zavede in nam takoj, ko pomislimo na neko stvar, pozitivno vrne: »Kaj pa če ni tako, kaj če ni to res?«. Prav zaradi teh dveh misli ali pa še več potem ne udejanjimo pozitivne misli. Pa si rečemo: »Ja saj sem mislil pozitivno, kasneje pa se mi to ni zgodilo.« Da, vendar smo pozabili na tisti drobni glas, ki pa je bil dovolj prodoren, da nas je premagal: Kaj pa če ni res? Ne smemo pozabiti, da je pozitivno mišljenje samo premalo.
Ko se nam utrne misel, moramo za njo iti, vsa svoja bodoča dejanja morajo stremeti za to pozitivno mislijo, šele tedaj se nam bodo lahko uresničila. Med to potjo pa bo seveda še mnogo vmesnih misli in glasov, ki nam bodo govorili, kako tega ne moremo uresničiti. In če bomo podlegli tem mislim samo za trenutek, nas bodo usmerile na drugo pot in že se bo preoblikovala naša usmerjenost, ne bomo več šli za svojo pozitivno mislijo, temveč za mislijo, ki se nam je vrinila za tem, pa je nismo uspeli prepoznati, ker je bila močnejša od nas.
Človek, ki bo rekel, da nič ne more narediti za svet, bo zopet imel svoj prav. On prav gotovo nič ne bo naredil, saj je to že povedal. S svojo mislijo nam je izrazil to, kar je - nič ne more narediti, ker tako pač misli in tako bo deloval. Na svetu je določeno število ljudi. Vsak trenutek se število prebivalcev spreminja. Nekaj se jih rodi, nekaj jih umre. Če ne bi bilo nas, bi se številka spremenila, bilo bi drugače. Zakaj potem mislimo, da mi ne mo-
Duševno zdravje
Mladoletni sin popiva s prijatelji
Janeza zanima, kako bi svojemu sinu dopovedal, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju in vodi v pogubo. Sin je star 17 let, s svojimi sošolci pogosto popiva. Takšno vedenje se njemu in njegovim prijateljem ne zdi sporno, saj kot pravijo, večina občasno popiva. Tudi v šoli je popustil. Prosi za nasvet.
Težko je verjeti, da bi Janezu uspelo sinu to dopovedati. Privzgajanje družinskih vrednot se začne namreč zelo zgodaj v otroštvu, osnova pa je vedenje in ravnanje staršev ter seveda dejstvo, da se dejanja ne smejo razlikovati od besed.
Kar se tiče odnosa do alkohola, lahko mirno rečem, da v družini, kjer ni alkoholnih pijač in kjer nihče od odraslih družinskih članov ne uživa alkoholnih pijač, običajno prav tako nobeden od otrok, ne kot mladostnik in ne kasneje kot odrasla oseba, ne poseže po alkoholu.
Ponavadi je tako, otroci in mladostniki delujejo in se vedejo po vzoru odraslih, zanje pomembnih oseb (ponavadi staršev); zato če starši uživajo alkohol, ga tudi oni.
Ponavadi so to tudi mladostniki, ki so jim starši vedno vse dopuščali in se jim nikoli ni bilo potrebno za nič potruditi - vse so dobili takoj.
Mladostniki še nimajo dobrih samovarovalnih mehanizmov, zato morajo starši še vedno,17-letno dekle ali fanta, tudi kontrolirati vsaj občasno, imeti informacijo o mladostnikovi družbi ipd. Odhodi mladostnika od doma morajo biti dogovorjeni med mladostnikom in starši, časovni okviri in tudi vsebina nekako jasno določeni. To pa je možno le, če odnos med mladostnikom in starši temelji na medsebojnem zaupanju in obojestranski iskrenosti in nenazadnje tudi enakovrednosti v odnosu.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
pa jih to neznansko jezi, kajti menijo, da bi morali vse vedeti. To je neka samovolja, ki pa jo težko priznajo, v nekaterih bolj vidna in pri drugih počiva globoko v njih. Po statusni lestvici plezajo počasi in z denarjem delajo previdno - kajti ni dobro preveč zapravljati. Znajo pa graditi iz nič in pri tem lahko obogatijo. Varčujejo pa tudi še na stara leta.
Dobro pa jim dene sveži zrak in nikoli se ne smejo počutiti utesnjeno. Radi pa predvidijo spremembe in skozi to lahko načrtujejo in naredijo neko sintezo, kaj jih še čaka. Sprostitev iščejo dolgo časa in jo najdejo šele na starost - tedaj jim nekoliko popustijo zavore.
Tadej Šink,
horarni astrolog
remo nič narediti? Vsak posameznik je zase enkratna stvaritev, je individuum in od njega je odvisno, kaj bo naredil, kaj bo prebral, kam bo šel itd.
Ponavadi se naš delavnik ponavlja: vstani, pelji otroke v šolo, služba, hitro domov, kaj skuhat, malo poklepetat, gledat TV-nadaljevanko, na vrt ali v naravo, pogledat ali se učit z otroci in že je konec dneva in utrujeni od vsega, kar smo preživeli, se zleknemo pred TV. V poznih nočnih urah zaspimo. Zjutraj se komaj vstanemo, zato si moramo hitro skuhati kavo, da pridemo k sebi, potem pa se rutina dogaja naprej. Se dobro, da imamo koga v službi, da se lahko z njim pogovorimo, kako nam je hudo, kakšna krivica se nam dogaja, kaj je narobe doma, zakaj nas otroci jezijo ^ Ko smo doma, smo srečni, da smo se rešili te tečne službe, saj vsi samo nergajo, vse moramo narediti sami, pa še šef nas je nadrl. Se sreča, da imamo sosedo, ki ji lahko potožimo, kakšen je naš mož, v službi so vsi tako domišljavi, otroci se ne učijo ^ Tako je dan za dnem. Ste
kdaj pomislili, da bi lahko bilo drugače? Ne, saj to enostavno tako mora biti, ker se to tako vsem dogaja. Saj ni nič od nas odvisno, mi samo delamo to, kar je že delala naša mama, pa oče in tudi stric, pa so vsi nekako preživeli. Da, prav tu je poanta. Vsak nekako preživi, kako preživi, pa je odvisno od nas. Od nas je odvisno, kakšne volje bomo zjutraj, ko vstanemo, ne od tega, ali smo vstali z levo ali desno nogo. Od nas je odvisno, s kakšnim načinom bomo pozdravili zjutraj partnerja, otroke. Ali jih bomo sploh pogledali ali pa bomo preveč obremenjeni sami s svojimi težavami, ki nas »čakajo« v službi ali pa se jim bomo nasmehnili, se jim posvetili in tako tudi njim omogočili dober začetek dneva. Kakšen začetek, takšen konec, pravijo. Zakaj ne bi dneva pričeli z nasmehom, s pozitivno mislijo, da se nam bo danes zgodilo nekaj lepega, da za nas sije sonce, tudi če je morda trenutno skrito za oblaki? Vsaka misel nam lahko polepša dan, vsak nasmeh, ki ga podarimo drugemu, nas lahko spremeni, lahko pa spremeni tudi tistega, ki mu je bil namenjen. Imamo pa izbiro: lahko bo dan tečen, živčen in vsi ljudje okrog nas bodo negativni.
Če se prijazno nasmehneš človeku, ki je zaposlen s svojimi mislimi, ki nima »časa«, ker se mu mudi, bo mislil, da je z nami nekaj narobe, zakaj se nam ne mudi, zakaj mi nismo živčni?
Spet je odvisno od nas, našega vedenja, ali bomo sprejeli
turoben pogled ali pa si bomo dejali, saj je to njegova stvar, on živi svoje življenje in naj ga ima takšnega, kot ga želi. Vendar mu lahko s pravo besedo prijaznosti spremenimo mišljenje, da so vsi takšni, kot on. Pokažimo mu, da nam ni vseeno. Ko bomo drugi dan srečali takšnega človeka, ne bo nič drugačen. Mi smo lahko prijaznejši do njega. Mi mu lahko ponudimo prijazen nasmeh, dobro besedo, dve. Tretji dan se spet srečamo z istim človekom in, ko se mu nasmehnemo in začnemo z njim pogovor, je že malo bolj odprt, v njegovih očeh vidimo, da si tudi on želi pozornosti in da je njegova ihta odraz zaskrbljenosti in slabih pričakovanj. S svojo prijaznostjo mu lahko pokažemo, da vse le ni tako nujno, da se dajo nekatere stvari narediti na drugačen način. Ko začnemo drugače delovati, se tudi ljudje okrog nas ne morejo več počutiti tako utesnjene in svet lahko pogledamo v lepši luči.
Sprevidimo, da je samo od nas odvisno, kako bomo gledali na stvari, na ljudi, kaj jim bomo dali s svojim obnašanjem, kako bomo sprejemali vse.
Če tudi vi mislite, da se v vašem življenju lahko kaj spremeni, ne odlašajte, že danes je lahko dan lepši - samo dovolite si, da boste videli sonce, ki svoje žarke širi izpod oblakov.
Lepa beseda lepo mesto najde!
Milena Jakopec
mobi: 051 413 354
Info Glasbene novice
Tehnika danes omogoča ustvarjanje glasbe kar doma. Tu in tam me kdo preseneti s kakšno pesmijo, kije ekvivalentna svetovni glasbeni produkciji. Tako sem dobil tudi plesna komada dveh lokalnih DJ-ev in producentov, ki delata nedvomno dobro. To sta Tim, ki je naredil komad Your Love, in DJ D, ki je naredil komad Magic D. Pohvalno, ni kaj!
Beli kralj rap glasbe EMINEM bo 6. decembra potegnil črto pod svojim uspešnim delovanjem s kompilacijskim albumom Curtain Call. 65 milijonov prodanih plošč v zadnjih letih pripisujejo izvajalcu same "superlative" in številka se bo kmalu še drastično povečala tudi po zaslugi komada WHEN I'M GONE (****), v katerem je najboljši del osebno besedilo.
Eminemov prijatelj in resen konkurent je 50 CENT, kije zaigral v filmu Get Rich Or Die Tryin'. Curtis Jackson je temnopolto publiko osvojil s hitom In Da Club, medtem koje letos bil najbolj in s hitom Candy Shop. Srednje hiter valujoč ritem komad WINDOW SHOPPER (***) naredi bolj melodičen in manj agresiven. Pozitivna sprememba provokativnega raperja.
THE PUSSYCAT DOLLS so bile pred pevsko kariero priznane plesalke, ki so nastopale v raznih videospotih. Sekstet sladkih mačk je dvignil množice na noge z aktualno uspešnico Don't Cha, v kateri sodeluje tudi raper Busta Rhymes. Presenečenje je skupina naredila v skladbi STICKWITU (****), saj je le-ta soul baladno usmerjena in ima majhne r&b dodatke.
Ameriški raper Jay - Z je med zvezde popeljal karibsko mladenko RIHANNO z njenim poletnim novovalovskim hitom Pon De Replay. Izzivalna najstnica vztraja pri vročih groovy r&b ritmih tudi v komadu IF IT'S LOVIN THAT YOU WANT (***).
Kolumbijski as JUANES je skozi poletje vladal s hitom La Camisa Negra. Njegov največji hit v Latinski Ameiki je še zmeraj A Dios La Pido. Kuj železo, dokler je vroče, je znan pregovor, ki se ga drži tudi popularni pevec v atraktivnem latino komadu VOLVERT A VER (****) snetem z zgoščenke Mi Sangre.
GIRLS ALOUD so pop atrakcija in nosilke etikete "Girl Power", ki so jo v glasbo uvedle Spice Girls. Kvintet postavnih mladenk je v trenutku uspel v Veliki Britaniji s hitom Sound Of The Underground, saj je bil ta narejen po njihovi zmagi v oddaji pop idol. Njihov pop ni več popolnoma enostavna formula in komad BIOLOGY (***) nima komercialnega naboja.
Kopiranje glasbenih stilov je poznan pojem v glasbi, a britanski rockerji THE DARKNESS so malo po stilu kopirali Queene. Njihova rock himna I Believe In A Thing Called Love je v modi še dandanes, ko so nam pripravili novo ONE WAY TICKET (***), katere posebnost je ponovno cviljenje pevca in pravi retro rock stil.
MARK KNOPFLER je glavna "faca"zasedbe Dire Straits in zanimivo je, da bo v teh dneh izšla dvojna velika plošča The Very Best Of Dire Straits & Mark Knopfler. Ob delu v zasedbi je vrhunski glasbenik uspeval tudi kot solist in dodatek na kompilaciji bo umirjena rock ter country balada ALL THE ROAD RUNNING (****), ki jo izvaja v duetu z Emmylou Harris.
