Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	9J
Ifffk
Leto XXXVI. - Štev. 20 (1802)
Gorica - četrtek, 17. maja 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Slovenci v Furlaniji, tako katoliški, Po obisku Slouenske skupnosti u Beogradu tako potrpežljivi
Glasilo slovenskih beneških katoličanov »Dom« je v svoji 6. številki (maj 1984) ponatisnilo članek, ki ga je italijanski časnikar Massimo Olmi objavil v glasilu ACI ((Ital. katol. akcija) »Segno« 3. aprila 1983. Članek se nam zdi značilen za razmere v italijanski Krščanski demokraciji in za Slovence v Nadiških dolinah. Zato ga objavljamo v našem prevodu.
Ta Krščanska demokracija, ki tako pozablja na svoje idejne korenine in na vse, kar jo mora (ali bi jo moralo) razlikovati od vseh ostalih strank... O tem znova razmišljam, ko berem o socialistični pobudi (tako vredni pohvale), da so predložili v parlamentu zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodne manjšine v Furlaniji. Da se razumemo, gre za Slovence, ki bivajo v Nadiških dolinah in ki so del iste narodne družine kot Slovenci v Julijski krajini (ki so z njimi nekoliko bolje ravnali).
O tem znova razmišljam, kajti če je kaka stvar,	ki bi morala	biti pri	srcu	Andreottiju	in njigovim tovarišem, bi	morala biti	ravno zadeva	zaščite	narodnih
manjšin.	Prav tako bi	moralo	biti	res,
da je Cerkev (in njenim stališčem se danes bližajo pomembne skupine nekomunistične levice) vedno držala rajši z narodi kakor z državami; s tem je tudi priznavala, da imajo narodi svojske naravne značilnosti, ki jih države nimajo.
Ce je tako, potem ne razumem, zakaj ravnajo drugače. Slovenska Benečija priča o tem. Morda zato, ker jih moti tuja pobuda (poslanec Loris Fortuna je Furlan, če se ne motim); vsekakor demokristjani v Vidmu in v Rimu niso sprejeli z veseljem socialistične pobude o osnutku zakona, ki naj zaščiti narodne in kulturne značilnosti Slovencev v Furlaniji.
V	Vidmu je morda še kdo, ki misli, da biti »Slovenec«, pomeni biti »komunist«. Vse takšne je postavil na laž zunanji minister Andreotti. Ta je politikom v Beogradu, ki so omenili, naj bi Slovencem v Benečiji priznali enake pravice kot Slovencem na Tržaškem in Goriškem, odgovoril, »da italijanska narodna zavest beneških Slovencev ni vprašljiva, zato gre v Benečiji za izrazito notranje vprašanje«. To se pravi, naj se Beograd ne vtika v zadeve, ki se njega ne tičejo.
In vendar se tičejo Beograda kakor se tičejo tudi vseh nas katoliških demokratov, ki nismo pozabili ne na socialni nauk Cerkve in ne na temeljne zahteve naše državne ustave in ki ne želimo, da bi Slovence v videmski provinci začelo minevati potrpljenje. Saj so potrpeli morda že preveč. Slovenci so najbolj zahodna skupina slovanskega sveta. Sprva so bili vključeni cerkveno in politično v oglejski patriarhat. Takrat so se naučili ceniti svojo avtonomijo. Leta 1420 so Slovenci Nadiških dolin prišli pod beneško republiko in ostali pod njo do leta 1797, ko je njihov novi gospodar postala Avstrija. Leta 1866 so postali Italijani; od takrat so se zanje začele narodne stiske, čeprav so bili vedno zgledni državljani, pokorni zakonitemu redu.
Pred fašizmom je bila liberalna Italija, ki je pozabila na načela narodnega zedinjenja in tem Slovencem ni hotela priznati njih narodne istovetnosti v okviru skupne države. Potem je prišel fašizem, ki je leta 1933 prepovedal uporabo slovenskega jezika celo pri maši. Po tej zadnji vojni so videmski demokristjani v soglasju z rimskimi vso zadevo zakopali v pričakovanju, da se bosta na kak način pobotala Beograd in Rim. (Videti je, da je Francov nacional-katolicizem še vedno imel svoje občudovalce).
Ker država ni storila svoje dolžnosti in ker se nihče ni zmenil za 6. člen ustave, bi bilo pričakovati, da se bo oglasila Cerkev tako, kot je napravila v Španiji z Baski in Katalonci, pa na Irskem in še kje drugje. Toda morali smo čakati, da je prišel v Videm msgr. Alfredo Battisti,
da so se stvari začele spreminjati na boljše.
To so izpovedali zastopniki Slovencev videmske pokrajine v spomenici, ki so jo izročili sv. očetu 24. februarja letos. (Slovan posluša Slovane). Nadškof Battisti se je kmalu zavzel za to, da bi pri pripadnikih slovenske manjšine ne usahnila vera, če bi se izpodbil tisti podstavek človeške narave, ki je ravno narodova preteklost, jezik, versko izročilo. »V prihodnjih mesecih,« tako so povedali sv. očetu, »bo italijanski parlament razpravljal o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obstaja pa velika nevarnost, da mi Slovenci iz videmske pokrajine ne bomo deležni priznanja, ki bo dano Slovencem v tržaški in goriški pokrajini in da bomo s tem obsojeni, da izginemo. Pomagajte nam, sv. oče!«
Med katoličani se bodo nekateri veselili tega koraka. Gotovo, da je prav trkati na druga vrata, ko so tista italijanske republike, ki je zrastla iz antifašizma, odporništva itd., strogo zaprta. Toda želel bi si, da bi te naše države ne prehitela Cerkev in da bi naših demokristjanov ne prehiteli socialisti.
Nekoliko žalostno je to razmišljanje, toda ni prvo in ne bo zadnje. Vsekakor naj gredo srčna voščila našim sodržavljanom slovenskega jezika in izročila: Italija je njihov in naš dom.
Opomba ured. Massimo Olmi je zapisal to, kar čuti kot kristjan in kar bi moral čutiti vsak pravi demokrat. Toda pri tem daje preveliko težo socialistični pobudi, saj ije spregledal naslednja dejstva: socialistični tajnik in sedanji predsednik vlade Bettino Crasi je edini tajnik kake večje italijanske stranke, ki ni še sprejel enotne slovenske delegacije; poleg tega ob svojem zadnjem obisku v Trstu ni Slovencev niti omenil. Nadalje je bil ravno socialist kot predsednik parlamentarne komisije, ki bi morala začeti z obravnavo zakonskega osnutka o naši zaščiti, tisti, ki je predlagal, naj se razprava odloži. Zaradi tega se Slovenci na podporo PSI ne zanašamo veliko.
Na drugi strani je zopet res, da videmski demokristjani vztrajajo na svoji ideji, da je treba ločiti slovensko narodno skupnost v Italiji na razne kategorije. Na srečanju, ki ga je DC priredila v Čedadu prav o problemu zaščite manjšin, je poslanec Bressani namreč dejal, da zaščita, ki jo predlaga DC, ni -globalna. DC »zagovarja pravico ljudi, da izberejo sami ali prek krajevnih uprav, šol ali strank, kakšno zaščito sprejeti«. V ta namen je pa znano, da so krščanski demokrati že pred časom izvedli v beneških občinah neke vrste glasovanje glede zaščitnega zakona. Glasovanje je seveda izpadlo tako, kot so želeli demokristjani v Vidmu.
