PoStalna plačana ▼ gotovini.
Leto tAl. štev. ZZ8.
v LiuDiioni. u peteK 5 oktobra 19Z8.
cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemŠi nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din. večji inserati petit vrata 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi Se D€ vrača\o.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Odmev dr. Koroščevega
skrivnostnega potovanja
Razkritja „Jutra" o pravem namenu dr. Koroščevega nedeljskega izleta v Slovenijo so izzvala v Beogradu ogromno senzacijo - Or. Korošcu očitajo nelojalnost in napovedujejo razkol v SLS
— Beograd, 5. oktobra. Današnje €Vreme» ponatisknje razkritja «Jutra» o tajinstvenem nedeljskem po se t u dr. Korošca v Slo verni ji ter o njegovih prizadevanjih, da bi "prišel v stike s predstavniki KDK. Ta vest je izzvala v vseh beog""i~*r?n ^lifjčnih krogih ogroTrmo senzaciio in ^"-"^Jirnejše komentarje. V radj-kalskih in demokrat-skah krogfiih so radi takega postopanja dr. Korošca zek) ogorčeni, ker vidijo v tem skrajno nelojalmost napram za-veznikoan v vladi. Dočim se dr. Korošec v Beogradu v radikalskih in demokratskih krogOh postavlja kot najhujši nasprotnik KDK. se ji skuša za njihovim hrbtom približati in napraviti eventuemo nov aranžma proti njim. V Beogradu za KoroŠčevo potovanje v SJovenfi(jo niso niti vedeli in so radi tega nad razikritfc «Jutra* tembo-Ij presenečeni.
V zvezi s to akcijo dr. Korošca razkrivajo sedaj beograjski listi tudi tež-tooče, ki jih ima d>r. Korošec v svoji Iastrri stranki. Beograjsko «Vreme» poroča, da se pojavlja v SLS vedno močnejša struiia pod vodstvom dr. Brejca, ki j-e nezadovoljna z dosedanjo politiko dr. Korošca in njegovim zavezništvom z Vukičevičem ter se zavzema za sporazum s KDK. Na drugi strani pa se pumtajo krščanski socijalisti pod vodstvom d«r. Stanovnika, ki zahtevajo večji vpliv v stranki, zlasti pa odstranitev glavnega tajnika kaplana Gabrov -ska. «Vrenre» naglasa, da preti dr. Korošcu v lastni stranki kriza, ki lahko dovede do ocitega razkola.
V beograjskih rogih sedai tudi priznavajo, da je imela SDS prav, ko je neprestano opozarjala na dvoličnost slovenskih klerikalcev. Zlasti vodilni politiki vladnih strank naglašajo, da si bodo v bodoče dobro premislili, pred-
no bodo zopet sklepali koalicije z dr. Korošcem. Že o priliki razprtij v radi-kalski stranki je Korošec pokazal svojo omahljivost, ko se je začel nagibata h glavnemu odboru misleč, da bo Vu-kičevič odžagan. Tudi sedaj, ko čuti, da ni več daleč čas. ko bo imela KDK odločilno besedo, išče potov, da bi se ji še pravočasno približal in skočil iz hegemon i stične ga tabora v tabor kmet-sko-demokratske koalicije.
Razumljivo je, da je ta poskus dr. Korošca, ki je v ostalem brezuspešen, izzval v vladmih vrstah največje razburjenje. Vladne stranke ljubosumno nadzirajo druga drugo, boječ se, da katera uide v nasprotni tabor. Zlasti pri demokratih je opažati naraščajoče nerazpoženje proti dr. Korošcu, v radi-kalski stranki pa vedno bolj pridobivajo na terenu pristaši glavnega odbora, ki so že od vsega početka svarili pred dr. Korošcem.
Razprtije v radikalski stranki se nadaljujejo
Novi načrti vukičevićevcev proti glavnemu odboru. — Za ceno poslanskih mest bi si Vukičević radi pridobil večino v glav-
nem odboru.
— Beograd, 5. oktobra. Današnja «Polrttka> poroča, da so vukičevićevci sklem&li nadaljevati borbo proti radika;!-skeimi glavnemu odboru. Glavna akcija Velje Viikičevića je zaenkrat usmerjena na to, da odstrani najvplivnejše ljudi iz glavnega odbora. Vukičević mpa doseči to na ta način, da razmesti dosedanje glavne funkcijonarje glavnega odbora na posamezna poslaniška mesta. Tako obstoja med drugam načrt, da se imenuje Marka Trifkovića za poslanika v Londonu ali Parizu. Povodom kongresa stranke naj bi se izvolili v glavni odbor predvsem pristaši Vel je Vmkfcevfća, tako da bi imel Vukičević večino ne samo v poslanskem klubu, marveč tudi v glavnem odboru. Za podpredsedn ike kand idira jo   v u ki če vi-
čevci dr. Lazo Markovića in dr. Milana Stojadinovtica. Vukičević sam ne misli kandidirati v glavni odbor, pač pa hoče obdržati mesto predsednika poslanskega kluba.
Pristaši glavnega odbora označujejo te verzije kot pobožne želje vukičevićevcev. ki se ne bodo nikdar izpolnile. Vukičević zahteva za svoj umik. na katerega je pristal že povodom seje širšega glavnega odbora, glavo Marka Trifkovića in Nikole Uzunovića, ki pa ju glavni odbor nrav tako odločno brani. Vse kaže na to, da se bodo razprtije v radikalski stranki nnd^evnle in da tudi kongres stranke ne bo rodil nika-kih pozitivnih rezultatov, marveč bo končal z brezpomembnim kompromisom.
Grozeča vladna kriza v Franciji
Socijalisti groze, da izzovejo vladno krizo, če bo vlada pristala na obnovo cerkvenih redov v Franciji.
— Pariz, 5. oktobra. Ministrski predsednik Poincare je stavil finančni komisiji parlamenta ultimativno zahtevo, naj v neizpremenjeni obliki sprejme predloženi proračun za prihodnje leto. Vlada se bo ob vsaki spremembi protivila jn prepušča finančni komisiji odgovornost za izbruh vladne krize, ki bi bi! v nasprotnem slučaju neizbežen.
Finančna komisija ie na svojti včerajšnji seji razpravljala o tej zahtevi, pri čemur je prišlo do ostrih konfliktov med levičarskimi socijalisti in desničarskimi strankami. Socijalisti se odločno protivijo določbi novega finančnega zakona, ld vsebuje dovoljenje za obno-
vo raznih cerkvenih redov, ki so bili v Franciji svoječasno odpravljeni. Socijalisti povdarjajo, da pomeni to v gotovi meri spremembo ustave. Dokler niso urejeni odnošaji z Vatikanom, nočejo sociialisti o kaki cerkveni reformi v Franciji ničesar slišati in groze, da izzovejo tudi kr*tzo vlade, dasiravno trenutno ni videti nikake možnosti za sestavo nove vlade.
V francoskih političnih krogih posvečajo temu konfliktu veliko pozornost in napovedujejo ostre notranjepolitične borbe, če bo vlada ostala nepopustljiva.
Priprave za »Zeppelinov polet v Ameriko
Orjaški zrakoplov   Grof Zeooe!in» je pripravljen za start k prekocea nekemu ooletu. — Protest radi poskusnega i>oleta nad zasedenim ozemljem. — Priorave za sprejem v Ameriki.
— Friedrichshafen, 5. okt. Dr. Fcke-ner iziavlja, da bo «Grof Zepnelin» najkasneje v torek lahko odletel v Ameriko. Na krov bo vzel s se bo i štiri ameriške goste, ki bodo plačali za vožnjo po 3000 dolarjev. Razen tega so rezerviram tri.ie prostori za uradnike prometnega ministrstva, eno mesto za zastopnika državnega zbora, dalje dve mesti za strokovnjake v radiofoniji in šest mest za novinarje. Zrakoplov je že preskrbljen s 25 000 kubičnimi metr goriva, ki zadostuje za 120 ur poMa. Zrakoplov bo vzel s seboi_ tudi velko število pršem in druge pošte.
Porenjska komisija je pri nemški vladi vložila protest, ker ie zrakoplov letel preko zasedenega ozemlia. Dr. Eckener izjavlja, da je moral vsled vremenskih Drilik leteti nad Wiesbadenom. Na trditve, da ie «Grof Zeppelin» preletel   tudi  hišo v Doornu,  izjavlja dr.
Fokener, da ie letel 20 km severno od Dooma. tako da ga tamkaj niso mogli nit; slišati, n:'<ti videti.
V Lakehurstu se vršijo velike priprave za stprejem «Qrofa Zeppelina». Hangarje so povečali, tako da bo poleg «Los Ange1esa» imel mesta tudi »Grof Zepnelin». Verietno na je. da bo «Los Angeles» medtem odletel v Texas. Za pristanek «Grofa Zeppelina» ie pripravljenih 317 mornarjev. Pri sprejemu bodo navzoči zastopniki mornariških oblasti, najbrže sam mornariški tajnik Wilburg.
tfpurje v Alžirju
— Pariz. 5 oktobra. V Ostaganu v fran* coskem Alžiru ie razsajalo včeraj veliko neurje, ki je povzročilo "gr* mnn škodo Pn* dala ie toča liehelf kot golribta lajca O-e deklici, ki jih je nevihta zalotila na prostem je ubilo.
Anglija ne nasprotuje objavi pomorskega pakta
— London, 4. oktobra. Francoski poslanik je danes oficijelno sporočil angleškemu zunanjemu ministru predlog francoske vlade, naj bi se objavilo besedilo francosko-angleškega pomorskega pakta.
— London, 5. oktobra. Glede objave fran» cosko*angleškega pomorskega pakta poroča današnji «Temps», da Anglija še ni zavzela svojega končnega stališča. Med francoskim in angleškim zunanjim ministrom so se vr* šili že več dni tozadevni razgovori. Angie= ška vlada se bo odločila šele prihodnje dni. Po dosedanjih dispozicijah pa ne bo naspro* tovala objavi pakta, kakor jo predlaga Fran* cija, ki hoče s tem odstraniti vse ovire za sklicanje razorožitvene konference.
Ozadje Pilsudskega obiska v Bukarešti
— Moskva, 5. oktobra. Na varšavske izjave, da je maršal Pilsudski samo iz vljudnosti posetil Bukarešto, ugotavljajo »Iz^est-jac glasove romunskega tiska, ki ne prikriva, da so imela Pilsudskega pogajanja namen izdelati načrte za bodočo vojno preti sovjetski Uniji.
Proces radi milanskega atentata na italijanskega kralja
— Rim, 5. oktobra Včeraj je bil zaklju* 6en pred izrednim sodiščem v Rimu proces proti osumljencem, ki so bili aretirani po v o* dom poskušenega atentata na italijanskega kralja pri otvoritvi spomladanskega velesej* ma v Milanu. Po tridnevni razpravi so bili obtoženci, ki jih je bilo nad sto, radi po« manjkanja dokazov oproščeni in takoj izpu* ščeni.
Zagonetna eksplozija granate
Bukarešta, 5. oktobra. V Foxaniju je eksplodirala artiljerijska granata, ki je tri vojake ubila, dva pa težko ranila. Uvedena je bila stroga preiskava, da ugotovi vzroke katatsrofe.
Smrtna nesreča Obregonovega sina
_ Mehiko Clty, 4. okt. Umbert Obre-gon, najstarejši sin umorjenega predsednika Obregona je postal žrtev nesreče. Ko je stopil iz avtomobila, se mu je sprožil revolver. Krogla je zadela Obregona v prsa in ga težko ranila. Mladi Obregon je po očetovi smrti stalno nosil orožje s seboj.
Rum unsko odlikovanje francoskega maršala
— Bukarešta, 5 oktobra. Regentski svet je skleni' odlikovati francoskega maršala Francheta d'Esperay bivšega generalisima vzohdne armade v svetovni vojni z redom Mihaela hrabrega. To odlikovanje i« najvišje voiaško odlikovanje in bo izročeno maršalu ob priliki beograjskih svečanosti proslave 10 obletnice proboja solunske fronte
Prihodnjo nedeljo bo kronan abesinski kralj
— Addis Abrha   5  okt   7un.nnip ministrstvo   sporoča,   da   ie   etitopska   cesarica Judita značila  krdPfvsk«   obl.ist   prestolonasledniku in P!>!notTK>čntrmu regentu princu Tnfari-Makcancnu Princ Tafari bo kronan 7. oktobra.
SLS v obrambi povišanja železniških tarif
Kako brani glasilo dr« Korošca interese  naših gospodarskih krogov- — SLS v vlogi ptiča noja. — Po toči zvoniti je prepozno.