Škotski nogometaš ROD STEWART je v zadnjih štirih letih brskal po ameriški glasbeni zgodovini, saj je posnel albume klasičnih hitov iz 40., 50. in 60. let. Kup klasik prinaša tudi Thanks For The Memory in izstopajoča je nežna pop/rock priredba IVE GOTA CRUSH ON YOU(****), v kateri ob Rodu prepeva tudi diva Diana Ross.
Irska kultna izvajalka ENYA se je najbolj izkazala s skladbami Orionoco Flow, Book Of Days, Anywhere Is, Only If in May It Be. Popolno umirjenost in neverjetno izrazno moč pa prinaša še ena klasična pesem ARMANTINE (*****) z istoimenskega prihajajočega albuma.
David Breznik
, /7i \ \\\\\x »I
UNG UP - MadonnaW "v
v- X 2/-PUSK-ÎHE BUTTON - S ^ / / 3. YOU RAISE ME UP -
4. TRIPPING - Robbie Williams
5. DON'T CHA - Pussycat Dolls & Busta Rhymes '^Tí./FiRST day of my life - Melaine C^ 7. I'VE GOT A LIFE - Eurythmies . GETyYOUR^UMBÉR / sHAKE IT OFF . PRECIOUS - Depeche Mod
TRA VITA - Er
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
Kdo je glavna igralka v filmu V njenih čevljih?
K Î M vpraSaiue
in
Odgovor;_
Ime reševalca:. Naslov:_
O
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Darja Plajniek, Gorca 59 a, 2286 Podlehnik. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odbore poiljite do torka, 22. novembra, «a naslov: Badio-TednikPtuj, Raiieva 6,22S0 (za Irtfo).
Glasbeni kotiček
Neisha - Neisha
(2005 - Nika)
Ugasnite luči in zaplujte v glasbeno ekstazo komaj 23-let-ne Neže Buh oziroma Neishe. Še pred meseci množicam popolnoma neznana izvajalka je kilometrino nabirala, ko je sodelovala na projektih izvajalcev, kot so Terrafolk, Funtango, Big Foot Mama ^ Skratka, gre za šolano pianistko, ki je dolgo časa zorela na drugih projektih, a je s svojim prvencem Neisha presenetila prav vse. Vokalne sposobnosti so v razredu Norah Jones, Janis Joplin ali Joss Stone in energija v glasbi ni črno-bela, ampak je mavrično barvna. Polnost zvoka je na albumu zagotovil Dejan Radičevič - Daisy, ki je pri nas skoraj edini producent, ki ekvivalentno po kvaliteti sledi modernim svetovnim glasbenim trendom. Še več, navadno ima producent "jajca", da umetnikom dovoli izraziti svojo kreativnost, za kar je Neisha prava specialistka, saj v njeni glasbi prevladuje natančnost pri izvedbi skladb in mešanje čudnih glasbenih form. Pesmi imajo "prefinjene" osnovne slogovne glasbene nastavke, ki izhajajo
iz klasične glasbe in se nato pomešajo z zvrstmi, kot so pop, nu soul, jazz, adult rock, r&b in funk. Vznemirjenje se povečuje iz pesmi v pesem ter intimni stik drži poslušalca v napetosti skozi vso zgoščenko.
Pesimizem je značilen za pesem Slab dan, vendar gre za pesem polno preobratov v tekstu in "bluzenja". Interpretacija je vrhunska, enako pa velja tudi za godalno orkestralno popestritev soul in jazzy uspavanke. Dnevnik mlade glasbenice je kot odprta knjiga, a glavna posebnost njenih besedil je v tem, da je avtorica v svojih izjemnih besedilih uporabila le sedem vejic. Malo tu malo tam (na albumu je tudi angleška različica z naslovom Miles Away) je popolna intimna soul skladba, ki "diha" in bo dobila čez leta status slovenskega evergreena. Membrana na zvočnikih uživa enako kot poslušalec ob dinamični Planet za zadet (te pesmi bi bila vesela po moje tudi Joss Stone), ki ima pravi "groove" in iz poslušanja v poslušanje daje r&b in funky pravo dimenzijo
Filmski kotiček
V njenih čevljih
Črno in belo. Plus in minus. Sestra in sestra. Gotovo poznate kakšno tako zgodbo tudi vi. Ena oseba je lepa in ljubi zabavo, druga je malce manj vizualno privlačna, toda hudo inteligentna, resna, delovna. Sliši se preprosto, toda ko daš takšni dve osebi skupaj, se zaplete. Prej ali slej. In tako je tudi v filmu V njenih čevljih. Če še ne veste, kakšen je lahko vrhunec rivalstva med sestrama, je film kot nalašč za ogled. Pa tudi sicer - morda boste ob ogledu pomislili tudi nase in na svoj odnos do brata, sestre ^ Zakaj pa ne! Maggie igra vedno privlačna Cameron Diaz, drugo sestro, Rose, pa Toni Collette. Gospodični sta popolno nasprotje - od karakterja do izgleda. Medtem ko svetlolasa Maggie velja za zabavno lepotico, ki jo privlači predvsem zabava in v nobeni službi ne zdrži prav dolgo, je temnolasa
NAGRADNO
In Her Shoes
romantična drama Dolžina: 130 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Curtis Hanson Scenarij: Susannah Grant po romanu Jennifer Weiner Igrajo: Cameron Diaz, Anson Mount, Toni Collette, Richard Burgi, Candice Azzara, Brooke Smith, John Mastrangelo Sr. idr.
oziroma moč. Sila pozitivna zadeva je Le kaj se skriva in presega r&b kalupe. Klavirska mojstrica je poseben poudarek dala romancama Vsako popoldan in preprosti Najlepša pot (besedilo je sila srednješolsko v stilu, saj ljubezen je najlepša pot). Ritmično raznolikost predstavljata srednje hitra popevka Maš še kaj časa in razigrana pop pesem, pomešana s klasičnimi elementi, z naslovom Čarobni potep. Da je Neisha usmerjena v svet, dokazujejo tudi vrhunski dodatki v angleškem jeziku v komadih Straight To The Moon,
Movin' On, The Game U Play in The People We Are.
Baladne in živahne pesmi predstavljajo Neisho na albumu kot zrelo umetnico s točno določeno glasbeno potjo. Nenavadni pristopi, polno improvizacije, natančnost igranja in dober vokal so temeljni razlogi za nakup albuma Neisha. Še več, sploh ne dvomim, da vas glasba ne bi prevzela in da ne bi sami slišali še kakšne dodatne glasbene dimenzije na cool albumu! Vrhunsko in moderno! Priporočam.
David Breznik
Rose uspešna odvetnica, resna ženska, ki se namesto zabav najraje zapre med štiri stene svojega urejenega doma. Kako tudi ne, saj ima za razliko od lepe sestre težave s kilogrami. In kaj je za žensko hujšega od tega! Imata pa obe dami dve skupni stvari: nekaj DNK in pa strast za dragimi, modnimi čevlji. Ker pa Manolo Blahnik, ena najbolj priljubljenih znamk dragih čevljev (tudi gospodične iz Seksa v mestu jih obožujejo) ni dovolj za uspešno (sestrsko) zvezo, se seveda kaj kmalu zaplete in sestri se znajdeta na razpotju. Maggie je kot ljubljenček, ki ga posvojimo, ker je tako zelo ljubek, toda, ojoj, čez nekaj dni ugotovimo, da kaka, kjerkoli se mu zazdi _ Jah, kar
zanimiva primerjava. Ki seveda ob drugih tegobah žre resno Rose. Zgodba se začne zares, ko Maggie po naključju, ko brska med starimi rojstnodnev-nimi čestitkami svojega očeta, odkrije, da ima na Floridi davno pozabljeno babico Ello (Shirley MacLaine je odlična s svojimi gubami, kjerkoli se pojavi). Maggie se usede na prvo letalo in se babici, ki sicer živi v kompleksu za starejše občane, prežeta s krivdo zaradi smrti hčere, nariše pred očmi. Med ženskama se stkejo nevidne, že pozabljene vezi, ki začno razpletati cel klobčič zamer med Maggie in Rose. Tako kot je z
CID vabi!
odlično igro (predvsem različni izrazi v njenih očeh) očarala Shirley MacLaine, je tudi Toni Collette kot Rose briljantno odigrala svojo vlogo, sicer pa je tako ali tako v filmskih krogih poznana po tem, da z nobeno vlogo še ni kiksnila mimo oziroma še ni vzela nobene neprimerne vloge, ki bi njenemu statusu škodila. In še Cameron? Ah, Cameron je pa vedno Cameron ... Preprosta zgodba, v kateri bo marsikateri gledalec prepoznal odraz realnega življenja in medosebnih odnosov, sicer pa romantična drama, ki je vredna ogleda.
Grega Kavčič
ODPRTJE RAZSTAVE
petek, 18. novembra, ob 19. uri: Grafiti na platnih. Svoja likovna dela bo predstavil študent likovne umetnosti Martin Pintar iz Maribora.
SODELOVANJE S ŠOLAMI
torek, 22. november, ob 11. uri: Ptujski občinski otroški parlament. Zasedanje bo potekalo na temo TABUJI - PREPOVEDANE STVARI. Udeležili se ga bodo učenci in njihovi mentorji iz vseh petih ptujskih osnovnih šol, kot gost pa bo v razpravi sodeloval mag. Franci Prosnik, psiholog in direktor Svetovalnega centra za otroke, starše in mladostnike Maribor.
SKUPNOSTNO DELO CID PTUJ
V teku je cikel predavanj za starše na ptujskih osnovnih šolah, ki jih koordinira CID Ptuj. Vsa predavanja nosijo naslov Kako krepiti osebnost svojega otroka, namenjena pa so razvijanju pozitivne samopodobe otrok in mladostnikov v družinskem okolju. Predavanja izvajajo sodelavci Inštituta za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane. CID Ptuj je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. tel 02 780 55 40 in 041 604 778.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
SLADKOVOD-NAROPARSKA RIBA
Štajerski TEDNIK
PREDSTAVNIK PRAGMATIZMA
PREBIVALKA PRIMORSKE
VZROK
IVAN POTRČ
VLAGA, MOKROTA
OČRT, ORIS
ČLOVEK AVTOMAT
DRUGO IME ZA
ŠENTJANŽEV-
KO
OČE
RUSKI FILMSKI SNEMALEC (VLADIMIR)
ALENKA ZIDAR
GRŠKI BOG LJUBEZNI
JUŽ. AMER. INDIJ. PLEME
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC JAMES
MAJHNA NOČNA SOVA
VOTLA MERA
PISATELJ JOKAI
IZ DEBLA IZTESAN ČOLN, DEBLAK
MITOLOŠKI VELIKAN
PREMETENEC
PAZNICA V ZAPORIH
BAKER
KAREL OŠTIR
SAMEC SRNE
PREGIBNA BESEDNA VRSTA
SRBSKA F. IGRALKA
FIGURA PRI ČETVORKI
POLET, ZAGON
NAŠ SPIKER ČASL
NAŠA RADIJSKA ODDAJA
PISARNA, BIR0
IZ
BESEDE UDAR
PRODUKTI
AM. FILMSKI IGRALEC
FINSKI BIATLONEC
MEST V IRANU
RIŽEV LIKER
ČAS GONJENJA DIVJADI
OLGA KOROŠEC
PREJETA DOZA SEVANJA
KUB. POLITIK (RAUL)
JAP. SMUČAR (AKIRA)
ODPRTINA V STENI
VLADAR NA
ČELU MONARHIJE
AGITACIJSKA PROPAGANDNA IGRA
GORA V VIETNAMU
SLAP POD OKREŠLJEM
MAJDA ARH
DRAGO TRŠAR
KANOVO PODROČJE
NAJVEČJI OTOK NA JADRANU
IZ BESEDE SIT
NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA
Rešitev prešnje križanke: vodoravno: blestivka, repertoar, adapterka, Dif, AN, HR, AN, Lea, stalagmit, KB, sto, Orle, Israels, nesposobnost, Pirnik, Antisten, Berlusconi, Steno, ribon, Atta, GP, han, NT, crkotina, kot, uzanca, Akast, Ileana, Aarset, ort, Kizlir. Ugankarski slovarček: GLEASON = ameriški filmski igralec (James, 1886-1959); KOPI = mesto na severozahodu Irana; RAJALA = finski biatlonec (Reima, 1981-); RAINES = ameriški filmski igralec (Ron, 1949-); RAPOPORT = ruski filmski snemalec (Vladimir, 1907-1975); VIVARINI = beneški slikar (Antonio, 1415-1476); VRDIK = ljudsko ime za rastlino navadni kokoševec; VRSAJKOV = srbska filmska igralka (Milena, 1930-).