Glasno zagovarja zakon o globalni zaščiti le PCI. Toda ta stranka je v opoziciji in je verjetno prav zaradi tega tako glasna.
Vsled tega je videti, da je politično razpoloženje do slovenske narodne manjšine v Italiji nezadovoljivo. Ali bo nedeljska manifestacija v Gorici to stanje obrnila na boljše? Upati smemo.
Politični trenutek slovenske manjšine v Italiji je danes prepoln vprašanj in priza-j devanj predvsem za dosego zakonske zaščite. V tem smislu so politične sile vseskozi aktivne in pripravljene na vse tiste pobude in akcije, ki zmorejo vse to pospešiti in približati uresničenje omenjenih teženj. Prav sem se zato uvršča zlasti politična pobuda Slovenske skupnosti,
ki želi kot samostojna politična sila delovati v tem duhu in v tem smislu.
Tako je bil zamišljen tudi obisk, ki ga je deželna SSk programirala in izvedla sredi prejšnjega tedna v Beogradu. Tja je šla na vabilo Zvezne ikonference SZDL Jugoslavije, srečala pa se je z najvišjimi političnimi oziroma vladnimi predstavniki SFRJ.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA SLOVENSKA PROSVETA - TRST
vabijo vse včlanjene organizacije, da se udeležijo velike slovenske manifestacije, ki jo prireja Enotna slovenska delegacija v nedeljo 20. maja ob 11. uri na Travniku v Gorici.
Pn^en sFečsnie i nladiati Ccrkvani
V soboto 12. maja zjutraj se je sv. oče Janez Pavel II. vrnil z desetdnevnega obi-s-ka mladih Cerkva na Koreji, v Papui-Novd Gvineji, Salomonskem otočju in v Tajski.
V Papuo je s Koreje dospel po sedmih urah vožnje v ponedeljek 7. maja popoldne po krajevnem času. Na letališču mesta Port Moresby, ki je prestolnica te še zelo mlade države (samostojna od leta 1975) so ga poleg oblasti sprejeli domačini v svojem tipičnem nakitu. Še isti večer je pod zvezdnatim nebom opravil na mestnem stadionu sv. mašo, kateri je prisostvovalo 40.000 vernikov. S papežem je so-maševalo 19 škofov, ki sestavljajo škofovsko konferenco Papua-Nova Gvineja in Salomonski otoki. Sv. oče je pohvalil vnemo misijonarjev. Prav pred sto leti so prvi prišli v te kraje. Eden izmed njih, Giovanni Mazzucconi, je leta 1855 pretrpel mučeniško smrt v Woodlarku in ga je sv. oče v Rimu 19. januarja letos razglasil za blaženega. Število katoličanov se je dvignilo od 120.000 leta 1955 na današnjih en milijon. Zal je število domače duhovščine še vedno nizko: 55 na 500 inozemskih. Tudi škofje so povečini nedomačini (14 na skupnih 18).
Naslednji dan, v torek 8. maja, je papež obiskal kraj Mount Hagen, ki leži na gorski planoti 2000 m nad morjem. Misijonsko delo se je tod pričelo komaj pred 50 leti. Sprejel ga je krajevni minister za kulturo Andrew Dokta, ki je še pred osmini leti vodil roparsko skupino in bil strah in trepet prebivalstva. Ob branju sv. pisma se je spreobrnil in je sedaj navdušen kristjan. Naj kot zanimivost povemo, da je pri maši berilo brala domačinka, z rdeče pobarvanim obrazom, s peresi na glavi, nepokritimi prsmi in s krilom iz ločja. Kar bi pri nas povzročilo zgledovanje, je v Papui nekaj povsem naravnega.
Po povratku v Port Moresby se je sv. oče še isti dan srečal z bolniki, škofi krajevne škofovske konference, duhovniki in redovniki. Za vse je imel spodbudne besede.
V sredo 9. maja je papež odletel na Salomonske otoke in prebil osem ur v
Olimpijske igre brez Sovjetske zveze
Olimpijski odbor Sovjetske zveze je uradno sporočil, da se SZ ne bo udeležila letošnjih olimpijskih iger v Los Angelesu v ZDA, ker da niso ne ameriška vlada ne prireditelji poskrbeli za varnost sovjetskih športnikov. Dejansko pa gre za povračilni ukrep sovjetske vlade, ki še ni pozabila, da so pred štirimi leti ZDA in z njo številne druge države bojkotirale igre zaradi sovjetskega vdora v Afganistan. Seveda so zvesti lakaji taikoj sledili sovjetskemu ukrepu. Prva se je Moskvi pridružila Bolgarija, potem Vietnam, nato Vzh. Nemčija in Češkoslovaška. Verjetno bodo sle-
dile še druge države iz sovjetskega bloka. Udeležile pa se bodo iger Jugoslavija, Romunija, Madžarska in Kitajska.
■	En dan pred prihodom namestnika predsednika sovjetske vlade Ivana Arhi-pova v Peking je Moskva ta obisk »za nekaj časa« preložila. Očitno ni mogla preboleti pozornosti, katere je bil nedavno deležen Reagan ob svojem obisku Kitajske. Prav tako so v Moskvi ostro obsodili kitajsko »oboroženo izzivanje« na meji z Vietnamom, kjer je zadnje čase prišlo do številnih spopadov, ki jih Vietnam pripisuje Kitajski.
mestu Honiari na otoku Guadalcanalu, kjer so Severnoamerikanci leta 1942 prvič porazili Japonce. Prebivalstvo je skoraj v celoti krščeno. V govoru je papež pozdravil ločene brate, še posebej pripadnike anglikanske Cerkve ter pohvalil vse kristjane za njihovo vzorno sožitje. Sv, maši, ki jo je opravil na prostem, je prisostvovalo kakih 10.000 oseb.
Zadnja dežela, ki jo je sv. oče obiskal, je bila Tajska. Ko je letalo brzelo v bližini Vietnama, je katoliška radijska postaja »Radio Veritas« na Filipinih oddajala papeževo poslanico, naslovljeno na vietnamske katoličane. »Vsa Cerkev je z vami, ki imate v njej privilegiran položaj. Ponosna je na vas, saj pozna vašo močno vero. Cerkev želi vsakomur ne samo kruh in izobrazbo, ampak tudi, da se bo mogel v vzdušju miru svobodno razvijati na vseh področjih, tudi na verskem.«
Na Tajskem je najprej obiskal kraljevski par, ki vlada že 34 let tajskemu ljudstvu. Leta 1960 ju je sprejel v Rimu papež Janez XXIII. Zelo velik odmev je imelo tudi srečanje papeža s sedanjim vrhovnim budističnim poglavarjem Vasa-na Tara. Mož je star 83 let. Njegov predhodnik je leta 1972 obiskal Rim in se sestal s Pavlom VI. ter se mu zahvalil za uvedbo Dneva miru.
