si, * mm ggg i pwm km u Ithaj* — lKTzer.il pwđe!Jtk — vsafc da« * lutraj. — JrednUtvo: allCt FraaiBSka Arifkejr" v0, I. nadstropje. - Doplai mJ se pošiljal® plStviL — ffefr^ak...*r -is m« se ne ■prejemajo, rokopisi * ne jcdrjatelj In odgovo« Štefan Godina — Lastnik Edinost. — Tisk tiskarne fcdliK**. — Naročnina znaša na mesec L ftte L 32.— In c«i> leto L 60.—. — Telefoo uredništva in uprave V Trstu, v sredo H. lanuarla 1922 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVII DINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stottiik. - Oglaii se računajo v Sifokosii ene kolone (72 mmK — O^lisi tr^ovcer In obrtnikov mm pa tO itot. os nrtrtice, zahvale, poslanice in val»Ha po L 1.—# o;lasi deu.aii zavolov mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. bes:Ia, naj nanj pt L!. — Ogtaij naročnica in reklamacije seosStffif.^ Izkiiučtio Edinosti. * Trstu, ulici m-. Frančiška Asižkega štev. 20,1, naastr jpjc. — Tcjeioa nrc JnUt/a hi uprave lioi. Naloge obiinske uiSrave Zgodovina se ponavlja tudi v Javnem življenju naše Julijske Krajine. Imeli smo državnozborske volitve in naše italijanske nacionalistične stranke so sklenile svoj »narodni blok«. Sedaj se pripravljamo za občinske volitve in iste stranke so ustanovile »Zvezo narodnih strankr.. Rekii smo: nacionalistične stranke. Na tem ne izpreminja nič dejstvo, da so bili v bloku tudi »popolari-. Večletna izkustva so nas poučila, da so bili eksponenti te stranke v naši Julijski Krajini strogo na-cijonalni že tedaj, ko te njihove politične oiganizacije še ni bilo. Tako so nas poučila — kakor že rečeno — dolgoletna izkustva, a tudi naši svečeniki bi mogli zapeti marsikako zanimivo pesem. Saj je znaii izrek nekdanjega škofa v Poreču — škofija torej, ki šteje nad 90.000 Hrvatov: Jaz sem Italijan in škof! V sedanji »narodni zvezic ni popolarov. Imajo svoje posebne razloge za to, ki pa nam niso znani. Vsekakor za stranko, ki sloni na krščanskih načelih, ni bilo mesta že pri državnih volitvah v »bloku^, ki se je posluževal na-silij. Pa to le mimogrede. Nekaj drugega hočemo danes ugotoviti: »zveza« za občinske volitve ima napram nam povsem isti namen, kakor ga je imel blok za državnozborske volitve. Udušiti hočejo glas naše- fa ljudstva, posebno v Trstu in v Istri, godovina se ponavlja. Ime je drugo, stvar Je ista; oblika in ime sta drugačna, jedro je ostalo neizpremenjeno: občinska avtonomija, ki se ima sedaj vzpostaviti, naj služi — italijanskemu nacionalizmu! To nam je nedavno povedal »II Piccolo* v dolgem članku. Po zvenečem slavospe-vu sedanji vladi in prejšnjim gospodarjem na naši občini se raduje >>Piccolo« nad povrnitvijo normalnih razmer, na vzpostavi občinske avtonomije. Kajti še le ta da bo mogla uspešno reševati razna lokalna vprašanja. Ve poln je najlepših nad v tem pogledu. Raduje sc nad zvezo »mladih : in : starihV mladih vidi jamstvo za politično dasciplino, ki da je neizogbno potrebna v mestu« kakršno je Trst s svojim narodnostnim položajem. To mesto da je vedno in da mora tudi nadalje izvajati proces absorbiranja narodnih manjšin! Trst noče biti narodno mešano mesto, marveč eno samo ljudstvo italijanskega pokoljenja. Za izvršitev te naloge bodo mladi — o tem je > Piccoloc uverjen — založili vse svoje moči. »Kajti — pravi dalje — ako fe res, da politika osvežuje duh, je pa na drugi strani tudi res, da politika, ako se izvaja s preveliko občutljivostjo, dovaja do dogovorov, ki niso vsekdar v skladu s temeljni- ma načeli našega političnega in narotlneg» obstanka!!« bSa že sklenila obrambni dogovor za obrambo francoskih vzhodnih meja. Ta ob-ambni dogovor ni stopil v veljavo zaradi odpora amerikanskega parlamenta, ki ga ni hotel odobriti Sedaj se pogajanja o tem Tako pričakuje »Piccolo« za voljo lep- vprašanju nayd George vse na partijo =golfa». Bonomi je igral z Lloydom Georgeom, a Bonar Law in Briand sta imela za druf|a dva Angleža. Po partiji so imeli trije ministrski »predsedniki in oba ministra vnanjih stvari dolgo sejo. Ob 17, ko se je pogovor dokončal, so šle delegacije v sedeš Vrhovnega sveta v navtični klub, toda pred sestankom vrhovnega sveta se je vršil ponovno važen po-menek med ministrskim predsedniki v vprašanju odškodnin. Takrat so bili prisotni tudi belgijski ministrski