59. štCTlIhl. I Uririhnl. i Ntt tt. im M2L UH. lito. •naaram Prostor I m/rn X 54 m/m za navtdne ta ailt ogUse 60 vio., » &«•*• mglaac 1-30 K, za poiiano ta reklame 2 K. — Pri naročita nad 10 obfav poput Vpratenjeai glede inscatov naj se pctUI ataka ta odgovor. ^iw i—IHtu JHot. llaro^taP te „Vavetea Ttekaraa" gMflor« ulica it 5, orltlića*. — ¥•!•!»» šL #O. ' i§aaovMaflU ■avvar «wvi w mhbvbbi » p# potsi celoletno naatej plate . K 120— čtlokto......K140— polletno.......„ 60*— poUetno . . • . • *. • „ 7l>— 3 mttdtno. ....... 3O- 3 ornate . • • .J.1 . M 35-— I ........H>- • ....... 12— Novi naročirild na) pottjejo v pnrtč nuočaino redao g^T po MfatzakL Ka samo pismena naročita bres nosUtve đenarje se ne rnoremo ozirati. Poummm nevinu valla 60 trinariav. Fotwiw paviallrana. Slovenska liudsto striinfta za uoitcnie našeoa nremažniiL Klerikalci so se v svojem Časo-pistu. na čelu Uni »Slovenec*. relo radi sklicevali v valutnem vpraSa-nj i*i ff^??««*eio ^Pfva&ie •Jtesficne operacije, kakor zovejo to šuštnarflo v Beogradu, tri četrtine njegovega težko pridobljenega premoženja, za to so Slovenska Ljudska Stranka in njeni mintsterialnl vodniLJ slet^I In SfiuhL Eno le je jim je potrebno: To je njihov osebni blasror! Ohranltl se na vladi, Imetl sijajne dohodke iz mi-n!strF!clfK noverienfšMh in predsed-nišKIh plač, komandirati, to je vpra-sanje. AH pri valutni reforin! naš narod n-fde na beraštvo in na kani to ic vodnikom Slovenske Ljudske Stranke sedaj naenkrat vse eno. To so žanje izvršene činjenice. Gospoda Korošca so slikali za silno spretnega politika. Sedaj pa je naenkrat tako okorcn in nerođen, da si niti ne upa v ministrskem sv^etu spraviti na razgovor valutno vprašanje. Klerilinlcev doIfTost le izposlovati takoi v minf-strskem svehi sl.-Iep: »Več izdana rclacMa se stavi izvan kreposni.« To je žaliteva (fflei -Slovenec< z dne 19. februar ja 1920) gospodarskih or.ea-nizacli vseh Prcčanov z dne 15. februar ja t. !. »Slovenec- in VLS se je ponovno uanjo skliceval. Kadar mu je to privainlo za pobijanje nasprot-ne vlade. Zahteva je pravična in izvedi jiva. Ali sedaj. ko ie 1:!er'?a nozabila na potrebe slovenske sa *H*?t\a if? sfovenskesa posnodar-stva. Lhidstvo ?n r^o^Trm ?e proda* no. za to* rfp f''er?^^i*ti orvć»l?i drže rcoč. oHast in do^od^e v rokn-!. Konstatiramo, da klerikalna stranka gffeda in sod^nje. ko se uniČ'ne naše imetje. dasi bi se temu morala upre-ti z vrso silo. ___^___ JK ^Kflr ^B^n^BlH ^tt I« ^K CB Ko bi mi ne bilo znano, kako malo smo se zanimali pr\ nas pred vojno za naše brate ob Visli, bi se res-TiTčno sramoval priznati, da me je navdajala do Poljakov skoroda neka mržnja. Od kod to? Morda zaradi čudne politike, ki so jo uganjali nekateri poljski poslan-ci v dunajskem pariamemu? — Da, ta politika je bila dostikrat vse prej v.ego slavjanska in je mejila nemalo-krat žc na izdajstvo slavjanske misli. Tega naziranja smo bili domalega vsL In ker smo se tako radi nagibali na slabo stran, smo kratkoinalo pre-zrli, da jo ta parlamentarna gmča predstavljala le majhen del poliskega naroda. Tako nismo čuli o Poljak ih skoro niČ dobrega — za to, ker jih nismo poznali. In zgodilo se je. da smo jih zaiiemarjali in pozabljali nanje. V obče smo sodili, da žive Po-Ijaki tam nekje v »ušivi« Galiciji in da jih je sama pusčofoa in zanikarnost. Kdo bi se potem bri^al žanje? Naj ostanejo v božjem imenu kjerkoli in kftkorkofi, saj od njih itak nimamo ni-kake koristi... Samo to nas je motilo, da Hen-rik Sienkowicz piše tako lepe roma-me in da je ta flenrik Sienkowicz — Poljak. > Z ognjem in mečem.« ^Rodbina Polaneških,^ »Potop,« »Brez dog- r■•• lv Kri73rif — kolikokrat sva se sporekla z jezično gospodinjo zaradi petroieja, ki sem ga požgral ob teh krasnih deiih! Kolikorai mi je za to zletel siromašni štuđentovski kovčeg na cesto in ga je bilo treba zopet zvijačtio utihotapitl nazaj pod vega-sto postelj! (Bog bodi milo&ten tej Štuđentovski mami, ce je se kje med živitni! Dovoij je bila že kaznovana* ko jo Je zadela kap baš na — Jezik.) In — »Quo vacNs«, kako smo se gnet-li in suvali zanj pred blagajno v kinu! Da, to je bil Henrik Sienkie\vicz, ki ste bili i vi tako navdušeni zani. Ali ste bili za to tako navdušeni, ker je bil Poljak? Najbrž za to, ker ie tako lepo pisal, pa naj bi bil magari Hotentot... In vendar, kdor je paj-neie čital v njegovih knjigah, je mo* ral zmirom bolj spoznavari, da je zemlja, ki jo je opisoval. ponajveč slavjanskat če že ne poljska, in da so juiiaki, ki Jih je risa! v svojih roma-nih, tolikokrat nekam domačih lic... Poleg Sienklewiczevih ramanov smo naleteli včasih tuđi na kak dro-ben feljton, ki je nosil ime poljskega a v tor ja. Nala opera je zapela par poljskiti oper. naša drama zaigrala par poljskih drain in tako smo prilično s Poljaki opravili. Bratje ob Visli nam gotovo ne bedo zamurili, če se jim tako odkri-tosrčno izpovemo. Res, da smo bili tuđi sami uekaj krivi, naj već pa so bile krive razmere, ki so nas tlačile, da še svojih najbližjih krvnih bratov nismo poznali dosti vec nego po imenu. >Divk!e et impera!^ Hvala Bogru in če sami hoćemo, žalostnih časov je za vselei konec. Zdaj imamo vso priliko, da dohitimo fn popravimo, kar smo zamujali dol-gc veke. Nfkogar vež se nam ni treba batl, ki 1)! nas mogel preganjati vsled takozvanega »panslavizma^. Res je, momentarco še doma ni vse tako y redu, kakor bi bilo treba. Tuđi ćirilica, ki smo se jo bili pričeii tuko navdušeno učiti, da je že §olar-čkmn lezla iz prstov na kak pobeljen zid, nam neče več tako rada v glavo. Pa ta pojav je gotovo le prehodnega pomena. K;ir je z bratsko krvjo zve-zano in prepojeno, ne ugonobi več nobena sila pod nebom. Narodu pa je potreba volje, volje in zopet volje! In to voljo bi lahko posneli od Poljakov. Koliko bridkih izkušenj je moral tekom $toletij prestati poljski narod, da se je mogel vzdržati na povi šju? Ni bilo dovolj. da so ?ra trgali tifjci, 3e krvni bratje so vadi jal i za njegov pfasč. \'se to ogromno gorje so preboievali Poljaki v plemenitem nnnosu in trdn? v^ri v svetio svobo- do- Ali ne kažejo vse prilike, da bo tisoce in tisoće nasib rodnih bratov doletela poljska usoda? Naj bi se ti nali bratje naučili od Poljakov, da živa vera v narod premaga prej ali slej vsako robstvoi Mi pa, koltkor nas diha svobodo, naj bi se učili od Poij4kov goieoe Ijubezni do usužnje-nih bratov. Naša ljubezen in njihova vera bi rodšli nevpogljivo upanje, da vzide tiidl Jugoslaviji nekoč solnee veHkega odrešenja. Med vojno se mi je nudila prilika, da sem mogel v daJjni Besarabiji in na Podolju precej občevaH v poli-ski družbi. IziK)znal sem krasne ljudi! Že spomlad! pred prevratom smo iasn pod Dnjestrom zaupno kramljali o stvareh, ki se jim je takrat že reklo, da &o »veleizdajalske«. Na meni je sicer viselo odelo avstrijskega ofi-cirja, ali stari Gorecki je dobro ve-del, da pod tem odelom ni niu av-strijskega. Tuđi gospa Oorecka ni bila drugačnih misli. Mladi Matulko, ki se je do revolucije klati! po različ- nih boliščih v uniformi carskega po« ročnika in si za to pridohil precej Je-^ zikovnih znanosti, je moral med Oo-< reckim in mano posredovati večkratf kot tolmac. zakaj moja poljščina ia imela še jako revno zakladnico. Ma-J tulkova sestra Kazimira, ki je bila gospodarica dvorca in o'oscžnega pck sestva. se fc \t1o rada udeleževala; naših zanpnih razgovorov, v koHkor ji je pač pripušćal čas. Pod njeno strefro sem prvič ok«-^ sil veliko poljsko gostoljubnost. Res," da so bili premožni ljudje in je bil^; brez Škode obložena njihova miza % natokusnejsimf jemi, Itadarkoli so mo' po vabili k n}ej, ali neUote sem mislif; na vefiko zadrego, ko bi me ti dobri* Ifudje oblskali Kdaj v moji domovini. Kaj bi jtm dal in — k$j pokaza I, da bf jim mogel roči: poglejtc, tuđi Slovcn-; ci nismo slabsi od Poijakov ... O, saj bi jim ne bilo do tega, do; bi se nasitift*. kakor so ow mene na-j sit ili, ampak da bi se ču tili tako med svofimi kakor setn se jaz čuti! meTorej«, je pritrjeval Danč, »torej je m o-r a 1 Ferdinand bežati, če ni hotel izgubiti glave ... Zdaj prebiva s svojo ženo v Trstu, svoje fante pa je poslal semkaj v Ljubljano, kjer smo pred Francozi še najboli varni!