Zanimivosti
Tartuf prodali za rekordnih 95.000 evrov
Alba (STA/Ansa) - Cene tartufov dosegajo nove rekordne vrednosti. Na dražbi v srednjeveškem gradu Grinzane Cavour na območju Langhe, znanem okolišu tartufov in vina v italijanski pokrajini Piemont, so velikega belega tartufa prodali za kar 95.000 evrov. Kupil ga je nek bankir iz Hongkonga. Letošnje leto je bilo zaradi deževnega poletja sicer zelo naklonjeno rasti tartufov, kar pa ni bistveno vplivalo nižje cene. Tartufarstvo je namreč donosen posel, letno vreden 400 milijonov evrov, zaposluje pa več deset tisoč profesionalcev, ki skrbijo za njihovo dobavo.
V Avstraliji letos najbolj vroče leto v zgodovini
Sydney (STA/AFP) - Avstralci letos preživljajo najtoplejše leto v vsej svoji zgodovini. Vzrok je po mnenju strokovnjakov globalna otoplitev, je sporočil avstralski meteorološki urad. V prvih desetih mesecih je bila povprečna temperatura za 1,3 stopinje Celzija višja od temperature zabeležene v zadnjih 30 letih in najtoplejša od začetkov mesečnega merjenja temperatur leta 1950. Letne temperature so sicer začeli meriti že leta 1910 in po predvidevanjih naj bi bile temperature novembra in decembra višje od sezonskega povprečja.
Aspirin in nevarnost po krvavitvi možganov
Helsinki (STA/Tanjug) - Ob rednem jemanju aspirina je nevarnost smrti po možganski kapi s krvavitvijo možganov dvakrat večja, kot če ne bi jemali zdravil proti strjevanju krvi - na primer aspirina, so pokazali rezultatifinske klinične raziskave. Znanstveniki opozarjajo, da utegne biti
zaradi vpliva aspirina tudi zdravljenje po možganski kapi upočasnjeno. Primerjali so delovanje aspirina na 98 pacientih, ki so doživeli krvavitve možganov s kontrolno skupino 206 ljudi v obdobju od januarja 1993 do septembra leta 1995. Notranje krvavitve se pojavijo pri 10 do 15 odstotkih primerov možganske kapi, ki jo v zahodnih državah doživi od 12 do 31 ljudi na 100.000 prebivalcev. Kljub temu znanstveniki poudarjajo, da ima lahko uporaba aspirina pod zdravniškim nadzorom več dobrih kot škodljivih učinkov.
Nekdanji slovaški minister se je ponesreči ustrelil v nogo
Bratislava (STA/AP) - Nekdanji slovaški gospodarski minister Pavol Rusko se je po vrnitvi z lova ponesreči ustrelil v nogo, je sporočila njegova tiskovna predstavnica. Ministra so nato oskrbeli v bratislavski bolnišnici in se zdaj dobro počuti. Nekdanji slovaški minister je bil avgusta sicer prisiljen odstopiti s položaja v kabinetu premiera Mikulasa Dzurinde zaradi obtožb na račun sumljivih finančnih poslov.
Češki minister bo pešačil 80 kilometrov
Praga (STA/dpa) - Češki minister za transport Milan Simonovsky je očitno že izgubil dve leti staro stavo, pa čeprav se še ni povsem iztekla. Leta 2003 je namreč dejall, da bo 80-kilometrski avtocestni odsek zagotovo dokončan do leta 2008, ali pa bo prepešačil celotno razdaljo tega odseka. Toda izvajalec del je medtem že napovedal, da se ne bo mogel držati dogovorjenih rokov. Tiskovna predstavnica češkega ministra za transport je medtem že potrdila, da bo minister držal obljubo in da si že »ogleduje primerno obutev«.
Lujzek • Dober den vsoki den
Gnes, na martinovo nedelo, ko vam toto pismo na papir mečem, pa glih neje preveč prijazno vremen. Precik je hladno in fcoj še malo dežek rosi. Martina, ki nam je nato-ča vina, tak ke se je marsikeri slina, smo do drugega leta v polovjoke zaprli, goske in rece požrli, tudi nekaj kur je šlo na drugi svet, da jih ne bi vlovila tista ftičja smrt.
Vse, ki se vam živleje suče na štirih kolah, bi rad spuna, da je bija 15. november zodji datum za zamenjavo letnih gum z zimskimi. Jaz sem to na mojem mopedi že nareda, zaj pa še morem to na šajtr-gah nareti. Soseda Juža sem že prestraša, naj ne vozi gnoja v totem samoporivalnem vozili, ki mu že precik cvili, če nema zimske opreme. Malo me je čudna gleda kak mrtva ščuka vun z leda, te pa je le ugotova, da ga tak po domočem povedano zajebovlem in mu sol v možgone odovlem. Saj se še vena spunite, seveda tisti, ki ste
z menoj vred že dugo na sveti, da smo tistim, ki so bli malo boj zavrti, pravli, da jim v glovi fali soli ali pa se jim je kokšno kolo v glovi pokvorilo inje zato prišlo do možganskega deficita kak tumi provi naša brhka vaščanka Ana-Liza, ki ga rada ziza. Pa ne tistega, ki ga mate vi v mislih, pač pa tistega iz sladoleda, ki ga vseeno vsoka rada pogleda ^ Pa smo drgoč tam, ge nega muh, pa je vseeno najboljši domoči kruh in dober kak domočapotica, ki jo speče moja luba Mica. Včosih se zgodi, da se ji v kuhinji kaj zasmodi, pa je vseeno dobro in žmahno, za pojesti in spiti, tak ke se ti smeje pri riti.
Mica je glih zaj do mene prinesla novico, da ma naš župnik novo kuharico, naš tretji sosid je moga zasilno zaklati prasico, ki sije strla nogo in bo zaj vso meso v tunko šlo. Meli bomo tudi svinjsko sedmino, jeli meseka in pili vino. To sta glovni novici z našega brega, ge se niše z nikom ne krega, ljubimo se vsepovpreg, tak ke se trosita graba in breg. Te pa srečno, papir je sfalija, jaz pa bi zaj rad neka poja in spija.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 19. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev, Cerkno).
NEDELJA, 20. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 21. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk-
man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 22. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKR-JANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora, Škofja Loka).
SREDA, 23. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan.
6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
ČETRTEK, 24. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj.
19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PETEK, 25. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Stabilno obdobje se bo nadaljevalo tudi v tem tednu. Ne pričakujte preveč, ker to vsemu ni primerno za nove začetke. Pri denarju malo bolj varčujte. V nedeljo se boste dobro počutili v družbi svojih najboljših prijateljev.
BIK
V dneh, ki so pred vami, boste morali vložiti več napora v zaslužek, uspešen poslovni prodor in finance, drugače pa bodo v tem tednu v ospredju predvsem družinske in ljubezenske povezave, kjer boste odigrali kar pomembno vlogo.
DVOJČKA
Pred vami je ugoden teden, ne sicer ravno idealen, ampak kljub vsemu prijeten. Urejali boste pravne in finančne zadeve. Bodite previdni in ne ciljajte previsoko, da ne boste razočarani. Odločite se za spremembe, ki jih že dolgo načrtujete.
RAK
Teden, ki je pred vami, ne bo ravno prijeten in po vašem okusu. Kar precej težav boste imeli glede financ, ki pa se bodo uredile proti koncu tedna. Sitnost, slabo voljo in malo ljubosumja pričakujte v ljubezenski zvezi, v domačem ognjišču pa prepir.
LEV
Dnevi, ki so pred vami, bodo izpostavili predvsem vaše poslovno področje, kariero, vaše zastavljene cilje in ambicije. Najboljša dneva za vse to bosta sreda in četrtek, v soboto pa se boste posvečali svoji ljubljeni osebi.
DEVICA
Lep vitalen teden je pred vami, zelo ugoden za poslovne dogovore in intelektualno delo, zato le izkoristite dneve. Pazite le na to, da ne boste vse delali na silo in da ne boste tekmovali s konkurenco, ker se vam ne bo izšlo.
TEHTNICA
Uspehi in stabilnost v poslovnih zadevah se bodo v teh dneh še nadaljevali in tudi napredovali boste. V drugi polovici tedna lahko pričakujete novost ali prijetno spremembo. Na osebnem področju boste najbolj srečni in izpopolnjeni v četrtek zvečer in v nedeljo.
ŠKORPIJON
Pred vami je srednje ugoden teden, kar se poslovnih zadev ali službe tiče. V ponedeljek boste še malo nervozni, torek pa bo že boljši, zato se ne prenaglite, pustite času čas, nedeljo pa le izkoristite za sproščanje v družbi domačih in najdražjih.
STRELEC
Poslovno zelo uspešen teden je pred vami. Malo več pozornosti glede novih pogodb. V sredo ne podpisujte vsega, ker se ne bo dobro izteklo, v četrtek pa bo šlo vse kot po maslu. Vikend pa le izkoristite za sproščanje in prijeten klepet s prijatelji ali ljubljeno osebo.
KOZOROG
Prijeten teden, v katerem boste vse poslovne poti in pregovore ali dogovore zelo uspešno opravili in tudi realizirali. Vaši sodelavci bodo z navdušenjem sprejeli vaše ideje. Torek bo poslovno najbolj uspešen, petek pa bo romantičen.
VODNAR
Umirjen teden, v katerem se ne bo dogajalo nič nenavadnega ali pretresljivega. Obiskali vas bodo stari znanci in skupaj boste obujali lepe spomine. Malo več napetosti bo v sredo, med sodelavci, vikend pa bo prijeten in nabit s čustvi.
RIBI
Vitalen in uspešen teden je vami. Samozavest se vam bo dvignila, zato boste bolj odločni in energični. V četrtek boste slišali dobro poslovno novico, v soboto pa vas bo vaš najdražji prijetno presenetil. Prepustite se romantičnemu vikendu.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Podravje • Invazija koruznega hrošča se nadaljuje
Od letos obvezno kolobarjenje za koruzo!
V Sloveniji so bili prvi koruzni hrošči odkriti pred dvema letoma; od takrat se (tudi) po napovedih strokovnjakov nezadržno širijo. Ukrepov, s katerimi bi jih lahko uničili oz. izkoreninili pravzaprav ni, zato pa obstajajo ukrepi, s katerimi je možno precej zmanjšati škodo, ki jo povzročajo, pa tudi hitrost njihovega širjenja.
Prav na to temo so prejšnji teden v okviru OE KGZ organizirali predavanje z naslovom Preprečevanje širjenja koruznega hrošča, kjer sta številnim zbranim kmetovalcem o nujnih ukrepih spregovorila Vlasta Knapič s Fitosanitarnega urada RS (FURS) in Gregor Urek s Kmetijskega inštituta Slovenije.
»V državi je danes vzpostavljenih 62 nadzornih točk, preko katerih spremljamo gibanje in širi'enje koruznega hrošča. Leta 2003 je bilo odkritih prvih 14 žarišč v državi, in sicer največ ob meji z Madžarsko in Italijo. Leto kasneje, 2004, je bilo teh lokacij že 55, vidna pa je koncentracija v SV delu Slovenije, Prekmurju in Podravju, kar je logično, saj je na tem področju največ površin, zasejanih s koruzo. Letos je bil koruzni hrošč odkrit že na 114 lokacijah, aktivno pa se širi v smeri od Madžarske
proti notranjosti države. Zadnje odkrito žarišče koruznega hrošča je zdaj v Slovenski Bistrici,« je potek širj'enja najprej povzel Gregor Urek.
Po predvidevanjih in stalnem nadzoru gibanja je ugotovljeno, da invazija hrošča na slovenska koruzna polja prihaja iz vseh sosednjih držav, tudi iz Hrvaške in Avstrije, v zadnjih dveh letih se je pomaknil za približno dobrih 15 kilometrov v notranjost države. Največja koncentracija oz. nalet hroščev je v letošnjem obdobju zabeležen prav v okolici Ptuja oz. v Podravju. »Najintenzivnejše širj'enje je seveda tam, kjer je koruza monokultura. Ukrepa za uničenje tega škodljivca ni, možno bi bilo sicer s popolno prekinitvijo oz. prepovedjo gojenja koruze, kar pa je seveda neizvedljivo. Zato je FURS sprejel novo odločbo, v skladu z evropsko zakonodajo,
Koruzni hrošč je eden najpomembnejših škodljivcev koruze, saj lahko zmanjša pridelek od 10 pa vse tja do 50 odstotkov. Najnevarnejša za povzročitev škode je ličinka, ki se prehranjuje na koreninju koruze. Pri močnem napadu so koruzne rastline majave (imajo obliko gosjega vratu), velikokrat tudi poležejo. Posledice napada se kažejo v bistveno manjšem pridelku in kakovosti koruze.