Včeraj smo poročali, da razpravljajo v železniškem tarifnem odboru o tem, kako bi povišali prevozne tarife za les in premog. Stavljen je bil namreč predlog, naj bi znašalo povišanje za les pri razdalji nad 120 km samo 5%, za razdalje do 120 km pa 5 do 30%. Pri premogu naj bi se tarifa povečala za 20%. Opozorili smo, da bi bili s povišanjem najbolj prizadeti prečanski kraji, kjer bi ne bil otežkočen samo izvez v še večji meri, ampak bi bila prizadeta tudi vsa ostala industrija, ki bi morala plačevati dražji premog in pomnožiti svoje produkcijske stroške, kakor tudi siromašni mali konzumenti. Poročali smo, da prometni minister vztraja na svojih predlogih, ter opozorili na soodgovornost SLS pri tej novi ataki na interese narodnega gospodarstva v prečanskih krajih.
Današnji »Slovenec« na vse to odgovarja, da o kaki novi tarifi ni še duha ne sluha, da nove tarife še ni, da prometni minister ni rekel še nobene besede, še manj pa vlada in njena parlamentarna večina.
* Da novega tarifa še ni, je seveda znano. Res pa je, da se o uveljavljenju nove tarife raizpravlja in da obstoja predlog ministra za promet, naj se tarife povečajo, kakor smo poročali. Mi nočemo zvoniti po toči, ker bi bilo prepozno, zato opozarjamo na namere in predloge vlade, dokler se še dajo preprečiti. Kadar bodo rekli prometni minister, vlada in sedanja parlamentarna večina svojo zadnjo besedo, bo že prepozno in bodo prečanski kraji že udarjen. Dobro poznamo prakso sedanjega režima in zato prav nič ne damo na trditev, da vlada Še ni rekla svoje končne besede. Večje nesreče za gospodarstvo v prečanskih krajih se morejo preprečiti samo na ta način, da se zainteresira prizadeta javnost, ker se vlada samo protestov vse javnosti ustraši.
Najboljši dokaz za to je pisanje reži-movskega »Slovencac, ki hiti zatrjevati, da ni še ničesar definitivno sklenjenega. Toda »Slovenec« pri tem previdno zamolči, da v resnici obstoja predlog srbijanskih krogov za povišanje železniških tarif za prevoz lesa in premoga v škodo prečanskih krajev.
Jelen napadel turiste
V kraljevem lovišču v Krmi pod Trigla* vom se je te dni pripetil izredni slučaj. Lep, močan jelen je napedel tri izletnike in na< sadil enega na rogovje ter ga precej težko poškodoval.
V romantični Krmi so kraljeva lovišča. Tja so pred štirimi leti z državnega lovišča Belje pripeljali 3 jelene in 4 košute. Pre* krasne živali razveseljujejo lovce in turiste in zelo poživljajo okolico. Večinoma so tako udomačene, da ližejo sol iz rok turistov in jih spremljajo celo do Kredarice. Jeleni v Krmi lepo uspevajo in letos pomladi so ko* šute vrgle tri mladiče. Tako se bo sčasoma jelenji rod v Krmi zelo razmnožil. Enega jelena so letošnjo zimo pogrešali. Najbrž se je ubil ali pa so ga ustrelili divji lovci.
Kot rečeno, so jeleni in košute zelo mi« roljubni. Te dni se je pripetil dogodek, ki priča, da tudi miroljuben jelen podivja.
V sredo popoldne je odšel znani posest* nik in fotograf*amater Pavlin z Jesenic s svojo ženo in hlapcem Jakobom Kozjekom v Krmo. Imel je s seboj fotografičen aparat m hotel je napraviti nekaj naravnih posnet* kov. Bil je krasen sofeični dan, razgled je bil izredno lep. Bas je pripravil Pavlin sredi Krme svoj aparat, da bi fotografiral lepo okolico, ko je iz gozda nenadoma pridrvel velik jelen. Drvel je naravnost proti njim. Pavlin in žena sta naglo odskočila, hlapec Kozjek je pa malo zaostal. Jelen se je zale* tel vanj, ga nasadil na rogovje in vrgel kvi* šku. Nato se je zaletel tudi v Pavlina in tu* di njega podil n* tla. Pri padcu se je Pavlin poškodoval na glavi. Ta čas je porabila Pav* lmova žena in posrečilo se ji je pobegniti pred razjarjenim jelenom, dočim se je hla* pec Kozjek zatekel v grmovje. Toda jelen ni odnehal m je silil za svojo žrtvijo. Stal je celo uro pred grmovjem in se skušal pre* rinti do Kozjeka, kar se mu pa ni posrečilo
Težko ranjenega Kozjeka, kateremu je jelen razmesaril ves trebuh, so včeraj pre* peljali v 'jubljansko bolnico. Včeraj se ves dan ni zavedel, danes se je pa njegovo sta* nje zboljšalo m je skoraj že izven nevar* nosti.
Kaj je jelena tako razjarilo, ni znano. Najbrž je bila kriva prevelika strast, zakaj sedaj je čas rukanja in zdi se, da jelen v ljubezni ni prišel na svoj račun. To ga je nemara spravilo iz ravnotežja, da je podiv* ial m napadel ljudi.
KDOR W* *«".IE,
TA NAPREDUJE!
»Slovenec« pravi: »Kadar bo na stvari kaj, bomo poročali in pravilno obvestili javnost.« Mislimo, da bo takrat, ko bo »Slovenec« poročal, že prepozno, kakor je bilo običajno še vedno doslej, ko je sedanji režim prizadejal nove udarce prečanskim krajem. Mislimo, da se posvetovanja ln razprave tarifnega odbora ne vrše za prazen nič in da so odločilnega pomena. Kar bo sklenil tarifni odbor, bo večinoma tudi obveljalo, bo potrdil rudi prometni minister in ž Jnim vsa vlada, ki nima interesov za posebno naklonjenost napram prečanskim krajem, kar je doslej že ponovno dokazala. Zato je povsem umestno opozarjati javnost na predloge, ki se pojavljajo v tarifnem odboru, da se oškodvanje prečanskih krajev prepreči v času. ko je to vsaj deloma še mogoče.
»Slovenec« bi veliko boli koristil interesom gospodarskih krogov v prečanskih krajih, ako bi molčal in ne skušal varati javnosti, da ne obstoja za nje nobena nevarnost. Igranje vloge ptiča noja v takih primerih samo škoduje. Tu .ne gre samo za strankarske interese SLLS, ampak za vse narodno gospodarstvo v prečanskih krajih, zlasti pa v Sloveniji.
Zakaj »Slovenec« ne poroča o razpravi v tarifnem odboru In ne navede predlogov, kakor so bili stavljeni? Ce bi bili v korist Slovenije in drugih prečanskih krajev, bi to gotovo storil, ker je pa dejanski položaj nasproten, molči in celo taji, kar je res. Ne dvomimo, da bi glasilo SLS ne bilo pravilno poučeno o dejanskem stanju razprav v tarifnem odboru, saj ima najboljšega informatorja v osebi slovenskega premijerja. »Slovenec« prav dobro ve, zakaj ne smatra za potrebno, navesti o stvari kaj konkretnega. Težko bi mu bilo priznati, da se pripravlja nov udarec za prečanske kraje.
Toda naši gospodarski krogi so o dejanskem položaju pravilno poučeni, zato mu tudi ne bo uspelo prevarati jih s praznimi frazami. Sicer pa nas bo samo veselilo, ako bo slovenski premijer preprečil predloge, ki so izšli v tarifnem odboru od strani beograjskih vladnih krogov. Mi iz srca želimo, da bi desavuiral svojega tovariša v vladi, prometnega ministra.
Orobiž z vseh strani
Adelaide, 5. oktobra. Stavkuoči prista* niški delavci so sklenili, da se vrnejo takoj na delo.
— Antwerpen, 5. oktobra. Delavci uvoz* nih družbo so stopili v stavko.
— Pariz, 5. oktobra. Predsednik republi* ke je imenoval letalskega ministra Eynaca za člana vrhovnega sveta narodne obrambe.
— Bukarešta, 5. oktobra. Kakor poroča rumunski list «AdeveruU, so vložili alban* ski emigranti v Rumuniji pri Društvu naro* dov protest proti proglasitvi albanskega kra* Ijestva.
V nedeljo ob pol 11. dopoldne
otvoritev razstave Tisk
• —   na velesejmu   - - -
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. Amsterdam 0—22.8275, Berlin 13.545-13.575 (13.56), Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9327, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9964—8.0264 (8.0114), London 0—276.08, Newyork 56.84—57.04 (56 94), Pariz 221.4—223.4 (222.4), Praga 168.32 do 169.12 (168.72), Trst 296.9—298.9 (297.9).
Efekti: Celjska 158—0. Liubljanska kreditna 128—0, Praštediona 920—, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 265 do 285, Kranjska industrijska 295—0, Stavbna 56—0, Šešir 105—0.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni hrastovih plohov.
Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagomi tuTŠčice. Cene pšenici so se nekoliko dvignile.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize:    Amsterdam 22S2.75,   Dunaj 801.M. Berlin  13.56, Budimpešta 9.9327.    Milan 297 90. London 276.09. Newyork 56.94. Pariz 222.40, Praga 168.72, Curih 1095.6.
INOZEMSKA BORZA — Curih.  Beograd 9.1275. Dunaj 73.12. Ha dirmpešta 90.65, Berlin 12378, Praga 15 395. VIi lan 27.186, Pariz 20.31, London 25.1925, Newyork 519.60.
Stran Z
•SLOVENSKI   NAROD« dne 5. oktobra 1928.
Stev. 228
Pevski zbor Glasbene Matice na Poljskem
Navdušen sprejem in sijajen uspeh naših pevcev v Moravski Os travi. — Prihod v Krakovo. — Vsa poljska mesta se pripravljajo na prisrčen sprejem.
Moravska Ostrava, 2. oktobra.
V najlepšem razpoloženju smo se odpeljali v nedelj j opoldne iz Ljubljane. Na kolodvoru v Mariboru je nas pozdravila*mariborska Glasbena Matica na čeki s svojim predsednikom, dame pevskega zbora so pa poklonile našim pevcem in pevkam lepe šopke. Ob 11. smo prispeli na Dunaj, kjer »o nas prisrčno pozdravili na Dunaju biva-foča Slovenci.
Ob pol 5. zjutraj smo prispeli v Moravsko Ostrovo. Kljub zgodnji jutranji uri smo bili deležni nadvse prisrčnega sprejema, ki nam ostane trajno v spominu. Na kolodvoru so nas pričakovali zastopniki pevskih društev, ostravskega Sokola, moravsko -Seske Sokolske župe in člani komisije za prevzem vojnega materijala pod vodstvom ing. Kirchnerja. Pozdravit so nas prišli tudi vsi v Moravski Ostravj bivajoči Sloveni, med njimi ge. Hbffmannova, Spitzerjeva in več drugih dam, ki so kar tekmovale med seboj v delu za naš koncert in za naše prijetno bivanje v tem gostoljubnem mestu. Po sprejemu na kolodvoru smo odšli k počitka
Ob 6. zvečer se je vršil oficijemi pozdrav Matičarjev v Narodnem domu, kjer so nas s pravo slovansko gostoljubnostjo sprejeli Sokoli. Velika dvorana je bila nabito polna in ko smo vstopili, so zaorili od vseh strani navdušeni pozdravni klici. Prvi nas je pozdravil v imenu Sokolov starosta dr. Ša-vrda. Za pozdrave se je zahvalil predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar. Sokolski pevski zbor je zapel pod vodstvom dirigenta in komponista Hvadfla Bendlov zbor »Svoji k svojim«. V pozdravnih govorih se je naglašala češkoslovaško , jugoslovenska vzajemnost in ljubezen ter skupna borba za osvobojenje in kulturne težnje.
Ob pol 8. zvečer se je vršil v češkem gledališču koncert, ki je napolnil dvorano do zadnjega kotička. Od točke do točke se
je navdušenje občinstva stopnjevalo. Zboru m dirigentu Hubadu so bili poklonjeni šopki svežih holandskih rož s trakovi. Kakor na naš ituraeji po Češkoslovaški, tako je tudi v industrijskem centru Češkoslovaške in narodnem križišču štirih narodov Moravski Ostravi na celi črti zmagala slovenska pevska umetnost Nekatere točke smo morali ponovjti in naš skladatelj Lajovic je bii v svoji loži deležen spontanega priznanja. Na banketu v hotelu »Brioni« se je razvila v družbi čeških pevcev. Sokolov in zbrane družbe dam in gospodov intimna zabava, ki je pokazala, kako blizu smo si Slovenci in Cehoslovaki po duhu in srcu. Dijaški oktet in matični kvartet sta se s petjem zahvalila za navdušen sprejem in pristno slovansko gostoljubnost. Slovo na kolodvoru je bilo tako prisrčno, da smo nadaljevali pot z najboljšo nado na uspeh med brati Poljaki, kjer pripravljajo vsa mesta prvemu slovenskemu pevskemu posetu flajprisrčnejši sprejem.