Po tem obisku je papež maševal na stadionu v Bangkoku pred 50.000 ljudmi. Bila je v angleščini za mir na svetu. V pridigi je blagroval Tajce, da uživajo polno versko svobodo, ki so je deležni tudi nebu-disti. O budizmu je dejal, da se trudi človeka iztrgati »modrosti tega sveta« ter ga notranje očistiti in osvoboditi. Zato navaja človeka k molitvi, premišljevanju in moralnim krepostim.
Današnja Tajska ima 48 milijonov ljudi. Budistov je 95,3 % prebivalstva, muslimanov 3,9 %, kristjanov 0,6 %, katoličanov
200.000.	Ti imajo dve nadškofiji in 9 škofij. Samo en škof ni domačin. Duhovnikov je 430; polovica so domačini, redovnikov 350, redovnic nad tisoč. Duhovski poklici so v naglem porastu; v semenišču v Bangkoku je 200 bogoslovcev.
Zadnji dan bivanja na Tajskem je sv. oče obiskal enega desetih begunskih taborišč, kjer so našli zatočišče pregnanci iz Vietnama, Laosa in Kambodže. Vseh beguncev je 138.000. Po tem obisku, ki ga je zelo pretresel, je papež pozval vse vlade in mednarodne organizacije, naj povečajo svoje napore za reševanje begunskega vprašanja, »kajti begunci imajo človeško pravico vrniti se v kraje, kjer so doma«. Isto misel je poudaril tudi v govoru, 'ki ga je imel v vladni palači pred člani vlade, diplomatskimi predstavniki in verskimi voditelji.
Popoldne istega dne je posvetil 23 diakonov v duhovnike, se sestal z 22 domačimi škofi ter jih pozval, naj učijo mladino prav živeti, pri čemer se ne sme prezreti težkega problema mamil. S škofi je tudi večerjal, opolnoči pa odletel proti Rimu.
Delegacijo deželne SSk sta vodila predsednik Rafko Dolhar in tajnik Andrej Bratuž, sestavljali pa so jo še; podtajnik Gradimir Gradnik, tržaški pokrajinski tajnik Zorko Harej ter člana deželnega tajništva Simon Prescheren in Salvatore Ve-nosi iz Kanalske doline. Tako je bila delegacija odraz celotne slovenske manjšine v naši deželi tudi glede ozemeljske porazdelitve. Delegacijo je spremljal Štefan Cigoj, predsednik komisije za manjšine pri SZDL SIcvenije.
Prvi dan obiska v jugoslovanski prestolnici je bil namenjen srečanju z delegacijo SZDL Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Jovan Dejanovič. Na sestanku je bila prisotna predvsem manjšinska tematika in prizadevanja za dosego globalne zaščite Slovencev. Predsednik Dejanovič je v svojih izvajanjih podčrtal pomen obiska ter poudaril obvezo SZDL Jugoslavije, da aktivno sledi tej naši borbi. Med drugim je predstavnik SZDL, ki se je udeležil kongresa PSI v Veroni, bil pooblaščen, da opozori italijanske socialiste o problematiki, ki jo je tu iznesla delegacija SSk.
Naslednji sestanek je imela delegacija Slovenske skupnosti na zunanjem ministrstvu v petek zjutraj, kjer se je sestala z jugoslovanskim zunanjim ministrom Lazarjem Mojsovom. Nedvomno je bil ta sestanek med najpomembnejšimi, saj je prav zvezni zunanji minister tisti sobesednik z drugimi vladami (torej tudi z Rimom), ki lahko najbolj posega v diplomatskem smislu.
Lazar Mojsov je v svojem nastopu prikazal stališče jugoslovanske zvezne vlade do manjšinskega vprašanja. Kot je SFRJ že uredila položaj svojih narodnih manjšin, tako pričakuje, da bo tudi Italija pozitivno uredila vprašanje slovenske manjšine. Vodja jugoslovanske diplomacije je tudi odločno podprl enotno ravnanje z vsemi Slovenci v deželi brez diskriminacij na pokrajine. Delegacija je seveda s svoje strani obrazložila posamezne aspekte v zvezi z izvajanjem Osimskega sporazuma, zaščito, vlogo slovenske stranke, pomen evropskega združevanja itd.
Nato se je zastopstvo SSk podalo na predsedstvo Izvršnega sveta Srbije, kjer jo je sprejel podpredsednik Vukoje Bu-latovič. Tudi tu je tekla beseda predvsem o problemih globalne zaščite in o sodelovanju na raznih področjih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med slovensko manjšino in srbsko skupnostjo v Trstu.
Zadnji uradni sprejem oz. razgovor pa je bil na Zveznem izvršnem svetu, kjer je slovensko delegacijo sprejel podpredsednik Mijat Šukovič. Delegacija SSk je podpredsedniku jugoslovanske vlade jasno predstavila glavne probleme okoli zakonske zaščite in izvajanj Osimskega sporazuma. Podpredsednik Šukovič je zagotovil direktno zanimanje in posredovanje zveznega izvršnega sveta, ki bo stalno zasledoval ta problem.
Člani delegacije so med drugim obiskali med svojim dvodnevnim bivanjem v Beogradu veliki kulturno-razstavni Sava center v Novem Beogradu. Šli so tudi na Dedinje in obiskali Titov grob. Izven programa pa so se srečali v petek popoldne še z jugoslovanskim ministrom za notranje zadeve Stanetom Dolancem.
Beograjski pogovori in sestanki Slovenske skupnosti z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji so nedvomno pozitivno in konstruktivno odjeknili. Spomnimo naj med drugim, da je do obiska prišlo na željo Slovenske skupnosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini. S tem je namreč slovenska stranka hotela pokazati tudi svoje avtonomne pobude in vlogo, ki jo ima danes v manjšinskem življenju. Zato je tudi prav, da so jo jugoslovanske oblasti kot tako priznale. Slovenska skupnost pa pri tem vedno ostane neodvisen in samostojen glasnik vrednot našega demokratičnega slovenskega življenja in političnega udejstvovanja, ki se zaveda svojih nalog in korakov v dobrobit celotne slovenske narodne skupnosti.
Slovenska skupnost in evropske volitve
Župnija n. Marije
Zgodovina cerkve. Prva cerkev je bila posvečena sv. Mariji Magdaleni leta 1336; povečana 1633, sedanja pa je od 1857.
Do 1892 je spadala pod župnijo sv. Tomaža iz Gročane. 1785 je postala neodvisna gročanska kaplanija. Iz tega leta izhajajo vse župnijske knjige, kjer so zabeleženi krsti, poroke, smrti. V arhivu pa je tudi urbar iz leta 1650.
Pod to župnijo spadata Gropada s cerkvico, posvečeno sv. Roku (1700) ter Pa-driče s cerkvico na čast sv. Cirilu in Metodu (1898). Do leta 1946 je spadala pod bazovsko župnijo tudi Lipica s cerkvico sv. Antona.
Prebivalstvo. Bazovica 730, Padriče 455, Gropada 276, skupno 1.451 prebivalcev (470 družin).