Koruzni hrošč sicer prezimi v obliki jajčec 10 do 30 cm pod zemljo. V začetku pomladi se iz jajčec izlegajo ličinke, ki napadajo koruzne korenine, potem se slednje zabubijo, naslednji stadij pa je izleganje hroščev. Največ hroščev se pojavi med cvetenjem koruze.
ki kmetom predpisuje ravnanje po določenih ukrepih v smeri preprečitve širjenja koruznega hrošča. Ta ukrep zahteva nujno potrebno kolobarjenje,« je še povedal Urek.
FURS je novo odločbo izdal 12. oktobra. Po tej odločbi morajo imetniki koruze obvezno uvesti enega izmed treh predvidenih ukrepov. Prvi ukrep zahteva uvedbo dvoletnega ko-lobarj'a, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču le enkrat v dveh zaporednih letih. Lahko pa se odločijo tudi za drugačen ukrep, in sicer za kolobarjenje v triletnem obdobju, kar pomeni, da se koruza na istem zemljišču lahko goji dvakrat v treh zaporednih letih, če se po ustrezni prognostični napovedi seje drugič po obdobju izleganja ličink (gre za t. i. strniščno setev), ali pa da se vsako leto na posevku izvede insekticidno tretiranje odraslih hroščev med obdobjem izleganja jajčec.
Kmetje v Podravju imajo na voljo dve obliki kolobarjenja, dvo- ali triletni kolobar, vendar pa morajo v primeru odločitve za triletni kolobar izvajati še dodatni ukrep uničevanja hroščev. »Prav tako velja za vaše območje prepoved premeščanja sveže koruze v času naleta hroščev, torej siliranje in tudi spravilo koruze v zrnju. Začetek obdobja, ko se mora začeti upoštevati kolobar,
Predavatelja Vlasta Knap In Gregor Urek sta številne zbrane kmete opozorila, da bo kolobarjenje na ptujskih koruznih poljih odslej nujno.
je za območje Podravja letošnje leto,« je kmete opozorila Kna-pičeva ter ob tem še pojasnila, da to pomeni, da tisti kmetje, ki imajo letos posejano koruzo na določenem zemljišču, je - glede na ukrep - naslednje leto ne morejo več imeti na taistem zemljišču, razen če se odločijo za triletni kolobar, vendar morajo v tem primeru računati na stroške obveznega insekticidne-ga tretiranja, vsekakor pa je tudi v tem primeru ne smejo več za-
sejati leta 2007 na istem polju.
O sankcijah za morebitno neupoštevanje ukrepa kolobarje-nja ni bilo slišati nič, kmete pa je vseeno zanimalo, kako bo potekal nadzor nad kolobarjem, pa tudi, kakšen smisel ima, če bodo eni upoštevali ukrepe, drugi pa ne: »Poglejte, sam bo upošteval kolobar, ne vem pa, če ga bo moj sosed, ki seje koruzo kot monokulturo že 15 let. Če ne bo kolo-baril, potem bo škodoval tudi mojim poljem in kakšen pomen
ima potem kolobarj'enje?!«
Knapičeva je na to odgovorila, da ukrep kolobarjenja namenjen predvsem dobrobiti kmetov, da si sami zmanjšajo škodo: »Če boste vi uvedli kolobar, vaš sosed pa ne, to pomeni, da tisto leto, ko vi ne boste imeli koruze, hrošč ne bo mogel napredovati, posledično bo manjša koncentracija tega škodljivca na tem območju in zato bo tudi škoda, ki jo povzroča, precej manjša.«
SM
ERA
[ia]ï®l	[kâjMi
©ay©!, ©aíQERíQ
Pnniirihfl	rin nnvf»mhra 900I«
Prejeli smo
Ponovno o izstopu iz Cerkve
Če bi bilo možno, da bi ljudje resnično prebrali samo to, kar je zapisano, ne pa da vsak bralec preslikava svoje dojemanje sveta v tekst, ki ga bere - potem bi bilo na tem svetu marsikaj dosti bolj preprosto. Vsekakor nismo hoteli v Društvu za Zaščito Ustave in žrtev Cerkve (DZUŽC) s tekstom: Glede izstopa iz Cerkve - napadati ne ustanove katoliške Cerkve, ne njenih vernikov. Zaradi nas lahko katoličani mislijo in počnejo, kar hočejo. Toda samo, če je to v skladu z ustavo in zakoni Republike Slovenije. Po mnenju našega društva pa to ni uresničeno in bi zato radi sprožili javno razpravo o tem.
Predvsem katoliško Cerkev kot nosilko 1800-letne svetovne katoliške diktature še čaka praktična in teoretična preobrazba iz navznoter in navzven totalitarne združbe - kot so to preobrazbo, zgleda da uspešno, opravili boljševiški komunisti - iz totalitarne partije, preko "demokratične prenove" in "združene liste", do demokratične socialdemokracije. Mogoče bo katoliški cerkvi pri tej preobrazbi v demokratično ustanovo pomagala obsodba njenih zločincev na kakšnem "nurnberškem" oz. "haaškem" sodišču za zločine proti človeštvu. Ti zločini proti človeštvu nikoli ne zastarajo. Če to velja za komunistične in nacionalso-cialistične zločince, velja vsekakor tudi za katoliško-lu-teransko cerkev. Tak proces proti katoliškim zločincem ne bi bil problem, saj so dobro dokumentirana njihova izživljanja nad narodi po vsej Zemlji. Če pomislimo, da je na ozemlju današnje Francije živelo v času renesanse okoli l. 1500, samo okoli 1 (en) milijon ljudi - danes 60 milijonov - in da je dokazanih žrtev inkvizicije najmanj 3 milijone na naj-grozovitejše načine mučenih in pobitih revežev - potem si lahko mislimo, kakšno genocidno divjanje sije katoliška
Prejeli smo
Ukročena Krotilda!
No, pa se je začelo in vse skupaj krenilo na pot, ki ji ni videti konca, a mi jo s tem pisanjem zaključujemo. Res nismo pričakovali, da bomo s tem, ko smo povedali svoje mnenje o osemminutnem nastopu ljubiteljice ljubiteljske kulture, tako razburili vse, ki so se sproščeno zabavali na občinskem prazniku. Slovesnost je trajala več kot dve uri, le delček smo si upali kritizirati. Nismo vrednotili nastopa, ampak vsebino.
Moramo povedati, da smo živeli v zmoti, kajti šele iz medijev smo izvedeli, da prireditev 17. septembra v novi telovadnici šole ni bila namenjena otvoritvi šole, ampak je bila to svečanost ob občinskem prazniku. Čudno, da seje potem vse vrtelo okoli šole in so vsebino povezovali citati iz našega zbornika.
Spoštovani predsednik kulturnih društev, nič nimamo proti nobeni kulturi in ne vemo, zakaj sta tako užaljeni, saj je javno mnenje večine na vaši strani. Vsi razen tistih nekaj učiteljev so se zabavali, pa ne na svoj račun. Plačujemo ga sedaj mi, ker smo si upali razmišljati s svojo glavo in povedati nekaj, kar je v nasprotju z mne-
duhovniška kasta s pomočjo države privoščila po Evropi.
Seveda je jasno, da v društvu nikomur ne "privoščimo" torture inkvizicije
-	tako tudi ne katolikom samim. Isto velja za komunistična totalitarna grozodejstva. Da so se boljševiki krvavo izživljali nad katoliško cerkvijo, je zgodovinsko dejstvo. Jaz sem to dejstvo v tekstu: Glede izstopa iz Cerkve uporabil samo kot ilustracijo zakona vzroka in učinka, ali po biblijsko: setve in žetve. In nič drugega. Menda ja katoliki ne mislijo, da ta duhovni zakon za njih in njihovo institucijo ne velja. Če je to tako, naj si preberejo lastno biblijo.
Če Vatikan danes ne prakticira več kurjenja grmad
-	v glavnem z ženskami in drugoverci - ni to zasluga njegove večje civiliziranosti, ampak je to znak, da se njegova 1800-letna diktatura od Napoleona naprej postopoma razkraja. Je pa še prisotna. Katoliško-luteranska duhovniška kasta bi še kako rada imela svojo "srednjeveško" moč še naprej, pa na srečo ne gre več. Demokratični refleks je pri ljudeh kljub vsemu premočan. Pa tudi njihovi verniki nauk katoliške institucije ne jemljejo več resno. O tem seje sedanji papež pritoževal že kot veli-
njem večine. Nikogar, ki je drugačnega mnenja, ne obsojamo in nikogar neprepri-čujemo, da se mora strinjati z nami. Ali za nas ne bodo nikoli minili časi enoumja? Če ste vi brali naš članek s svojimi očmi in v njem, žal, videli napad na ljubiteljsko kulturo, potem nam dovolite, da je tudi naš razum v zmedeni učiteljici, ki je zabavala občinstvo, prepoznal lik, ki nam ni v čast.
Le kdo je imel pod drobnogledom učitelje, da je opazil, kako so klepetali, upamo, da je opazil tudi tiste obiskovalce, ki so prireditev zapuščali predčasno, ni jih bilo malo.
Če je kdo ob našem pisanju čutil osebno užaljenost, si je ta občutek samovoljno prilastil. Mogoče bi se ob kakšni drugi priložnosti vsem skupaj tudi mi nasmejali, a dogodek, ki zaznamuje stoletje, je le nekaj posebnega.
Sicer pa se nam zdi, da smo s tem svojim »obiranjem« zagrizli v majhno kost in mogoče se kdo veselo in privoščljivo smeji. Zdi se nam, da je dovolj obrana, zato jo odlagamo tja, kamor spada.
To povemo s Ponosom.
V imenu vseh podpisanih članka Nova učiteljica Kro-tilda
Marjetka Kotnik
ki inkvizitor oz. predstojnik kongregacije za čistost vere. Pravi, da je katoličan tisti, ki prakticira celoten nauk njemu podrejene institucije, ne pa da ljudje jemljejo ven le to, kar jim ustreza. Toda ideologija, ki je omogočala katoliški cerkvi večstoletno bestialno preganjanje in pobijanje ljudi ter živali, je še vedno živa. Vatikan je ni preklical. Mogoče pa bo kdaj še prišla prav. Namen našega društva ni nič drugega kot javnost OPOZARJATI na ta razkorak med demokratično ustavo Republike Slovenije na eni strani in zakonikom cerkvenega prava ter katekizmom katoliške cerkve na drugi strani. Saj dokler ima za katolike "duh evangelijev" primat nad zakoni in ustavo, to ni dober temelj za sožitje med katoliki in neka-toliki. Da ne govorimo o tem, daje to "neskladje" relikt fevdalne preteklosti, ki je še danes med temelji vatikanskih političnih manipulacij.
Podobno je glede nasveta, naj ljudje izstopijo iz Cerkve. To je samo nasvet, ki nagovarja ljudi, naj upoštevajoč svojo svobodno voljo razmislijo o izstopu iz verske tradicije, tlakovane z neverjetnimi zločini - da jih ne bodo zadele posledice le-teh. Ta nasvet o izstopu iz Cerkve temelji na zgodovinskih dejstvih o
Prejeli smo
Krožišče suha veja - odprto pismo
pristojnim
V zadnjem članku v zvezi s problematiko križišča pri Suhi veji je preklican sklep z dne 19.9. 2005, da se osnovni krog krožišča zgradi še letos, ostalo pa v naslednjih obdobjih, čeprav je bilo to krožišče prioriteta pod številko 1 v letu 2005. Glede na dejstvo, da je bilo letos za te namene na voljo 21.000.000 SIT, naredilo pa se ni nič, kot prizadeta občanka sprašujem pristojne in pričakujem konkretne odgovore:
1.) Ali še obstaja teh 21.000.000 SIT, namenjenih za reševanje problematike križišča pri Suhi veji ali so že porabljeni (v tem primeru
Krvodajalci
10. oktober - Boris Dimitrovski, Senik 4; Sonja Pavlenič, Ferkova 15, Maribor; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Vlasta Golob, Markovci 32; Franc Vaupotič, Popovci 15; Vinko Toš, Vito-marci 7; Marica Podgoršek, Trdobojci 10; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Marica Kodrič, Nova vas pri Markovcih 23; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Ivanka Zupanič, Muretinci 14; Jakob Blažek, Sela 4/a; Marjana Rozman, Pobrežje 47; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Igor Turnšek, Gerečja vas 40/c; Darko Vidovič, Mar-
zločinskih dejanjih katoliške Cerkve: genocid nad indijanci (90 % prvotnih prebivalcev Amerike je bilo pobitih v imenu Kristusa), inkvizicija, križarske vojne ... do redko (ali sploh kdaj?) kaznovanega spolnega "nadlegovanja" otrok s strani duhovščine še dandanes. Sicer pozna spolne zločine tudi luteransko-protestantska cerkev, pa čeprav ne prakticira celibata. Le kaj je "narobe" s temi duhovniki, farji in pastorji? Pa ne, da se imajo za nekaj več od ostalih ljudi in mislijo, da za njih ne veljajo ne človeški, ne božji zakoni! Ste mogoče že slišali za obsojenega in zaprtega spolnega zločinca - pedofila iz vrst katoliške duhovščine? Pa tudi njihove nune niso niti v samostanih na varnem pred klerikalnimi pohotneži. Naj vam kot zanimivost, ki veliko pove o naravi Vatikana, povem, da je katoliška cerkev l. 1962 sprejela dokument, v katerem piše, da kdor dovoli, da pridejo katoliške spolne zlorabe v javnost, taje izključen iz Cerkve in obenem večno preklet. L. 2001 je veliki inkvizitor, kardinal Ratzinger (zdajšnji papež), napisal dopis, da ta dokument še vedno velja. Prej ali slej bo katoliška cerkev tako ali drugače odgovarjala za ta dejanja, tako kot so npr. odgovarjali
nacionalsocialistični zločinci v Nurnbergu. Želja našega društva je, da bi se katoliško-protestantsko soočenje s preteklostjo zgodilo umirjeno, nenasilno in demokratično, z argumenti. Podobno kot se Slovenci soočamo z boljševističnim terorjem komunistične partije med 1.1941-89.