predsednik Thennis in zavezniški finančniki. Vrhovni svet je imel nato plenarno sejo, na kateri je vzel na znanje brzojavko, ki jo poslal iz Moskve Čičerin v imenu sovjetske vlade. Po prečitaaju brzojavke se je sklenilo, da bo vrhovni svet aa prihodnji seji določil bese. dilo odgovora sovjetski vladi.. Na prihodnji seji se bo tudi določil program za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, Vrhovni svet bo na prihodnji seja sklepal o ustanovitvi finančnega konsorcija za gospodarsko obnovitev Rusije Za predstojeće občinske volitve Na včerajšnji seji odbora Političnega društva »Edinost«, ki so se je poleg odbornikov udeležiti tudi številni zaupniki iz raznih krajev dežele, so se odobrila naslednja načelna navodila za predstojeće občinske volitve v Julijski Krajini: 1. Vkljub žalostnim izkušnjam od zadnjih parlamentarnih volitev naj pridejo vsi naši volilci pogumno na volišče in oddajo svoje glasovnice za kandidate jugosloveu-skega narodnega mišljenja, ki uživajo zaupanje našega ljudstva in jamčijo za to, da bodo svoj mandat izvrševali v njegovo moralno in materijalno korist. 2. Kjer nastopajo poleg nase stranke tudi druge stranke, tam naj naša stranka nastopa samostojno in enotno. 3. Kjer je deželna volilna komisija odredila volitve po frakcijah dodelivši laškim frakcijam nerazmemo mnogo in našim frakcijam nerazmerno malo mandatov, tam naj naši volilci ravno v izpodbijanje krivične razdelitve pojdejo na volišče do zadnjega moža, da se krivica toliko bolj jasno izkaže. 4L Kjer je po krajevnih razmerah umestno, naj se le postavijo za kandidate tudi dušebrižniki (župniki itd.) in javni učitelji, katerim je zakon po krivici odrekel pasivno volilno pravico, a pri tem naj se pazi^ da se pri poznejši razveljavi njihove izvolitve ne okoristi nasprotna manjšina. Načrt za gospodarsko obnovitev Evrope odobren Kakor javlja agencija »Havas-, so zavezniški ministri končno odobrili načrt za gospodarsko obnovitev Evrope. Predložena sta bila dva načrta, prvi angleški, ki predvideva ustanovitev družbe z glavnico 20 miljonov šterlingov. Ta načrt je bil zelo neprimeren za države z nizko valuto, ki bi trpele škodo pri menjanju. Loucher pa je s svoje strani predlagal ustanovitev centralne družbe z znižano glavnico samo dveh miljonov šterlingov. Tej družbi bi se pridružile v raznih prizadetih državah razne družbe, ki bi podpisale svojo glavnico v denarju, ki je pri njih v veljavi (v Franciji v frankih, v Italiji v lirah itd.) Ta zadnja kombinacija je bila sprejeta in ima — kakor pravi agencija > Havas« — dvojno prednost. Znižala bo izgubo vsled nizke valute in bo omogočila skupinam posameznih držav, da še nadalje izvršujejo svoj vpliv v državah, kjer so njihove koristi posebno Notranji politični položaj LONDON. 10. Notranjepolitični položaj na Angleškem je postal zadnje dni precej zamotan, ker se pripisuje Lloydu Georgeu namen predlagati kralju razpust sedanje zbornice in razpis novih volitev, ki bi sc vršile prihodnji mesec. Dosedanje stranke so se začele cepiti in predvideva se ustanovitev novih političnih skupin. Zna se zgoditi, da bo sedanja vlada padla in da dobijo vlado v roke konservativci. Lloyd George in njegovi prijatelji si baje prizadevajo, da bi reorganizirali liberalno stranko. Unionisti so vsled tega vznemirjeni, ker so do sedaj mislili, da je ministrski predsednik popoinoma na njihovi strani. Z ozirom na zunanjo politiko sc opaža v konservativnih krogih nekako gibanje v prid Franciji, ki je v nasprotju s protifran-coskim razpoloženjem liberalnih in vladnih krogov. Pred svojim odhodom v Cannes je bil Lloyd George zatrdno sklenil, da bo razpisal nove volitve. V njegovem odsol- prizadete. Centralna družba bo imela svoj s*vu pa so uni0nisti organizirali srdit od-sedež v Londonu in bo podvržena angleš- por pro{i taki politiki kakor sploh proti se- kim zakonom. Jutri bo določeno, v kaki meri bodo po- danji vladi. Ko se Lloyd George povrne iz Cannesa, bo stal pred izbero: ali postati samezne države soudeležene pri omenjeni načelnik liberalne stranke, ki mu to mesto J__ _ *1_ * I ___ -i. —. - —. I _ a V- -J ^ n Al« A.1 /V i rt rt rt t T> 1 1 1 /1 . nli na nhi-nniti nnfl.ilic* ^Insprlantri družbi. Države, ki bodo soudeležene pri tej družbi, so Anglija, Francija, Belgija, Japonska