Dejavnosti. Maše: slovenska ob nedeljah ob 10.30 v Bazovici; italijanska ob sobotah ob 17. uri v Bazovici; slovenska ob sobotah ob 18.30 ali v Gropadi ali na Pa-dričah. Procesije pa v Bazovici vstajenj-ska, sv. Rešnjega telesa in 8. septembra za Marijino rojstvo; iv Gropadi zadnji dan v maju (marijanska).
Priprave na zakramente za vse prebivalstvo (prvo sv. obhajilo, sv. birma in poroke) so v Slomškovem domu. Vsaiko leto je v postnem času blagoslovitev hiš; skoro vse družine z veseljem sprejmejo v svojo hišo dušnega pastirja, le kakih deset hišnih vrat ostane zaprtih. Vsaka družina je pravočasno obveščena o dnevu' in uri blagoslova. Ob tej priložnosti župnik pusti v vsaki hiši knjižico z nabožno vsebino.
Mešani cerkveni zbor goji petje vsaj za večje praznike, pri -vsaki nedeljski pobožnosti pa ljudstvo sodeluje tudi s petjem. Otroški zbor A. M. Slomšek, ki šteje približno 45 pevcev, ima redne vaje od oktobra do junija. Nastopa ob raznih svetih in posvetnih praznikih. Vsako leto se organizira za oba zbora izlet, ki je za male pevce izredno mikaven; letos se bodo že drugič odpravili v Gardaland, znano otroško zabavišče ob Gardskem jezeru.
Pevske vaje, razna srečanja in predavanja so v Slomškovem domu, ki je bil zgrajen leta 1964 (letos 20. obletnica). V pritličju je večja dvorana za predavanja, igre, majhna tiskarna in knjižnica, ki šteje približno 2.000 knjig. V prvem nadstropju pa je zimska kapelica, katehetska soba ter prenočišče s 16 posteljami. Pred Domom je lepo urejeno igrišče za odbojko, tenis, košarko in še gugalnice. Dom je opremljen tudi s Hi-Fi napravami, kar pride do izraza zlasti v pustnem času, ko se tu prirejajo otroška rajanja. Ob nedeljah, posebno v zimskem času, se tu tudi sestajajo skupine skavtov, razne skupnosti iz Trsta in Milj.
Slomškov dom organizira vsako leto za odrasle enodnevni, trodnevni in enotedenski izlet-romanje; lani v Lurd, letos pa en teden v Bari, Gargano, Alberobello.
Nekaj zelo delavnih oseb skrbi, da je cerkev vedno v naj lepšem redu in okusno okrašena. Že nekaj let skrbi za jaslice naš mladi arhitekt Boris Grgič, ki jim vsako leto da drug simbolični pomen.
Letos se na prvo sv. obhajilo pripravlja 11 slovenskih in 4 italijanski otroci; na sv. birmo pa 22 slovenskih in 1 italijanski.
Tednik Katoliški glas prihaja v 64 družin, La Famiglia cristiana v 18 družin, mesečnik Pastirček pa prebira 60 otrok.
Župnija ima tudi od leta 1950 župnijsko dvorano z 200 sedeži, kjer se lahko odvijajo socialne, vzgojne in zabavne dejavnosti. Prva leta so se tedensko predvajali filmi, sedaj pa ko je v vsaki hiši televizor, prebivalstvo ne kaže več zanimanja za take filmske predstave. Tudi na odru je bilo uprizorjenih mnogo dramskih del in sicer v vaški priredbi; gostovala pa so tudi gledališča in dramske skupine iz drugih krajev. Sedaj gostuje občasno Slovensko gledališče iz Trsta in kaka dramska skupina. Župnija se je poslužuje za Prešernovo proslavo, miklavževa-nje in Dan staršev. Vaško športno društvo Zarja in KD Lipa prirejata razne obletnice, manifestacije in komemoracije.
SPORED PASTIRSKEGA OBISKA OD 19. DO 25. MAJA
Sobota, 19. maja: ob 18. uri sv. maša za italijanske vernike, prvo sv. obhajilo in sv, birma v Bazovici.
Nedelja, 20. maja: 9.00 sv. maša za slovenske vernike in prvo sv. obhajilo; 11.00 sv. maša na Pesku, nato obisk pokopališča v Gročani; 15.00 obisk pokopališča v Bazovici; 15 30 krst v Bazovici.
Ponedeljek, 21. maija: 16.00 srečanje s prvoobhajanci in birmanci; 17.00 srečanje z njihovimi starši; 18.00 srečanje z mladimi italijanske skupnosti; 19.45 srečanje z italijansko skupnostjo; 21.00 srečanje z
igdaleie - Bazovica
Župnijska cerkev v Bazovici. Pred njo športno igrišče Slomškovega doma
Gročanoi v njihovi srenjski hiši.
Torek, 22. maja: 9.30 obisk slov. in ital. vrtca v Bazovici; 10.00 obisk slov. in ital. osnovne šole v Bazovici; 11.00 obisk vrtca in osn. šole v Gropadi; 16.00 obisk bolnikov po Bazovici; 17.30 zasebna srečanja; 18.00 srečanje z mladimi Bazovci; 20.15 sv. maša in procesija v Gropadi.
Sreda, 23. maja: 19.30 srečanje z vaškimi organizacijami iz Padrič in Gropade, najprej na športnem igrišču, nato v gropaj-sko-padriški šoli.
Četrtek, 24. maja: 9.00 obisk slov. šole na Pesku; 9.30 srečanje s cariniki in agenti javne varnosti na mejnem prehodu na Pesku; 10.30 srečanje na mejnem prehodu v Lipici z orožniki in cariniki; 16.00 obisk bolnikov v Gročani, Pesku, Padri-čah in Gropadi; 18.00 sv .maša v prostorih počitniške kolonije SLOKAD v Dragi in srečanje z Dražani; 20.15 sv. maša v Padričah in blagoslovitev križa na cesti proti Bazovici, kjer so pogrebci počivali, ko so nosili rajne na pokopališče v Bazovico; 22.00 srečanje z bazovskim KD Lipa.
Petek, 25. maja: 17.30 obisk gluhonemih
na Padričah; 20.30 sv. maša v Bazovici za vse pokojne farane, nato zaključno srečanje iv Slomškovem domu.
Ko smo povabili prof. Sama Pahorja v Gročano, naj nam pove kaj o zgodovini naših vasi, je v svojem predavanju šel zelo daleč: tja do tisoč let pred Kristusom. Nad vasjo Gročana je bilo naselje »Veliko gradišče«, kjer so živeli Iliri. O tem gradišču so še skromne izkopanine.
V	10. stol. po Kr. je vse ozemlje od Devina do Gročane spadalo pod tržaškega škofa, ki je poslal prve kmetovalce, da so zase in zanj obdelovali zemljo. Prvič se v arhivih najde ime Gročana leta 1337: takrat sta bili dve naselji: gornje Veliko gradišče in spodnje, sedanja Gročana. Verjetno so že takrat imeli cerkev s svojim duhovnikom, ki je bil odvisen od dolinskega plebanusa.