Med drugim bi tudi že bil čas, da se postavi spomenik žrtvam katoliške Cerkve
-	kot so se v Kočevskem rogu, Teharjah in drugje postavili spomeniki žrtvam komunističnega nasilja. Tudi to bo mogoče vodilo do streznitve in duhovnega prebujenja podanikov katoliške Cerkve
-	in ostalih cerkva - iz omame strahovlade svetovne katoliške diktature, čeprav je groza pred morebitnim terorjem katoliške Cerkve neprežvečeno potisnjena globoko v podzavest, od koder pritiska in oblikuje dejanja in nehanja posameznikov in celih narodov.
Glede strpnosti oz. nestrpnosti mene osebno in našega društva. Reakcije domnev-no"prizadetih" katoličanov glede teksta o izstopu iz Cerkve - ne samo v Štajerskem tedniku - kažejo na nek skupni refleks pripadnikov totalitarnih ideologij pri branju kritik njihove teorije in prakse. Kot so se komunistični verniki drli o nedopustnih
napadih na pridobitve NOB in revolucije ter temelje socialističnega samoupravljanja, se katoliki pritožujejo o nenehnih napadih na "ubogo" Cerkev. Podobnost je prav neverjetna. In kaže tudi na podobno totalitarno vsebino obeh praks, komunistične in katoliške.
Glede duhovnega ozadja pisca teksta o izstopu iz cerkve in ostalih članov društva. Skupnega ni. Član je lahko vsakdo, veren ali neveren. Samo strinjati se mora s statutom društva in ne sme biti član nobene od totalitarnih združb, vseeno ali so katoliške, luteranske ali komunistične. Ker komunistične partije ni več, preostane še katoliška cerkev in njej podobne. Pisec tega odgovora se ocenjuje za svobodnega, nevezanega kristjana, ki se trudi v vsakdanjem življenju uresničevati Jezusov Govor na gori in 10 zapovedi. Tudi zato se trudi ne obsojati katoliške institucije, ampak samo javnost z argumenti opozarjati na njeno ne-demokra-tično teorijo in prakso. Tako kot vsi v Društvu za zaščito ustave in žrtev Cerkve. za Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve član društva Borislav Kosi, Križevci pri L/utomeru
prosim za odgovor, za kaj so bila sredstva porabljena).
2.)	Prosim za pojasnilo, kaj je vključeno v projekt za 60.000.000 SIT (plus DDV), če je po podatkih iz seje MČ Breg z dne 19. 9. 2005 za razpoložljivi denar 21.000.000 SIT možno zgraditi osnovni krog, zato ni logično, da bi dokončanje stalo še 40.000.000 SIT plus DDV. Z izgradnjo osnovnega kroga bi namreč bil dosežen osnovni namen - prisilno zmanjšanje hitrosti in s tem varno prečkanje križišča.
3.)	V kolikor izgradnja krožišča zaenkrat definitivno odpade, prosim za konkretni odgovor, kaj bo občina naredila za varnost prizadetih prebivalcev v okviru razpoložljivih sredstev.
4.)	Prosim, da se opredelite do predloga, da se za razpoložljivi denar zgradijo vsaj pločniki, saj smo edina
četrt brez pločnika.
Druge občine imajo asfaltirane poljske poti, prizadeti krajani na območju Suhe veje pa smo zaradi nezago-tovljene prometne varnosti s strani lokalne skupnosti življenjsko ogroženi. S tem so nam kršene osnovne človekove pravice, predpisane z Ustavo Republike Slovenije:
-	nedotakljivost človekovega življenja (zaradi številnih nesreč je že prišlo do smrtnih žrtev. Zadnja nesreča s težko poškodbo se je zgodila 19. 10. 2005). Če bi se v trenutku nesreč na tem križišču nahajali prebivalci (pešci, kolesarji), bi bilo smrtnih slučajev še več;
-	pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (v vsakem trenutku prisotnosti na tem križišču smo prizadeti prebivalci izpostavljeni nevarnosti, še posebej kot pešci in kolesarji, ker
ni pločnikov);
-	pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (naše zahteve so kljub dokazani nujnosti po zagotovitvi varnosti in sprejeti prioriteti zmeraj neuslišane).
5.) Navsezadnje se sprašujem:
-	Ali bo občina res tako dolgo čakala, da bo prišlo do kakšnega uveljavljanja pravice do povračila škode v skladu s 26. členom Ustave Republike Slovenije zaradi nezagotovitve varnosti? V tem primeru pa denar ne bo problem?
-	Ali bomo res prisiljeni svoje osnovne pravice zagotavljati po drugi poti?
Verjetno bi se tudi varuh človekovih pravic zamislil nad tem, kaj pomeni prestavljanje življenjsko pomembnih aktivnosti v nedogled.
Milena Leskovar
kovci 42; Milan Golob, Bresnica 63/a; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Milan Gabro-vec, Bukovci 146/a; Zlatko Hojnik, Za-mušani 22/b; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Stanko Rep, Nova vas pri Markovcih 1; Robert Bezjak, Bukovci 126/a; Sonja Plečko, Brezula 58; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Darja Frangež, Bevkova ul. 7, Ptuj; Vesna Strelec, Bukovci 62/a; Mirko Vršič, Drbetinci 16; Slavica Lajh, Borovci 47/a; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Majda Vilčnik, Majšperk 32; Natalija Plohl, Markovci 35/d.
13. oktober - Vlasta Pintarič, Mi-hovci 10/b; Branko Goršič, Dolga lesa 8, Ormož; Bojan Kokol, Bresnica 11; Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Zvonko Šlamberger, Slovenja vas 11; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markov-cih; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Roman Resman, Podvinci 68/a; Aleksandra Petek, Polenšak 15/b; Sabina Hren, Gorca 13/a; Majda Golob, Kicar 140/c; Stanko Sakelšek, Gorca 61/b; Jože Kramberger, Cirkovce 60/i; Simona Petrovič, Cankarjeva 5, Ptuj; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Branko Kolarič,
Mezgovci ob Pesnici 2; Boris Ilec, Gor-ca 81/a; Tamara Zenunović, Prešernova 34, Ptuj; Vesna Dajnko, Zakl 30/f; Branislav Svenšek, Žetale 105; Stanko Lenart, Nova vas pri Ptuju 72; Andreja Gajšek, Žetale 99; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40/e; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Aleksander Lesjak, Zakl 21; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4; Milica Jeza, Pod-lehnik 6/a; Ivan Bedenik, Žetale 56; Irena Laura, Formin 47/a; Olga Hren, Gorca 13/a; Janez Golob, Kicar 140/c.
Murska Sobota • Med prostovoljci slovenske vojske
Za profesionalno delo v vojski vse več mladih
Sredi tedna smo skupaj s predstavniki Uprave za obrambo Maribor, na čelu z direktorjem Stankom Megličem, ter vodji izpostav za obrambo Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica, Bojanom Vogrincem, Francem Predikakom in Radigojem Kozjekom, in njihovimi sodelavci obiskali vojašnico v Murski Soboti, kjer so nas seznanili s potekom usposabljanja 6. generacije prostovoljcev v Slovenski vojski.
Po krajšem sprejemu v vojašnici v Murski Soboti, kjer pripadniki prostovoljnega usposabljanja bivajo, smo se odpravili na bližnje vojaško vadišče Berek, kjer smo nekaj ur z zanimanjem spremljali potek njihovega usposabljanja na terenu. Dobrodošlico nam je zaželel stotnik Branko Bratkovič, pomočnik v skupini za pridobivanje kadrov, ki deluje pri generalštabu Slovenske vojske, sicer domačin iz Murske Sobote:
"Vadišče Berek je od vojašnice v Murski Soboti oddaljeno le dober kilometer in pol, zato je zelo primerno za terensko usposabljanje in preverjanje pripadnikov prostovoljnih enot za služenje vojaškega roka. Trenutno poteka usposabljanje šeste skupine prostovoljcev, v kateri je 30 mladih fantov, starih od 19 do 26 let. V glavnem so prišli iz območja vzhodne Slovenije in dela Dolenjske, usposabljati so se pričeli 19. septembra, končali bodo 16. decembra, potem imamo čez praznike krajši premor, naslednje leto pa pričakujemo že 7. generacijo prostovoljcev, ki bodo pričeli usposabljanje 16. januarja.
Presenečen sem, kajti običajno se jih po končanem trimesečnem usposabljanju za profesionalno delo v vojski
Foto: M. Ozmec
Nenad Majcenovič iz Ptuja.
odloči le kaka tretjina, v tej skupini pa se jih je za to odločilo kar dve tretjini, oziroma 20 od 30 fantov, kar me resnično veseli. Sicer pa naj povem, da v enote slovenske vojske uvajamo sodobno opremo 'bojevnik 21. stoletja'. To pomeni, da oprema nudi vojaku večjo zaščito in je prilagojena sodobnemu bojišču."
Program trimesečnega usposabljanja mladih prostovoljcev je v kratkem predstavila poveljnica učne skupine, poročnica Nataša Tomin-šek, ki je sicer doma iz Ljutomera: "Ta generacija, ki je že šesta zapovrstjo, je prišla na usposabljanje 19. septembra letos. Pomembno je, da mladi fantje, ki so se za to usposabljanje sami odločili, najprej osvojijo teoretično znanje o vojaških veščinah in orožju, šele nato se lotevamo tudi praktičnega dela na terenu, ki v bistvu pomeni samo potrjevanje tega, kar smo osvojili. Celotni trimesečni program usposabljanja vsebuje sploš-
Kljub uvedbi poklicne vojske je državljankam in državljanom Slovenije omogočeno služenje vojaškega roka na podlagi prostovoljne odločitve in traja 3 mesece. Za prostovoljno služenje se lahko odloči vsaka državljanka ali vsak državljan med 18. in 27. letom, ki je vsaj delno sposoben za vojaško službo in ni uveljavljal pravice do ugovora vesti. Kdor želi prostovoljno služiti vojaški rok, lahko odda vlogo na sedežu izpostave ali v pisarni Uprave za obrambo, ki ga vodi v vojaški evidenci glede na kraj stalnega bivališča. Prostovoljno usposabljanje poteka v vojašnicah v Murski Soboti, Postojni in Novem mestu.
Foto: M. Ozmec
Franci Flajs iz Lancove vasi.
ne vojaške vsebine usposabljanja, inženirijo ter pehotno oborožitev s streljanjem. Kar šest streljanj izvajamo, enkrat tudi nočno, poleg tega pa jih naučimo tudi metanja ročnih bomb in vžiganja eksplozivnega polnjenja. Le še slab mesec imamo na voljo v tej skupini in moram reči, da smo do sedaj kar dobro osvojili vse, kar je predvideno po načrtu."
Nekaj zamaskiranih mlade-ničev v vojaških uniformah smo med odmorom zmotili in jih povprašali, kako se počutijo, pa tudi kakšni so njihovi načrti; takole so odgovorili.