Krakov. 3. oktobra.
Ob 3. popoldne smo prispeli v Krakov. Sprejem na kolodvoru se sploh ne da popisati. Tolikega navdušenja in tolikih iskrenih dokazov simpatij nismo pričakovali. Na kolodvoru so bila zbrana poleg nepregledne množice občinstva vsa krakovska pevska društva, ki so zapela jugoslovensko narodno himno. Dr. Ilešić, ki je vodil priprave za sprejem, je storil vse, da smo bili na poljskih tleh tako sijajno sprejeti. Na kolodvoru nas je pozdravil v imenu krakovskih pevcev predsednik pevskega društva »Echo«, ki je v vznesenih besedah naglašal velik pomn naše turneje za kulturno zbliža-nte obeh narodov. Za pozdrave se je v prisrčnih besedah zahvalil dr. Ravnihar. Zvečer ob 8. smo nastopili v dvorani Starega Teatra na sijajno uspelem koncertu, o katerem bom poročal v prihodnjem dopisu.
P.
V Koprivnici se je pripetil nenavaden primer, s ličen onemu v Karlovcu, ko je neki delavec natančno napovedal
dan in uro svoje smrti. Posestnik Ko-stanjšek je povedal že lani svoji ženi in sosedom, da bo umrl letos I. oktobra. Omenjenega dne se ie mož res poslovil od domačih m znancev ter naroČil krsto. Nato je sedel s svojo družino k obedu. Med obedom mu je postato nenadoma slabo. KostanjŠek se je zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Ta nadvse zanimiv primer ie vzbudil v Koprivnici in okolici splošno senzacijo.
00
»Slovenec« je dne 4. t. m. objavil ostuden in nesramen napad na napredno učitelj-stvo. Nekatere učitelje je napadel tudi osebno. Tako je zapisal o šolskem upravitelju g. Germeku z Jezice naslednje:
»Šolski upravitelj, ki je bil nastavljen pod PP režimom. V staležu slovenskega učiteljstva, je za njega pri datumu usposob-Ijenostnega izpita natisnjena žalostna ničla, kar znači, da ie imenovani nastavljen kot šolski upravitelj brez potrebnih izpitov, torej nezakonito ta protipostavno. Te ničle namreč značijo, da Germek izpitov do danes nima in po zakonu, ki še danes velja, more biti brez mature le pomožni učitelj, toda le za gotovo dobo, šolski upravitelj Pa brez usposobljenostnega izpita sploh biti ne more. To je nezakonitost, katero naša prosvetna uprava trpi in milostno dovoli, samo. da ne preganja takozvanaga prosvitljenega naprednega učiteljstva. Radovedni smo. kaj bi bivši prosvetni šefi storili z učiteljem Slomškariem. če ni ,a šolsko zastavo skril in odtegnil kakšni sokolski prireditvi. Ne. prestavili, suspendirali bi ga brez pokojnine. Če pa Germek Šolsko zastavo skrije šolski mladini iz zz-rii sovraštva do cerkve in cerkvenih prireditev ter obredov pa sedanja prosvetna oprava to mirnim potom gleda in milost io potrpi, to je pa partizanstvo in protizjksitost. Protizakonitost pa v resnici je.«
Kako je prišlo do tega napada? »Slovencev« člankar je videl v nekem katalogu, kjer so bile letnice u«po9obljenostrrih izpitov učiteljstva označene samo z desetica-nri in edinicami, da stojita pri g. Germeku dve — 00. V svojem prirojenem nagonu je »Slovencev* člankar mislil, da nudi znak »00« lepo priliko »Za gospod e< in je globoko posegel v »00« ter zlil zvrhaao vedro klerikalne gnojnice na g. Germeka. Bilo pa je toliko gnojnice, da je zasmrdelo »gospodom« samim. Zato je »Slovenec« danes objavil na prvi strani naslednji popravek: »V včerajšnjem članku »V črni okvir« smo navajali napačno informacijo, da šolski upravitelj na Jezici g. Grmek nima usposobljenostnega izpita. Sedaj smo obveščeni, da je g. Grmek usposobljen »it li izpit položil že leta 1900 v Gorici. Zato vsa svoja izvajanja, ki smo jih v oniMijmem čianku navezali na ta napače i podatek, iz lastne inicijative radi popravljamo in izjavljamo, da nismo nikomur ho t '-'\ prizadeti krnice, najmanj g. Germeku.«
Ce bi »Slovenčtv« Članku ne posegel v »00--. pa bi mu .vojih izvajani ne bi:o treba navezati na napačen podatek*. Toda »Slovencev* člankar je hotel obliti g. Germeka z gnojnico in zato ie v svoji vnemi tudi videl v skromni letnici svoj priljubljeni *00« ali priliko »Za gospode« iz klerikalnega taboTa. ki imajo na talcih mestih prvenstvo, da lahko oblijejo koga z gnojnico. Mislimo pa. da s popravkom svojih od-padokov v »Slovencu« še niso popolnoma oprali in da jim bodo še nekaj Časa smrdeli.
Poskusna uradna peka kruha v Ljubljani
Na širši anketi, ki jo je sklicali mestni magistrat pretekli mesec na pobudo velikega županstva radi ugotovitve prodajnih cen življenskim ptrebščinam in določitve zaslužka posameznih producentov živil, je bilo sklenjeno, da se priredi poskusno klanje živine na mestni klavnici in pa posebna peka pri raznih ljubljanskih pekovskih mojstrih. Rezultat poskesnega klanja, ki se je vršilo predvčerajšnjim v mestni klavnici, smo objavili že v včerajšnji številki našega lista, danes pa prinašamo poročilo o uradni poskusni peki kruha, ki se je vršila včeraj popoldne v parni pekarni pek. mojstra Franca D dinarja na Poljanski cesti.
Preiskovalno komisijo so tvorili: Za mestno tržno nadzorstvo gg. dr. Kune in Derganc. kot sodni izvedenec pek. mojstor g. Jenko, za Zvezo obrtnih zadrug predsednik g. Rebek. za pekovsko zadrugo njen načelnik g. Vidmar, za Delavsko zbornico g. Marinček in občinski svetnik g. Likar. Poskusna uradna peka je bila sicer izvršena že tekom preteklega meseca štirikrat in sicer v mestni ubožnici in pri treh ljubljanskih pekovskih mojstrih. Ker pa so bili doseženi pri vsaki peki drugačni rezultati, se je vršila včeraj v Dolinarjevi pekarni peta in zadnja poskusna peka. Komisija je izbrala dve vrsti moke in sicer 25 kg letošnje banaške moke št. >0c in 25 kg stare moke štev. >0c iz domačega mlina. S pri da tke m 75 dekagramov kvasa. 15 dekagramev dia-slada, nekaj soli in 20 litrov vode .je bilo zamešano testo, ki je bilo nato po daljšem vzhajanju raztehtano na H4 štruc po G3 dkp z ostankom 43 dkg testa, iz katerega ie bila napravljena mala štrucica. Ko je Ml kruh peoen, je komisija izbrala 10 sveče pečenih vročih štruc in jih stehtala ter zaznamovala.
Struce so tehtale sveže pečene- T. 59, jr 57, III. 55, IV. 56, V. 57, VI. 53, VII. 56, VIII. 56, IX. 57 in X. 56 dekagramov. Mala preostala štruČica je tehtala A-Sdkgr. Povprečno je tehtala torej sveže počena štruca 56.7 dkgr. Kruh se je nato 12 ur hladil in danes zjutraj je bil komisijsko stehtan. Iz-
branih 10 štruc je tthtalo danes zjutraj: I. 57, II. 56, III. 54. IV. 54, V 56, VI. 57. VIII. 54, IX. 57 in X. 56 dkg. Povprečna teža ohlajene štruce je znašala 5o..j -Ikgr.
Uradna peka v mestni ubožnici je izkazala na 100 kg moke 136 do 138 kg kruha. Toda ta peka ni enaka peki kruha pri pekovskih obrtnikih, ker se tam pečejo širuce v skupinah in se drže dru*;.! druge. Na ta način ne more vlaga v kruhu toliko izhlape-vati, kot pri pekovskih štru-:ah Osrale poskusne peke v pekarnah so pokaži le: I. na 100 kg moke 130.64 kg kruha, toda ua kruh je bil pretrdo zmešan, premalo vzhajan in pečen v peči z nadnormaino temperaturo, II. na 100 kg moke 126 kg kruha; III. na 100 kg moke 123.24 kg kruha. ^ leni zadnjim rezultatom pa komisija ni motila bili zadovoljna in je zato odredila na včerajšnji oan ponovno poskusno. Včerajšnja peka je izkazala na 100 kg moke 127.29 kg kruha.
Srednji rezultat peke bi torej znašal pri 100 kg moke 128 kg l.ruha, kar bi bil d tudi za pekovske mojstre pravično in sprejemljivo. Vse ugotovitve bodo po predložitvi kalkulacije od strani Pekovskega zadruge "zro-čene mestnemu magistratu, ki bo sklepal o prodajni ceni kruha in zaslužka naših ;.e kovskih mojstrov. Pekovska Kadroga je Že 10. avgi's*a I. i., ko je padla -na moVv iz lastnegi nagiba znižala ceno kruha za nO para pri kilogramu, pri ponovnem padca cene moke pa 15. septembra še za nadaljnih 50 para pri kg. V primerjavi s krušnimi cenami v Zagrebu in v Celju imamo v Ljubljani še vedno ne predrag kruh, zlasti če pomislimo, da znaša mestna trošarina na kg moke v Zagrebu in v Celju 1 paro. v Ljubljani pa 6 par. Obenem pa so tudi transportni stroški moke v Ljubljani precej v)šji, kakor pa v Zagrebu in v Celju. Vfesaoa maja t. 1. se je vršila v Celju širša anketa, ki sta jo sklicala oba velika župana slovenskih oblasti in je bilo tedaj sklenjeno, da je dopustna diferenca c^np moke in pečenoga kruha 1 Din pri kg.
najboljše, najtrajnejše zato
Sport
— Vsem kolesarjem. Dirka za gorsko prvenstvo Slovenije se ne vrši v nedeljo dne 7. oktobra 1928. Termin določimo kasneje. Pokrajinski odbor Kot. Saveza za Slovenijo.
— Dirka Ljubijana>Podsused km 135 se vrši v nedeljo dne 7. oktobra 1928. Start ob 8.30 pri km 2. na Dolenjski cesti v Ljubljani. Proga vodi preko Novega mesta. Koštaj* niče, Stornobora, cilj v Rakitju pri Podsusedu v km 1. Dirke se lahko udeleže vsi čla* ni klubov, včlanjenih v Kot. Saveza. Izme* njava kolesa dovoljena le. ako je kolo tako poškodovano, da ni več vporabno. Gumi de= fekti ne pridejo v poštev. — Prijavnina 15 dinarjev. Pozivamo vse verificirane dirkače, da se te dirke polnostevilno udeleže. — Pododbor Ljubljana*mesto.
— Kolesarji, jutri zvečer ob 7. uri k Nos vemu svetu. G. Zalokar bo predvajal s svo=> jim kinoaparatom posnetke letošnjih prven* stvenih in medklubskih dirk. Vabljeni vsi dirkači in prijatelji kolesarskega sporta. — Pododbor Ljubljana=mesto.
— Nova hazena družina se sestavlja v okviru TKD Atene pod pedagoškim načel* stvom profesorice, vodstvom strokovnjaka in zdravniško kontrolo. Opozarjamo cenje* ne starše in gospodične (od 12. leta dalje) na ugodno priliko. Hazena sport pospešuje razvoj zdravega elastičnega v prosti naravi okrepljenega telesa, uri v duševni kombina* ciji, pripravljenosti in odpornosti. Vabimo k vpisovanju novih članic, ki se vrši danes 5. t. m. od 15. do 16. ure v ortopedskem za* vodu, Mladika, pritličju, šubičeva ulica. Prvi sestanek novih hazenašic in vseh onih, ki se zanimajo za moderno panogo ženskega spor* ta, bo isti dan ob 16. uri v sosednem liceju, pritliče, II a razred, kjer bo temeljito ob* razložil pomen in cilj hazene g. Baltezar. Zimski trening se vrši v telovadnicah, poletni na prostem.
— Nedeljske nogometne tekme v Ljubi ljani. LNP izvede v nedeljo 7. t. m. v Ljub* ljani zopet vrsto prvovrstnih tekem ter fi* nale za poškodbeni fond. V prvenstvenih tekmah si stoje nasproti prva in rezervna moštva Primorja in Slovana ter Hermesa in Jadrana. Za pokalni finale sta se kvalifici* rala Ilirija in Svoboda! prva je v izločilnih tekmah zmagala najprej Slavijo (6 : 0), nato Primorje (1 : 0), druga Slovana (3 : 1) in Hermesa (4 : 2). Razvrstitev tekem je na* slednja: Igrišče Primorja: ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14. Primorje rez. : Slo* van rez., ob 16. Primorje : Slovan. Igrišče Ilirije: ob 14. Ilirija : Svoboda, ob 15.45 Her* mes : Jadran. Tekme se odigrajo ob vsakem vremenu.