« vMorda pa gre zdajlo svoje sinove obi- skat?« ie dostavil rokavičar Kavčič, a nadalje- vanje pogovora sta prekinili kar dve kočiji, ki sta se s silnim hnipom bližali od dveh strani obenem. Iz Spitalske ulice in iz škofovega dvorca sta drdrali pred »Divjega moža'. Zbrana množica se je hitro umaknila %sl vodnjak in na stopnice pred mestno hišo. Obenem sta skočila lakaja s kozla in od-prla vratca od kočij. Izstopila sta najviSja dostojanstvenika ljubljanska, Mihael baron Brigido, plemić Ma-re:h'c!ški in Brezoviški, prvi in tuđi edini ljubljanski knezonadškof, ter kranjski deželni glavar Franc grof Hohenwart Oba v najsveča-nejšt obleki, oba v plaščih, a prvi ves lilast s Sirokokrajnim, svetlim kocinastim klobukom, drugi ves črn in-po5it z zlatttni portarni in vrvi-i čami ter z dv ovogelnim klobukom in z mečemj ob levem boku. 1 Oba pa sta bila tuđi očividno razburjcis.!. Na&io sta si se-^Ia v rok.>, izpreuovorila le v.i-besed ter se od pravila v hotel, l;an:or jima je deial pot škofov lakaj. Ljudje so poklekniii, baron Brigido pa se ni niti ozrl na nje, kor preveč se mu je mudilo. Hitro so se /aprla za njima vrata, a precej nato se je prcrinil skozi množico še tretji dostojanstvenik ter hire! v hotel. Bil ie v skromni rjavkastoOrni obleki, kakršno so nosili ob nedeljah vsi bf>i]>i ljubljanski meščanje. Visok, bel, napol trd ovratnik, na prsih Čipkasta široka kravata, šano imenovana, fraku enaka suknja, ki je Mtsčalu tefuvnik z dvema vrstama gumbov in gornji del hlač nezakrit, dokolenske hlače, svilene nogavice. soJoi s srebmimi za-ponkami in klobuk so bili slavopsina obleka moža, ki je pritekel ogrnjen s wkščmm Iz mest-ne hiše. »ljubi pruateUu pro^L mšeU je dejal slovensko, obrnivši se k anpttA lo kakor bi se bilo to razumeio samo Vraga, ponoči in podnevi služba!« se je jezi! mršavi in dol^okraki stražnik. »Nocoj me spet ne bo domov. Povej to moji ženi, Tone, da ne bo v skrbeh!« 7>Kajpak! Še prav ji bo!« se je roga! Dominik. »Pojdem že jaz potolažit revo! Nič ne skrbi!« »Dan na dan, noČ za nočjo na nogah!« je tožil stražnik. »Od grudna naprej sami transporti . . . regiment za regimentom . . . Človek ne priđe skoro več v postelj! Hudič vzemi tako pasje življenje!^ Policaji so se postavili pred »Divjega moža', žalostni in izmučeni, ter se za množico nišo brigali. »Zares, težka služba.9 Pa za kakšno pla-čo! Clovek ima vsaj ponoči mir ter se odško-daje za podnevne krize«, je modroval rokavičar. ' VTi že, ki imaš mlado ženo!« se Je režal brivec. >Jaz sem pa srečen. čim dalje smem ostati pri ,TreIi gavtrožcah' ali pri ,Panju!'« »Pa pojdi 2sl poticaja! Potlej bodo tebe brili drttgL Prokleto življenje ima policai! Nikoli ne storiš Prav Ijudem. Ce si strog in na-tanCen, te ljudje sovražijo, Ce si pa popustljiv ta vmim** tftofrtmm. Cc Jt * OoOmJ pfr{ jazen, se te nihče ne boji; če si pa si ten, ti na-gaja vse. Prokleta služba to, pravim.* >;Res, res. Ampak zdajle bi rad vedel. v kaksnem jeziku govore gospodje, ki stoje v; temle hipu pred nadvojvodo«, je ugibal krojač2 Dominik. »Knezonadškof je Lah. glavar je Ne-mec, župan pa Kranjec . . . hana!« Polagoma se je začelo mračiti in ulico so; se zavijale v tanko megio. Čeprav je bilo sredf februarja, vendar ni pritiskal poseben mraz in ulice so bile suhe in brez snega. Mila zima ]o šla h koncu; Uudje že dolgo nišo pomnili toli? mehkega vremena ko tega leta. Ni snežflo dalie nego par noči. a solnee je podnevi siialo gorko,' da je izginil sneg naglo kakor bi ga pomete!... Pa tuđi dežja ni bilo po ceie mesece, da so bile vse vode plitke in je bila Ljubljanica rnaionc suha. Kožuhov v tej zimi skorai nišo potrebo-vali. Le redkokdaj je planila z gorenjskih gora] v nižave ledena burja, ki pa se je morala hitro' umaknit! gorkim sornčnim žarkom. Tako tuđi radoveđnežev pred .Divjim mo-' žem' ni prav nič zeblo. Morda pa mraza tuđi iz' samega lojalnega navdušenja nišo curili. Lojalnost in vernost sta bili namreč glavni in najrazviteiši lastnosti LJubljančanov že vj oni dobL Pred tema vrlinama so se posebno takrat daleč umikale vse druge čednost?. V drueem nadstropjn rdzsvetllenega ko^i tela pa so se po hodniku Bfnetle bahave unU , forme. Edfni civilist. UuMjanslrj župan, se-M poniioo ooUkal v koc 3t^^'. -^^^^r^Mh Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 12. marca 192a itev. 59. »memorandumu« z dne Q. decembra. »Ce italijaircka in higoslovenska Vlada* — zaključuje nota — »Sele opustiti idejo vmesne države in žele priklopiti predlagano svobodno državo k *corpus separatum« Reke« pod suverenosUo Ivere naroda*/. brez italiianske in iugosiovanake kontrole, so Združene države pripravljene sprejeti prediof in tete, da se skupna mejt ureia ir. nieca. ništa iz-!faz narodne volie. Poliedelsk! save? 2ahteva zaradi tega. da se čimnrei preide k deiu za volitve. ori katerem Haj bf bile zsstopane vse stranke. tlastl poljedelska. Nadalfe zahteva da se zastonniki te stranke snreitne-Jo hidi v ustavtti odbor. V izjavi se uorotavlja nadalie, da sedanje naše fiJTtanie mele ne odeovariaio narodnim tPŽm'am fn končno iztavlia vladi nezanname, V'?r ne oredstavlia Izraza narodna volie. Le Vnn<-*»trar"-ska vteda đaie dovoli g-arancH. d* bo volilni red tak. ka^or tn naib^*° odeovarja interesom naroda. — 7a njim je govoril nostonec dr. Smodla-ka, kl ie danes prvič nastonil v na-rodnem predstavništvu. Početkom svoieera govora izrazi svoje navdit-šenie za Srbifo. W te nas vse osvo-bodila: -»Frez naše Srbije, brez div-ne?ra srbskeea seliaka ne bi bilo in-gosiovenske države. Na žafost so še bratte. ki Srbfie ne raztimejo, toda. ko io br>do spoznali, jo bodo ravno tako vzljnbiff. kakor smo jo sinovi Primorja.« Govornik smatra, da se paše razmere ne morelo orej urediti, itokler ne bodo nrišli državni po^li v dežefi v roke vlade, ki bo stala nad strankami. . vS tem ciljem«, prav?. *smo obrazovali svojo skupino«. Mi smo sila, ki hoče združiti velike parlamentarne skupine. Izvenparlatnen-tarnega režima ne moremo odobravati, ker je dovedel državo skoro do državltanske vojne. Prejšnja vlada je pogazila s poizkusom, vršiti svoje posle brez kontrole, vsa načela demokratske vlade.