in Nemčija. Zavezniške vlade bodo dale navodila zastopnikom odškodninske komisije, ki bo dobila nalog, da sporoči sklep Nemčiji. Lloyd George je brzojavil svojim vladnim tovarišem v London, da mu sporoče svoje nasvete glede nekaterih toček predlaganega francosko-angleškega obrambnega dogovora. V angleških krogih se smatra, da se bo določil rok za razpravo in da ponuja, ali pa ohraniti nadalje dosedanjo koalicijo strank, na katero se je vlada naslanjala. V prvem slučaju, t. j. ako vstopi v liberalno stranko, bi se moral končno ločiti od unionistov. Zdi se da se čuti dovolj močnega za takšen korak. V drugem slučaju, t. j. ako se koalicija ohrani, bo moral volitve odgoditi in predložiti zbornici takoj načrt o preuredbi gornje zbornice. Ta drugi slučaj bi bil popolnoma nasproten prvotnemu načrtu Lloyda Georgea in bi znal postati usodepoln za njegove nadaljnje uspehe v političnem življenju. Vse Rusija sprejela vabilo na mednarodno konferenco v Genovi. dobil! bo skupni odgovor odobren že tekom tega j Northcliffovo časopisje zagovarja koalicijo tedna. jn zavra£a nove volitve. Irska zbornica DUBLIN, 9. (zakasnela). Takoj v začet- ;anna jc svojo ostavko in kabineta. Obenem je predlagal, naj da Dail Eireann potrebna navodila, ker ne more ostati dežela brez vlade. Collins je lo KI ^P®* predlagal; naj sc sestavi komisija, v ^n'dar; katero naj se sprejmejo tudi zastopniki CANNES, 10. Vrhovni svet je včeraj -----, „ ■ , , . , tole brzojavko iz Moskve: «Ruska vlada spre- ku današnjega zasedanja Dail Eireanna jema z zadoščenjem vabilo na evropsko konfe-! predložil De Valera renco, sklicano za prihodnji marec. Izvršilni ostavko — odbor bo na posebni soji imenoval rusko delegacijo in ji bo dal polnomoč. Če bi bil predsednik sveta ljudskih komisarjev Lenin zaprečen vsled dela ali predvsem z czirorn na lakoto, ki vlada v Rusiji, da zapusti Rusijo, bo» vendar, . .. . delegacija tako sestavljena in ji bo dana taku j opozicijskih strank. Naloga te komisije bi polnomoč, da bo imela isto oblast, kakor da bila, da vzdržuje javno varnost. De Valera bi bil prisoten državljan. Lenin- Nič ne bo torej je izjavil, da ne bo sodeloval. Nekateri po-v nobenem slučaju z moje strani ali s strani ( slanci so predlagali, naj se De Valera zo Rusije oviralo hitrega delovanja konference.» — Podpisan: Čičerin. Predsednik Millerand namerava obiskati francosko severno Afriko PARIZ, 10. Predsednik francoske republike Millerand bo obiskal prihodnjo po- mlad francosko severno Afriko. Za to predsednikovo potovanje, ki bo politična manifestacija velike važnosti, se vršijo že nekaj časa obsežne priprave. Predsednik bo vzel s seboj na pot številno spremstvo, ki bo dajalo njegovemu obisku poseben sijaj. V začetku je bilo število spremljevalcev določeno na 240. Pozneje je bilo to število skrčeno na 140, ker so se pojavile razne težkoče glede prevoza. »Tempsc javlja, da pripravljajo druge sredozemske države predsedniku sijajno manifestacijo. Anglija, Italija, Amerika, Španija, najbrže tudi Turška in celo Nizozemska bodo poslale pred alžersko pristanišče mogočne eskadre, s katerimi bodo na ta način očitovale sredozemsko vzajemnost. Vsa Alžerija — zaključuje »Tempsc — se pripravlja da sprejme predsednika z manifestacijami, ki bodo dostojne tega velikega dogodka. Znižanje mezd v rudnikih severne Francije PARIZ, 10. Severne rudniške družbe so dale pribiti v svojih rudnikih razglas, s katerim dajo nameščencem na znanje, da se bo pričenši s 16. januarje«* do konca meseca aprila t. 1. primenilo znižanje mezd v znesku 2*50 frankov na dan. Od konca aprila t. 1. dalje bodo družbe mezde dalje znižale, in sicer od 4 do 5 frankov na dan. Draginjske doklade pa se bodo tudi nada* lje izplačevale. Anfllija Lftoyd George zapusti Cannes v četrtek LONDON, 10. Doznava se iz poučenega vira, da namerava Lloyd George odpotovati v četrtek iz Cannesa. pet izvoli za predsednika. Predlog je bil odklonjen s 60 proti 56 glasovom. Po glasovanju je povzel De Valera besedo. Govoriti o bratomornem boju — je rekel — je nesmisel. Vi gospodje — je dostavil — bodete potrebovali nas, da izvršite svoj'o nalogo, in mi bodo vedno na vaši strani proti kokršnemusibodi sovražniku, ki pride od zunaj. Nato se je razpravljalo o novih volitvah. V