— Službeno iz LHP. Za podsavezni tim, ki nastopi v nedeljo 7. t. m. v Celju proti SK Edinosti, se določijo sledeče igralke: Podboj Sabina, Kaiser (Pr.), Janežič, Papež I in II, Mirtič (vse IL), Vičič (Ptuj). Rezer* ve: Senekovič I, Godlerl in Trampuž. Vse rezervne igralke se pozivajo, da pridejo ju* tri v soboto ob 18.30 v posebno sobo ka* varne Evropa. Imenovane igralke naj dvig* nejo zelena krila v garderobi SK Ilirije naj* kasneje do nedeljo opoldne. Ostalo opremo t. j. belo bluzo, hlače m čevlje ima prinesti vsaka igralka s seboj. — Tehnični referent
— Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dno 7. X. na igrišče Primorja; ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez. g. Mah* kovec, ob 14. Primorje rez. : Slovan rez. g. Miklavčič, ob 16. Primorje : Slovan gosp. Deržaj. Na igrišču Ilirije: ob 14. Svoboda — Ilirija g. Sucler, ob 15.15 Hermes — Ja* d ran g. Betetto.
železnica
KOLEDAR. Danes: Petek. 5. oktobra 1928; katoličani:  Piacid,  pravoslavni:  22. septembra, Ivkfci Jona.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Bela Hanuma<. Kino Ideal: »Kolo ljubavi«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Baknrčič, Sv. Jakoba trg, Piccoli. Dunajska cesta.
— Mestna elektrarna naznanja svojim konzumentom, da bo morala na nedeljo 7. t. m. ustaviti na vrtilni strani električni tok od 7. ure zjutraj do 14. ure, ker bo prečistila vse transformatorske postaje.
— Radio — Ljubljana. Radi obolelosti g. vseučil. prof. dr. Vebra predava danes ob 18.30 v Radio g. dr. Alma Sodnikova: *Pla* tonova estetika«. Napovedano predavanje •»Analitična (razstavna) pot v duševni svet bo prihodnjo soboto 13. oktobra.
Cirkus
Kolekov prijatelj Korl je odrinil s svojo cirkuško parado iz Ljubljane. In prav je, da je odrinil in da so odrinili za njim tudi tingltangli iz našega Tivo* lija, kajti je bila nevarnost, da Ljubljančanom popokajo trebuhi od smeha. Kako bi jim ne popokati, ko $0 pa poslušali lajne in hodili gledat cirkus v cirkusu. Stric Čapla je sila duhovit, tega mu tudi Pepe iz uredništva ne odreka. Ima široke hlače in hodi liki raca, predi no znese jajce. Že to je tako smešno, da bi bil Pepetu počil trebuh, če bi si ga ne bil nalašč za ta cirkus prepasal z novim jermenom. Korl iz Amerike pa ni pajac samo v nogah, ampak je tudi v glavi. Kar na lepem se spomni, da se bo ves vesoljni svet krohotal, če na* maže cirkuškega direktorja z milom />' če pade sredi cirkusa v sod in ga mo* rajo potem vleči za noge ven. In res, smeh je kolosalen. Ali pa tisto z nje* govo kuho. PiskrČek ima postavljen nad žerjavico, v enem žepu mu je sol, v dru* gem pa kaša ali zelje, to za smeh ni važno. Jedača bi ne bila kaj prida, da ne pripodi božja previdnost tisti hip mimo kokoši v porodniških krčih in da Korl ne pride tako srečno do brez* plačnega jajca za zabelo. Kdor se ob pogledu na ta prizor ne krči od smeha, se mora pač malo nožgečkati po trebu* hu ali po podplatih, da mu smeh stopi
v grlo.
Najbolj se je pa Pepe krohotal, ko so privezali Korla na žico in ga poteg' nili liki prvovrstnega akrobata gori pod cirkuški baldahin. Visel je z glavo na: vzdol in nogami navzgor nad vrvjo in vsa Amerika je pokala od ploskanja, tako ji je ugajal Čapla v vlogi akrobata. ŽAce na njegovem trebuhu pa Amerika ni hotela videti, kajti bi potem cirkus ne bil cirkus in Evropa bi se ne mogla krohotati. Pepe pravi, da imajo strici iz \merike sijajno razvite žleze ali miši'-ce, kjer je spravljen smeh. On da pa ima jako slabo razvite in naj mu stric Čapla to blagohotno oprosti. Ho, ho, ho! ____
Prosoeta
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V LJUBLJANI. Sobota,  6.   oktobra:   «Duše». Otvoritvena
predstava. 100. predstava g. Milana Ko*
šaka. (Abonma.) V nedelo, 7. oktobra: «Duše». (Izven.)
Premijera JagersSchmidtove veseloigre ccKukulia bo jutri, v soboto 6. t. m. v dram* skem geldališču. Zanimivost snovi (prirodno zamorsko dekletce Kukuii zaide v visoko angleško družbo, kjer se tudi zaljubi in po* roči), kratkočasna vsebina, originalni znača* ji, komičnost v situacii in besedi bodo mi* kavni zgodbici gotovo pomogli do pravega uspeha. Glavno vlogo navihane razposajen* ke Kukuii igra g. Nablocka, ostale vloge pa igrajo ge. Marija Vera, Medvedova, gdč. Debelakova, Rakarjeva, Mira Danilova, Vi* da Juvanova ter gg. Levar, Cesar, Drenovec, Jerman, Sancin, Smerkolj in Potokar. Reži* jo ima g. prof. Šest. Predstava je za premi* jerski abonement. Začetek ob 8. uri.
V nedeljo popoldne ob 3. se bo ponovila Cankarjeva farsa « Pohujšanje v dolini šentflorjanski» vrežiji g. Skrbinška, zvečer pa KJabimdova kitajska igra ccKrog s kre* do» v režiji g. Cirila E>ebevca. Obe predsta*
vi sta izven abonmaja.
Jutri zvečer bo premijera francoske tri* dejanske veseloigre aKukuIi* (spisal Jager* Schmfdt). Glavno vlogo Kukuii v tem pri* srčnem in kratkočasnem komadu igra gospa Nablocka, ostale vloge pa so razdeljene ta» ko*le: ga. Ekival — ga. Marija Vera, NicoJe — gdč. Debelakova, Markiza — ga. Medve* dova, Maroha, — gdč Rakarjeva, Luca — gdč. Mira, gospodična Pmceret — gd5. Vi* da, Gerard pl. Mareil — g. Levar, koman* dan t Bellot — g. Cesar, Guv — g. Drew> vec, Franc — g. Sancin, Ciril — g. Jerman, sluga — g. Smerkolj, vrtnar — g. Potokar. Režiser: g. prof. Šest. Predstava je za pre* mijerski abonma. Začetek ob 20. uri.
Petrovičeve <rDuše» kot otvoritvena ptedstava na Šentjakobskem gledatiikem odru. V soboto 6. oktobra otvori Šentjakob* ski gledališki oder svojo osmo sezono * Pe-» trovičevo dramo «Duše». Sujet drame je vzet iz kmetskega življenja m slika borbo dveh bratov radi žene. Vendar prevladuje yso igro glavni motiv — ljubezen <k> doma* če zemlje. — Vstopnice so v predrprodtji v trgovini g. Petra Šterka. nasl. Milo« K*rni6» nik na Starem trgu. Sobotna predete"** je namenjena abonentom in drugemu 9b£k>* stvu. V nedeljo 7. oktobra se ista d^am« ponovi.
Večer arij in pesmi Kari Hellaren — pa. StalersStotterjeva se vrši nocoj 00 8. uri v veliki unionski dvorani. Spremi}evante pe» srni je prevzel gospod kapelnik Balatkn. Ne sporedu so kompozicie od Hallćna, Grdega, Althćna, Rich. Straussa. Brah ta. Lajovica, Mozarta, Watfnerja. Qu*ran*e*. Meverbeera in Thomasa. še,. oetaJ* -etopol ce se dobe v Matični knjigami ki pr* ni blagajni
Pisane zgodbe iz naših krajev
Pretresljiva rodbinska tragedija. — Žena pod lokomotivo, — Zopet železniška nesreča« — Neurje v Liki. — Tragičen samomor. — Svojo smrt napovedal.
Iz Sreonske Mitrovice poročajo, da se je tam včeraj odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Rade Tomić je bil večni romar. Petkrat je že odpotoval v Ameriko in se zopet vrnil. Pred poldrugim letom se j*e vrnil zopet iz obljubljene dežele ter prinesel s seboj tudi nekaj prihrankov. Tudi oženjen je in njegova žena Vukosava je bila zanj najsvetejše na svetu. Sosedje pripovedujejo, da tako srečnega zakona zlepa niso videli. Zakonska sreča pa ni trajala dolgo. Baje po Tomičevi krivdi se je spremenila v pravcati pekel. Tomić je živel v srečnem zakonu s svojo ženo nad 20 iet Ko se je pa zadnjikrat vrnil iz Amerike, jo je začel prezirati in zapostavljati, čeprav mu je rodila 4 otroke. Tomić je ženi povedal v obraz, da je ne mara več, ker je stara in grda. Zahotelo se mu je mlade in Jepe žene. Nekega dne je Vukosava odšla po mleko in ko se je vrnila, je našla vrata svoje hiše zaprta. Ni ji preostajalo drugega, nego da si poišče sobico in toži moža za vzdfževalnino ter prosi sodišče, da proglasi moža za zapravljivca. Mož se je hotel ženi osvetiti. Ko je Vukosava včeraj zgodaj zjutraj odšla po mleko k trgovcu Kuzmini, jo je v zasedi čakal mož s samokresom v roki. Vukosava je krenila proti domu nič hudega sluteč z mlekom v roki. Tedaj so počili streli in Vukosava se je zgrudila mrtva na tla. Podivjani mož je izstretlil na njo šest strelov. Dva sta jo zadela v trebuh, eden pa v nogo. Žena je v mlaki krvi in v strašnih mukah izdihnila na cesti. Zločinski Rade je pa šel domov in je oblekel najlepšo obleko, da se prijavi orožnikom. Izpovedal je, da je srečal ženo in jo vprašal, kako dolgo ga bo še nadlegovala s tožbami. Žena da mu je odgovorila, da ž njim sploh noče govoriti, ker bo itak v najkrajšem času pod policijskim nadzorstvom in ga bodo vtaknili v norišnico. Ta odgovor je Tomića tako razjezil, da je potegnil samokres in je ženo na mestu ustrelil. Tomić ima tudi slaboumnega sina. Ko je ta zvedel, da je oče umoril njegovo mater, je navalil na očeta in ga začel daviti. Sele ko mu je oče zapretil, da bo ubil tudi njega, se e slaboumni sin ustrašil in je zbežal v gozd. Tomića so orožniki aretirali.
Ker so težki časi, si ljudje skušajo na vse mogoče načine zaslužiti vsaj za kruh. Tako je živela tudi 48-letna Ana Begović iz Krtžnja. Prodajala je slaščice na zagrebškem kolodvoru, kar posebno radi kupujejo potniki na vlakih. Kolodvori so zato najeli prodajalke, ki imajo pravico prodajati sadje in slaščice potnikom. Begovićeva ni imela dovoljenja za prodajanje na kolodvoru. Včeraj se je pa vtihotapila na zagrebški kolodvor s svojo košaro, da bi kljub temu kaj prodala. Spretno se je skrivala pred kondukter ji, ki imajo nalog, da odstranijo vsakega, ki nima dovoljenja za prodajanje jestvin na kolodvoru. Begovićeva je imela srečo do 2. ure popoldne. Tedaj jo je neki železničar opazil in je opozoril kontrolne organe na kolodvoru. Begovićeva je zbežala čez progo. Na kolodvoru je tedaj manevrirala lokomotiva. Begovićeva ni pazila na lokomotivo, temveč samo na železničarje, ki so jo preganjali po ko-
lodvoru. Tako je zašla pod kolesa lokomotive. Prizor je bil naravnost strašen. Prst na tiru je bila v hipu okrvavljena. Lokomotiva je nesrečni prodajalki odrezala desno nogo izpod kolena. Na levi nogi so ji kolesa odrezala vse rste. Razen tega je dobila težke poškodbe na desni strani glave. Na kraj nesreče je prihitelo skoraj vse železniško osobje, ki se je mudilo tedaj na kolodvoru. Ambulanta je ponesrečenki nudila prvo pomoč. Kmalu je prišel rešilni voz in ponesrečenko odpeljal v bolnico. Begovićeva ima težke poškodbe in je izgubila mnogo krvi, tako da ni upanja, da bi okrevala.