« (Odobravanje.) »Nadejamo se, da je ta poizkus za vedno pokopan, toda naSa prva dolžnost je skrbeti, da zopet ne priđe do osebne^a režima v naši deže-l\. Zahtevamo močno vlado, ki bo Imela močno većino. Zaradi tesra se ne moremo pridružiti desnici tesra doma, da ustvarimo strankarski režim, ker zahtevajo državni interesi močnejšo vlado. Na skrčenie kvoru* ma ne borno pristali. Treba je, da se to vprašanje odeodi do konStituan-te.« Zatem prečita fziavo svojepra kluba, ki zahteva: 1. Volllnf reć: 2. vol 11 ni red na! se predloži parlamentu: 3. šesta vi nai se vlada. Iri bf> de-lala s parlamentom; 4. vlada naj be% koncentracijska ali na šir^a koalicijska. — Za dr. Smodlako bi Ime! flro-voriti noslanec dr. Hohnlec. kf oa *e Je odrekel besedl. — V imenu dtmo-kratke republikanske stranke ie go-voril na to posfanec Jaša Prodano-vić. Z ozirom na zunanjo politiko za* htevm njeffovt skupina tatagralao zedinjenje vse» naše^ra troimenske-^a naroda. Ako Evropa te resoluci-Je ne sprejme, ootem bo rakrivila tri vrehe: l. RazfaJila bo velik narod; 2. povzroćtia bo nove gpopade na Balkanu; 3. Evropa bo zopet razve-tjavila glavne principe prava samo-ođločbe. Zatem se govornik obširno bavi z našimi notranjimi razmerami. Kot vzrok notranjih težkoč navaja. da sedami parlament ni pravi parlament. ne*o parlament ad hoc. Zaradi te«a je treba, da pridemo Člmprej do volitev. Mnoero je krivo današnjemu stanju grupiranje p.rlamenta. kl se ni tzvrSflo na podlaci »obenih l>rincipov. Govornik ucotavlja. da se je Demokratska zajednica se&tavila iz šestih ali osmih skupin. Od vladnih strank pa no^iio radikalci iz bivše kraljevine Srbije In Vojvodine slcer skuono ime. a skupnetra proerama nlmaio. Narodni klub je istotako nastal iz treh Drinclpiehio oopolno-ma razlićnih strank. MedakoviČeva sV»ipina se ie izjavila za vladno sku-r>lno. ker misli, da bo na ta način ve-!fko bol^e obvarovala svoje veleoo-sestnl^ke interese. Skupina dr. Ko-ro§ca pa dosedaj še "f obrazložila svojoera programa v tem dornn. Z ozirom na nostanek zadnje krize go-voniik konstatira, da zadnja vlada v mnosrih pojriedih ni bila demokratska. Snomima se na cenzuro fn na slučaj ^tipe Radića. Nato obširno ride do volilnei^a zakona in do vo-'ilne^ra zakonika, kf bo poDoInoma varoval vse stranke v dežeJi, in da se ne odvzemaio klasovi manjSinam in dajaio većini, kakor se ie tf> dela-To dosedai: 3. zahteva popolno svo-^ođo vol'tev; 4. vsaka stranka na} Tre k volitvam lojalno s svojim programom. — Nato se ie oglasit k be-sedi ministrski oredsednik Stojan Protić, ki u«:otav!!a. da je bil naj-večji del govora poslanca Jaše Prodano vica proti poslovniku, ker ni srovoril o deklaraciH vlade, tetnveč naiveč o drugih vprašanjih. Med vprasan?!, ki se fih je poro«?titi. Ocfno^aH n^**^ '-rono ?n vlado ne mnr^io in ne srne-'^ biti taki: knt iih *\iVa nr^d^ovor-^ik. Nas nar\am?vtareev ničesar ne briea. kaj ob^foja med krono in vlado, kai se med seboi docovariata ?n kake svete daie vlada krom. Mi porivi iemo na odcrovor vlado, ako sto-ri kaj Droti zakonu. Smatram, da se ne more eovorlt? o vlađariu tako. kakor ie to storil ored^rovornik. na-da?te. da ie to antinsr^amentarno in ob^lni^m. da si je inosrel član tegra doma dovolitt kat takecra. V poslovniku, ki še obstoia, stoii, na? se poslane! v sk?mš"č*n? ne bavilo z ose-bam!, kakor Ie to storil pred^ovor-nik, vsled česar nit' mnrnm izreci svoje obžalovanje. Nadalie Je ored-erovornik jrovorti o državni onlikl: »Ne morem dovotltl in mf*ltm. da se ne srne dovoliti. da se s tribune na-rodneea predstavništva nanravl tri-buna Ta propagando remibltce. O. nrodsrovomik ie to storil, a to more «?torrti Ie v listfli. ali na kakem 5hr>-du v svojem icrovorn. Nadalje nbža-ljtilfttn. da ie tr> dovolil predsednik narodneira pred^avnl^tva. 0. ared-crovorniV ie nadalfe zabavllal narta-mentfi. Rekel fe. da ie ta Dariament len. jaz na izlavffam. da narlament ni kriv.« Mtnfstrskl nredsednlV Pro-Mć onisnje za tem razvoji orvc krfze. Pravi, koliko Je trnel prvfh osem mesecev. dokler država še n! bila nriznana. Ko na je bf't prlznann. J« rekel: >Sedaj mora biti. da se dela, kakor fc treba. Jaz moram nositi ool-no odgovornost za v%* nosfe. »H na moram Itl domova Tako |c tuđi nev stopal. Z ozirom ni onombo. da vlada v dcktaracHf ni dovoft obrazložila svo!»*ea nro^rama. ie IztavH ministr-ski nresednik Prutić: »Mi smo svo! nropram pr^dložlH. v kolifeor mislimo, da fe bilo o^trebno za sedanie delo v parlamentu. Obšlrnef5eya nrofirrama nismo oredlo^IH. ker nt potrebno, zato ker nismo novi Ijud- jci, Nas ptrUoMBl b zaklju-Či! sejo ob 1?*15 in določil prihođnjo i sporazumno z vlado za ftitri ob 9. dopokine z istiin dnevnim redom. i . ^ Politične vesti. ^ Politični khtb hi demokrat-ska £ičreU*&k* orumuzuciki uiuu v pettik, dne 12. marca ob 20. uri va žen se^tanek v mali dvorani Narod-nega doma. ~ Justiflkaciia dr. Peeana. Jutri se vrsi na okrajnem sodiSču 8en-2aci]onalna razprava odvetnika ^r. Oblaka proti dr. Pecanu. Zadnji se je osmeli! tožiti prvega zaradi žaljenja časti, ker mu je dr. Oblak Dčital kot zastopnik soprosre srbske\ra Častnika razne več ali tnanj notorič-ne za dr. Pegana žaljive stvari. Kakor čujemo, je nastopil dr. Oblak obširen in temeljit dokaz resnice, kl bo razkrinkal enega najnevarnejsih Susteršičijancev do s:ole?a. Razprava se vrSi ob 9. na št. 28. — Konranisiični shod v Spodnfl $i$kl. Z velikimi plakati }c »Deiav-ska sodalistična stranka« sklicala iaven shod zm torek, dne 9. t. m. or 8. uvečer v salon gostiln? pri »Zve«-di«. Med delavci so raznesli tuđi vest. da je tninister n. r. Anton K r i -stan specialno povabljen na shod. Shod je otvoril znani Jaka Žorga, ki je na zadnji javni manifestaciji demokratske stranke v »Unionn« po-masral organizirati razne ražgrajače r>roti ministru n. r. P r i b i č e v i ć u. Porocal ie na shodu nad eno uro biv-§i urednfk Rudolf O o I o u h o kotnu-nističnern projsramu. Oovornik Je napadal bivjo demokratsko - sociali-stično vlado, zlasti min. Antona Kri-stana. Ko je Oolouh končal, je skli-catell Žorcra vprašai. kdo želi bese-do. Ofiiasfl se }e navzoči min. Anton K r \ s t a n „ ki |e prederovornikova izvaianja posluša! oovsem mirno, kratko je ocrta! delovanie dem.-soc. vlade, ssrodovino soc dem. stranke in komunistično sribanje. Dotaknfl se \e tudl položaja o^rrskegra delavstva, omenjal je. da je vlada Bele Kuna izvršila zlnčin na osrskem proletarl-iattt. — Pri teh besedah ie nastal v •mstfHi vr?5č Iti vihar. Čuli so se klici: »Posti tegra!« — Začuli so se razni žvlžei s piščalkami, sam 2orga !a oomapal žvižerati s prsti. 