razpravo je posegel tudi Mihael Collins, ki je ravnotako kakor De Val era priznal, da bo moral irski narod Dail Eireann na novo izvoliti. Tudi v tem se popolnoma strinja z De Vallero, da naj se vršijo splošne volitve takoj po ustoličenju provizorične vlade. Kar se tiče sedanjega proračuna irske republike, je tudi on za to, da naj služi tistim namenom, katerim je bil posvečen. Dail Eireann se bo jutri zopet sestal. Na dnevnem redu je predlog, ki zahteva od Griffitha, naj ustanovi izvršilno oblastvo. Zborovanje komisije za irske zadeve LONDON, 10. Uradno. Komisija za irske zadeve se je sestala danes pod predsedni-šivom Curchila. Komisija bo imela seje vsakdan v pričakovanju irskih zastopnikov, s katerimi bo ukrenila primerne ukrepe za ustanovitev irske vlade. Tehniška podkomisija je že proučila vse pripravljalne ukrepe. V kratkem bodo angleška ob-lastva izročila oblast irskim oblastvom, ki bodo ukrenila potrebne ukrepe za amnestijo in za odhod angleških Čet iz Irske. Vožnja v aeroplanu na poti, dolgi 12.000 km LONDON, 10. Neka angleška zrakoplovska družba bo poslala svoj aeroplan na pot po Evropi, dolgi kakih 12.000 km. Družba namerava dokazati praktičnost in varnost takega potovanja za trgovce, ki morajo potovati daleč in hitro. Aeroplan bo vozil iz Londona v Pariz, Bordeaux, Madrid, Kadiz, Magador v Maroku in nato Sfrsn IL »EDINOST« V Trstu, dne 11. januarja 1922. čez Alžir, Tunis, Malto, Kalanijo, Brindisi, Atene v Carigrad, Iz Carigrada se bo vračal čez Sofijo, Bukarešt, Belgrad, Budim- EeSto, Dunaj, Prago, Frankfurt, Pariz v ondon. Aeroplan vodita dva pilota. Potnika sla dva trgovca, ki hočeta izkoristiti to poizkusilo vožnjo in obiskati tuje trgovske družbe, s katerimi sta v trgovskih stikih. ______ Amerika Vprašanje pod vodnikov, — Resolucija proti ladušljivim plinom WASHINGTON, 9. Na svoji seji od preteklega petka je odsek za pomorska vprašanja nadaljeval razpravo o rabi pedvod-nikov. Na tej seji je bila sprejeta 3, resolucija ameriškega odposlanca Roota, ki spo-polnjuje resolucije, katere so bile sprejete prejšnji dan. Ta dodatna pogodba se glasi: :: Podpisane drŽave želijo zagotoviti spoštovanje človeškim postavam, ki jih priznava mednarodno pravo in ki si jih one same proglasile glede napadanja, zaplenje-vanja in uničevanja trgovskih ladij, ter izjavljajo dalje, da se bo vsakdo, ki bi v službi katerekoli države z dovoljenjem višjih ali brez takega dovoljenja kršil eno ali drugo sprejetih določb, smatral da je prestopil vojne zakone. Podvržen bo sodbi in kazni radi dejanja pomorskega roparstva. Sodila mu bodo lahko vojaška in civilna oblastva vsake omikane države, v katere področju bo zasačen.« Vprašanje podvodnikov je bilo s sprejetjem le resolucije končnoveljavno rešeno, Naio je komisija razpravljala o vprašanju zadušljivih plinov. Tudi glede tega vprašanja je bila sprejeta resolucija, ki jo je sestavil ameriški odposlanec Root in ki se glasi: »Raba zadušljivih plinov, strupov in podobnih stvari kakor tudi tekočin, snovi in z njimi združena dejanja so bila po pravici obsojena cd vesoljnega omikanega sveta in prepoved rabe takih sredstev je bila proglašena v inednar. pogodbah, ki jih je podpisala večina omikanih držav. Da bo (a prepoved splošno sprejeta kot del mednarodnega prava, kakor narekujejo vest in običaji narodov, izja\ljajo podpisane države, da to prepoved potrjujejo da ce v tem oziru smatrajo za obvezane ena proti drugi ter pozivajo vse druge države, naj se lemu sporazumu pridružijo. Sporazum med Kitajsko in Japonsko nemogoč WASHKJTON, 9. Po sestanku med japonskimi in kitajskimi zastopniki, ki sc je vršil pretekli petek in na katerem se je dalje razpravljalo o vprašanju Santunga, so bile nadaljnje razprave odgodene na nedoločen čas, ker noče popustili nobena od prizadetih strank. Kitajski zastopnik je podal po sestanku sledečo izjavo: =cPo!ožaj je zelo resen. Nočem ničesar reči, ne da bi prej dobro premislil svoje besede.