★
Na postaji Stari Vukovar pri Srem-ski Mitrovici se je pripetila včeraj težka železniška nesreča, ki je zahtevala življenje strojevodje, ki se je vozil na tovornem vlaku s 30 vagoni sladkorja. Tovorni vlak je trčil v lokalni vlak, ki vozi med Vukovarom in predmestjem. Pri karambolu je lokalni vlak skočil s tira in se prevrnil. Karambol je bil tako močan, da se je poškodovala tudi lokomotiva tovornega vlaka. Strojevodja je bil težko ranjen. Njegovo ženo je vrglo iz vagona in je tudi zadobila težke poškodbe. Nesrečo je zakrivil kretničar, ker je pustil kretnico odprto. Škoda iznaša 1O0.000 Din. Železniška direkcija je uvedla preiskavo, da dožene pravega krivca in ga kaznuje. Strojevodja Amel je še živel nekaj trenutkov, ko so ga pa potegnili izpod razbitega vagona, je izdihnil. Mož je zapustil tri nepreskrbljene otroke.
Iz Karlovca poročajo, da je zadelo Li'ko te dmi silno neurje. Velike nevihte so div/iale zlasti okoli Gospića in Le-dinca. Trtje dijaki so se vračali iz Gospića domov. Spotoma jih je zajela nevihta in dijaki so se zatekli v hišico pri železniškem vodovodu, kamor so se umaknili nevihti tudi trije pastirji. Dijaki in pastirji so Čakali, da bi nevihta ponehala. V hišici je stala posoda z bencinom, ki ga rabijo za pogon motorja, ki vleče vodo v rezervoarje. Nevihta je vedno bolj divjala in nenadoma je strela udarila v hišico. Dijaki in pastirji so se onesvestili in popadali na tla. Slučajno je prrvozil mimo poštni voz. Pismonoša je stopili v hišico in je začel obujati nezavestne mladeniče. Vsi so se zavedlk samo 15 letni dijak Marko Prpić je obležal mrtev.
Včeraj si je končal življenje v Som-boru trgovec Andor Neumann. Mož je živel že dolgo ločeno od svoje žene. Včeraj je prejel razsodbo glede ločitve. Pisal je ženi m jo prosil, naj pride na kolodvor z otrokom, da se poslovi od njega, ker ima namen odpotovati v Ameriko. Žena je ugodila njegovi prošnji m je prišla na kolodvor k vlaku, s katerim se je mož pripeljal. Po slovesu se je žena vrnila v mesto. Trgovec je pa stopil v skladišče na kolodvoru in si je pognal kroglo v glavo. Policija je prihitela <kn našla trgovca v mlaki krvi že nezavestnega. Prepeljali so ga takoj v bolnico, toda že med potjo je nesrečnež izdihnil. Zdi se, da je trgovca slovo od žene rn otroka tako presunilo, da si je na mestu končal življenje.
Šest mladih brhkih deklet išče prenočišča!
Lepe temperamentne balerine smo, reducirane, brez službe, brez doma in brez vsakih sredstev. Usmiljena moška srca, ki bi nam pripomogla do zboljšanja našega položaja, prosimo ceni. dopise na upravo «Slov. Naroda* pod šifro:
«Šest lepih deklet >
šJnevne vesti.
— Češkoslovaški minister dr. Tiso f Sloveniji. Danes dopoldne si je češkoslovaški minister za narodno zdravje dr. Josef Tiso, ki je snoči prispel iz Zagreba v Ljubljano v spremstvu narodnega poslanca slovaške ljudske stranke dr. Ravasa in štirih višjih uradnikov svojega resora, ogledal v spremstvu zastopnikov oblastnega odbora in češkoslovaškega konzula dT. Ressla razne humanitarne in higijenske ustanove, v prvi vrsti higienski zavod, javno bolnico in porodnišnico. Posetil je tudi higiensko razstavo na velesejmu. Z avtom se je odpeljal tudi na Grad, da si ogleda Ljubljano in njeno okolico. Končno je posetil velikega župana in ljubljanskega škofa. Ob 10. dopoldne se je g. minister s svojim spremstvom v avtomobilih odpeljal v Rogaško Slatino, kjer si ogleda tamošnje zdravilišče. Iz Rogaške Slatine se vrne v Celje, od koder se s  popoldanskim brzovlakom odpelje na Dunaj, kjer poseti avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla. Kakor zatrjujejo, je bilo nad 10 dni trajajoče potovanje češkoslovaškega ministra zgolj informativnega značaja, da se pouči o sanitarnih in higienskih ustanova! v" naši državi in da se okrepi sodelovanje obeh bratskih držav na polju narodnega zdravja. V ožjih krogih je g. minister poudarjal potrebo tesnejših zvez katoličanov v  Jugoslaviji in CSR. Poset pri dr. Seiplu na Dunaju je bil že preje določen  v  projrrafnni potovanja dr. Tise, ki je zastopnik Slovaške ljudske stranke v češkoslovaški vladi.
— Visoki gostje v Škofji Loki. K nedeljskemu odkritju spomenika vojnim žrtvam so poleg drugih odličnih gostov prijavili svoj obisk tudi zastopnik nemškega poslanika v Beogradu g. dr. Kosterja g. poslani-ški svetnik VVindecker, rumunski konzul iz Zagreba g. Milan Pilič, češkoslovaški konzul v Ljubljani g. Ressl; ogrski poslaniški ataše g. Petrovič, zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti itd.
— Odkritje spomenika vojnim žrtvam v Škofji Loki se vrši v nedeljo dne 7. oktobra ob vsakem vremenu, na kar opozarjamo vse posetnike. Ogromne predpriprave so končane in v soboto dovrši akad. kipar g. Jnrkovič spomenik na licu mesta. Grobišče je lepo prenovljeno in vsi grobovi so zasajeni z rdečimi rožami. Ljudstvo, ki bo sodelovalo, je samo pripomoglo k olepšanru pokopališča. Obeta se ogromna udeležba, zlasti s strani obeh dolin. Posebno svečan bo slavnostni žalni sprevod, v katerem sodeluje jo vsa društva brez izjeme, narodne noše, šolska mladina, lovci itd. — Opozarjamo, da bodo k vsem vlakom na razpolago avtozveze z mestom in kolodvorom.
— Iz »Službenih Novin«. »Služene Novine' Št. 226 z dne 29. septembra objavljajo o mednarodni konvenciji o prevozu potnikov in prtljage na železnicah in o mednarodni konvenciji o prevozu Diaga na železnicah. Konvenciji sta bi'i skl Mijjr.i 20 ekrobra 1924 v Eeinu.
— Tujski promet med našo državo in Češkoslovaško. 15. in 16. t. m. se sestanejo v Splitu delegati vsefi naših tujskopromet-nih ustanov, da se posvetujejo o povečanju tujskega prometa, o zboljšanju železniških zvez in o odstranitvi raznih nedostatkov. Češkoslovaška - jugoslovenska liga v Pragi pošlje na konferenco svojega delegata, da izrazi želje češkoslovaških interesentev in da se zavzame za čim večji poset Jugo-slovenov v češkoslovaških kopališčih in letoviščih.
— Natečaj za pripravnika biblioteke filozofske fakultete v Skoplju. Razpisan je natečaj za pripravnika biblioteke filozofske fakultete v Skoplju. Prošnje s potrebnimi dokumenti je treba poslati rektoratu filozofske fakultete v Skoplju do 10. t. m.
— Hrvatski planinci v Celjski koči. Hrvatsko planinsko društvo »Središnjica< priredi v nedeljo 7. t. m. za svoje člane skupni izlet v Celjsko kočo pod Tolstim vrhom.
— Češkoslovaški Narodni dom v Zagrebu. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo pravila delniške družbe za zgraditev češkoslovaškega Narodnega doma v Zagrebu. Družba ima 2 milijona kapitala.
— Slovenci v Ameriki. V Johnsto\vnu je cestna železnica do smrti povozila Antona Iskro. Šel je 20. avgusta iz premogokopa po delu domov in prišel pod tramvaj. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil doma iz Nove vasi pri Jelšanah na Primorskem. Zapustil je ženo m dva nepreskrbljena otročička. Star je bil Šele 36 let. _ Težka nesreča je zadela tudi družino Drnovšek v Walsen-burgu. Dne 9. septembra se je peljal 321etni sin FTance s svojim prijateljem na avtomobilu na izlet. Na poti in je doletela težka nesreča. Avtomobil se je zalete! v konfin. pri čemur se je Drnovšek ubil. Pokopali so ga 11. septembra. Drnovškova rodbina ima sploh nesrečo. Pred 10 leti je strela ubila 18Hetnega sina Toneta, brata ponesrečenega Franca. — V Clevefendu je umrl 11. sep-terribra Alojzij Krečič. Podlegel je zastrup-ljenju krvi. Star je bil šele 34 let. — V Loražrru so Slovenci nabrali 165 dolarjev za nesrečne pogorelce vasi Gornje Jezero na Notranjskem.
— V naše državljanstvo so sprejeti: Slaščičar iz Ljubljane Anton Pušner, inženjer iz Most AJoJzJj Baudaž, dijak iz Kranja Franc Kleč, gostilničar iz Velikega Sirja Alojzij Kovačič in mlekar iz Ljubljane Oskar Robert Bom
— Vreme, Barometer je stal včeraj izredno visoko, kljub temu je pa proti večeru in ponoči deževalo. Tudi danes stoi: barometer zelo visoko, a vendar se ne more zjasniti Zjutraj je že kazalo, da dobimo zopet lepo vreme, toda nebo je ostalo oblačno in vremenski pToroki pravijo, da je računati s hladnim, deževnim vremenom Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu, povsod drugod pa oblačno. Temperatura je povsod padla in se je v splošnem izenačila V Skoplju je bilo včeraj 18, v Beogradu 16.1, v Splitu 16, v Mariboru 15, v Zagrebu 13, v Ljubljani 10.3 stopinj*. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 770 nrm, temperatura je znašala 8 stopinj.
— Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani je prejela od podružnice Trebnje med drugim — iz nabiralnikov in sicer gostilne Springer 30 Din. lekarne Rupreht 220 Din, skupaj 250 Din. Iskrena hvala marljivim nabiralcem in darovalcem! 753n
Koeisko mesnico otvori
6. oktobra nm Cehovski cesti št. 50
Se priporoča PUŠNIK RUDOLF, konjski mesar, LJUBLJANA. Rimska cesta 19.
—lj Zdravstveno stanje Ljubljane od 1. do 30. septembra. V času od 1. do 30. septembra je umrlo v Ljubljani 86 oseb in sicer 43 žensk in 43 moških. Smrtni vzroki: škrla-tinka 2, nalezljive bolezni 6, jetika 10, druge oblike jetike 2, rak 6, vnetje možganske mrene 1, krvavitve 1, bolezen na srcu 6, pljučnica 4, druge bolezni 3, bolezen na želodcu 2. driska in vnetje črevesa
7, vnetje slepiča 1, krila 1, krčenje jeter 1, vnetje ledvic 3. novotvorbe 1, porodniška mrzlica 1, prirojena slabost 7, starost 5, smrt vsled nezgode 7, druge bolezni 9. Med tem časom se je rodilo 72 dečkov (2 mrtvorojena) in 63 deklic (3 mrtvorojene). Naznanjene nalezljive bolezni: skup. tifuz. bolezni 10, griža 1, škrlatinka 6, ošpice 2, davica 1, krčevita odrevenelost 1 slučaj.
—lj Italijanska vojaška delegacija. Z nocojšnjim SOE je prispela v Ljubljano veččlanska italijanska vojaška delegacija, ki potuje v Beograd, da se udeleži slavnosti ob priliki lOletnice proboja solunske fronte. Delegaciji načeluje armijski general grof C. Petiti di Roreto, ki je poveljeval leta 1918. italijanski diviziji na solunski fronti in ki je pozneje po razsulu Avstro -Ogrske postal prvi vojaški poveljnik v Trstu, ko so ga ItaJrjani zasedli.
—lj Gobe na ljubljanskem trgu. Ker je zadnje čase nastopilo razmeroma ugodnejše vreme za gobe, se je pojavilo na ljubljanskem živilskem trgu mnogo gob. Danes, v petek, je bil trg prav bogato založen z lepimi gobami, ki so jih prinesle kmetice večinoma z Gorenjske, zlasti iz medvodske in smledniške okolice. Cene gobam so razmeroma visoke. Za kilogram jurčkov so zahtevali 20 Din. a najnižja cena je bila 16 Din. Merica 5 Din.
—lj Mestna blagajna dne 8. in 9. t. m. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ne bo uradov al a.