2onra \e >benem odvzel Kristanu besedo. — Mekateri hujSi raz?ra!ači so v tem trenotku tuđi že navalili nroti Krista-novemu omizfti. — Med zborova-iiem je prišel k očetu njecrov sin. 15-letni Cvetko Kristan ter mu izročil •^eVo brzojavko. Ko se je zacel (ribati val razRraiačev proti mizi, je Cvetko stal pred očetom. V tem tre-notku j?a Je nekdo uđarfl s steklenico no davi. hkratti na so pra začeti 5e ^mjri nretepati. Oče era je pomasra! nrenesti v ktihfnlo. kler so mn dali nrvo nomoč. Pri tem je nekdo min. A. Krtetanu siloma odtr^al kravato. Drujrlh Incidentov ni bilo. 7dravniV je konstatira!, da fe zadobfl Cvetko Kristan 2 cm doteo Drerez-nlno Vrv?e na glavi ter več krvavih nodplutb. MfnMer RfKarae noče sode-1f>v»H mi verlženjki fn navHfmfn. Beograd. <0. marca. V oarfanien-tarmh krocrfh se trdi. da ie minister trerovine in industrije Stojan Riba-rac podal ostavko. To vest so mi-nesle tndl Bencrradske Novine. Med tem oa se trdi. da so vse te vesti tendenetinzne. Današma zaj?reb§ka »Domovina« na objavila vest beo* gradske »Politike«, da Ie mlnfster Rlbarac res oodal ostavko. V politlC-nib kropili se srovori. da je povod tej ostavki ta, ker se mlnlstcr Riba-rac ne strinfa z različnlmf protekci-jami za izđalanife Izvoznlc. Oosp. Rl- barac je baje izjavif. da je vstoptl v Ptoiićevo vlado &amo zato, da otno-goči kvorum in delo v parlamentu, ali izvozniška ofenziva mu je odvze-la vsako voljo do nadaljnega delo-vanja v novi vladL Iz parlamentarnih klubov. ^Politika« javlja, da bo ^ospod Mihajlo Škorić, ki je izstopil iz Ribar-čeve skupine, vstopil v zemljorad-nićko stranko, v kateri se nahaia dcrscdaj samo jrospod Dragrič Mučič. — Nova bosansko - hercegov* ska vlada. Sarajevo, 8. marca. Včeraj je bila sestavljena nova bosansko - hercefcovska vlada. Radikalci imajo ražen predsednika dr. Srskića poverjeniStvo za pravosodje (dr. Vuknianović), Sume in rude (StJ. JankoviC), agrarno reformo •Košta Majkić), prehrano, Vlado Ojurić). Reson za melijoracije bo podrejen arbitraži centralne vlade v Beogradu, I>ele8:at minfstrstva fl-nanc Šija« se smatra kot izven strank. iMuslimanska stranka Je do-bila notranie nosle fDefterdanović), prosveto (prof. Sladović), zdravstvo (Karamehmedović). Poverje-ništvo za pošto in brzojav obdrži doseđanfi ?>redstojnlk tesra urada. Hrvati imajo poverjeniStvo vere (prof. Janković) , trgovino in obrt (dr. Badovinac). poljedelstvo (dr. Andrić). Oddelek za socijalno politiko se ni pridelil nikomur in se pre-pnSča odločitev beosrradsH centralni vladi. = Plod sistematičnega hutska-rHa proti slovenskim aprovizacijam. ki nakunujejo žfto in moko v Vojvodini, se Ie poVazal v jarki lučL Iz-vestni časopfs? so net>renehoma pi-sarilf, koliko tfsoč vaironov f!ta In moke ie nakupi! v Vojvodini 2itn! zavod, Vofaa zveza hi drusre večje aprovizacfje. Natančno so izračunali, za koliko let imamo v Sloveniji žita in moke ter kakšne kolosalne trmožlne da smo izvozni v Avstrijo. >Wč nišo nomacrale uradne u$roto\it-ve. da rabi Slovenija mesečno 700 vagonov krasnesra žfta. medtem ko jih v resnicf prejme vsled »-nlzemih orometnlh rarmer te Vojvodine in Slavonije mesečno povprečno ko-maj 400 vasronov. VoiaSka oblast Je nenadoma i7previdela. da fi nrimani-Icuje moke in Je zaseria v Vojvodini žito In moko. ki so ga nakuolle slovenske anrovizacife. Ne moremo si toira razlasrati dnieače, kot da je vofa^ka oblast nasedla omenjenim popolnoma neutemeljenim časnikar-skim noticam. Vsesra skupai so za-sesrle vojaske ^»blastl nad 100 vaaro-nov ži*a in moke ter okoJi ISO praznih železniških voz od nraznth fifar-nitur. s katerimi so He Slovenske aprovizacHe po moko. To ie vseka-kor nekoliko prevec kornodno po-stonanje. \rsakdo ve. kako težavno ie danes zbrati denar v gotovini, kako nerade dajo naše železnice nrazne lararnitur^ za žfvilske vlake in kako težko se dobi za to potrebni nremog. fn ko je enkrat vse nrinrav-Iiem>. nride vejaštvo in vzame brez nf^rdila in brez olačila. Vkliub inter-vencijam mi ministrstvu za prehrano se vojaske rekvizicije nadaljuje-jo, tako. da si slovenske anrovizacije ne upaio že nič več nakupovati. Za-lojre v Sloveniji so čisto pri koncu in če ministrstvo za prehrano takoj potrebno ne ukrene. bo Imelo to za prehrano in red v Sloveniji najusod-1 neiSe posledice. Teltfonsto n Brzoiovnn norocilo. NOVA SMFP NA«:! TROOVSKI POLITIKl. Beocrad, 10 marca. Ministrstvo trgovine in Industrije je zahteT«lo od pristojnih trsrovsk*h In obrtnik TEhcniiic odgovor na sledeča vpraša-n]c: Ali nai se uvoz In irvoz prepusti svr^bodni tnrovini, ai? pa je 5e potrebno nadzorstvo in ome javan je? I AI Ml •» ndrarstvo lumcatfrtra ta se zato vzpostavl posebna komne-ttnea? Za katero blago W bil uhraniti izvoz in uvoz in knliko se na-bsja tega blaga v območju posamez-nfn zbornic? Ali naj se izvoz in uvoz monopolizira in kako na! se to izve-reiskavo. Da bj se r«-šil, je sfmuliral Maznost. o prevratu «e je t^reselil v Beograd, kjer Ie dohll službo beorradskega mestnega f.zi-ka. Sedaj so nastopili proti lijem ko-legri, ki pripadalo radikalni stranki in vsled njihovega rovarenja je d(V šio do odJoka, ki ga je prinese! »Službeni list« od 3, t. m. M FDN 4 POf>V A SfNDfK ALimC NA 2VF2A *V SVFTOVN! GOSPODARSKI POLOŽAJ. LDU. Pariz, 9. marca- (I)KU^ »Homanitc« pi§c: Urad mednarodn* sindndukcije ki izmenisve blara. — Nato se }e urad bavi! i prehrano Avstriic in Madžarske In \e sklenS ponovno apelirati na mednarodno solidarnost ter i?*avitf. da strašfto trpljenje proletariata teh dežela za-Kteva nuino in uspešno pomoč prolc^ tarcev v^ftira sveta. Konćrio ie urad sklernl obrnftt se do onranizlnmih delavcev vseh držav s projarlasoni. kjer ooudaria. kako strašno trptjo madžarski delavci vsled beleca te-rorja. m zahteva v imenu čJoveštva. naj zave^niške vlade prisilijo Mad«-žarsko. da sr>^^tvje oravice. Urad ie te svoje atahteve sporoČII vladam za\*«znikov in Madžarski. Ako bi $# oresranjank nadaJtevalo. se bo izv^-I del splošen bofkot Madžarske. Vsleđ tegra pozivlje arad vse delavce pomorske nlovbe ter Žele7n?9ce. post* r»e in brzola^Tie name^čence. na| bodo trrtoravifenl, da se odzovejo nozfvii mednarodneira nrada In nsta-vijo vsako delr>. kf rosredno ali ne-tK>sredtio sini! Interesom sedanjf madžarske vlade. KAPINETNA KP17A V ITAUTI. LDU. Berlin, 9. marca. (DKU>. Rimski poročevalec lista »Vossische Zeitung« javlja: Mlnistrski predsed-nik Nitti se je davi vrnil v Rim, kjer ga je sprejel na kolodvoru angieSki poslanik. Listi Izjavijajo, da se more že sfovorHi o kabinet, krizi. V senatu }e bilo stavljeno vprašanje. kakšni so bili vzroki. ki so zadržali zavez-nlške vlade, da nišo predložile svot-jlm parlamentom saint - germainske mirovne pogodbe v ratifikacijo. VARŠAVSKA KONFTT?FNCA GLE- DE BOLJSEVTKOV. LDU. Parfe, 10. marca. fDKU. —Brezžično.) »Temps« poroča, da je varšavska konferenca v svojih prvih se4ah dotočila ?p!ošna načela, v zmf-siu katerih se bodo vadila posatanja s sovjeti. Izmed komfsij. ki se bodo^ bavile s oosebnimi vt>ra5anji, }• omenltf voja^ko kotnlsljo, kjer bodo zastoparv* PoljaJrt, Finci in Fr?ncoxt;' bavila se ho % rntvrSčanjetn francoJ sklh in polfslcfli čet m primer boljše-vlSVesra nnpada. Obe armađl na! bi z osirom na novo zbiranje boljševi-?kth čet ob moji ostali v trrjnem sd-. ku. Oovorl se, da sta Viviani in Kiotz nanravila korake, da more poljska vlada razložiti svoje želje pred skupno komisijo za fšnance in za zunanje zađevo, POSOfILO 2A NEMČUO. LDU. Berf!f!, O. marca. (DKU.) »Achhihr - Abendblatt« javlja \z Bazla: Apence Havas jt1 v soboto poročala, da so zavezn?ki formalno končali raspravo o pi>so*ilu »kl za. nameravajo dovoliti Nemčiji. Dovo-!i!i so posojilo z crotovuni pokoji in jamstvi, o katerih se bodo takoi 2a-čell posvetovati v Parizu. L!nbt!aaska sokolska župa. Občnl aAor