« Japonci so ponudili Kitajcem posojilo za šan-tunško železnico- Kitajska bi to posojilo vrnila v 15 letih, ako pa bi želela, bi ga mogla vrniti tudi že po petih letih, s To je — je izjavil japonski zastopnik Hanihara — zadnji predlog Japonske za sporazum. Ta predlog je bil stavljen Kitajcem na podlagi končnoveljavnih navodil, ki smo jih prejeii iz Tokia. * Zedinjenc drićave povabljene na konferenco v Genovi PARIZ, 10. -:Ncw York Heraldu« poročajo iz Washingtona: Državni urad je prejel objavo besedila v Cannesu dogovorjenih sklepov in vabilo, naj se Amerika udeleži konference v Genovi. Imenuje se finančni minister Millot kot najprimernejši mož, da zastopa Zedinjene države v Genovi. Vsekakor prevladuje mnenje, da se mora izbrati odlična oseba iz krogov finančnikov. LONDON, 10. »Timesu < poročajo iz Washingiona: Ameriška vlada se bo vabilu, da prisostvuje konferenci v Genovi, odzvala, toda ne brezpogojno. Bržkone bo ameriška vlada zahtevala, da se ji še preden odpošlje svoje zastopnike predložijo vsa vprašanja, o katerih se bo na tej konferenci razpravljalo. To bo vlada Zedinje-nih držav zahtevala v vsakem primeru, naj se že udeleži konference oficielno ali naj pošlje nanjo samo delegate-opazovalce. Španska Bivša kraljica Žita na potovanja v Švico MADRID, 10. Bivša kraljica Žita je odpotovala snoči iz Lizabona v Francijo in Švico. Ob prihodu v J^edino del Campo Je bila pozdravljena v imenu španske kraljevske dvojice od kraljevega pobočnika. Polkovnik Obregon je spremljal bivšo kra- ljico do francoske meje. Preden je zapustila špansko ozemlje, je bivša kraljica poslala brzojavno zahvalo španski kraljevski dvojici _ barska Madžarsko - avstrijska pogajanja BUDIMPEŠTA, 10- Ministrski predsednik grof Bethlen bo odpotoval na Dunaj 11. januarja, da začne gospodarska in finančna pogajanja z avstrijsko vlado. Zveza narodov Zborovanje Zveze narodov ŽENEVA, 10. Danes ob 15.30 se bo sestal svet Zveze narodov. Prva seja ne bo S' vna, Bourgeoisa bo zastopal Hanotaux, alfoura pa, ki se nahaja v Washingtonu, Harnsworth. Predsedoval bo Hymans. Na dnevnem redu je več vprašanj, predvsem vprašanje mesta Gdanskega, vprašanje saarskega ozemlja, litvinsko - poljskega spora, vprašanje Armencev v Ciliciji itd. Smatra se, da bo zasedanje trajalo 8—10 dni. rršje. Ali bomo nasedli na senatorjev« limani-ce v tej sijajni igri volilnih mahistcij, je seveda vprašanje organizacije volilna borbe hi komisij, ki bodo odločale pri volitvah. Kakor se je samolastno izdal decreto-leggea z določbami, ki jih zakon za. stare province ne posna, se je pričelo ta mesec volilno spletkarenje in zavijanje zaKona, kakoi ga nismo bili vajeni. Zraven zakona so razne okrožnice železničarjem, javnim nastavljencem itd. Vse to vrtijo vladni in uradni organi, da bi pač volilne komisije ne vedele več, pri čem da so ter bi končno odloČile tako, kakor bi bilo Salati prav. Dejstvo je, da so v rimski zbornici razlagali poslanci, da učiteljstvo, ki ni plačano od občin, poseduje v starih pokrajinah pasivno volilno pravico. Toda strah pred razumniki je napotil gospoda Saje posegel v tok stvari tako, kakor je prilagodil razmeram. Dnevne vesti Kako se glasuje Za tehnično stran volilnega opravila pri predstojećih občinskih volitvah se ntijco opozarja na sledeče: 1, Glasuje se z neuradnimi glasovnicami, za katere se zahteva samo to, da so iz belega papirja b da ni na njih nič drugega razen kandidatskih imen, K imenu se sme radi natančnejše označbe pripisati še očetovo ime, kandidatov poklic in morebitni častni, plemiški ali akademični naslov. Ker je mogoče, da niti vse io ne zadostuje za določitev kandidata v krajih, kjer je dosti ljudi istega imena in istega poklica, ne preostane v takšnem primera drago, nego da se očetovstvo dopolni še z dedovira imenom, če je v volilnem imenika več ljudi istega imena, priimka, očetovstva in poklica, na primert Andrej Čok pok, Josipa pok, Mihaela v razliko od Andreja Čok pok. Josipa pok. Antona. 