Nenad Majcenovič, 19-let-ni Ptujčan: "Tu je kar v redu, saj doživljam prav to, kar sem pričakoval, čeprav moram reči, da sem se za prostovoljno služenje odločil predvsem iz gole radovednosti, da pač vidim, kako je v vojski. Med tednom nam čas hitro mine, saj smo v glavnem v vojašnici ali na terenu, kar je pač na programu. V petek popolne pa gremo domov in v ponedeljek zjutraj smo spet vsi sveži v vojašnici. Čeprav me zelo mika, se še nisem dokončno odločil, ali bom po končanem usposabljanju nadaljeval profesionalno delo v Slovenski vojski."
Franci Flajs, 21 let, doma iz Lancove vasi: "Za prostovoljno služenje sem se odločil predvsem zaradi izredno dinamičnega dela. Čeprav potekata pouk in praktični del na terenu strogo po načrtu, se
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Darko Hercog iz Turnišča pri Marsel Mokina iz Ormoške ce- Aleš Jelen iz Lukavcev pri Lju-Ptuju.	ste v Ptuju.	tomeru.
dogajajo zame same zanimive stvari. Včasih je sicer tudi malo težko, ampak stisneš zobe in napor premagaš tako kot drugi tovariši. Skratka to, kar počnemo, je zame in že sedaj sem se odločil, da bom nadaljeval tudi s 5-tedenskim rednim usposabljanjem, saj bi zelo rad postal profesionalni vojak."
Darko Hercog, 19 let, s Turnišča pri Ptuju: "Mislim, da lahko mlademu človeku ta izkušnja samo koristi, vmes pa imaš dovolj časa, da zares temeljito razmisliš, kaj bi rad bil v življenju in kaj bi rad dosegel. Vse, kar se dogaja tukaj na usposabljanju, je zelo raz-
gibano in pestro, vsak dan izvemo kaj novega, veliko se naučimo, čeprav traja prostovoljno usposabljanje le tri mesece. Tako je, kot da bi delal kje drugje,od ponedeljka do petka delamo in se učimo, vikende pa preživimo v domačem okolju s svojimi. Tudi jaz sem že napisal vlogo za nadaljnjo usposabljanje za poklicnega vojaka."
Marsel Mokina, 20 let, iz Ormoške ceste na Ptuju: "Vojaštvo in orožje sta me že od nekdaj privlačila, zato sem komaj čakal, da pridem sem. Poleg dopoldanskega dela je pestro in zanimivo tudi popoldne, ko si lahko privošči-
Foto: M. Ozmec
Poveljnica učne skupine, poročnica Nataša Tominšek, in stotnik Branko Bratkovič, pomočnik v skupini za pridobivanje kadrov generalštaba Slovenske vojske.
mo razne športne aktivnosti. Sicer pa vse skupaj ni nič posebnega, dobro živimo, lepo se imamo in dobro jemo. Postali smo že pravi prijatelji in mislim, da bo po treh mesecih marsikomu malce težko, ko se bomo razšli. Ali pa ne, kajti slišal sem, da so se tako kot jaz že sedaj mnogi odločili za nadaljnje usposabljanje, oziroma za poklicno služenje."
Aleš Jelen, 19 let, iz Lukav-cev pri Ljutomeru: "Z zavestjo sem se odločil za prostovoljno služenje, saj me vojaški poklic zelo veseli. V glavnem nam je lepo in prijetno, sicer pridejo tudi težji trenutki, a zaveš se, da je treba vzdržati in vse skupaj premagati. Sicer pa čas mineva zelo hitro in kmalu bo tu december, ko bo prvega, prostovoljnega dela usposabljanja konec. Brez oklevanja sem se odločil, da bom tudi jaz nadaljeval z usposabljanjem za poklicnega vojaka."
V drugem delu so nam predstavile še objekte v vojašnici, kjer pripadniki bivajo, z zanimanjem pa smo si ogledali tudi potek usposabljanja, oziroma trenažiranja pripadnikov oklepnih enot v sodobno urejeni in računalniško opremljeni učilnici.
M. Ozmec
Planinarjenje ob slovenskem morju
Sobota in nedelja, 3. in 4. december 2005
Poseben čar predstavlja hoja v bližini morja, ki nas s svojimi valovi in vonjem po soli ponese v vroče poletne dni. Čeprav nam je obala slovenskega morja precej dobro poznana, pa večina verjetno ne pozna lepo speljane planinske poti, ki se vije od Pirana čez Strunjan vse do Izole in Kopra. Pri nas na celini se že bližajo mrzli zimski dnevi, na Primorskem pa nas pričakuje blaga mediteranska klima. Zelo primerna za telo in duha v času virusov in prehladov. Zato vas vabimo, da se podate z nami.
Foto: M. Ozmec
Pripadniki 6. generacije prostovoljcev na vadišču Berek med pripravo elementov in ovir za protioklepni in protipehotni boj.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 3. decembra, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka IC Mura ob 6.45), od koder se bomo popeljali do Hrastovelj. Pozdravila nas bo starodavna cerkvica z obzidjem, okoli katere se širijo oljčni nasadi in vinogradi. Pot nas bo prvi dan vodila do bližnjega Kubeda. Utrjeno naselje s trdnjavo nam bo nudilo zavetje za čas kosila. Pot bomo nadaljevali skozi istrsko vasico Marezige do Montinjana. Ustavili se bomo na kmečkem turizmu Lukač in poizkusili istrske dobrote. Avtobus nas bo nato odpeljal mimo Kopra in Izole
v Fieso, kjer bomo prenočili. Zvečer pa sprehod ob morju do starodavnega Pirana, ki je tudi v tem letnem času poln
skrivnosti in morskega vzdušja.
V nedeljo se bomo po zajtrku podali po markirani planinski poti do Strunjana. Ogledali si bomo soline in se ustavili v zimskem vrtu hotela Krka. Pot nas bo nato vodila po evropski pešpoti E6 na Belvedere, od koder se odpira širok razgled na Tržaški zaliv. Nedaleč nas bo pričakala Izola, mesto ribičev. Pot bomo zaključili v Kopru, od koder nas bo IC vlak popeljal nazaj v Ptuj ob 19.57.
Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, na kmečkem turizmu in v Fiesi.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak do Kopra, nočitev z zajtrkom v Fiesi, avtobusne prevoze na Obali in organizacijo ter znaša za člane PD Ptuj 6.300 SIT, za mlade planince 5.700 SIT. Prijave z vplačili do petka, 25. 11. 2005, v društveni pisarni oziroma do zasedbe 30 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, kvalitetno ter po konkuren~nih cenah. Soboslikarstvo Ivan~i~ Dragan, s. p., @abjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
AftiMon IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Stuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ENOLETNE kokoši nesnice lahko kupite pri Baumanovih, @upečja vas 48 a, tel. 031 346 153._
PRODAM 180-kg prašiča, domače reje. Tel. 031 436 001.
NA PTUJU, Rabelčja vas, oddam v najem hlev, pašnik, po želji tudi manežo. Tel. 031 424 952.
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, zlati delišes, idared prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, @etale, možna dostava, telefon 769 26 91.
PRODAM bele piščance domače reje, 2,5-3 kg, cena 270 SIT/kg. Tel. 041 550 792._
KMETJE! Kupim rabljene traktorje in kmetijske stroje. Dobro plačilo. Tel. 041 579 539._
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni za nadaljnjo rejo. Tel. 041 875 779._
PRODAM traktor torpedo 48, letnik 1989, hidravlični volan. Tel. 041 353 164._
TELIČKO, črno-belo, staro 10 dni, prašiče od 30 do 130 kg prodam in v najem vzamem njive in travnike. Tel. 041 936 157.
NEPREMIČNINA ■ DOM-STANOVANJE
sinus ne
Prodamo hiše v: Nova vas pri Ptuju ID591, 128 m2-etaža(K+P+M), (L 1975), cena 26,3 mio; Ptuju ID604, 127 m2- etaža(P + 1), (L 2002), cena 25 mio; Sedlašek ID631, 75 m2 (L n.p.), cena 9 mio; Mihovci ID634, 90 m2-etaža (K+P+1+M), (L 1976), cena 19 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM poslovni objekt, 150 m2, za skladišče, delavnico ali parkirišče s 45 a zemlje, 5 km iz Ptuja. Telefon 041 561 893.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem. Tel. 051 336 307.
KUPIM parcelo v Ptuju ali bližnji okolici. Inf. na tel. 041 643 884.
LUNAi
DELO
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
KMETIJSTVO
SADNO DREVJE: jablane, novih in starih sort, na šibkih in srednjih podlagah, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, višnje, nektarine, nešplje različnih sort. Na zalogi so tudi jablane in hruške na semenjaku. Vse to vam nudi drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci pri gasilskem domu Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na telefon 041 561 893.
PRODAM seno, oglate bale, in traj-nogorečo peč. Tel. 041 887 026.
PRODAM štiri odojke, težke od 28 do 30 kg. Stojnci 11 a, tel. 761 07 19^_
PRODAM tri prašiče, težke okrog 220 kg, domače reje. Tel. 745 99 01.
PRODAM večjo količino sena in otave, kvalitetne, v štirih oglatih balah, in oves. Tel. 02 751 26 21. Miroslav Toplak, Grajenščak 13, Ptuj.
MEŠANA drva ugodno prodam. Tel. 02 748 14 03._
PRODAM svinjo, 200 kg, in telico za pripust. Tel. 031 465 191.
PRODAMO mlečne kvote, hladilnik 200 l in mlekovod. Tel. 719 75 93.
BELE kokoši in peteline, 4 kg, po 750 SIT za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
ZAPOSLIMO krovca in pomožnega delavca za delo na strehi ter monterja dimnikov. Zelo dobro plačilo. Šabeder, d. o. o., Zgornja Korena 4a, Zg. Korena. Gsm 041 698 889.
RAZNO
PRODAM peč za centralno ogrevanje na bio maso, kombinirano na drva ali sekance na izpihovanje z zelo malo potrošnjo. Tel. 041 748 652.
PRODAM otroški voziček za dvojčke. Tel. 031 810 378._
POSPRAVLJAM, likam in čistim. Telefon 031 519 318._
PODARIM material večjega zidanega objekta, ki si ga sami rušite. Gsm 041 613 804.
Želite mali ogiasi tudi na spietnem portalu
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ožnlkom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
1- ALI 1,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v pritličju ali I. nadstropju kupim. GSM 041 867 897.
V	NAJEM oddam enoinpolsobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 721 811._
V	NAJEM ODDAMO 2-sobno opremljeno stanovanje v Kidričevem. Tel. 041 915 645._
DVOSOBNO stanovanje na Ptuju v Kraigherjevi (pritličje) prodam. Tel. 01 283 91 44 ali 040 461 060.
ENOSOBNO stanovanje v Podleh-niku, 34 m2 , vseljivo, prodam. Tel. 041 361 634.
ELEICTRORAEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZAPOSLIM delavko, študentko. Marija Kampl, s. p., Slovenja vas 62 a, tel. 02 782 14 91._
DEKLE ZA strežbo (lahko študentka, absolventka) zaposlim. Bar Danica Ranfl, s. p., Moškanjci 6, tel. 041 345 725.
MOJ TAXI, Miran Plošinjak, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica, zaposli šoferja. Tel. 041 641 412._
BAR GRABROVEC zaposli dekle ali študentko z nekaj prakse za strežbo toplih in hladnih napitkov. Tel. 031 680 844.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto fiat brava, letnik 2001, odlično ohranjen. Tel. 041 476 875.
KUPIM jugo, zastavo 101 in 128. Tel. 041 837 077.

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vci vrst
Ivan Amus ..p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
DIGITALNI satelitski sprejemnik (za dva satelita) z anteno, cena 13.900,00 SIT; analogni satelitski sprejemnik, cena 5.000,00; digitalni fotoaparat, 4 milijone točk, prodam za 18.900 SIT. Tel. 041 551 507 ali 02/ 775 31 51.
MALO rabljeni termoakumulacijski peči AEG 3,5 in 4,5 kW ugodno prodamo. Tel. 02 748 14 03._
PRODAM štiri zimske gume s platišči, skoraj nove, velikosti 175 x 70 R 14. Tel. 758 09 81._
PRODAM bukova drva z dostavo ali brez in štiri platišča za forda mondea. Tel. 041 288 063.