župe se vrli dne 10. *. m. ob tO. do-poldne v Narodnem domo v Li'th'ianf. Slovenska Sokolska Zv**a. 0Wni zbor Slovensk© Sokolske Zveze se vrf^i v nede-Ilo, dne 21. t m. ob 9. dapoJdne v Narođ-nem domu. Pozlvliimo vst bratska dm-Itva da odpoS1:c|o svoje delegate. Sokolski Save« SHS. Sela starešinstv* Saveza se vrši v ponedeljek. dne 15. t m. S Ljubljani Soja teiuučnega odbor* a* *w* Stev- 59- _______________________*____________________»SLOVENSKI N ftOD«, dne 12. maica 1920. ____________________, Strm fc ^ & pa dne 14. t m. v Narodnem dom v Ljubljani Sokolski Cllma*. Prvm te đntca U** vSka Sokolskoga '"»»g-ilrt k Uda s atto bogato vsebino. Pozivljamo vsa društva, da gm tako) naroče. Sokol L opozarfa vse brate ta sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo na te-Jovadno akademijo, ld $6 vrši v soboto, dne 13. tnarca v veliki dvorani hotela LJnina. tzvajale se bodo poleg drugih točk prvlč skupne proste vaje članov in Člante, U>ioćene kot posebna točka jugoslovenske-%3. Sokolstva «a vsesokotskem sleta v PmzL Vaje n šestavil m\ Stane Vldmar na veliko simfonićno basen skladatelja br. Janko Ravnika, profesorja na IjubljansKcm jtonscrvatoriju. Vaje bo spretnija! na Kla-virja brat skladate^ sam. Poieg tega bo večer obsegal še mnogo drugih lepih telo-\-adnih točk tu nastopov, kakor br. M. Skr-hinška, opernega pevca br. L. Kovača, »ljubljanski Zvotuc. Sodeloval bo tuđi pomnožen društveni orkester pod vodstvom brata L. Pahorja. — Ker je število sedc*ev i;elo otneieno, se opozarja bratsko članstvo in občfnstvo, da sf pravočasno presfcr-Irrf sedefe v predprodaji pri br. Gorupu •'rvrđka Grlčar in Mejač, Prešeraova ulica ) — Zdravo? k Sokol II. j« priredi! v soboto, dne 6. redstave kakih pravih \r> nepravih hinno-tizerjev in plesalk. Po končanem tefovad-nem sporeda se je razvfla prosta zabava, li kateri je z dobrim uspehom pripomo^e! tako zbor pevskesa društva Krakovo - Trnovo pod vodstvom gosp. N. Prerneloa. ka-kor tuđi godba dravske divizije. — Upa-mo, da bo prftiodnja prireditev Sokola TI. dosegla med ob?insr\'om, zTasti pa v iast-ftfh bratski!] vrstah, ono zaslužno r^oztvr-nost, kj ji po vsej pravici £re. — B. V. Dnevne vesti- V Liubliam, II. marca /920. — Đraginfcke doklade državnim \ pokojenceio, vpokoienkaai in njih sirotani« 2 uredbo minis.trskega sveta z dne 10. tebruarja 1920, se določaio po-bcbne začas'ie draginjske đoklađe v/w-kojencern, vpokoienkam in njih širo-iam, in sicer: Drapniske doklade: /. za osobe, ki spada io pod razpredel A uredbe z 2S. junija /9/9: ako imalo naiveč i 90 hren mesečne vok^ininc, 2>jO kron na mesve; ako imah več nego 100 K pa do 150 K mesečne pokolnine, 245 krou im mesec; ako imah več nego /30 K mi do 250 K mesečae pokoinine, 29U kron na mesec; ako imah več nego ?iO K mesečne pokoinirte. 320 kron na mesec. — 2. Za osebe, ki spadajo pod ITcznredel B - uredbe z dne 29, iuniia J0I9: afio imajo naiveč 100 kron me-scene pokoimne. 190 kron m mesec; oko imah več nego iUO krnn pa do 150 ki on mesečne pokoininc. 220 kron na mesec; ako imalo \%eč nego 15r* kron pa do 250 kron mesečne pokoinine, 250 hron na mesec; ako imajo več nego 750 kron mesečne pokninine. 280 krnn na nresec — 3. 2a osebe. ki se fih tiče v.rrđba 2 dne 27. inliin /9/°; ako Imah na'več VIO dinar i ev mesečne pokojni-ne, 80 dinar ev na mesec: ako imajo ver nego 100 na do /50 dinaricv me-tečne nokoinine. 100 dlnarjev na mesec: akn imaio več nego 150 do 250 di~ n'TJev mcscČne pokoinine. 120 dinar-/>v na mesec: akn imah v«? ne ero ?50 rfinirjev mesečne pol:crnine, 130 di-nnrjev na mesec. — Rodbinske dokla-de: /. 2a osebe pod točko /.. / in 2. do 30 krnn sđ vsakeza rođbinsk^n člana na mesec. — 2. Za osebe pod točko /., X po /5 dinari ev za vspkeza rodbimke-2T.-7 člana na mesec. — Sirotam brez oceta in brez matere erre dvoma otm-&* dokJada: dosedan'-a in. s to uredbo določena. to je skupa} ISO kron. — Jugoslo venski novija rH t ^rnn. Prihod n^ostovcnsttiri žurna-i'stov v Brno dne 10. t. m. se je r&z-vM v impozantno manifestacijo ;skrerte?a nrHatefisfva. Na fcnlnđvo-ro. kf Je hif nabito poln ofcčinstva, so DrfSH pozdravljar jugoslovenske ?oste: SokoL za đežetrm vlado sek-^"sVf načelnik Ćemy, vladrti tajrrfk ir. Janeš. za. deželni odbor v zastop-sKtj dežclne^a ^lavarja dr. Bndin-•*-Vv. za mesto Brro vladni k^mT*sar r;hrenfe1dt Ka voM^Vo oMast dežeim r>oveIjTiTk general Podhaiski s Šra-hnm. za policijsko ravnateljstvo inž. Marek. CeSke brnsVe visoke šcle sta I^estopafa rektor tehnike prof. Hla-vinka in prof. Novak. Zastora no ie Mio tudf jucroslovensko in češko df-.^^fvo. Ko ie dospel pnsebrji vlak. ?c vojasica ?odba zaigrala jusrosfoven-?ka himno, med katero so ori!? žfvio-in na^dar-klici. Ko so jocroslovenski ^st^e pod vodstvom natvečiegra ži~ večera srbskesra r»iS3te?53 BronfsTa-va Nušića in vodje Novfnskegra o^i-seka v Zagrebu Ante Brezovica za-S'Jstili v]sk. je inoŠki zbor starca brnske^a pevske^ra društva »Hlaho-la« zapelo Smetpnovo himno, nakar fe sekcijski načelnik Černy pozdravi goste v imenu vlade, \Tato ie po-ždravll žfoste v imenu brnsks^a tne-sta vladni komtear Ehrenfe!^, v imenu zveze za tujski promet inž. Hei1, v Irrienu sindikat žurnalistov čeških đnevnikov D. Stehovskv. V imenu .msfoslovenskegra akademske« dru-štva Jiigroslavije fh je pozdravil društveni predsednfk Emil GuralJ, v imenu Sokolov pa starosta Havra-nek. Na pozdravne nagovore Je v imenu jtivosInvensV'fi *rr*tnv odfco-"'arjal Ante Brozovič. Nato so šli ?ost?e v spremstvu Sokolov v hotele. Oostje so «! otffedaB ritam fiidti-«mka. podietia, Češko tehniko iti Del gastov pa je prof. Absolom od-neljaJ na izlet na moravski Kras. Žvcčer je bila v brnskem srleuališču slavnostna predsta\a. V ^ledališću jih je pozdravfl gledaliski ravnatelj Vaclav Steh in tajnik dr. Sikil ter član opere Valentin Schindler. Za Jusroslovene je odgovori! v toplem govoru Marjanovič iz Zagreba. Po gledališkl predstavi je bii sktmen obed. Ponoči so se gostje odpeljafi s posebnim vlakom v Bratislavu, da obiščeio Slovačko. Kolodvor je bil okrašen % jugoslovenskhni in čeho-slovaskimi znstavami, zbrana ie bila velika množica ljudi \n zastopni-ki oblastev. V zastopstvu pooblašče-nega ministra za Slovasko je prišel predstojnik rninistrskega predsed-stva dr. Hala, dalje mestni tajnik dr. MarkoviČ, žiman dr. Bela in drutri. Ko le pnšel vlak i gosti, je godba zaigrala jugoslovensko hirnno in množica je z viharnimi živio- in natdar-kjici pozdravljala goste. V imenu ministra dr. Srobarja jih je po^dra-vil dr. Hala. Nato je po^dravil goste okrajni načelnik dr. Marik, za slova-ške žurnaliste pa urednik Dušan Po-rupsky. v imenu Jugoslovenov se je zahvali! za pozdrave urednik Mata-ro. Po njesrovem grovoru je grodba zaigrala ofce narodni himni, nakar so se grostje odpeljali v hotele, burno pozdravljeni po občinstvu. Ob 10. jih je sprejel minister dr. Šrobar. Nato so si gostje ogledali mesto, vrs^'f se ie sknpn* obed. popotdne pa je bii na Dona vi zlet v Devin. — Ali smo brez ponosa? Ime?i smo priJiVo govoriti s Srbi janko, ki pc je pravkar vrnila težko bolna fz ?vice. Hotela se fe posložiti Sim-plonekspresa. ki bi jo pripeljal v do-novino preko ftaMje v 24 