V delikatesni trgovini J A N C
vsak dan sveže kuhane krače, hrenovke, pristne kranjske klobase in drugo _samo v Židovski ul. 1._
—lj Stoj! Kam greš iutri zvečer? Jutri zvečer grem na trgatev grozdja, katero priredi pevski odsek Gospodarskega in izobraževalnega društva SDS za dvorski okraj in ki se vrši točno ob 7. zvečer v vseh prostorih gostilne gosp. Usenika na Borštnikovem tgu. Ta trgatev bo ena najzanimivejših, ker pripeljejo v soboto zjutraj v Ljubljano z osmimi pari konj velik grozd, ki bo zvečer razstavljen pri Use-niku. Pridi tedaj tudi ti na to prireditev in pripelji tudi druge svo*e prijatelje seboj. Odbor društva vabi vse prijatelje na to svojo vsakoletno priljubljeno domačo prireditev. 754n
—lj Friderik Veliki. Opozarjamo cenjeno občinstvo na monumentalni historični Ufa-film, katerega predvaja ZKD. ob spremlje-vanju predavanja g. prof. Volavška prihodnjo soboto in nedeljo. Vsled velikega zanimanja za ta grandijozni nemški film, ki se predvaja prvič v Lhrbljani, bosta v nedeljo 7. t. m. zopet dve predstavi in sicer ob pol 11. dopoldne v kinu Ideal, druga ob ti. dopoldne v kinu Matica. Sobotna predstava se vrši kakor običajno samo v kinu Matica ob pol 4. popoldne. Na nedeljski dve predstavi, ki sta uvedeni sam*o v korist občinstva, da zantorejo prav vsi, ki se zanimajo za poučne filme, ogledati si iste, opozarjamo našo publiko prav posebno.
—lj »Za zdravje otroka« bi dal često človek vse! Spomni se pa tega, ko je že prepozno. Skrb za zdravje otroka mora spremljati mlado življenje že od prvega dne. S pažnjo za zdravje odvrnemo bolezen. Gradimo otroška igrišča, polnimo telovadnice, urejujmo zdravstvene zavode, širimo higijeno z besedo in tiskom! Vse to nam bo mogoče, če imamo zadostno denarnih sredstev. Zato prosimo ljubljansko občinstvo, da ne odvrača požrtovalnih nabi-tafk v soboto in nedeljo, to je 6. in 7.. na cvetlični dan »Atenec
—lj Domače jetrne klobase v soboto in nedeljo v gostilni pri Fajmoštru. 755
—lj Sokol Šiška priredi danes v petek predzgodovinski fihn »Viljem Teli«. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 5, 4 in 3 Din.
Jutri v soboto zvečer v «Kazini»
Plesni večer z revijo
vseh letošnjih družabnih plesov, katere ga priredi plesni mojster g. JENKO. ____Jazz-band Nagode^ 1810
— Plesni večer z revijo vseh letošnjih najmodernejših plesov bo priredil v soboto 6. t m. v veliki dvorani »Kazine« plesni mojster Jenko kot oficijelno otvoritev svojih plesnih tečajev. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Posebna vabilo se ne pošiljajo. — Študenti - nje znižano članarino. Informacije in vpisovanje za plesne tečaje g. Jenka v balkonski dvorani »Kazine« vsak dan od 10. do 22. ure. Istotam posebne ure.
DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA, WOLFOVA UL. 12.
?remoc. drva. koks, koraSki premovj in oglje - JURIJA,
\/i\h .rievii «:esta <za Gl. kol.). Kralja Petra trg 6 tolfclu ■ sićev^ cest«      —   Telefon štev 2820 ———
Če hočemo prav razumeti oktobrsko revolucijo na Dunaju pred 80. leti, si moramo poklicati v spomin predhodne dogodke na Ogrskem, kjer se je začela uveljavljati politika zatiranja in raznarodovanja drugih narodnosti, v prvi vr* sti seveda slovanskih. Proti tej politiki je nastopil v prvi vrsti hrvatski ban Je? lačić, ki je kot zavedni Slovan naspro* toval Madžarom, toda v stari Avstriji je imel nevarnega tekmeca, iz praške revolucije znanega kneza Alfreda Wins dischgratza. Med obema odločujočima vojaškima činiteljema je bila pa takrat znatna razlika. Madžari so skušali z vo« jaško silo utrditi svoje pozicije na ško* do Slovakov, Hrvatov, Srbov in Rumu-nov. Windischgratz in grof Thun sta postala po burnih praških dogodkih grobarja Avstrije, dočim je postala Je* lačičeva stranka svobodomiselna in nas rodna in je s pomočjo škofa Strossma* yerja napenjala vse sile, da se južni Slo* vani in Slovani sploh otresejo avstrijske nadvlade. Madžarski parlament, ki je imel v juliju važno sejo, ni na situ* aciji ničesar izpremenil, posredovanje med Madžari in Hrvati ni doseglo za* želj enega uspeha, okrog svetoštefan* skega stolpa so se pojavile sence. Že v avgustu so Madžari zahtevali, naj se cesar Friderik preseli v Budim, toda njegov dvor se je hotel vrniti na Du* naj iz Inomosta, kamor se je bil umak* nil že pred prejšnjo dunajsko revolu* cijo. Črni oblaki so oznanjali novo re* volucijou, ko je tudi madžarska telesna straža odpovedala cesarju pokorščino.
Od madžarskega poseta na Dunaju je ostal revolucijonarni kvas, ki se je kmalu izpremenil v vihar. Reakcija je na strani Slovanov, so klicali po ulicah Dunaja in Budimpešte. Za uporne Slo* vane so postavljali vešala, Srbi so v od« ločilni borbi z Madžari podlegali. Bilo je jasno, da madžarske revolucije brez vojaške intervencije ni mogoče zatreti. Zato je ban Jelačić že 11. septembra prekoračil Dravo s tremi močnimi vo> jaškimi oddelki. Njegovo geslo je bilo: Što Bog dade in sreča junackal S svojo vojaško intervencijo je olajšal položaj Srbov, obrnil pozornost od Rumunov in vzbodbudil Slovake. Njegov politični cilj je bil zatreti madžarski revolucijo* nami pokret in obnoviti Avstrijo kot federativno državo v kateri bi bile vse narodnosti enakopravne. Jelačić je pa pričakoval, da mu priskoči na pomoč takratni avstrijski vojni minister grof Latour. Zato je krenil s svojimi dobro* voljci proti Blatnemu jezeru, da bi imel do Dunaja in Budimpešte enako daleč. Glavne sile hrvatske vojske so bile ta« krat na italijanskem bojišču. 27. sep* tembra se je začelo zbirati v Budimpe* šti ljudstvo, ki je oboroženo s sekirami, kosami in motikami napadlo na mostu odposlanca dunajskega dvora grofa Lamberga in ga zavratno umorilo. Iste« časno je končal na vešalih bivši husar? ski poročnik Evgen Zichy, pri katerem so našli Jelačićevo priporočilno pismo in več izvodov kraljevskega manifesta ra madžarski narod, v katerem je bila obsojena revolucijonarna akcija mad* žarskih magnatov Košuta, Gorgeia in drugih. To je prililo olja v ogenj in Madžari so se začeli oboroževati.
Dunajska oktobrska revolucija je iz* bruhnila za Madžare v najneugodnej* šem času. Šele pozneje, ko je bilo že prepozno, se je odločil avstrijski vojni minister podpreti akcijo bana Jelačić proti upornim Madžarom in upornemu Dunaju. Toda Jelačiču poslane pomož* ne čete niso zadostovale in Windlsehs gratz, ki je ukrotil Prago, ni hotel za nobeno ceno cslabiti svoje obrambne moči, na katero se je opirni kot d!kta> tor. Dogodki so se naglo razvijali. Za* četkom oktobra so se že pobratili mr;o» gi polki z revolucijonarno garJo in no breuspešn. pogajanju je prišlo na Du» naju do krvavih pouličnih bojev. rr*ed kateremi so grmeli tudi topov; V teh burnih dneh so prodrli grenadirji dne 6 oktobra na severni kolodvor, kjer so delavci tačas že porušili železniško pro* go in zabarikadirali most. Na eni strani je stal nassavski gališki polk pod po* veljstvom generalmajorja Bredva, na drugi strani pa gernadirji z oboroženimi drugi strani pa grenadirji z oboroženi*
Iz Celja
—c Ursulin sejem. 21. oktobra se vrsi v Celju takozvani Uršulin sejem, ki je živinski in kramarski.
—c Trgatev grozdja priredi organizacija vojnih invalidov, krajevni ckKkjt Celje, v nedeljo 7. t. m. popoldne v Gozdni restavraciji, čisti dobiček je namenjen podpornemu sklad«.
—c Novozgrajeno cesto na levem bregu Savinje bodo podaljšali mimo Kapucinskega mosta v smeri proti železniškemu mostu. Na kraju, kjer bo tekla nova cesta, so te dni posekali drevje. Ot> cesti nameravajo potem zasaditi kostanjeva drevesa.
—c Glasbena Matica v Celju ima s vol redni občni zbor v torek dne 25. oktobra 1928 v prostorih Glasbene Matice. Vabljeni so vsi člani in prijatelji tega važnega kulturnega zavoda v Celju.
—c Celjski Sokol se proslave proboja solunske fronte v Beogradu ne udeleži iz vzroka, ker ni dobil nobenih legitimacij.
—c Ljudsko vseučilišče. Prvo redno predavanje se vrši v ponedeljek 8. t. m. ob 20. uri v risalnici meščanske šole. Predaval bo s. I \Vinterhalter iz Maribora o mednarodnem jeziku esperanto.
mi študenti in gardisti. Ko je general zapovedal, naj se uporniki umaknejo, se je vnel boj, v katerem je Bredy pa* del. Nassavci so bili poraženi. Zmago* slavno se je vračalo ljudstvo v mesto in vleklo s seboj zaplenjene topove in Bredvjev genralski klobuk na drogu Kot prapor. Vsi zvonovi so zvoni'!, topo\i so grmeli, narodna garda, oboroženi de* lavci in študenti so se zbirali in razni temni elementi so imeli glavno besedo. Črnožolte barve so strgali, velenemška trikolora z ogrsko tnkoloro sta se po* bratili. Revolucijonarji so zasedli arze* nal, pregnali vojaštvo in postavili bari* kade.
Slednjič so navalili revolucijonarji k palači vojnega ministrstva, da bi se osvetili vojnemu ministru. Vršila se je baš seja ministrskega sveta, ki je je predsedoval Čeh dr. Strobach. Ministri so na hitro roko podpisovali povelja vojski, da bi prenehala streljati na raz» jarjene množice, toda s tem se ogorče* nje ljudstva ni poleglo. — Razjarjena množica je razbila vrata in vdrla v pa* lačo. Generali so se preoblekli in po* begnili, minister Latour se je pa skril za kamin. V ministrskih sobah je mno* žica razbila vse, kar ji je prišlo pod ro* ke. Revolucij ona ji so iskali vojnega mi* nistra, da ga obesijo.
Poljski delegat dr. Smolka in dunaj* ski poslanec dr. Fischhof sta hotela mi* nistra spraviti iz palače na varno, toda na hodniku ju je množica potisnila v stran in navalila na ministra s palicami. Na dvorišču so sprejeli vojnega mini* stra z bodali, sabljami in kosami. Ko je ves razmesarjen omahnil, so mu zadrg* nili zanko okrog vratu in ga obesili na železno mrežo bližnjega okna. Toda vr* vica se je pretrgala, na kar so vsega okrvavljenega ministra vlekli daleč po cesti. Kar je nekdo zaklical, da prihaja vojaštvo. Množica je zbežala, kmalu se je pa prepričala, da vojaštva ni in zno* va se je vrnila k umirajočemu ministru. Potegnili so ga k bližnjemu kandelabru in ga obesili. Še po smrti so njegovo truplo vlačili po cestah. Tako se je pri* čela zgodovinska oktobrska revolucija na Dunaju 1. 1848.
.....HIIIIIIIIIIIIIIIIIM.
70-letnica generala Sarkotića
Te dni proslavi 70-letnico rojstva bivši avstrijski generalni polkovnik Ste-pan Sarkotić, ki je zavzemal med svetovno vojno odličen položaj in je igral v vojaškem življenju pokojne Avstrije važno vlogo.