2. Razen iori navedenih podatkov ne sme biti nič drugega na glasovnici, posebno ne napis »glasovnica« ali pa tekoče Številke poleg kandidatskih imen. Glasovnice sme jo biti tudi tiskane, ali deloma tiskane in deloma pisane. V petek 13. t. m. ob 3. popoldne se bo vr. šib; v irrcdniikih prostorih seja «Odseka političnega društva «£dinoci» za Trst in okolico^. , Vabljeni so vsi odborniki in zaupniki iz mesta in okolice. Odlok o veljavnosti diplom z avstrijskih univerz, < Bcllettino Ufficiale od I. in 21. decembra je objavit odloke, s katerimi se ureja vprašanje veljavnosti diplom in izpričeval, ki so jih dosegli državljani iz novih pokrajin na univerzah bivše Avstrije. Omenjena odloka določata, da so omenjene listine veljavne le, ako so bile izdane pred 3. novembra 1918 in ako so tisti, ki jih posedujejo, italijanski državljani ali so poitali državljani na podlagi čl, menske mirovne pogodbe, i u gre za doktorat I. 70—82 senier- in za profesorski izpit. Doktorat iz filozofije z avstrijskih univerz je veljaven za dosego do-centure, /% dosego mesta vseučiliških asistentov in za imenovanje na izveniolska mesta (v muzeje, knjižnice itd.), za kar je drugače potrebna laureat kake italijanske univerze. Profesorski izpit za srednje šole ni veljaven samo za šole v novih pokrajinah, temveč je njegova veljavnost razširjena tudi na stare pokrajine. Zadostuje tudi za imenovanje na razna višja mesta v šolski službi ( proveditore, nadzornik itd.). Pri tem pa prihajajo v poštev le tisti, ki so že sedaj definitivni ravnatelji ali profesorji srednjih šol v novih pokrajinah. Ta dva odloka sta nova pljuska v obraz slovenskemu delu novih pokrajin. Tudi tu gosp. Salata z eno roko daja in z drugo jemlje po svoji stari navadi. Določila, da so omenjene diplome veljavne le tedaj, ako so bile izdane pred 3. novembrom 1918, bo zadela vse tiste mlade doktorje in profesorje iz naših pokrajin, ki jih je vojna nasilno odtrgala od študijev, tako da so jih mogli nadaljevati in končati še le po polomu. Avstrijska vlada jim je to dovoljevala brez ozira na novo pripadništvo prizadetih, doČim jim italijanska vlada to pravico sedaj krati. S tema svojima odlokoma je minister Corbini vzel predvsem slovanskim srednjim šolam v naši deželi dobršen del profesorskega naraščaja. Naša šolska mizerija je postala s tem še bolj pekoča. Reševanje našega šolskega vprašanja je v dobiih rokah! K volilni pravici učitetjatv«. Kakor kaže, smo popolnoma v rokah političnega oblastnemu gospoda Salate. Zvest znanim metodam, ki so jih nekdaj uporabljali proti ljudstvu v Islri, skuša tudi pri sedanjih občinskih volitvah zopet uvel jati prejšnje metode pri volilni borbi. Računa pri tem nedvomno na politično des-orgaciziranost jugoslovenskega Življa. Opira se na razne nesposobne občinske komisarje, ki ' jih je nenormalna doba okupacije vrgla na po- la to, da je posegel pač storil, in je zakon kakor si jih on želi. Proti takemu umetnemu in nazadnjaškemu prevračanju in «priiagojevanjus volilnega reda na škodo pravic našega tičiteljstva in vsega našega naroda, moramo ponovno protestirati. Naš učitelj je sin našega ljudstva in kot tak se čuti moralno obvezanega, da temu ljudstvu pomaga tudi izven šole, Salatov volilni red mu to pravico jemlje. Vsled tega ni ta volilni zakon naperjen samo proti učiteljstvu, temveč proti vsemu našemu ljudstvu. Učiteljstvo se ne bo moglo nikakor sprijazniti s tem zapostavljanjem. Naše ljudstvo! bo učitelje pri tem podpiralo in jih bo volilo kljub Salatovi «prepovedi.^ __ Ez tržaškega ifvllenla Roparski napad v kočiji. Mizar Ludvik Cu-rain, stanujoč v ulici deli' Industria Št. 5, je zapustil v soboto pozno v neč neko gostilno na Garibaldijcvem trgu in vstopil v kočijo, ki je čtala nedaleč od omenjene gostilne, da ga popelje domov. Koči jaz je hotel ravno pognati, ko vstopi v kočijo nepovabljeni gost in prisede k mizarju kar pa temu ni Šlo v glavo. Poslednji je vrgel ncznanca iz kočije. Toda ta se je hotel po vsej sili peljati v isti kočiji. Kadi tega je nastalo med njima sporekanje. Kočijaž je svetoval mizarju, naJ pusti moža v kočiji. Češ, da ga pozna za blago dušo. Da pa je bil neznanec oblaga duša >, je mizar kaj kmalu občutil. Kočija se je namreč že pomikala. Tedaj je zagrabil neznanec mizarja za roke in mu skušal iztrgati listnico. Mizar se je branil in tako je nastal pretep. Toda neznanec je zmagal, odnesel mizarju listnico z 400 lirami in nato pobegnil. Mizar je začel vpiti, kočijaž je ustavil klufse in se radovedno obiral. Oškodovanec je izstopil in se spustil v beg za roparjem, katerega pa že ni bilo vec na spregled. Cumin se je vrnil na kraj, kjer je bii pustil kočijo. Toda kečijaž in kočija sta med tem časom izginila. Kadi tega je strmfl, da je bil kočijaž v zvezi s tolovajem. Zadeva je bila javljena policiji-, kateri se je posrečilo drugi dan aretirati omenjenega kačijaža, ki se imenuje Frančišek