urah. Za to pot v tem franeoskem vlak« le treba Ia?kc^a dovolienjla. Fta!i|ai!ske oMasti so !t potnf ^iznm odrekle, dasi se je vsc potrebno strtrilo. To pb-sior>BT\ie od stran? Italifanov, tega kTtftiirnega naroda brez stranišč. je nezasijano. Taka je rrjih rtraVsa. Svojo moč da to okušati uboarim ?ia-šfm Ijudem v daljnem moRemstvit ter *?h sfl?jo. da morajo riskirati življenje In se vračati po strašno dolgi fn težaviM potl preko Avstrijc do-mo-v. Mi pa pri tem postopamo do-cela dnigače. Pri nas se takorefcoč konlcurira, kako bi sner. Ttalfjanorn ifgladH! potovanfe. Brez vseh težav pasfrajo tiafe rranfce, v dvojnih roka vicah se posfo«pa z njihovim? ve~ rižniki, ki hodijo k na-m fn preko nas v ekspresu, za nas nasramno dračem, na Dnnaj. Pri tem se njihove oficirje In kurirje zasaČ?, k? tihotapi-fo srebro in falzifizirani denar. AH imamo kaj ponosa in časti v sebi Se? Nas denar trpi vsled net»trebnega nakurovanja v inozemstviL Naša oblastva pa v svoji orjaSki brezglav-nosti trpe, da ss uvažalo k nam iz ! a^kega popahirrma nepotrebne re6!f kekor porr»aranče, daldjnl, rozine, fige po 35 K za I kg. slaba čokolada. bonbont. NaSa držav« ima Se kal dni«rega interesa, kakor da h?ka svojat in naSi štacunarH zasluži jo s taklm nepotrebnim blagom. — t Josln Bere. Zopet je fermil iz naših vrst delaven moi, ki f* boldan, s Celiem — v obče, ako ima zamudo, 11 ima zveze. Iz Maribora odhaja popoldan \ lak v Ptuj in rabi 5 do 7 ur. To je grozno! 2e-lezniška uprava bi morala vpeljarJ na progi Čakovec - Pra^ersko vlak, ki bi irnel z jutrarijiin vlakom Maribor - Ljubljana in Ljubljana - Maribor zvezo. PrrNvalstvo ob tej T.rogi ima posebno v Mariboru kat ^edež okrožne sodnije mnogo posla. V Mariboru ne do-biš prenoc?5Ča in vsled tega uradi težko funkcijonira-»o. Isto je z Ljubliano. Stanovanj ni dobiti, a v enern dnevu se ni mogroče vrniti. — Glavno poverieništro Mht?-Fterstva za agrarno reformo v LJub-sV5a! sprejesna stranke vsak teden i/ključno hi brez izjem ie v torklh, ixMrty\U hi sobotah od 10. do 13. are. Ob drugem času ostane urad za s rranke zaprt. Vsako Tiotranje urad-ro j>oslovan?e je nemosroče, Če bi moralo m?JostevIIno nradnistvo po-verjenlštva v \-^en uradnih urah spre.femati stranke. Zato je omeBtev Aradnih ur za stranke v interesu de-Ta in točnega poslovanja poverj^ii-Štva neobhodno potrebna. — Iz iatv>nskeea ujetništva se' jo vrnTlo pred kratkim ofcoli 70 Dal-tnarincev. PrT^fi so po potopitvi av-^tro - fMrrsV.?ra vojne^ra broda »Kai-s?rrn r3!isabeth« v jatKmstao njet-ništvo fn tam ostali đo letos. Japoa-ci so jih za pri i na otoku Niporu po-tem v Na^rahari. Postopaii so ž njimi jako grdo in tako sto morali dalmatinski moTTtarji rrmosro pretrpeti. V domovino so prišli preko Marende fn Gruža. — Za rojkte sfepce Je prejelo roverfeništvo za socijalno skrbstvo sknpfti 2387 K60 v. — Smrtna kosa. UmrH so: V I earMŠču ^r. 1wn Vintar, lesni trgo-vec in posestnfk v Straži. Truplo se prenese na njesrov dom, kier se vr§i oocrreb ftrtri ob pol 5. pop. — ter brat primar?)« g". dr. Derjranca, jf. §tefan Dereranc. Pobe^nil je iz laš-kesra njetnfštva ter ga je zafirbtna italijanska krogla zadela ravno v trfe>fttku. Ito je rinel do&pett v svtjjo tako drago nsn domovino. Bla^jlma ^pomin! — CcnHuie iisročfilke cppozar-l^r^o na Doložnice. kl smo .fih priložili listu koncern febnmrja in prosimo, da se jfh poslužilo pravočasno. Zatnednfcoia se r>o«fflarrle nstarf dne 24. marca t L Prosimo torei, da ne bo brezpotrebnih reklamacij. Rolhn. V »BeoeSien trgove«« fe \ žtveft, tor «W olegi <*vm al0 mimika ništa ta preprfčevalno izražanje ljuto razgibane sttsstiiostL — Nov |* bil gospod M a 11 f e v 1 £ kot Bassanlo; pokaza! se le ta ieralea me hrtt1 fanresta* nrtlne. samo da je ves dojem irpridfl z doček ■#» DruStvtm tati ia arirailtve. dne ob 10. sknpaa ^apm. B»teoitev0«o! — Odbor. k cbw m vfSI v oe«ciin» ose M. matcai <• %. f^spoMw v giaaHlaf ejti »Bali HM«, Siri-tarfeva vWca 7 c cnRSajhtHB tfflevMn tmbhl V Interesa vseh trafikanta* te, 4a se obč-■eca Aon. r veCJe« itevOn ođeT«U. t DrniCvo »Svo| tlo«« v Oeilcl *«M vse aant to glartci U te ••»ajajo v be-gmislvv aa važno piisvttluvaaie v #rait¥e>" nfk ndevafi ▼ ncvelfo, *ie K t m ob ft, dopoldne na verandi hotela Unio« v Ljnb- — ObĆBf abor fir—i bOTater bi W MecoMfli ia—i Jobro ebirtf.ni obM tbor Lfabtiano ta okolico. Načelnik i. Urbančič moaelravi eaaf 60 «av«očih mojstrov, Mm po-taatf aeflaafi aolažaj «brlnikov ler poviar-fa, da |e obrtBiakl ften eteber drfav«. brat fcatereca je vsate frocvitanie driave ae-monocG te izreza upanje, da bo, afee vsi obrtnUd solidarno Ia tlmpaj 4e4*fe» ludi đr-ŠmfSk pedpirala njih stremiienje. Da se pa to doseže, te treba organizirali &e. S po-močio Mirovinske in produktivne zadruge« katera se snuje, bo mogoče posameznim obrtnikom dobavljati materijal po ugodnih cenah. V to svrho se naia me kredit s ka-terim si člani sprva pomore Io do zađostne množine blaga. Ce si obrtniki na ta način ne bodo pcnnagali« bodo vedno nazadovati In leončno morali prenehaH obratovatt t j. obrt bo popolnoma nničena. Da )e pa to mogoče tuđi izven Ljubljane, se izvoR po-sebtij odbor, )a bo fmel naloeo pospeševati pričeto delo, V ta odbor so hiti Izvoljeni sledeči gg. moj«tri in sicer: Anton Zore. kov. moister v Kamniku, Mlhael Hromec, kov. morster v Sneberiih, Matiia Knez, kov. mojster na Ježići in Finj Martfn, kov. moister v Škofljici. Vsled raznih nepravC-nostJ pri preizkušnjah se sogiasno sklene, da se določi posebna iTreizfcuSevalna komisija, ter se izvolijo sosfasno v to komisijo gg. tnojstri Andrej Ložsr, kolarsfd moister aa Jeilcl, Jakob Trobec UdcIovaJec toco^j v blago, za katero bi Se dobil koks. Končno skfene občni zbor, da se na vsak način do* seže izvolitev prlsednlkov v donodninskof komisijo iz dotične stroke, ne pa da bi oce* njeval đohodnino kova^kesa mojstra kro-iač, kak gostilničar »li obrtnik* popolnoma droge stroke, kateri dohodfeor kovača nttl. prfblfžno ne more do>oĆitL Po temeljltem razgovoru o vseti startnvskft zađevah, s&j ju. načefnik prisotrrim zahvali za teko etriUl no ndeleibo ter zborovanie zaključi. k j Snučarsk! klub 1.ju b? Ja na. Dne 13. at! 14. t m. klubov Izlet na Krifko planino Ia") Krvavec (1S53 m) nad Kairmfkom. OđhoJ, iz đržavnecra kolodvora Liublfana v Kam-| nik v soboto ob 14.10. Prcnocisče: Sv. Anvj brož (10S6 m). Proviam s sebof. — Even-i tualna odpoved izleta v izložbi %. optlksl Jurmana, Šelenbiirgiova tiltca v soboto do/ 12 ore> k 1 ili^fPSfi&Sla Đorc£!la. IZ SEJE NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU Beograd. 