ODŠKODNINE
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRiMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (Domina center, 1. nadstropje) PE MARIBOR, Cafova4 PE CEUE, Ljubljanska 7 Tel.: 02/25212 34, GSM: 070/77 33 77
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
080 18 17
Petek, 18. november
10.00 Videm, v prostorih občine, delavnica, Uporaba biomase v kmetijstvu in objektih
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica
17.00 Ormož, v knjižnici, Pogovor z uglednim kulturnim delavcem dr.
Brunom Hartmanom 19.00 Ptuj, CID, odprtje razstave, Grafiti na platnih, svoja likovna dela bo predstavil študent likovne umetnosti Martin Pintar iz Maribora
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, gost večera bo misijonar p. Martin Kmetec s temo Bog krščanstva - bog islama
19.00 Maribor, SNG, Labodje jezero - premiera, VelDvo, za abonma
Opera premiera in izven 19.00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad, Zlata paleta 2005, končna
prireditev (nagrajena najboljša dela slovenskih ljubiteljskih grafikov, slikarjev in kiparjev) 19.15 Sveti Tomaž pri Ormožu, v jedilnici osnovne šole, Literarno-glasbeni večer »Lučka«, predstavitev glasbene skupine Srce 19.30 do 21.00 Ormož, dvorana gimnazije, Odbojka 20.00 Ormož, v Mladinskem centru, Kulinarični večer afriške kuhinje s
potopisnim predavanjem -	Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je kiparska razstava Ptujčana
Viktorja Gojkoviča, akademskega kiparja in restavratorja
Sobota, 19. november
8.30 do 11.00 Ormož, Dom za starejše občane, jedilnica, Muzejski vikend za otroke, iz blaga si boste lahko izdelali darilni škorenjč-ek
9.00 do 18.00 Slovenska Bistrica, športna dvorana, Smučarski sejem 9.15 Ormož, prostori Gimnazije, Srednješolski debatni turnir, debate bodo potekale v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, pod mentorstvom Nine Cerkvenik in Renate Bezjak 10.00 do 15.00 Ptuj, Dom sindikatov, Čučkova 1, Numerološka delavnica, prijave na telefon 771 07 68 Dan Sovina (spoznali boste zakonitosti numerologije in si na osnovi tega izboljšali življenje) 10.00 Maribor, SNG, Pravljice nad stopniščem - Rdeča kapica, pred VelDvo, za izven
10.00 do 13.00 Ptuj, Miheličeva galerija (v okroglem stolpu ob Dravi), Muzejski vikend za otroke, ogledali si boste kiparsko razstavo, opazovali kiparja Viktorja Gojkoviča in kiparko Ireno Čuk pri delu ter pod njunim vodstvom tudi sami oblikovali glino Podlehnik, dvorana, gledališka predstava, Mama umrla dvakrat, predstava KD Videm Maribor, SNG, Ti nori tenorji, StaDvo, za izven Ptuj, v Kolnkišti, koncert Atanasovski & Levačič & Golob trio, v okviru Mladost v prastarem mestu 2005
18.00
19.30 21.00
Nedelja, 20. november
8.30
4.00
Gorišnica, v prostorih Društva upokojencev, zbiranje vzorcev mladih vin in debata o težavah le-teh, sledi Degustacija mladih vin
Ormož, odhod izpred gradu v Ormožu, izlet na Goteniški Snežnik, prevoz z avtobusom, hrana iz nahrbtnika, vodi Marjan Kukovec
10.00 do 13.00 Ptuj, Miheličeva galerija (v okroglem stolpu ob Dravi), Muzejski vikend za otroke, ogledali si boste kiparsko razstavo, opazovali kiparja Viktorja Gojkoviča in kiparko Ireno Čuk pri delu ter pod njunim vodstvom tudi sami oblikovali glino 17.00 Maribor, SNG, Labodje jezero - premiera, VelDvo, za abonma
Opera popoldanski in izven 18.00 Hajdina, dvorna, gledališka predstava, Mama umrla dvakrat,
predstava KD Videm 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Skači z mano po teh oblakih, za abonma Odrasli Redni, Izbrani in izven
Ponedeljek, 21. november
18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, dvoranski hokej -	Maribor, na Kmetijsko-gozdarskem zavodu, tečaj Varstvo -
osnove vinarstva za donegovanje in ustekleničenje vina
Kino Ptuj
18., 19. in 20. november, ob 18.00 Sky - High (Šola za junake). 20.00 Odklenjena skrivnost.
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dan odprtih vrat za Slovensko znanost na Ptuju. Nov šolski prizidek pri Osnovni šoli Ljudski vrt. Poslovno-stanovanjski center Mlekarna - center novih dimenzij odprl vrata. Na Ptuju posvet o kakovosti življenja starejših. Naslovnice Ptujčana v razstavišču Galerije Magistrat. Predstavitev knjige Se znamo obnašati avtorice Ane Nuša Kne-ževič. Zaključek 28. žonglerske konvencije na Ptuju. Vandranje po vinsko-turistični cesti Srednje Slovenske gorice. Tridnevno praznovanje sv. Martina na Ptuju. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Arion Itd
Pomagali smo mnogim, zaltaj ne bi tudi vam?
ASTROLOGIJA ■ VEDEŽEVANJE
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
090 43 61 ■ REALIZACIJA TAKOJ!!
Izberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaifti
LAS
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA l\/1ESEC SAIVIO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 IDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR	1999	28.331 SIT
Visina mesečnega obrolca je izračunana na po na dobo 84 mesecev.	diagi iiredita dm mb NOM 7,45	
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
@iBimLNá îlHJNJm
za hladne dni in topel dom
AKCIJSKI
POPUST - 50%
za smučarske bunde in hlače
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoznlška 7, tel: 02/749 18 00
nSovm
www.tednik.si
8
liMifilJiHiPll^ill
Co2/2280110
Razlagova 24, Maribor
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.9TDILIMUZ.	2000	2.390.000	RDEČA
BMW52aiSlbPIR0NIC	1997	2.090.000	KOV.VIJOIA
BMW523ÍLIMUZ.	1996	1.490.000	KOV.VIJOIA
CITROEN XSARA 1.6 lUMUZ.	2901	1.850.000	KOV. ČRNA
CITROEN C31.1	2004	2.030.000	KOV. SV. MODRA
DAEWOO NEXIA 1.5 GL	1998	4G0.0D0	SREDRN
FORD GAIAXY 1,9101	2000	2.890.000	ČRNA
HDNDACIVIC1.GESI	1992	390.000	SREĐRN
HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS	1997	690.000	KOV. ZELENA
MITSUBISHI PAJERD L 200 2.5 TD	1998	3.220.000	RDEČ. KV. SRED.
RENAULT MEGANECABRIO	2090 (2002 REG.)	1.990.000	SREDRN
OPEL ASTRA 1.616V	2001	1.550.000	KOV. MODRA
VWGOU'l.gSDIKARAV.	2001	1.850.000	BEU
VW PASSAT 1.9 TOI KARAV.	1995	820.000	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TOI KARAV.-COMF.	1998	1.420.000	BEIA
Na zalogi preko 40 vozil.
Lahkota prihodnosti
Tudi letos ob tovarniškem prazniku v Talum-u odpiramo vrata. Vse, ki si želite ogledati, kako nastaja aluminij in kaj se »skriva« za upravno zgradbo, vabimo, da nas ta dan obiščete.
Vrata tovarne bomo odprli 19. novembra 2005.
Pričakujemo vas ob 9.00 uri pred upravno zgradbo.
Prisrčno vabljeni!
TALUM d.d., KIDRIČEVO
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AERipBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: ' Telefon: Datum naročila: Podpis:	RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po i 0038549 372-605
www.snnigoc.si
POHI
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 05
PONUDBA
RABUEMII
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 1,2 SX5V
FIAT BRAVA 1,2 5V
RENAULT CLIO 1,2
ALFA 156 2,4 JTD
GOLF 1,9 SDI3V
OPEL CORSA 1,7 DTI
VOLVOV401,9TDI
XSARA PICASSO 2,0 HDI
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI
FIAT PUNTO 55S 3V
FIAT STILO 1,9 JTD DYN. KARV
sama
MPrstec
Avtocenler Prstec d.o.o., Ob Diavl 3a, Ptuj TeL 02 782 30 01, GSM: 040 911000
Opremo letník Ceno
AC, cz, EP	2003	1.410.000
SE, CZ, EP	2000	1.050.000
AIR, RADIO	2001	1.049.000
AC,DCZ,EP	1999	1.689.000
AC, EP, SE	1999	1.599.000
AC, EP, CZ 2001	1.650.000
AC, DCZ, EP	2001	2.440.000
AC, DCZ, EP, SE	2002	2.590.000
AC, DCZ, CZ 2001	2.690.000
1. LASTNIK 1997	459.000
AC,DCZ,EP,ABS	2003	2.729.000
VCDNO NR ZRIOGIVCC KOT 50 VOZIL! Slciro zo novo - sloro zo sloro!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
RENAUETIAGUNAl.Siev	1998	1.440.000	KOYZLAIA
PEUGEOT 4061,8 16V	1998	1.240.000	KOV SIVA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	995.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,5	1998	670.000	KOV MODRA
BMW Z3 M 1,9	1999	3.480.000	ČRNA
RENttlllTWEVGO 1,2	2002	1.240.000	RUMENA
ROVER 414 SI	1996	850.000	KOV RDEČA
OPEL VECTRA 1,9 CDTI	2004	4.480.000	KOV ČRNA
FMT PUNTO 1,2 SX	2002	1.180,000	KOV ZEIENA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.180,000	KOV ČRNA
OPEL VECTRA 1,6 l6vaUB	2003	2.850,000	KOVVÉNFA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	1998	670,000	KOV ZEIENA
VOLKSWAGEN PASSffl 1,8 a	1993	320,000	KOV SIVA
RENAULT MEGANE 1,616V	2005	3,280,000	KOV ČRNA
HONDA CmC 1,41	2001	2,120,000	KOV SREBRNA
RENAULT THAUA 1,4 EXPRESSION	2002	1,250,000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	720,000	KOV MODRA
RENAULT SCENIC KALEIDO 1,6e	1999	1,780,000	BEU
PEUGEOT 106 XN	1995	390,000	BEU
FIAT PUNTO 1,2 GO	2003	1,495,000	RUMENA
MERCEDES BENZ A140 CLASSIC FUN	2000	2,060,000	RDEČA
MEGANE CLASSIC 1,6 ERN	1997	790,000	KOV RDEČA
FIAT PUNTO 1,2 16VACTIV	2002	1,350,000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE COUPE 1,6e	1996	790,000	KOV MODRA
MAZDA 323 F 1,5116V ACTIVE	2000	1,630,000	KOV ZEIENA
CrrR0ENXSARAl,4l	1999	960,000	VÉN[A
FORD MONDEO 2,0	2001	2,170,000	KOV SREBRNA
BMW 316	1999	2,490,000	KOV SREBRNA
RENAULT COUPE 1,616V	2000	1,580,000	KOV MODRA
HONDA aVIC 1,4 IBDJGO	1997	750,000	RDEČA
FIAT MUU'IPLA 1,6 16V	2000	1,460,000	KOVVĚNJA
ALEA ROMEO 156 1,6 TS	1998	1,190,000	KOV SIVA
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
teden prejme brezpiaa obiskovhgia^ aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
Franc Lah
Pongerce 38,8386 Cirkovce
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Društvo prijateljev Svetega pisma vas v okviru akcije Klic srca vabi na sklop predavanj v Stari steklarski delavnici
BOŽJE NEZASLIŠANE TRDITVE
mag. Zmago Godina
sreda, 23. 11. 2005, ob 19.00 Kanček dvoma lahko okrepi vašo vero
četrtek, 24. 11.2005, ob 19.00 Vaša skrivna osamljenost je ozdravljiva petek, 25. 11. 2005, ob 19.00 Jezus Kristus Je edina pot do Boga sobota, 26. 11. 2005, ob 19.00 Igrati na "ziher" je najbolj nevaren način življenja
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
MM
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroke
Svetovanje in montaža
Iť^lac PM PODVINC115. PTUJ
ivias 11 m TEL 02 746 03 81
GSM 031 341 532
Kako hitro mine čas, kako hitro vse se spremeni. Ostal za večno boš nam drag spomin.
SPOMIN
Boleč je spomin na 22. november, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in ati
Ivan Horvat
IZ DRAGOVIČA 29 A, JURŠINCI
1961 - 1997
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prina{ate cvetje in sve~e ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena in otroci
Je ~as, ki da, in je ~as, ki vzame, je ~as, ki v srcu ti
ostane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine.
V SPOMIN
Julijani	Janezu
9. 7. 2003	17. 11. 2004
Krajnc
ZAGORCI 9
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
Draga mati mirno v zemlji zdaj počiva,
duša pa ob prošnjah naših naj nebeški raj uživa.
ZAHVALA
Danes bi slavila 82. rojstni dan, a je dotrpela po hudi bolezni
Katarina Sagadin
IZ SLOVENJE VASI 57
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem sodelavcem Perutnine - enota Logistika in farma Kidričevo ter strankarskim sodelavcem iz občine Videm za izrečeno soža-lje, darovane svete ma{e, cvetje in {tevilne sveče. Hvala za obiske na domu višji med. sestri Alenki Petek, upok. duhovnikoma Pavlu in Ivanu Pucku, enako sovaščankam, prav posebej pa sosedi Liziki Sprah v letih bolezni. Hvala za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo farnemu župniku g. Marjanu Feslu in g. Pavlu Pucku, hvala pevcem Feguš za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Njeni najdražji
Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina, ostane nam le pogled v nebo, kjer, upamo, da ti bo lepo.