Lanzetta, stanujoč v ulici Fon-daria št. 10, in tozadevnega roparja Romana Gaspardisa iz Grete. Oba sta izjavila, da sta nedolžna. Ni se jima verjelo. Zato sta bila odpeljana v zapor. Ponarejene poštne nakaznice. Te dni je bilo tukajšnje poštno ravnateljstvo opozorjeno, da krožijo ponarejene poštne nakaznice za tisoč lir, ki prihajajo iz poštnega urada v Puli. V omenjenem uradu se je uvedla tozadevna preiskava, ki pa ni prinesla na svetlo nič nenavadnega. Vendar se je pa pri tej priskavi ugotovilo, da ni poštnega uslužbenca Henrika Di Silvia že delj časa v službi. Kam je izginil, ni doslej znano. Preiskave so se nadaljevale in izvedelo se je, da leži na poštnem uradu v Tržiču ponarejena poštna nakaznica za tisoč lir, ki se glasi na ime Josipa Babuderja, ulica Nicolo Cigotti. Policija je hotela poiskati na-siovljenca. Toda v hiši, kjer stanuje, ni vedel nihče o njem. Stanovalci so sklepali, da je pobegnil. Iz vsega tega je razvidno, da ;c bil Ba-buder v zvezi z omenjenim uslužbencem, ki je prav gotovo ponarejeval poštne nakaznice, in sleparil na ta način pošto. Dozdeva se, da sta na la način osleparila pošto za okoli 15 tisoč lir. Policija je aretirala včeraj Babuderja, a njegovega sokrivca zasleduje. no pri Sv. Jakobu« Ranjenec, ki je bi! močno vinjen, ni hotel na noben način povedati, kdo ga je ranil. Dozdeva se pa, da so ga ranili apri-jateljl.i> Avtomobil trčil ob tramvaj. Na vogalu trga deli' Ospitale in ulice Giuseppe Viđali (bivša ul. Tintore) je trčil včeraj zjutraj okoli 11. ure avtomobil ob tramvaj št. 150. Pri tem ni bil k sreči nihče ranjen. • ičetek zastrupi jenja s plinom. Mladenka v 17. letu starosti Gizela Colautti, stanujoča v ulici Giuseppe Caprin št*. 13t je postavila pred snočnjim v svoji sobici posodo z žerjavico, ki je razširila po protoru plin. Mladenka je ležala že v nezavesti, ko so ji prihiteli Stariši na pomoč. Njeno stanje ni Bog si ga vedi kako nevarno. Aretacija. Včeraj je bila aretirana Ana De-selichova, ker je ukradla neki Visintinjevi za 400 lir perila. Nepoštena ženska se nahaja v j zaporu Coroneo. Izpuščen poštni uradnik. Svoječasno smo poročali, da si je hotel poštni uradnik Dominik Devescovi, uslužben pri poštnem uradu v Sv. Križu pri Trstu, vzeti življenje s tem, da se ustrelil v smeri proti srcu. S prvič niso bili znani vzroki, ki so dovedli poštnega uradnika do poskušenega samomora, toda pozneje se je izvedelo, da je bU kriv 3000 lir primanjkljaja. In ravno to je bil vzrok poskušenega samomora. Uradnik je ležal 15 dni v mestni bolnišnici, potem pa je bil oddan v zapor Coroneo. Uradnika so izpustili včeraj iz zapora. Toda za omenjeni primanjkljaj so bo moral zagovarjati pred sodniki. Kdo ga je ranil? Pred snočnjim je bil pripeljan v mestno bolnišnico Alfred Smerdu, stanujoč v ulici della Scorzeria Št. 15, katerega so našli kr. stražniki ranjenega pred neko goatil- PODLISTEK KAPITAN MAR RVAT Leteči Holandec Roman m Navzlic Umu je prosil Filip, naj ga popeljejo h kaki naselbini, odkoder bi imel upanje dospeti na ladjo ra med tem časom živeti med Evropejci. Do tam je bilo dan hoda. Po kratkem razgovoru s poglavarjem je tolmač povabil našega junaka s seboi, Loteč ustreči njegovi prošnji. Filip se je okrepčal ob skodeli svežega nitka, ki n.u ga jc prinesla neka žena, hrošče ra, ki mu jih je spet poglavar ponudil, je odklonil, pob;al svojo culico in odšel s tolmačem. Na večer tla dospela do vznožja gora, odkoder se je videlo kup holandskih hiš. Z zavzetjem je Filip tudi opazil v pristanu ladjo, ki je poslala v naselbino čoln, da se preskrbi z vodo in živili. Nagovori! je ljudi in »iin popisal polom jaitrnice *Siling=, nc prosa joč jih, naj ga sprejmejo na krov. Častnik mu je bil naklonjen in mu povedal, da jadrajo v domovino. Filipu je srce ob tej vesti kar vztrepetalo. Sicer bi se vkrcal tudi v nasprotnem slučaju, toda zdaj je imel vsaj u-panjo, da spet vidi svojo drago Amino« predno se bo spet znova odpravil na pot, da izvrii svojo obljubo. Čutil je, da mu je dano le vendar nekaj sreče in da mu ie namenjeno Živeti zdaj v miru, zdaj v pomanjkanju. Ladjin kapitan ga je prijazno sprejel, mu radevoljno dovolil vožnjo na Holandsko in po 4reh mesecih jc dosegel Filip Vanderdecken, brez kakih posebnih pripetljajev, pristanišče mesta Amsterdam. 