40. marca. Zbornici je predložen okaz, ki pooblaŠČa finanč-nc:azno prooćiti. GoToraik prosi poslanca. nai tako važna in teifca vpraiania oe ob-ravnava s tako Iahkoto. — PosL dr. Nježič izjavlja, da s tem odgovorom ni zadovoljen. Po prehodu k dnevncnia redu povzame besedo načelnik skupine crnogorskih poslancev Dakovič, da ob* razloži siališče svoje skupine napram sedanfi vladt. Govornik izjavlja, da le prisiljen oovzeti besedo. ker se ne stri-nja s kritiko dr. Smodlake o prejšnji vladi. NALOGE ZAČAS1VEGA VARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU Beograd, 10. marca. »PoU-tika« javlja: Vlada je predložila Na-rocrnermt -predstavništvu te-le vpraša-n|a: 1. zakon o likvidaciji moratorija: 2. zakon o pravni likvidaciji imovine oseb, ki so se ndeležile vojne: 3. zakon o povmftvf škode nastale v letih 1013 do 1920. in 4. zakon o likvidaciji imeti a sovražnih podanikov. Ko se sestane rediti izroijem parlament mu bo vlada predložila te rešitve v naknadno odobrenje. PRAV ORIJENTALSKO. LDU Beograd, 10. marca, Kakor javlja »Politika«, bo vlada začela revidirati stalef urađntteov nri ministrstvih ia pri defefnih vladah. Kot vzrok reta postopanin se navnja prekcraSefije proračuna. ZrnarrjSalo se bo zlasti Stevilo onih uradniko?, lraterih mesto ne obse^ sa proračun. IVICA FRANK SE VRAĆA? Trst« 10. marca. Dr. Ivica Frank je izvini! iz Trsta. Pred neka] dnevi so ?a še vfdeH v hrt^h ^Savola-. Df ASmmZiO FANTAZIRA. LDU Berlai, 9. marca. (ČTU) D* Aaasnsfo fe imel na Reki str as ten eo-vtjr proti Aneliit Desal ie med drugim: Mo«roče borno vri skupaj umrli pod fu-Ševinami Reke. Toda tx teh rnševin bo vsta! dnh, ki nas bo maščeval. Od s4n-faiaGffcev pa do rdeče^a prapora, ki združuje pohimesec s križem, se bo in-telisrenca obrnila proti izsesavanju ne-oboroženlh narodov. Anglija, ki si je podvrsta Perzija Mezopotanijo, Arab!-io in rečii đel Afrike. poSlje lahfco tuđi nam iste rabile, ki koljejo v Egiptu vstaSe. PožreŠna država, ki zalezava Carigrad, ki ima tretiino Kitajske v svr>M posesti Hi ki bi hotela sedaj dobiti Se vse otoke v Tihem oceanu južno ekvatorja, država, kj ni nfleoli sita, more proti nam uporabi ti ista sredstva. Toda mi borno konca© vendarfe ostali zmaguvalci, ker se bodo ustaS vseli I narodom zbralf nod to zastavo. Imeli borno novo križarsko volno vsch ubo- , Kih aarodov proti tem roparjem, ki so včeraj izrabtiatt vojno in danes mir« ALBANCI NAP4DAJO ITALIJANC. Skadar« 9. marca. Albanska plemena Šilje in Soši so rrapadla itali-jmske četa, ki se nahajajo v onih krajfti. Tetu plemenom so se pridružili tndi oni AHmnaci, ki so dosedaj simpatizirali t ftalijanL Na zahtevo £ošer, da frpraznllo ItaHjafif ose kraje. ao IUTiJanf od^ovorfif, <9a tetra m moreio ftorfrl brez naloga vtšje-ga poveljstra. Italffani so popolno-ma blokirati. Topovi še nišo stopili v akcijo, pristaje pa se, da priđe v par dneh do Batih bojev. ZASEDBA CARIGRADA. Haas, 8. ratna. Zasedb« Ca- ^^a^^^^^^^k^fta^ ^a^Bk a^flk A^^^^^^MA|fl^Lak ' AaaBBTaaaaaT ABajJKM^MaBjaaaaaBa..^ fl jal YamH*lii —- j ZVEZA NARODOV IN WILSON.j LDU VVashincton, 10. marcaj (DKU) V pismu predsednika Wilso-J na senatorju Hltchoockn stoji med,j drugim: Odgovornost Zedinjenfh držav je sedaj velikanska. Ako bi imel r>redsednik priliko, bi vse, katerih se to tiče, prosil, nag raznrotrivajo^ vprašanje pristejpa k zvezl aarodov^ bolj s stalisca, da ie treba urediti toj vprašsnje bolj v interesu človeštvad kakor pa s sCališča posftme2n& inte-j resov, XADALJN£ AKETACIJPE V ZADE^j VI UMORA SOMOG1TA. Di*aa|» S. marca. Iz Budunpc&t* pcirr>cajo, da so v t&ćevi umora Son^ mo^ia aretirali Še tri nadaijne ose^ be: nadporocnika Kovacsa, poro5^ nika Bibc in poroćcika Moraya. Za^ latili so jih, -ko so hoteli prestopitfj čehoslovaško melo. 1 Hproolzacfla. t Društvo zasebnesa orađiiHtTa Sla« venij« v LjublianJ je nabavilo po znitanm cenah za. svoje čiane večjo množino čtafli to rumenih £*v"njeTv Oddaltio se le proti taj koJSnjemu Dla£nn v đmimatf plsathl ajfe uradnih urah, « t Prodaja preun^a ta oečl Na vsali odrezek št 3 htiih preraosovnih izkaznla za peči se dobi do 200 kg premota. 100 tf ' premogft stane pri trsove« 32 K, na doflg dostavljen pa 33 K 50 v. Vsaka stranka af lahko izbere trgovca, lel ?e najbližil. Pr^t, mat prodaja jo: 1. Pottap, Komeasket* alica, 2. Tauzher, Dunaiska cesta, S. Tr«v Cesta na državno železnico, 4. Uoger mf Vrtafi, 5. Uher, S!otr§kovt uffca, 6. MesN] na Aprovizacija v -ff? reve upiavn-gBB BĐ BiW. žtvoS'ov Nar da. 1841 &irm 4, __________________________ »SLOVENSKI NAROD', dne 12. raarca 1020. , „ Kcv. 59. iatatti biti *■ 18 tetoe^ a«»* aBBBMBI ■!•] visoke rostmve se kupi. ftmudbe pod »Seatt 18*4* na uprav Stoveoskega Naroda. 1880 MfSMfa xa 1 aftomobil, se ilče !■•*■ primeren prostor. Ponud-be na upravniStvo Slov. Naroda pod. JUtagtrala liti* It91 If9flllik i2Vc2ban v mlinski stroki in inBUum, s prakso v moCnati trgovini' «e tako«; spretme. Pismene ponudbe naj .se pfCiiJožrjo ravnateljstvu Zitnega la-*•#• v LjaMJani. 1870 ftalMliB[ilBln¥lii!r!i!!iE03), Jfciak;:, kupi tovarna leđnih izdelkov v Zg. Gameljnah nad Ljubljano. 1836 Bmitarfa ffl 2 lcPj elegantni napol rliiUdllB SE pokr.ti koč'.ji Naslov pn-ve upravništvo Slov. Naroda. 18S7 BfltrahlfHm *2 P3'*11' veš#h orekariev ruliCĐljtSUI za kročno peč fRingofen) Pismene »»onudbe na tvrdkc M. Greiner Petrinja (Hrvatsko). 1859 Vlini ftl dva ali tr* radstroena W1a Rlijit li v Ljub!;ani, Ce iu ali Ma»ibo-tu. Pismene oferte pod ..Resen kupee 1802" na uprav. Slov. Naroda. 1802 Za sk!$l se odda v|; prcsfGr v uajem. Pismen^ ronudbo uoči riiio: fVt0. Marec 183 3" na upravništvo Siovcriokega Naroda. IS36 imiiBi hMBi felsfeBfc! cusrat. ;ro obranjen, se kup.. Ponudbe na upravo SL Naroda pod .VozlČek 1851* Radi op'JStitve mlfrr.kc obrti naurodaj: iva pera ušima tra {Selbstschirfer. sistem Heller) in par Tal »ot» Naslov upnva SI. Nar 1854 ^€»^^^1*9^ ž> vagon Ia suhih etuiramh EftaPOIi sliv v Skatijah & 25 K nudim po CCTi K 21 50 franko Sisak. Re-flektanti naj se obmejo za naslov na »Dravo tega lista pod „Importeur 1798"! ^ ____________________1798« liče se iritenka SUEf-icS; pove upiavnftitvo Slovenikeea Naroda. 1819 Telefon 423 ima Franc Bar prodaja in ronraviia p'salnih stro je v ter kontrolnih blagajn. Ljabfjaaa, Oa-karjcTO aaar. 5. 1892 Rot Matirati ali pmlajslta žijji v ,iop»U v* tih p siih iz\eztnna jiOipodičra. Ceirene ponudbe na Anon-čni zavod D;ago Beseljak. 1382 par* i~umi' kadi miflv v Zgornjih Gitnetinan nad Li ubi ja no se ^piejme proti dobri plači več mizar-iev, stolariev, parketnih delavcev, dal e I mtzarski preddelavec, 1 agar. Hrano in stanovanje preskrbi podjetse. 1?35 Ps^i It^diOi^fl spreime več izvežbanih ICtjB l'UU l!iC pisarniških tno^'. Nastop takoj. Ponudbe pod ;>Izve2baBemocl" n' uprav. Slov. Naroda. 1774 f?i*3 f f!trnri?fnm v okolici Ljubljane VM I U¥Of!!r" se kupi ali vr-me v raifem. Pcn> JI: • na urravniStvo S Naroda pod_»Poslopje 1820** 1820 S'oivBEilia tnnvs^grJifai? 2eli vstopiti kot praktikantinja v večjo trgovino z cieže'nimi prtdeiki. Dopis pod: .Praksa« r.a anončno ek?pea cij«. A1. M a i e I i č, Ljubljana, Kong* e r> trg 3 I. nadstr. 1876 -Jover'«eništ\'o za socualns skrhvstvo potrebuje 2a svoje državne proteine delavn-ce Koniereiialfiesa voaj. Prednost imajo oni, ki so poslovali slasti v kovinski, bandaZni In usnjarski stroki Pogoj ie znanje ktijigovod. tva in tr^ovske korei-pondence. Plača po dogovoru. 