Sedanja cerkev sv. Tomaža je onstran meje na jugoslovanski strani. Žal razpada in je pogled nanjo žalosten. Zgrajena je bila leta 1645. Od tega časa sa tudi cerkvene anagrafske knjige. Toda odnesli so jih neznano kam. Knjige iz 18. stol. so v Klancu, ker na griču sv. Tomaža ni več sledu o župnišču. Župnik Zalokar je moral iz njega leta 1950. Vanj so se naselili vojaki, ki so pospešili razpad poslopja.
V	župnišču v Klancu je knjiga »kata pan« iz 18. stol., ki opisuje vse dolžnosti župnika in vernikov. Leta 1645 je -bila Gročana kuracija, kasneje je postala vikariat, še vedno odvisen od Doline. Pod gro-čanski vikariat so spadale številne vasi: Gročana, Vrhpolje, Pesek, Lokev, Lipica, Bazovica, Gropada, Padriče, Lonjer, del Katin are, Draga, Botač, Mihele, Nasirc, Krvavi potok in stari del Kozine.
Skoraj vse te vasi so se osamosvojile v
18.	stol.: postale so kaplainije z neko samostojnostjo: Bazovica, Lokev, Draga so imele svoje kaplane ali kurate in sta sedaj prvi dve župniji. Gročana je postala samostojna župnija leta 1864 in je imela pod sabo tudi Pesek in Vrhpolje. Draga je imela kot kaplanija več okrajnih vasi. Leta 1947 je meja med Italijo in Jugoslavijo dodelila Italiji Gročano, Pesek, Drago in Botač. Vse štiri vasi so bile brez lastne cerkve.
Nekaj let so ti verniki prihajali v bazovsko cerkev. Škof Santin se je pa resno zavzel, da bi te vasi imele svojo cer-
Deželni svet Slovenske skupnosti je na seji 4. maja sklenil, da se stranka udeleži evropskih volitev v okviru manjšinske koalicije, podobno kot za prve evropske volitve leta 1979. Sedanjo koalicijo sestavljajo Slovenska skupnost, Union Val-dotaine, Partito Sardo d’Azione ter Mo-vimento autonomista occitano. Ta koalicija nastopa po vsej Italiji.
Sklep SSk je v skladu z dosedanjo linijo povezovanja z gibanji in strankami drugih narodnih manjšin, kar je v sedanjih razmerah edina alternativa monopolističnim težnjam vsedržavnih italijanskih strank, ki ljubosumno branijo svoj položaj in zato niso imele za potrebno in pravično spremeniti sedanji volilni zakon tako, da bi vsem narodnim manjšinam bilo stvarno omogočeno zastopstvo v evropskem parlamentu, da bi ta res odražal pisano narodnostno podobo naše celine in ne zgolj strankarsko opredelitev.
Volilna koalicija omenjenih manjšinskih sil nastopa pod znakom, ki je sestavljen iz valdostanskega leva (pod katerim je
Nedelja 13. maja bo ostala v najlepšem spominu vsem pevkam in pevcem cerkvenega mladinskega zbora iz Štandreža, saj so ta dan nastopili pred slovenskimi rojaki v Milanu. Ti se zbirajo vsako drugo nedeljo v mesecu pri službi božji v cerkvi sv. Tomaža in so zelo veseli, da jim pride kdaj prepevat kak pevski zbor iz domačih krajev. To veselje jim je tokrat pripravil štandreški mladinski zbor na pobudo voditeljice Elvire Chiabai in s privoljenjem dr. Oskarja Simčiča, ki oskrbuje milanske slovenske vernike.
Potovanje z avtobusom tja in nazaj je bilo dolgo, a nikakor dolgočasno. V Milanu je mlade pevke in njihove starše sprejel inž. Oskar Blažič in jim razkazal mestne zanimivosti: cerkev sv. Ambroža, sliko Zadnje večerje Leonarda da Vincija, gledališče La Scala in zlasti prelepo stolnico.
Ob 16. uri smo se srečali z našimi milanskimi rojaki in se zbrali v cerkvi za mašo. Razpoloženje je bilo slovesno, ker je bogoslužje vodil msgr. Frasnc Močnik, da tam med svojimi prijatelji ponovno praznuje svoj zlatomašniški jubilej. Z
kev. In ta je bila zgrajena na Pesku. Načrt je izdelal Vilko Čekuta. Leta 1954 jo je škof Santin blagoslovil. Letos torej praznujemo 30-letnico. Cerkev je s svojimi slikami ozaljšal Tone Kralj. Verniki so razen gradnje sami poskrbeli za vso opremo. Vso čast marljivim župljanom!
Starodavni cerkveni sedež župnije sv. Tomaža je bil z gročanskega hriba prenesen 1963 na Pesek v novo cerkev Brezmadežne. Od takrat ima vse uradne knjige v Bazovici, ker nima lastnega župnišča.
Maša je vsako nedeljo ob 9.15. Opravljajo se vsi obredi velikega tedna. Maše so tudi med tednom. Pogrebi so bili prej v Bazovici, odkar so pa postavili novo pokopališče v Gročani, so pokopi v Gročani. Število župljanov je 235: v Gročani 108, na Pesku 61, v Dragi 58, v Botaču 8. Družin je skupno 70. Na Katoliški glas je naročenih 15 družin.
Za cerkev, čistočo in krašenje marljivo in zavzeto skrbi faranka Maria Simionato, kateri se zahvaljujemo za toliko žrtev. K maši prihaja okrog 35-40 oseb. Zelo lepo sodelujejo pri maši z ljudskim petjem. Radi prispevajo v nabirke za lačne, za misijone in za vse skupne zadeve. Župnijo upravlja msgr. Marijan Živic.
Spored škofovega obiska: 20. maja ob
skupna manjšinska lista nastopila na evropskih volitvah leta 1979) in sardinskega simbola in je obkrožen z geslom »Federalizem - Evropa narodov«. Gre torej za znaka manjšin, ki imata svoje zastopnike v italijanskem parlamentu, zato jima ni treba zbrati 30.000 podpisov predlagateljev, kolikor jih namreč zahteva zakon za stranke, ki niso prisotne v parlamentu. Zato tudi upravičeno računata na zadostno število glasov za izvolitev predstavnika tudi v evropski parlament iz vsedržavnega ostanka glasov. Obstaja načelni dogovor, da si bodo v primeru izvolitve mandat delile Union Valdotaine, Partito Sardo d'Azione ter Slovenska skupnost.
V	okviru tega dogovora je glavni kandidat SSk dr. Andrej Bratuž iz Gorice kot sonosilec manjšinske liste v okrožju za severnovzhodno Italijo, ki obsega tudi našo deželo, m hkrati kandidira tudi v ostalih okrožjih. Druga dva kandidata SSk v našem okrožju sta ravnatelj Stanko Škrinjar in univ. prof. Jurij Slokar, oba iz Trsta.
njim so somaševali še trije duhovniki.
Za uvod so zlatomašniku zapeli pozdravno pesem in študent Matija Blažič mu je v imenu vseh poklonil šopek cvetja ter izrazil čestitke in voščila.