Sarkotić   je rodom Hrvat   iz Like, kjer je bil rojen kot sin nadporočnika. Oče ga je dal v vojaško akademijo v Dunajsko Novo mesto in ukaželjni deček je lepo napredoval. Po absolvira-nju vojaške šole je bil imenovan za poročnika slovitega varaždinskega pehotnega polka 16, s katerim se je 1. 1882 udeležil bojev v južni Dalmaciji. Napredoval je naglo in kmalu je dosegel čin generala. Avstrija je spoznala nadarjenost mladega častnika in poslala ga je v Rusijo.   Poznal je tudi dobro srbske razmere in napisal je več zanimivih razprav o Srbiji, ki so vzbudile splošno pozornost. Pozneje je bil imenovan za okrožnega poveljnika v Zagrebu ter vrhovnega komandanta hr-vatsk - slavonske deželne brambe, kateri je ob izbruhu vojne tudi načeloval. Bil je mož na svojem mestu. Zato ga je avstrijska vlada imenovala za naslednika nesposobnega   Potioreka   v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji in za deželnega glavarja v Sarajevu. Sarkotić je bil tudi tu mož na svojem mestu, preprečil je nadaljno preganjanje Srbov in Hrvatov  in si pridobil  med prebivalstvom splošne simpatije.   Po njegovi zaslugi Hercegovina v najhujših vojnih časih ni stradala in umirala od lakote. Kot Hrvat je razumel težr*je in želje svojega naroda in bil je pravičen napram vsakomur, pa najsi je bil Srb, musliman ali Hrvat. Zanimivo je, da se je zelo trudil, da bi pridobil Avstrijo za težnje Jugoslovenov in bas on je nagovarjal pokojnega cesarja Karla, naj sklene separatni mir.   Sarkotić je zaslovel po padcu nepremagljivega Lovčena, kajti nemu gre levji delež pri zasedbi trdnJa-
je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti.
Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi
ve po avstrijskih četah. Po prevratu se je Sarkotić nastanil na Dunaju, kjer biva še danes.
Čudna vizitka na pleši
Na svetu je mnogo parazitov, ki se pod krinko domačega prijatelja vtihotapijo v tujo hišo in uničijo zakonsko srečo. To so tako zvani domači prijatelji, ki lazijo za tujimi ženami in uživajo, če morejo skaliti zakonsko srečo. Uspeh dosežejo tam, kjer je mož slabič, kajti energičen mož takemu domačemu prijatelju kmalu presteje rebra in ga postavi pod kap.
Zelo dobro lekcijo je dal domačemu prijatelju varšavski kemik Adam Ko-rytowicz, ki ima lepe lase in še lepšo mlado ženo Marijo, okrog katere se je začel sukati njegov plešasti prijatelj Henrik Kopersky. Mož se je hotel enkrat za vselej iznebiti vsiljivega doma* čega prijatelja. Povabil ga je k sebi na čašo vino, ženo je pa poslal k znancem nekam na kmete. Ko se je gost napil, mu je Korytowicz umil glavo s Špiritom, potem je pa vzel lapis in napisal čez vso plešo svarilo, glaseče se:
»Pozor, ta osel zapeljuje tuje žene!«
Proti jutru, ko so velike črke na pleši vsiljivega domačega prijatelja že potemnele, je iznajdljivi mož odpeljal gosta domov. Koperski se je prebudil šele opoldne in čudno se mu je zdelo, da ga glava tako srbi. Stopil je pred zr* calo in lahko si mislimo, ka'ko je bil presenečen, ko je zagledal na svoji pleši čudno vizitko. Čimbolj je glavo umival, tembolj so se Črke poznale. Sled-BSafoAs hp^ao u\ ofpifOif hu [as ar
znanca.
Radio v porotni dvorani
Avstrija se modernizira na vseh poljih. Že zadnjič smo poročali o reformah, ki jih je uvedla na svojih železnicah, v šole je uvedla ples, sport i. t. d. Zdaj namerava uvesti radio tudi v porotno dvorano. Tako kakor drugje vlada namreč tudi na Dunaju vehko zanimanje za porotne razprave in naval na porotno dvorano je vedno velik. Oblasti so sklenile omogočiti javnosti priso-stvovanje porotnim razpravam in sicer potom radia. V porotni dvorani bodo stali sprejemni aparati in sicer na pultih državnega pravdnika in zagovornika. Aparat bo postavljen tudi pred večjim pultom, kjer se zaslišujejo priče. Zvočniki bodo na galeriji. Včeraj so napravili prve poizkuse, ki se pa niso dobro posrečili.
130 ur hoče govoriti
Živimo v doni najrazličnejših rekordov. Toda rekorda, kakršnega (namerava doseči neki berlinski igralec pod psevdonimom «Parlatus», svet še ni videl. Mož je sklenil govoriti z manjšimi presledki 130 ur. Parlatus bo deklamira!, govoril, diktiral in pel. S tem hoče doseči rekord v trpežnosti grla in dokazati, da se bripavosti ni treba bati, če znaimo govoriti s primernimi presledki. Mož hoče dokazati, kako trpežno je človeško grlo, če človek živi po predpisih higijene.
Parlatus hoče pobiti rekord govorniške vztrajnosti ki ga je postavila svojčas Američanka Krtty Char1y. Ona je govorila brez presledka nad 43 ur. Parlatus nastopi v berlinskem nočnem lokalu «Krokodil» na Friedrichstrasse, kjer je nastopal slavni mojster v gladovanju Jolly. Črsti dobiček od te za-nim&ve prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe. Vprašanje je samo, kdo bo zgovornega igralca 130 ur poslušal.
Varčen kmet. Prišel je neki kmet na pošto in brzo-javil svojemu prijatelju v X. Uradnica mu je za brzojavko računala 20 Din.
— Kako to računate? — je vprašal kmet.
— Pristojbina za brzojavko znaša 10 Din, a pristojbina za sla, ki ponese brzojavko, 10 Din*.
— Hm. je menil kmet, — čakajte, pisal bom svojemu prijatelju, naj pride sam po brzojavko.
80-letnica krvavih dogodkov na Dunaju
Akcija bana Jelačića. — Tragična smrt barona Lamberga« — Začetek revolucije na Dunaju. —Vojni minister Latour na kan-
delabru*
.SLOVFNSK!   NAROD* dne 5. oktobra 1928.
Koger de Beauvoir:
Sužnja
Roman.
— Ta časa mi bo tako draga, da jo dam okrasiti z dragulji.
— Zares, Ezcellenca? — je dejala Ziana in se ustrašila lastnega glasu. — Kako. iz vaše čaše naj pijem?
— Ziana, — ie odgovorila maska flegmatično, — plemičeva čaša dela čast židovskim ustnicam. Gre za vedeževanje, bodi vedeževalka. Treba je povečati zmago. Po na poraz naših neprijateljevi
Lopovi _ je zakričal Taddeo in zaškripal z zobmi. Toda predno je mogel mladenič vzeti čašo iz Zianinih rok, jo eje treščila ob tla močnejša roka, nego je bila njegova.
— Gorje onemu, ki bi se drznil oskruniti ustnice tega deteta! — le vzkliknil močan glas. — V Benetkah imate dovolj ljubic, da jih ni treba iskati tu, gospoda. Kaj. pijanost in predrznost v tej dvorani, v kateri je nas pravkar ponižal tuniški odposlanec?
— Dož! — sta vzkliknila Taddeo in Ziana v en glas in se ozrla na moža, ki je tisti hip vstopil.
— A kdo je ta mož, Taddeo, — je nadaljeval dož, — ki je hotel napraviti iz vaše neveste Ziane priležmico in iz hčerke Žida Ottala ljubico, ki bi se mu udajala? Gospod inkvizitor, rad bi vedel imena gospodov, ki tu blatijo svojo čast. Odstranite temule gospodu masko!
Grimani je izpolnil doževo povelje in kljub odporu domina so zagledali prisotni moža štiridesetih let, še mladega in lepega, kakor so lepi karakteristični italijanski obrazi. Mirno, zarričljivo se je oziral po dvorani.
— Casanova! — so zašepetali okrog njega mnogi mladi beneški plemiči, ki so spoznali v njem prijatelja in tovariša svoje razuzdanosti.
In res je bil Casanova, junak neštetih ljubavnih pustolovščin, mož, pred katerim so se odpirale vse ključavnice, o katerem so sanjala mlada dekleta, mož. pred katerim ni bilo varno nobeno dekle, pa naj so roditelji še tako pazili na njo. Casanova klepetulja ali dolgočasni kitarist, kakor mu je pač ugajalo. Mož, ki je znal enako spretno sukati meč in jezik in ki ga ni držala nobena jetnišnica. Da, bil je on, k se je vrnil po dolgem času v svoje mesto, ki je lahko pozabilo na vsakega drugega, samo na Casanovo ne.
Bogme, kaj ni bil Casanova ljubljenec teh razuzdanih in pokvarjenih Benetk? Ni bil več mlad in kakor Benetke je imel namazan obraz in lascivne besede na ieziku. Bil ie do mozga pokvarjen in razuzdan. Vrnil se je v svoje drago mesto misleč, da bo v njem vladal kot kralj, kot gospodar in vzor. Bi1 je učitelj onih, ki jih je smatral za svoje učence in ki so bili med plestvom najbolj razuzdani. Divje orgije na otoku Lido, nočni izprehodi po reki Brenti, koncerti pri metresah, sleparske igre v sumljivih palačah, žene, kupljene za prgišče zlata, ljubavne pustolovščine, ki so spravile na noge vse mesto, odkrite veleizdaie. vse te nečednosti ie
skrival Casanova v eni gubi svojega beneškega kroja in komaj je čakal, da oznani svoj povratek v mile Benetke z novo -pustolovščino, ki bi mu znova pripomogla do slave.
Njegov pogled se je ustavil na zidovi hčerki. Zianrna nebeška lepota je vplivala nanj tako, kakor vpliva mlada, čarobna roža na otopelega prirodoslovca.
Benetke ie zapustil pod vlado Ales-sandrovega prednika in novi dož se mu je zdel strog, nerazumljiv. Sicer pa, kaj je zakrivil? Kot plemič se je ponižal tako daleč, da je ponudil svojo čašo Židovki. Dožev gnev je prekrižal vse njegove načrte.
Odložil je svojo masko še predno se ga je Grimani dotaknil. Zdaj je stal dostojanstveno pred dožem m oči vseh so bile uprte vanj. Moceraigo in Trevisani sta ga pozdravila z očmi, a signora Grimani si je zakrila obraz s pahljačo, ko je padla njegova prokleta maska.
— Nismo vedeli, da ste v Benetkah, gospod, — je dejal dož osorno. Gospod inkvizitor bo vas že vprašal, kdo je vam dovolil vrniti se.
— Bože moj, Visokost, — je spregovoril Casanova flegmatično, — s temle... In pomoril je Orimaniju potni list z njegovim lastnoročnim podpisom. Ta potni list je dala prešnjo noč inkvi-zitorjeva zakonska žena sv. Petni.
Mislim — je zašepetal Casanova presenečenemu in srditemu Grimani ju. — da ne boste aretirali tistega, za katerega se je izvolila signora snoči zelo zanimati ... Kakor veste, sem dovolj zgovoren in duhovit, da lahko razglasim to storijo. To vam mora zadostovati, da jo potlačite. Samo pod tem pogojem ...
Grimani je mislil, da se mu neka i dozdeva. Res je našel enega svojih nočnih gostov, toda potreboval je še drugega. Odgovoril je:
— Izborno, gospod Casanova! Vidim, da vam potovanje ni škodilo. Vračate se k nam mladi in spretni, kakor še nikoli niste bili. Dovolim vam svobodo pod enim nogojem. Povejte mi, kdo je vaš sokrivec.
Ta nepričakovana zahteva je spravila apostola v zadrego, toda samo za hip. Naglo se je ozrl okrog in videč, da rdečkastega domina ni več med gosti, je odgovoril:
— Bogme, gospod inkvizitor, to jo težko. Vendar vam pa povem. To je bil lopov. Ranuzzi. Ne vidim ga tu, sicer bi lahko sam...
Grimani je naimršil obrvi kakor človek, ki vidi, da je postal žrtev neokusne šale. Bolje nego kdorkoli je vedel, zakaj je moral Ranuzzi kot eden najod-ličnejših Benečanov zamenjati plesno dvorano z ječo.
Dož je s senatorji ta čas odšel. Pred odhodom je odredil, naj ena njegovih gondol odpelje mlada zaročenca. Pri slovesu se je Zlani otožno nasmehnil. Ko je zapuščal rožo Ghetta, se mu je zdelo, da zapušča svojo najlepšo in najčistejšo radost, predmet svojih sanj in svoje bojazni.
Grofica je bila pod težo vtisov tega večera podobna ženi, v katero je udarila strela. Zdelo se je, da z vedno večjo nestrpnostjo pričakuje svojega sužnja, ki mu je nekai zašepetala na uho, ko je rdečkasti domino pobegnil iz plesne dvorane.
Najrazkošnejši orij ntalski velefiim!
Nad 60 prekrasnih žen v t aremsUem kopal šcu.
Toaletne tainosii haiems ih odalisk l
m
Suženjstvo v zlatih haremskih kletkah
Krutost onjentalske ljubezni.
HANUMA
zb mrežami   e  ovega harema
Očarhiva Pari anka.....Greta Nissen
Arabski princ Hay Fa^H   .   .   .   Charles Farrell
Predstave ob 4., 72 6 , % 8 in 9. uri Nepoviša. e običajne cene! Krasna godba!
Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA
Ko je gondola odpeljala Taddea in Ziano je ostopil dož h grofici in je nekaj časa govoril z njo. Luči okrog njiju so ugašale. Satiini gostje so se razšli in ura na doževi palači je odbila polnoč.
Nagnjen nad obalo je videl markiz vse gondole, čijih lučice so bile edine sredi splošne teme. Nebo so pokrivali črni oblaki Zrak je bil težak, noč temna. Ob mramornate stopnice doževe palače so pljuskali valovi.
— Zapuščam vas. Saf ia, — je šepetal dož, — ta noč ni moja. čakajo me v svetu Desetorice. Rad bi pri povratku slišal od vaše komornice, da ste šli spat To je edina moja želja. Vaša roka je vroča, nedvomno je vas ples utrudil. Sicer pa ni čuda, saj smo videli v tem kratkem času toliko novega...
— Bili ste zelo razburjeni. Alessan-dro, ko ste razbili to čašo.
Dož ni odgovoril. Poljubil je svojo dražestno Pubico na čelo tako iskreno in sladko, da je bilo Safie sram dvomiti o njegovi Žubezni. Ona sama je bila tisti hip preveč razburjena, da bi slišala kaj drugega nego oni strašni glas, ki jo je nagovoril med plesom. Neznan-čeve besede so jo presunile bojj nego najostrejši meč.
Naslonila se je na Ates&androvo ramo in ga spremila do vrat na hodniku. Ostala je sama in zrla za njim, kako je stopil pod mračne oboke posvetovalnice, kjer ga je čakalo več plemičev. Ko se je vrnila, je našla markiza oblečenega in pripravljenega k odhodu.
— Markiz, — je dejala. — potrebujem vas. ostanite!
X.
Prekleta hiša.
Markiz je mislil, da se mu sanja, ko Je zaslišal te besede.
— Ostanite, — je ponovila Safia osorno. — To je neobhodno potrebno. Upam. da me spremite.
Skočila je k lakirani skrinjici, vzela iz nje bodalo in ga zataknila za pas.
— Spremiti vas, madame. Kam in čemu? — je vprašal markiz, videč, da je grofica prebledela.
— Kam, markiz? Ne vem... Toda sel. ki ga pričakujem, mi to nedvomno pove... Oemu? Takoj vam povem. Na plesu me je nagovoril domino.. Ta domino, markiz, je mož, ki ga ne poznam, on me pa pozna. Poklical me je po imenu, katerega nihče v Benetkah ne pozna, izvzemši doža Alessamdra. Skratka, ta domino je vrag.
— Ste poslali za njim vohunit?
— Da, Azaela, svojega zamorskega sužnja. Toda on je odšel pred Azaelom. A vendar, dragi markiz, Še nocoj moram govoriti z njim, pa naj je moj sel našel ali izgubil sled.
— Ali res mislite zapustiti palačo ob tej pozni uri, grofica? Kaj pa dož?
— Komornica, položi na Aleksandrovo mizo listek, ki ga pišem. Dož se vrne v palačo šele ob dveh ponoči. Ta listek mu pove, da sem šla spat potola-žena in pomirjena, Alessandro ima mnogo skrbi. Ne bo se mu zdelo sumljivo, da ga nisem počakala.
— Grofica je zložila pisemce, poklicala komornico in ji ga izročila.
— AH se je Azael vrnil?
— Tu je, gospa grofica, vidim ga na stopnicah.
Poroka japonskega prestolonaslednika
V Toki ju se je vršila te dni poroka japonskega prestolonaslednika princa Ćišibu s hčerko japonskega poslanika v Londonu, Setsuko Matsudatro. Poročni obredi so se vršili po starodavnih obre* dih Šintoizma. Prvi del poroke se je vršil pred cesarskim sanktuarijem, ki obsega sveto zrcalo boginje solnca, prve prednice japonskega cesarja. Po stari tradiciji se mlada zakonca nista udele* žila tega obreda, pač pa so ju ves dan obveščali o svečanosti, ki je trajal od jutra do večera. Poročenca sta obvesti* la o svoji poroki najprej ženinove rodi* telje, potem sta si prisegla zvestobo s tem, da sta trikrat pila iz istega pokala. Potem sta odšlav svetišče, posvečeno nebeškim in domačim bogovom, kjer sta molila za srečno bodočnost. Slednjič sta krenila v Korejden, kjer prebivajo du§e prednikov japonske cesarske rod* bine.
Za nadaljne obrede sta oblekla mla* da poročenca razkošne poročne obleke. Konec poročnih obredov je naznanila ljudstvu salva, ki jo je oddalo 50.000 vojakov. Po končanih obredih sta odšla zakonca v svečanem sprevodu v presto* lonaslednkovo palačo. Že 3000 let se na Japonskem ni pripetilo, da bi se presto* lonaslednik poročil s hčerko iz aristo* kratske rodbine. Prestolonaslednik in njegova soproga imata napredne in mo* derne nazore in oba sta absolvirala an* gleško univerzo.
Največja razstava vseh časov
Mesto Chicago proslavi leta 1933 sto* letnico svojega obstoja z veliko svetov* na razstavo, na katero se Amerika že zdaj marljivo pripravlja. Razstava mora biti največja in edina te vrste, kar jih pozna svet. Pokazala bo gmoten umetniški, estetski in duševni napredek modernega sveta. Največje svetovne pridobitve na polju glasbe, literature, plesa, kulture in sploh vsega udejstvo* vanja bodo zbrane v Chicagu. Slavni pisatelji bodo govorili o svojih delih, glasbeniki vsega sveta se zberejo v Chi* cagu, da pokažejo, kaj je ustvarila nji* hova umetnost. Skratka, Chicago hoče postati 1. 1933. duhovno središče vsega sveta.
Mesto samo in vlada Zedinjenih dr* žav sta določila za razstavo 300 milijo* nov dolarjev. Mnoge države so že ob* ljubile, da zgrade na razstavi lastne pa* lače. Vsa razstavna poslopja bodo gra* dili najznamenitejši arhitekti sveta. Dru ga zanimivost razstave bo udeležba vseh narodnosti, ki prebivajo v tem ve* likem ameriškem mestu. V Chicagu je 33 narodnosti in od teh je 30 že organi* ziralo posebne nacijonalne odbore, ki bodo skrbeli, da bo dotična narodnost dostojno zastopana na razstavi. Za vse tuje narodnosti bodo zgrajena posebna poslopja na otokih Michiganskega je* zera, v katerem zgrade Američani več umetnih otokov. Razstavni prostor bo obsegal 4 milijone kvadratnih metrov. Američani računajo, da bo posetilo raz* stavo v Chicagu 120 milijonov ljudi. Zc zdaj so prodali v Chicagu 5 milijonov
vstopnic po 5 dolarjev. Vabila na raz* stavo bo pošiljalo vsem vladam tajni* štvo ameriškega zunanjega ministrstva.
Beračeva sreča
Na svojem posestvu v St Marcellu pri Mantovi je umrl nedavno v visoki starosti Hanibal Focci, ki je na čuden način obogatel. Ob glavni cesti proti Neaplu je postavil nekdo začetkom preteklega stoletja blizu opatije Sv. Vita kamenit steber, na katerem je bil zagoneten napis v francoščini: »Vsako leo 1. maja ob 6. zjutraj imam zlato glavo.« 1. maja naslednjega leta se je zbralo pred stebrom mnogo radovednežev, ki so mislili, da se bo vrh stebra izpremenil. Čakali so pa zaman. Kamen se ni izpremenil v zlato. To se je ponavljalo vsako leto in slednjič je nekdo odkopal steber, da se prepriča, če ni morda v njem skrito zlato. Ker pa o zakladu ni bilo duha ne sluha, so postavili steber nazaj in nihče več se ni zmenil zanj in za napis na njem.
Šele 1. 1861 se je ustavil pred čudnim stebrom berač, ki je prihajal iz Neapla, kjer je dolgo ležal v bolnici. Berač se je ustavil, prečital napis, zmajal z glavo in odšel. Toda 1. maja naslednjega leta je zopet prišel zgodaj zjutraj k stebru z motiko in lopato. Ker ni bilo daleč naokrog žive duše, je nemoteno kopal na kraju, kamor je padala od stebra senca. Kopal je in kopal, dokler ni odkopal vojaške torni-stre, v kateri je bilo 80.000 zlatih frankov. S tem denarjem si je kupil berač v St. Marcellu lepo posestvo, na katerem je te dni umrl.
Pasja zvestoba
Ameriški listi priobčujejo ginljivo zgodbo o psu, ki je na razdalji 4500 kilometrov našel svojega gospodarja. Pes je bil last mr. Maurica Hickeva iz Brooklvna, malega predmestja mesta Boston. tiickey je vzel nedavno svojega 4 leta starega policijskega psa liar-varda na potovanje v Kalifornijo. Pes je bil zelo inteligenten in udan svojemu gospodarju. V Los Angelesu se je pa nenadoma izgubil in vse Hickeyevo iskanje je ostalo brezuspešno. Gospodar je obljubil najditelju veliko nagrado, toda o Harvardu ni bilo duha ne sluha. In tako se je Hickev ves potrt vrnil v Brooklvn ,trdno prepričan, da so mu psa ukradli ali da ga je povozil avtomobil. Toda nekega dne je nekdo popraskal po vratih stanovanja in mož je začul žalostno cviljenje. Hitro je odprl vrata. Na pragu je stal Harvard. Noge je imel vse okrvavljene. Onemogel se je zgrudil pred gospodarjem. Toda z dobro hrano si je kmalu opomogel. V šestih mesecih je zvesta žival pretekla 4500 km dolgo pot od Los Angelesa do Brooklyna. Prestal je vse nevarnosti in se spretno umikal avtomobilom, šakalom in drugim zverem in njegov zdravi instinkt ga ie privedel nazaj k ljubljenemu gospodarju
V SPOVEDNICI.
Duhovnik: Povej mi. kolikokrat si se izneveril svoji ženi.
— Sveti oče, prišel sem k vam, da se spo vem in spokorim, ne pa, da se hvalim.
Hišo
v ečstano vanjsko, dobro ohra* njeno, takoj kupim proti ta*
kojšnjemu plačilu. Posredoval* ci so izključeni. Dopise na upravo lista pod «Ljur>ljana».
1788
Blagajničarka
zmožna slov. ta necnSkeea Jezika išče službo, zre tuđa v boted ali kavarno. Ponudbe na uprvvo lista pod «Blagaftrič arka »/1796.
Ključavničarski
pomočnik
star 24 let, išče službo. Nastop lahko 15. oktobra. Ponudbe na upravo lista pod «Marijiv»/1777
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Huson HibSer, LJubljana, Sv. Petra cesta St.. 25. 89/T
Suhe gobe
(Jarčke)
divji koštan}
kupuje po najvišjih cenah V. H. H0HRMANN, Ljubljana
Sv Petra nasip št 27. TeL-ton >nter. 2915.
Stanovanje
drv ah sob, kuhanje in prrtJkEn išče miren zakonski par. Ponudbe na upravo tista pod »Suho stanovanje*/1808.
Mlajša prodajalka
tiče službo v manufakturni trgovati, zmožna tudi v šivanju. Nastopi teihko 15. oktobra. Ponudbe na upravo Hsta pod «Ptodaje4-ka>/1806._1806
Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo tvrdki
M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6
Zastopnika
za tipizirane in za odpoaiiljetev dovršene čistilne naprave za odtočno vodo nrinnznaoe m uspešne gradnje iščemo za takoj. Zahtevamo intenzivno delavno moč, pridnost io zanimanje, nodhno visoko provizijo brez prispevka k izdankom in brez tiksuma. Stavb-uotebnfčno izobraženi gospodje z zvezana s stavbnimi oblast vi tn stavbno industrijo kredo prednost. Dopisi z navedbo referenc pod cM. j. 5964» na nasiov Rudolf Mosse, Mfincbea, Bavera. (Nemška korespondenca.) 1805
ADRUZKA HRANILMC
reg. pos in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
odeiiu e vsakovrtnt Kredite, es k o m tir« menice, mha- Sprejema hranilne /loge na Knflttce ali v cekocen ;lrs fakturt tei izvršuje razen deviznih in valntnln vst    -iranu ter   In  obrestni do domovom  n'ueodne t
v hančn'   -vtro' o <r»       o*« *»o«»«
\OX pooblaščeni prodajalec sreCk Državne razredne ttitfci /odi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prooh ud* srefkf tt*tn» M«*te »a >broWf 0Or ,e|r modnim* r*m «
Urejuje; U*£p Zupančič. - Z« *N trudne tiskamo«; Fran Jezeri«*,      Zrn oprav© in mscratui deJ Usta; Oton Chnatot — V»j   • Ljubljani