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega atija, tasta, dedka in atadedija
Franca Pecnika
IZ GEREČJE VASI 93
Iskrena hvala vsem, ki ste mu izrazili vse spoštovanje na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam ustno in pisno izrazili besede tolažbe - sožalje - ter kakorkoli sodelovali v pogrebnem sprevodu. Hvala prijateljem iz vojske, Tetovo 1954, za odpeto pesem slovesa. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Ptuj - oddelku D 1 za izredno skrb in nego ter za vse tople besede, ki ste mu jih poklonili.
Vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Anton Brmež
IZ ŽABJAKA 12/A, PTUJ
Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 19. novembra 2005, ob 11. uri, na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico novega ptujskega pokopališča na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za pokojnika bo v vežici danes, v petek, od 16. ure dalje.
Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Zlatka, vnukinji Tina in Tanja ter ostali sorodniki
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome in tašče
Marije Lozinšek
Z MESTNEGA VRHA 98
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, maše ter za izrečena sožalja. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, g. Zvonku za molitev in poslovilni govor, govorniku DU Grajena in pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Marjan, hčerke Marica, Jožica, Danica in Ivanka z družinami
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega
Rudolfa Franka
IZ ŽUPEČJE VASI 1 A
Iskrena hvala vsem, ki ste se mu prišli poklonit od blizu in daleč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove v cerkvi ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala Pihalnemu orkestru Talum Kidričevo, rogistom, lovcem in gasilcem, gospodoma Dasku in Svaganu za odigrano melodijo slovesa ter cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Prav tako hvala gospodoma župnikoma, g. Pavliču in g. Majerju, za opravljen pogrebni obred in govornikom za besede slovesa ter sindikatu Taluma Kidričevo za podarjeno cvetje. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
Njegovi najdražji
Eno leto na tvojem grobu
svečke že gorijo,
nam pa v očeh solze se rosijo.
SPOMIN
Jutri, 19. novembra, bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Janez Čeh
IZ ZABOVCEV 59
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Rozalija, sinova Branko in Miran z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Rozine Malek
IZ DOKLEC 27
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Rozalije Majeric
roj. 27. 08. 1926 - 10. 11. 2005 IZ PODVINCEV 80
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospe Veri ter pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj.
Žalujoči: sinovi Stanko, Ivan in Tone z družinami
Pogrešali te bomo,
ker te med nami več ni,
saj večkrat skupaj zapeli smo si.
Ljubila si hribček svoj,
ga obdelovala skrbno,
toda življenje je takšno,
včasih veselo, pa tudi žalostno,
a ti boš v naših srcih ostala za vedno.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, sestre, tete in botre
Marije Bajec, rojene Jurgec
IZ GRUSKOVCA 116
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala g. dekanu Emilu Drevu za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora Cirkulane in godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Miru Lesjaku za lepe besede slovesa, hvala zastavonoši ter nosačema križev. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Posebna zahvala kolektivu Doma upokojencev Ptuj in Mure-tinci za strokovno in sočutno oskrbo. Vsem še enkrat za vse iskrena hvala.
Vsi njeni
Moravske Toplice • S certifikati na pot poslovne odličnosti
Velik dan za slovenski turizem
Za Moravske Toplice je bil 16. november velik dan, pa ne samo za kraj, ki je bil dan prej proglašen za najboljšega med izrazito turističnimi kraji v Sloveniji, temveč tudi zato, ker so tri družbe znotraj Panonskih Term, Terme 3000, d. d., Terme Lendava, d. d., in Terme Ptuj, d. o. o., prejele certifikate kakovosti ISO 9001/2000, Terme Radenci pa so uspešno prestale certifikacijsko presojo sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu skladno s standardom OHSAS 18001 in so prve slovenske terme s tem certifikatom.
lujejo skladno z zahtevami standarda ISO 9001/2000. V družbah, ki delujejo pod blagovno znamko Panonske Terme, so zahtevno nalogo certificiranja opravili v slabih dveh letih, kar je velik dosežek. Naša usmeritev v turistično dejavnost se je pokazala kot prava. V letu 2004 smo v razvoj turizma vložili šest milijard, letos enajst. Razvoj turistične infrastrukture je pogoj za uspeh v turizmu. V bodoče bomo posebno pozornost posvečali šolanju naših ljudi, ki delajo v turizmu. Zdaj stopamo na pot poslovne odličnosti, odličnost je navada, ni enkratna zadeva,« je še v sredo v Moravskih Toplicah posebej poudaril predsednik uprave Save Janez Bohorič. V imenu Panonskih Term, kjer se zavedajo, da je zgrajeni sistem kakovosti le eno izmed orodij za doseganje vrhunske kakovosti storitev v turizmu, je govoril glavni direktor Term 3000 Dušan Bencik. »Kvaliteti storitev se posvečamo že od vsega začetka, zdaj je naša strategija usmerjena v oblikovanje najkvalitetnejšega skupnega turističnega produkta. Naše ambicije so naskok na nove trge, predvsem angleški trg, in SV Slovenijo narediti avio območje,« je še med drugim poudaril Ben-cik. O poslovni odličnosti, ki je ni brez ljudi, Savina dejavnost Turizem je blestela tudi na letošnjem 52. gostinsko-turističnem zboru v Portorožu, kjer so pobrali 40 odličij, 6 zlatih medalj, 19 srebrnih, 9 bronastih in 6 priznanj, pa je govoril direktor dejavnosti Turizma v Savi Andrej Šprajc. Certifikati kakovosti so pomemben kamenček v mozaiku poslovne odličnosti, ki vodi naprej.
Prekmursko ljudsko glasbo sta na podelitvi certifikatov kakovosti v odličnem nastopu predstavila člana mlade Beltinške bande, Rok in Anja Sraka.
MG
Predsednik uprave Save Janez Bohorič (prvi z leve) po podelitvi certifikatov: "Vse Savine družbe v dejavnosti Turizem delujejo v skladu z zahtevami standarda ISO 9001/2000. V družbah, ki delujejo pod blagovno znamko Panonske Terme so zahtevno nalogo opravili v pičlih dveh letih, kar je brez dvoma velik dosežek."
Na pomembnost dogodka za ves slovenski turizem, ki predstavlja tudi korak na poti v poslovno odličnost, Panonske Terme namreč kot celota sodelujejo na natečaju Republike Slovenije za poslovno odličnost, so opozarjali tudi gostje, ki so se udeležili podelitve certifikatov kakovosti. Savo, d. d., Kranj, je zastopal predsednik uprave Janez Bohorič, Savin turizem direktor dejavnosti Andrej Šprajc, Slovenski inštitut za
kakovost direktor Igor Likar, Zoran Lekič Bureau Veritas, Miro Pretner Združenje za gostinstvo in turizem pri GZ Slovenije, občino Moravske Toplice župan Franc Cipot, Ljutomer župan Ivan Špin-dler; prišli pa so tudi predstavniki Pomurske turistične zveze in še nekateri drugi.
Certifikate kakovosti ISO 9001/2000 in OHSAS 18001 so prevzeli glavni direktor Term 3000 Dušan Bencik, direktor Term Ptuj Andrej
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
SREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401

Klasinc, direktor Term Lendava Franc Huber in direktor Term Radenci Milan Hojnik. Na pomen kakovosti v slovenskem turizmu je opozoril Miro Pretner iz Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kakovost ima samo en pomen, ima pa različna merila, posebej pa še v gostinstvu in turizmu glede na ocene, ki jih ima gost pri nastanitvi, počutju in glede pričakovanj, ki si jih zastavljamo. V turizmu je kakovost ključ do uspeha in konkurenčnosti. ISO 9001/2000 ima v Sloveniji že 1556 organizacij, OHSAS 18001 pa le 31 podjetij. »Vse Savine družbe v dejavnosti Turizem od danes dalje de-
Napoved vremena za Slovenijo
če Cecilija (22.) hudo grmi,
i pridelka ob letu kmet dobi.
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVNA^ V prometni
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ. vodnikova 2	0801314
Danes bo pretežno jasno, čez dan ponekod v notranjosti države občasno zmerno oblačno. Ponekod bo še pihal vzhodni ali severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v zatišnih legah do -6, najvišje dnevne od 3 do 8 stopinj C.
V soboto in v nedeljo dopoldne bo precej jasno, predvsem na severovzhodu občasno zmerno oblačno. V nedeljopopoldne se bo od severa pooblačilo. Jutra bodo mrzla.
'nntAmoe
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
BiilKii«rniiis.p.
Šuildzea TU.: 02 787-86-70, 041 7f6-251
Od tod in tam
Sv.Trojica v Halozah • Zakonci jubilanti
V nedeljo, 16. oktobra, je bilo srečanje zakoncev jubilantov, ki so praznovali obletnice 10, 25, 30, 35, 40. Žal ni bilo nobenega para s 45 in 50 let zakona. Srečanja seje udeležilo 11 parov od 39 povabljenih. Sv. mašo je darovalp. Janez Kmetec, kije srečanje z upravljalnim odborom tudi organiziral. V cerkvi so opravilipo-novne zaobljube in zakonci jubilanti so sodelovali pri maši.
Proslavljali so skupno prehojeno pot, ki ni bila posuta le s cvetjem, temveč tudi s trnjem. Toda žal, poti, ki bi bila brez trnja, ni in je nikoli ne bo.
Po maši so poklepetali pred cerkvijo, nato so se odpravili v krajevno dvorano, kjer so imeli drugi del našega srečanja. Najprej je vse navzoče pozdravil p. Janez Kmetec in član ŽPS Stanko Va-upotič. Nato je sledil kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ in člani dramske skupine Sv. Trojica pod vodstvom Zdenke. Nato so imeli kosilo, ki so ga postregli iz Gostišča Gastro v lepo pripravljeni dvorani, za vso organizacijo sta poskrbeli Marica Repinc in Renata Fideršek. Zavrteli so se ob zvokih naših muzi-kantov p. Alojza Klemenčiča, p. Janeza Ferleža, Roka in Martina Vaupotiča. Nato so slavnostno razrezali torto jubilantov. Bilo je lepo in nepozabno.
Zdenka Golub
Dolena • Mega "črnuh"na Martinovo
Foto: M. Ozmec
Dan po Martinovi nedelji nas je z obiskom v uredništvu Štajerskega tednika presenetila Jožica Beranič iz Apač, predvsem s tem, kar je držala v rokah, saj se je pod raztegnjenim obrazom bohotil rekordno velik črni goban. Tudi sama je bila presenečena, ko seje v nedeljo, 13. novembra, med nabiranjem sivk v gozdu pri Doleni pred njenimi očmi kot strela z jasnega pojavil velik črni lepotec ali "črnuh", kot jim v žargonu pravijo gobarji. Kar 25 cm velika kapa ga krasi, bet je precej debel, a nekoliko krajši, tehtnica pa se je ustavila na dobrih 80 dag. Skoraj neverjetno je tudi to, da je goban, kije zrasel tako pozno, čisto zdrav, le nekoliko mehkejši je bil zaradi starosti. Po nam dosegljivih podatkih je velikan, ki je zrasel tako pozno vreden objave.
M. Ozmec
Hajdina • Poslovno-stanovanjski objekt
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje, ne otvoritev, Poslovno-stanovanjskega objekta Hajdina, vrednega okrog 800 milijonov tolarjev, v katerem bo imela občina Hajdina okrog 700 m2 prostorov, in nove Mercatorjeve trgovine, bo predvidoma februarja leta 2006, poudarja hajdinski župan Radoslav Simonič. Občina sodeluje pri izgradnji z zemljiščem. V zaključni fazi so dela na objektu in prva faza urejanja okolice. Tehnični in kvalitetni prevzem bodo opravili januarja. V novem Poslovno-stanovanjskem centru bodo tudi dostavna pošta, prvič v svoji zgodovini bodo Hajdinčani z dostavno pošto pokrili celotno območje občine, ambulanta splošnega zdravnika, gostilna in nekaj drugih lokalov, prav tako stanovanja. Dela na drugi etapi urejanja okolja bodo pričeli po porušitvi stare Mercatorjeve trgovine in prostorov Društva upokojencev Hajdina, ki se bodo po sklenjeni menjalni pogodbi z občino Hajdina, preselili v njene nekdanje prostore. Oba objekta bodo porušili v prihodnjem letu.
MG
Foto: ZG