Po sveti daritvi so se pevke v pisanih narodnih nošah postavile na stopnišču pred oltarjem in triglasno odpele devet narodnih in umetnih pesmi ter na prošnjo milanskih rojakov dodale še tri nabožne. Mladostno petje je prevželo vse navzoče, katerim so pesmi pričarale v spomin njihovo mladost in rojstne kraje.
Gospa Majda Kogoj iz Bilj se je v imenu vseh Milančanov prisrčno zahvalila mlademu zboru, voditeljici in staršem ter jih povabila na zakusko v bližnje prostore. Ob polnih mizah sladkarij in pijače se je med udeleženci razvil živahen razgovor. Ob slovesu so vsi želeli, da bi se še kdaj srečali.
Ko je cerkvena ura bila polnoči, se je avtobus ustavil pred cerkvijo v Štandre-žu in vsi, mladina in starši, so zadovoljni odhiteli na svoje domove. Od tu pošiljajo svojim milanskim prijateljem zahvalo in pozdrave.
11. uri maša in molitve na pokopališču;
21.	maja blagoslovitev kipa Matere božje v vaški kapelici in nato srečanje v srenj-skii hiši; 24. maja obisk osnovne šole na Pesku in zvečer sv. maša in srečanje v koloniji v Dragi z vaščani iz Drage.
■	Trije člani Craxijeve vlade, vsi iz vrst socialdemokratov (PSDI): Longo (proračun), Nicolazzi (javna dela) in Romita (odnosi med deželami) so za nekaj ur odstopili iz protesta, ker je pronicnilo v javnost, da je v poročilu parlamentarne preiskovalne komisije o tajni prostozidarski loži P2 omenjenih več bivših ministrov in političnih veljakov. Ker so našli v seznamu članov omenjene lože tudi ime sedanjega glavnega tajnika PSDI Longa, je le-ta s svojim odstopom hotel zaustaviti delo omenjene komisije, ki jo vodi poslanka Tina Anselmi iz vrst DC. Craxi je odstop ministrov zavrnil in jim izrazil vso svojo solidarnost, demokristjani, liberalci in republikanci pa so istočasno izrazili svojo podporo Tini Anselmi, prav tako leva opozicija. Ta trdi, da bi moral Craxi odstop vseh treh ministrov sprejeti, to pa, da jim je izrazil solidarnost, je klofuta Anselmijervi in bo pogojevalo nadaljnje delo preiskovalne komisije.
Italijanski socialisti so zborovali
V	Veroni se je v ponedeljek 14. maja zaključil 43. kongres italijanske socialistične stranke. Soglasno je bil za njenega glavnega tajnika potrjen Bettino Craxi, sedanji ministrski predsednik. V zaključnem govoru je dajal, da se stranka zavzema za odprt dialog z Evropo in proti Vzhodu. Polemiziral je z DC zlasti v zvezi z umorjenim Morom, a najbolj oster je bil do komunistov. Dejal je, da bi jih tudi sam izžvižgal, če bi znal žvižgati. Komuniste je obtožil, da naskrivaj mežikajo demokristjanom, da bi zrušili njegovo vlado. Glede framasonske lože P2 je rekel, da si tudi sam želi zvedeti vso resnico, a da zavrača spletke, ki imajo za cilj skrhati odnose v vladi.
Na predlog delegatov iz Furianije-Julij-ske krajine je bila na kongresu soglasno odobrena resolucija o Slovencih v Italiji, ki obvezuje socialistične senatorje in poslance, da se na vseh ravneh zavzamejo za čimprejšnjo odobritev globalnega zaščitnega ■zakona v korist slovenske manjšine.
Zelo navdušeno je bil sprejet tudi znani duhovnik in časnikar Baget Bozzo, ki je iz genovske nadškofije in je sprejel kandidaturo na listi PSI za evropski parlament, zaradi česar ga je njegov škof kardinal Siri ostro posvaril. Baget Bozzo se je predstavil v talarju in dejal, da so v PSI prisotne »velike krščanske vrednote« in da ima stranka velik čut za verske stvari, kar dokazuje, da je antiklerikalizem že stvar preteklosti. »Zato,« je dejal, »je moje mesto pri socialistih, ker branijo svobodo človeka v vseh oblikah od jet-nišnic do odnosov s Cerkvijo.« Tako škof Grmič v Sloveniji ni več sam. Pridružil se mu je še Baget Bozzo.
Revija cerkvenih pevskih zborov v Logu pri Vipavi
V	nedeljo 13. maja popoldne je bila v tej Marijini cerkvi revija izbranih pevskih zborov koprske škofije. Nastopilo je 16 zborov, med njimi kot gost moški zbor Sv. Antona Novega iz Trsta.
Ves nastop je bil dobro organiziran, čemur je pripomoglo prijetno vreme, da so se mogli zbori nemoteno zbirati ob cerkvi pred nastopom. Vsak zbor je zapel dve pesmi: eno postno ali velikonočno ter eno poljubne vsebine. Na koncu so združeni zbori zapeli dve pesmi. Da sta bili mogočno podani ni treba posebej poudarjati.
Vsekakor odlična pobuda. Za poslušalce in bolj kritične opazovalce pa nadvse pozitivna ugotovitev, da je kvaliteta cerkvenega petja onstran meje v stalnem porastu tudi glede novih predloženih skladb. To je ugotovitev, s katero se ne morejo ponašati posvetni zbori, zlasti kar zadeva nove primerne skladbe, katerih sploh ni ali pa se avtorji izživljajo v nemogočih akordih in »stvaritvah«.
Nedeljski nastop v Logu pa je pokazal, kako se starejše melodije prijetno prepletajo z novimi, ki so tudi zelo pomembne in sodobne glede na besedilo. Ne moremo si kaj, da ne bi g. dekanu iz Postojne Vladku Pirihu, iki je duša tovrstnih prizadevanj, toplo čestitali za uspehe na tem področju.
■ Rektor univerze v Palermu na Siciliji je podelil častni doktorat iz pedagogije predsedniku republike Pertiniju, iz mo-droslovja in leposlovja pa palermskemu kardinalu Pappalardu. V utemeljitvi doktoratov je rektor dejal, da se je Pertini vse življenje zavzemal za svobodo in družbeno pravičnost, Pappalardo pa je s svojim učenjem in spisi prispeval k oblikovanju družbe in k obrambi človekovega dostojanstva, kar je prišlo do izraza zlasti v njegovih odločnih nastopih zoper mafijo.
■ Tudi pretekli teden je dal samoglavi libijski diktatur Gedafi govoriti o sebi. Skupina zaroLnikov je napadla vojašnico v Tripoliju, kjer ima polkovnik svoj glavni stan, pri čemer so bili vsi udeleženci napada ob življenje. Po Gedafijevih besedah naj bi bili zarotniki iz vrst »muslimanskih bratov«, urili naj bi se bili v Sudanu, napad pa naj bi bili organizirali ZDA in Vel. Britanija.