1873 fl^B^S ® ^^3?) f^ ^_ I 9 B Telefon št. 423! Oglasi se: Anonou in informatični za\"d Drago Beseljak in urednišn,x> | adresari« Ljubljana, Cankarjevo nabre-' žje st. "5._______________________1881 I V imenu žalujofih sorodnikov narnanjam vsem priiatcljem I in znancem prežalostno vest, da je na$ ijubi brai, sin svak in I stric, gospod Štefan Derganc I poitnt nrasinlk, ▼ lašfcem ajetnišlFU I tteasdoma umrt dne 29. februarja 1920 na Forte Begato v Ge- I novi (Italija). g po štiri Ictnem ujetniStru je zavratna laSka krogla konča- 1 ta mlado, nade pol no živlienje na begu v svobodno domo\ino. ■ Pokojnika priporočamo v blag spo min. I LJUBLJANA« 10. marca 1920. I Dr- Fraao Dergaaef 1 fTimatil I. kirarg. o44. deUlac boiake, 1 brat. »SAVA* lesna trgovska in iođistr. drotirn zo.l j v Ljubljani naznanja tužno vest, da je danes zjutraj i preminul njen družabnik in član nadzoraega sveta, I gospod IVAN VINTAR star. lesel trgovec In »o«»rtwlfc v Strati Naj mu bo ohranjen časten sporain. ! V LJUBLJANI, dne 10 marca 1920. Zahvala. I Vsem, ki so v težki bolezni in ob smrti I I naie nepozabne nuunicc, stare mamice in I I tašče Neže Cirman I z nami čutili in jo spremili k večnemu počitku I I Urekamo naiiakrenejfto zahvalo. I I Rodbini Mrakova^ CirmanovcL Hajt m telka, ftao ^adalana p^lkrita nW « koei}«. VprmJaj v »tfci ?• ari iiatilii 1774 UM fg proti takojinjemu Rastepu ipflK m apretna koatoriaHnja, ki zna tuđi stenografi |o in voditi knjigovodstvo vetjefa po4|ttia. Hrana in stanovanje v hišf. Ponudbe pod .Šaralaa lt»*na ufmvnis*vo Sloveaskcga fiar. Trgmln ataimtiHa &?^K blćtgatnićarKe ali pastrefni^ke moč«. Naslov pove upravnifttvo Sloveas^epa Nadoda. 1 03 ftftrl/arilA aH kako drugo p'odo-yyi;ilalllll nosno podjetic kuolm aii pristopim kot družabnik. Pugoje spvei ma ur>ravništvo Siovaotkega Na roda pod .Bt4«6UKt 1831*. 1^21 katerl je seđal sazida' več tovarnlških poslopii v veiikem industrijskem kraju v Nemški Austriji, 2elt prtti v Jugosla-vijo kot sa t ost }na moć ali akordant h kakeinu večjemu podjetju, najr^j^e k kaki veliki tovarniški stavbi železne srroke. ali povećanju tovarne. Reflektira samo na stalno službo. Zmožen več \ezi-kov. Cer jene ronubbc se prostio na našlo v hriij Pcžene! BautaKsr CSrndorf 1G9 Erutk a.d. Nur. 1804 rpii papii fleie nk: ttoltib, Cl«bf AtUehe T«ba ▼•r«^ A*+4U Im liman pripate sav ĐHagBSPfl?mmt* mm fcđn ti. 11. Lvsake vrste te-^^ san, žagan in mm đk okrogli kupi vsa-U \ Malenšek N. jMin iflOpinil Ulndobron ataniu. adlm kupiti* Ci. ponude, uz naznaku fabrikata, te tocno| opita moti« »lati na t aslov Umm Ipm, Taanfc. Satafca ctala HL 1860 Drva smaa, M«aka U trda, tmg*mm, 1« eaplftiM, «abavt te pH»«!j« aa Um MiamMAS, flatoatanka alfo St. 171 Fisb Mm J1S3. Htvfiiito. priporuCa pnstna rćm&m te b«la vina o ugodn* dnevni ceni 511 JIT" lite m primarno ^ aU vsaj 1 soba s kuhinjo v I ližini Sv. J-ikoba mostu za lakoj nit ne*aj pozneje. Obenem se išre pisa!al sfroi z vidno pisavo. P< nudhe na uprav Slov. Naroda pod: „PoinUd 132944. 1<2 Zobotehnik wm Mte ia lagrek 1S42 Nastup 15. t. m Naslov pove Deutal-teaot 0. Qal«b# Ljflfeljau DmaitU c. 17. daske, tramc, kostanjev les, gozdovc in o^tje iz mehkega in trdega le«a kupi po nahrišjl cenl vsako množino dru>ba laaaz v LJaMlaal. Erakav tr« 10. V6& Oglas. Potrebujemo različiti materijal za pogon i uzdržavanje željeznica te nozi vi jamo sve one, koii bi bili voljni, da nam taj materijal pribave, neka do 15. marta o. g. podnesu oferte ta materijal, tajim raz(,olslu. Ako ponudu u cijelosti ili djelomično prihvatimo, odgovoriti ćemo do 25. marta I<>20 Vrst i količina potreboog materijala sabrani su u posebnom iskazu, koji ae može dobiti u našem ekonomskem odtlenju (G) ove direkcije. U ^agutif dne 1. marta 1920. ______________________ ĐirefcaTa Državnih Zifleatlca. Jadraaaka savar*valoa draftte v LfaMiaal, Broko? trg ŠL 10, spralaM p*H«ktB«ga v definitivno službo s pravico do pokojnine. Vstop takoj. Plača današnjim rszmeram primenia. Radi izselitve se proda elegantna gosposka soba (Herrenzimmer) in sicer: klnbfclui garnitura (n&nje) velik salonski naslanjač, velika medena svetiljka z mizico (međenina), salonsko ogledalo, prcproge, zastori, več slik (umetnilko delo) in druge stvari. Istotara tuđi skoro nov pianino najboljši fabrikat. Naslov pove uprav. Slovenskega Nar. 1867 im~ Zo sprenilevonie tnrasportoi "VI čami vlako« i«m te tio»awi|a «• Tnšm trn naaal •V se spreime ^M več vpokojenih žeiezntčarjev. Prednost imajo oni, ki so zmožni laščine. Oglasijo naj se pri Zvmzt iml«a*l|l*« V MttbM«wit fa■^k^ala^Aata^aai^aAa^Bl ^^kAA^&^^b. ^K^k ^tf /AA V AttA Čisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevntti oenab dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti I Clžovlč, Boro firađlftc nnroui Baj^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJBBBBBBBBBBBBBBHBBaVBB^BlBlBlBVBlBV^BV I ?$ JeklarnTna Ravnah. ^ I ntaanljfM im. tata. I OsM^-BaMM Komito (JugoitaviJ«). Poitna postaja Gu-I itani, lilunMra poateja Prevage. Bnofavni nariov: Jeklar-I M OoJtoni- ■ vozovac In vaaonelte vzmeti: sa koo-tnikdjoke 4eic posebne trajoo- | I sli ▼ «Huinobit»i te jgtitej {a^oabijl; «a Balim« obfot^; «a Ko—, | I lammvmjn Ymiwa ori 1 po^tiirf ^—tmm"f**?; fri«ia!;^JrL^' m ■ vaTke foatrataae do Am, uuokomt *» • ■ ****%* ^f^ ft* I ■ vaae dele sa avtomcbane in vagone; kragit a« cementne rolmt jLd g E Ludovik Erjavcc I pom. pest. odpr. j. %. \ Milka Erjavcc roj. Šckš : poročena : Litij«, 10. marca 1920. ____ naiobilnejši vsch poznatih natron- Wf*& ^^_ _J3| I • Htion vretcev. Kot zdravilna voda ročena proti im-humim, led vičnim !iiiliillllllliirillllHiiillllll!llllll r^Vm^FiFr • -. lOSfifUiStL SLflTOM MIW\ SLOVOBJfl P^kladneiSe za mešanje s starim , sadnim sokem == ■ ■■ HIRIElf in BBM IEU ffB^^Cf zdriviIna ln n«"^"« voda, posebno prlljub-SUluLl I" nilRLjLI feilLLLl Uena za mesanje s kiselkastim vinom, wd* devetm in sadnim sokom. 917 $8)§T BI ^aT 5&y ^^ *^S| večja prazna soba s predsobo ali brez nje, primerno za pisarno. in pisalni stroj. Tišti, ki mi to preskrbi, dobi dobro nagrado. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Dt*brovitilc/l8£4li. 20. marca 1.1. so otveii v Beograda easproti s 23 elegantno opremljenimi sobami in moderno restnvracijo. Se priporoča tvrdka_______________V. Jovanovlž In ilnovL Domtio milo* živinska hraniSa, vegaiabilUna olja ia tvornice mila in usnia, vegatabilična olja za maie proda v vagonskih mno-žinah in ¥ sodih DiMi&nh Snim za prti lutam i Hm ilia ii!g-llfcei tettereiM. iniiaii: ftonto afc W. Mml Dražba dae 15. marca 1920 ob 10. art itirih tet-Uh žpebcer za pleme nesposobnih na sej-nlita t Mariboru. ________________Podstuo državne ireMang. Svece ,Mira4 v omotih od kg, kavo, modro galico lisice* iveplo, koruso, ovas, moko In otMle mmtijfke proizvode tor piodfaK pro4s)a)o >■■• ■■ velike po zmemih cenah Dumi<9 Gjivić, & Pitarević Zasran, ZrHilevac 15» Poa>ylwlpai; zumm. inL Tafl. M-a«. Ogliikova kislina i i in kisik v cilinđrih, galun, boraks, vodno steklo, svin- [ čcni sijajnik, svinčeni sladkor, salmijak sal alcali, modra I galica, žveptena kislina, grafit, mavec, mramorna nioka, I ' prašek za pranje. I Grenka sol, vinski kamen, karbolna kislina, salidlni 1 kislina, oksalna kislina, natrijski baizoat, natrijeva I žottokrvna sol, glieerin, želatina, lim, gumi trigtni, I metovo olje (ol. menthae pip.) I Na sldadišču pri tvrdki I Ing. MILAN ROJAN aaaaiaaaiai ^^anki i^ atA^^at^ai^ aa^^asa^aaai I I f ■■rH, m»im li— >T. TilitH U-—.