11. POGLAVJE. Ni ireba Še posebej poudariti, da je Filip ko. likor mogoče hitro odšel na svoj dom, ki je skrival njegov največji zaklad. Po tej prvi po-izkušnji je sklenil ostali doma neka) mesecev, da sc čisto okrepi in odpočije, kajti akoravno jc vneto želel kakor hitro mogoče uresničiti svojo prisego, je vendar vedel, da sc mu nudi šele v jeseni spet prilika oipo!ovanja, zdaj pa fle jc komaj začel april. Čeprav mu jc bilo sicer zelo hudo po ponesrečencih kot kapitanu, Hiilcbrantu in ostalih mornarjih, je bil vendar vesel, da se je iznebil podlega Schriftena, ki f/t je ravnotako doletela strašna usoda; celo prav mu jc skoro bilo, da se je ladja ponesrečila in je se spet lahko za nekaj časa povrnil domov. Bil je že nožen večer, ko ie naM Filip v Vlissingenu čoln in se prepeljal v svoj kraj v bližini kraja Ternense. Bil je za letni letni čas neprijazen večer — vel je močan veter in nebo je bilo pokrito z oblaki, izpod katerih je zdaj pa zdaj posvetil mesec. Filip je skočil na obrežje, se zavil v plašč in hitel na svo>f dom. Ko je — ves vznemirjen — prišel bliže, je opazil, da je okno sobice odprto in jc nanj naslonjena ženska postava. Nikdo drugi ni mogel biti koi Amina, vsled česar ni icl proti vratom, temveč k oknu. Amina pa je bila preveč zatopljena v nočno nebo in v svoji misli, da bi mogla opaziti približajočega se ji moža. Filip ie to opazil in je tri ali itiri korake pred njo obstal. Ko jc tako premišljeval, kaj naj naredi, ga je Amina — opazila, toda velik oblak, ki je v tem hipu prekril lunino oblo, je dal njegova postavi senci nalikujoč, nadzemski videz. Ker ni imela Amina tudi nikakega povoda pričakovati že sedaj njegovo vrnitev, ga je smatrala za prebivalca iz kraljestva duhov, se zdrznila, si popravila lase in spet spat nanj ozrla. «Jaz sem, Amina, ne boj se«, jo je Filip hlastno nagovori). «Ne bojim se», je odvrnila Asmia, in pritisnila roko na srce; Via ValcCrivo 33 nasproti kavarn« .Roma' ZAHVALA. iskrena zahvala vsem, kateri so n3in pripomogli, tla snio h.fc&2aJi .radnjo časi našemu zaalužnernn, nepozabnemu učitelju gospodu Ivanu Ufrenciču Zahvaljujemo se prečasiitemu gosp. župniku Aicksandru Martelanc, uglednemu pev skemu društvu „Hajdrih* za ganljive žalostinke doma, v ccrkvi :n na pokopališču kakor tudi \rjemu BKontoveljskcinu pevskemu zboru* za nagrobnico tei vsem tutcaiŠnini kulturnim društvom, ki so nam rauovoljno dejansko in materijeJno pripomogla. Hvala vsem siromašnim in premožnim vaščanom, kateri so prispevali k temu človekoljubnemu delu, onim, ki so sc udeležile pogreba v naurodnl nosi In tisočer! množic!, ki jc spremljala pokojnika It vcčncmti počiiku. 29 .CEodbeno društvo na Prošeku". t S tužnim in potrtim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je nsša nad vse ljubljena mati ezJr. tašča in stara mati, gospa iosipsna Vriovec posesE»3ca in Iraovks, vdova danes ob 3.30 zjutraj, po dc-Jgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb zemeljskih osJankov pokojnice se bo vršil dne 6. januarja ob 3 uri izgred lri£e žalosti na domače pokopališče v Tolminu. V TOLMINU, dne L januarja 1922. Ciril. Ze r », sinov . Pav'l »a. Ane r - ji na« Vida, Mira, bčere. ©ion Pluss, Srečko Grom, zeta Amalija Vrčovec loj. Fon, sinaha. Zcr.ca. Hlrlca, vnukinji. ZAHVALA. Za mnogobrojne izrrze sočuatva povodom bolezni Iti smrti naše predobre In nepozabne matere, tašče in stare matere, gospe Josipine Vrtova poscs'nice, trgovke fn u?ft. vdova izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz trga in okolice najsrčnejšo zahvalo. TOLMIN, 9. januarja 1922. Žtlujoči ostali. ! 30 Delniška šlaumca L 15,000.000 Rezerve L yC0.G00 Dunaj, Opatija, TRST« Zadar. Afitirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, MHkoviCu, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afitirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank. Izvriuie vse bančne posle« par PREJEMA VLOGE ^ is hranlhe knjižici in no tekoči roCnn ter lih c&restide po 4%. Na odpo\ed vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno 8 stranko doloća od slučaja do slučaja. Dale v najem varnostne predale (safes) = Zavodovi uradi v Trstu: Casse di SUsparmio štev. 9 —• Via S. Nicol* itev. 9. Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.