■ Po enem tednu preštevanja je volilna komisija razglasila izid drugega kroga predsedniških volitev v El Salvadorju, ki so se vršile v nedeljo 6. maja. Kandidat Krščanske demokracije Napoleon Duarte je prejel 752.625 glasov, tj. 53,6%, njegov tekmec skrajno desničarski major Roberto D’Aubuisson pa 651.741 glasov' (46,4%). Vendar pa Duarteju ne bo lahko vladati. Desničarji pravijo, da so bile volitve farsa, vojaški krogi pa so dali novoizvoljenemu predsedniku vedeti, naj ne poskuša uvesti reform v vojski kakor tudi ne sebe imenovati za vrhovnega poveljnika vojske.
Cerkev Brezmadežne na Pesku
Pastirski obisk župnije sv. Tomaža apostola - Gročana
Pri Slovencih v Milanu
Srečanje s slovenskimi bogoslovci
Kot priprava na nedeljo Dobrega pastirja je služil tudi obisk skupine slovenskih bogoslovcev iz -Ljubljane, ki so prišli v Gorico v četrtek 10. maja. Šlo je za skupino pevcev, ki naj bi po prvotnem načrtu imeli koncert v cerkvi sv. Ivana po šmarnicah. Toda načrt se je razširil tako, da so bogoslovci bili gostje gori-škega bogoslovnega semenišča in goriških bogoslovcev ter seveda tudi slovenske cerkvene skupnosti, ki jih je povabila v Gorico v okviru društva »M. Filej«.
Bogoslovci, nekaj čez dvajset po številu, so prišli v naše mesto v četrtek popoldne. Tu so se najprej srečali z Zavodu sv. Družine z našo mladino, ki se zbira pri skavtih. Srečanje je poteklo ob medsebojnih vprašanjih in odgovorih, v katerih so si mladi odkrivali vsak svojo življenjsko resničnost.
Po večerji, ki je bila v bogoslovnem semenišču skupaj z italijanskimi bogoslovci in vodstvom bogoslovja, so slovenski bogoslovci prišli k Sv. Ivanu, kjer so pomagali peti pri šmarnicah. Sledil je njihov nastop v avditoriju »Centra L. Fogar«. Ljudje so v zelo velikem številu zasedli avditorij. Zbor bogoslovcev je pozdravil Viktor Prašnik v imenu društva »M. Fi-laj«, ki je bilo prvi pobudnik srečanja.
Sledil je koncert, ki so ga bogoslovci izvajali pod vodstvom enega izmed njih in sicer Primoža Krečiča, ker je bil odsoten njihov dirigent prof. Jože Trošt. Čeprav brez pravega dirigenta so bogoslovci prav dobro izpeljali svoj program, ki je obsegal Gallusovo polifonijo in pesmi slovenskih cerkvenih skladateljev, pokojnih in tudi še živečih. Dodali so tudi nekaj svetnih F. Venturinija, R. Gobca in V. Vodopivca. Čeprav dvorana ni posebno akustična in zato neprimerna za pevske nastope, je bilo izvajanje zbora na visoki ravni.
Po koncertu je bilo še srečanje in slovo ob kozarcu vina v prostorih Študentovskega doma. Tam so se mlada grla bolj sprostila in vesele pesmi so si sledile ena drugi. Prof. Rafko Valenčič, ki je bogoslovce spremljal, se je ob koncu vsem zahvalil za gostoljubni sprejem in povabil goriške bogoslovce, naj obisk vrnejo v Ljubljani.
Uspešen koncert Slov. okteta
Na pobudo Zveze slovenske katoliške prosvete in ob sodelovanju stolniškega zbora Luigi Fogar je v soboto 5. maja zvečer nastopil v goriški stolnici Slovenski oktet iz Ljubljane ter v nekaterih točkah organist Hubert Bergant.
Vokalno instrumentalni program večera je obsegal renesančne, baročne, slovanske liturgične in črnske duhovne skladbe. V prvem delu koncerta, ki so ga izvajali v prezbiteriju, so se pevci Slovenskega okteta poklonili velikanu naše glasbene preteklosti J. Gallusu z izvajanjem šestih skladb. Med te je oktet vključil tudi najbolj znane Ecce quomodo ter En ego campana. Prvi del je zaključil z znano Monteverdijevo Lasciatemi morire.
Naslednjih pet skladb raznih avtorjev je oktet izvajal na koru ob spremljavi organista H. Berganta. Med temi je najlepše izzvenel Magnificat (R. Casimiri).
Zadnji del koncerta, ponovno v prezbiteriju, pa so sestavljale slovanske liturgične ter črnske duhovne skladbe. Posebno te so navdušile številne italijanske poslušalce, prisotne na ikoncertu. Med tremi pevskimi deli koncerta pa je prof. Bergant solistično nastopal in mojstrsko izvedel tri orgelske skladbe.
Koncert Slovenskega okteta je tudi tokrat uspel. Skupinsko in solistično so pevci doživeto in prepričljivo podali številne skladbe in navdušili poslušalce. Prenovljena stolnica, ki jo je v notranjosti obogatila posrečena razsvetljava, je bila čudovit okvir temu glasbenemu večeru. Poslušalci se od okteta skoraj niso mogli ločiti. Z dolgim ploskanjem so izprosili še tri pesmi. Odhajali so navdušeni, duhovno in glasbeno obogateni.
Ponovitev nove maše v stolnici
V	nedeljo 13. maja smo v goriški stolnici obhajali dan duhovnih poklicev tako, da smo v svojo sredo povabili novega mašnika don Michela Stevanato. Ta je maševal za slovenske vernike ob 7. uri skupaj z g. Marjanom Markežičem in stoU nim vikarjem dr. K. Humarjem. Na koru je zbor »L. Bratuž« izvajal Vodopivčevo latinsko mašo, ki jo je bil pripravil za
zlato mašo msgr. F. Močnika. K ponovitvi nove maše je prišlo tudi veliko vernikov, ki so žrtvovali uro spanja, da so se -mogli udeležiti te med nami bolj redke slovesnosti.
Navomašniku je govoril g. M. Marke-žič, ki mu je beseda tekla prav od srca in segla v srco poslušalcev. Poudaril je, kako je novomašnik kot očak Abraham, ki je slišal božji klic in mu sledil v neznano deželo in je s tem postal »oče velike množice«. Tako tudi duhovnik sledi božjemu klicu in tudi sam postane oče velike množice božjih otrok.
Novomašnik je popoldne imel blagoslov za družbenice in druge vernike, ki so se zbrali k mesečnemu shodu Marijine družbe. G. novomašniku naše čestitke in hvala za mašo. Hvala pa tudi pevskemu zboru in vsem drugim.
KATOLIŠKI GLAS list za Kritične bralce
Počitniške kolonije - Vpisovanje za letovanje otrok
Kot je že bilo objavljeno, bo tudi letos organizirano letovanje otrok v hribih za otroke od 5. do 12. leta starosti" (zadnji letnik otroških vrtcev, vsi letniki osnovnih šol, prvi in drugi razred srednje šole). Otroci bodo letovali v dveh izmenah: prva izmena od 7. do 30. julija (pretežno za dečke), druga izmena od 30. julija do 23. avgusta (pretežno deklice); letovanje bo v kraju Comeglians v Karniji.
V šolah goriške občine naj se vpišejo otroci pri svojih učiteljih (šole bodo dobile od občine formularje, ki jih bodo učitelji razdelili otrokom); lahko pa se vpišejo tudi v občinskem uradu v ul. Baiamonti (Ufficio Assistenti Sociali); dijaki nižje sred. šole morejo dobiti formularje tudi v šolskem tajništvu.
V podežeiskih občinah (Doberdob, So-vodnje, Števerjan, Krmin, Ronke itd.) se otroci morejo vpisati ali pri svojih učiteljih ali pa naj se starši kar direktno zglasijo v pristojnem uradu svoje občine za vpis v kolonijo; v prošnji naj navedejo, da želijo iti v slovensko kolonijo, ki jo organizira Slov. Vincencijeva konferenca.
V kolonijo se je mogoče vpisati tudi na upravi Katoliškega glasa na Placuti, 18 v Gorici (tel. 83177) vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure; tam morejo dobiti tudi informacije in navodila.
Prav je, da se primemo zabeleži pobuda Katoliške knjigarne v Gorici ob letošnjih velikonočnih praznikih. Knjigarna je priredila tekmovanje v barvanju pirhov in k tekmovanju povabila mlajše in starejše. Tema in tehnika sta bili prosti.
Škoda, da je bilo tekmovanje napovedano nekoliko pozno in ni zato privabilo večjega števila udeležencev. Odzvali so se večinoma učenci osnovnih šol. Nekateri so se strogo držali tradicionalnih formularjev dn površino večinoma okusno obarvali in prepredli z abstraktnimi motivi.
Nekaj pa se jih je odpravilo v nova iskanja; in to je bilo na razstavi vsekakor najbolj zanimivo in razveseljivo, saj daje jajčna lupina svojsko površino za sprostitev fantazije. In prav to sproščeno obdelovanje lahko še tembolj spodbuja avtorjevo ustvarjalnost.
Živahni so bili na pirhih tudi pisani narodni motivi, sem prevedeni iz usnjatih
Štandrež
Praznik špargljev. V Štandrežu so v polnem toku priprave na že tradicionalni Praznik špargljev, ki bo zadnjo soboto in nedeljo v maju ter prvo soboto in nedeljo v juniju.
Člani PD »Štandrež«, ki prireja ta praznik, so že izdelali program, ki bo za razne Okuse, Obe nedelji bo zvečer ob 19. uri kulturni program. V nedeljo 27. maja bo nastopil štandreški mladinski zbor, zbora Rupa-Peč in »Marij Kogoj« iz Trsta. Sodelovala bo tudi štandreška mladina z ritmično telovadbo. Isto nedeljo bo v popoldanskih urah slikarski ex tempore za otroke, ki obiskujejo vrtce ter za osnovnošolsko mladino in dijake nižjih srednjih šol.
V	nedeljo 3. junija pa bodo nastopili člani štandreške dramske družine in za to priložnost prikazali krajšo veseloigro »Oče na polikliniki«. Nastopil bo tudi goriški skavtski ansambel.
Vse večere bo plesna zabava in odlični šparglji ter domača pijača in jedača.
Sovodnje
Izredni sestanek sekcije SSk. Na tem
sestanku, ki je bil 13. maja, je vodstvo sekcije razpravljalo o pozivu Enotne slovanske delegacije za množično zborovanje, ki bo to nedeljo 20. maja na Travniku v Gorici. Vodstvo krajevne sekcije ob tem ugotavlja, da se v sedanjem trenutku v italijanski javnosti nekaj premika v okviru globalne zaščite Slovenecv. Na žalost pa je ta premik po 40 letih zahtev slovenske narodnostne skupine v Italiji po enaki zakonski zaščiti vseh tukajšnjih Slovencev vse preveč meglen.
Sekcija SSk ugotavlja pravilnost enotnega nastopa vseh Slovencev ne glede na njihovo politično pripadnost, zato poziva njeno vodstvo vsa prosvetna in športna društva ter druge organizacije, ki delujejo na območju sovodenjske občine, da svojim članom predočijo nujnost njihove udeležbe na omenjenem množičnem zborovanju.
Obenem pa poziva vodstvo sekcije tudi vse druge občane, naj se v nedeljo 20. maja polnoštevilno udeležijo zborovanja na Travniku v Gorici, kajti le s svojo množično prisotnostjo bomo lahko Slovenci v Italiji pokazali italijanskemu sodržavljanu upravičenost zahteve po celostni zakonski zaščiti, ki mora biti enotna za vse Slovence, ker le na tak način se bomo lahko razvijali kot polnopravni državljani v zares demokratični državi kot to določa italijanska ustava.
Končno je vodstvo sekcije izrazilo upanje, da bo na nedeljskem zborovanju prisotna tudi italijanska javnost. S svojo navzočnostjo bo najlepše izpričala željo po mirnem sožitju s slovensko narodnostno skupnostjo.
izdelkov, vendar kaže, da bi bilo treba tovrstno motiviko drugače pomanjševati in rahljati, sicer preveč obtežuje površino samo.
Pobuda Katoliške knjigarne zasluži vse priznanje, ker daje priložnost, da se oživlja ta ljudska krasilna zvrst, ki je bila tako občutena in priljubljena še zlasti v naši kmečki kulturi. To velja še posebno za Gorico v današnjih razmerah, ko je manj povezana z nekdanjim zaledjem.
Prav bi bilo, da bi se v prihodnje podrobneje analizirali tudi odtenki načina barvanja pirhov iz vse naše okolice, od Doberdoba mimo Sovodenj do Števerja-na. Po drugi strani pa velja spodbujati ustvarjalce k osebnemu pristopu do te tematike, saj je to pristen izraz — tudi v današnjih tako spremenjenih življenjskih razmerah — naše narodne kulturne vsebine.
Romanje v Loreto in Bari
Župnija sv. Nikolaja v Mavhinjah je v povelikonočnem času pripravila romanje-izlet v Loreto in Bari. Na potovanju nas je bilo 35, od teh trije iz Jamelj, po ena pa romarica iz Slivnega, Nabrežine in Zgonika. Spremljal in vodil nas je župnik iz Mavhinj. Ves čas je bilo lepo vreme in veliko doživetij, ki jih je težko opisati.
Najprej smo se ustavili pri nekdanji opatiji Pom pozi in si ogledali veličastno cerkev kot ostanek nekoč cvetočega samostana. Ta je ležal ob poti Romea, po kateri so romarji s severa hodili v Rim ter se obvezno ustavili in okrepčali pri tem samostanu.
V	Ravenni smo si ogledali baziliko San Vitale, mavzolej Galla Placidia in mozaike iz 5. stol. v San Apollinare in classe.
Po krajšem počitku smo nadaljevali pot v Loreto, kjer smo najprej obiskali papeško baziliko, posvečeno Materi božji. Tu smo imeli tudi mašo in sicer v kape-li-zakladnici, kjer je vse polno spominov na veličastno baziliko in darov številnih osebnosti iz preteklosti. V Loretu smo tudi prenočili.
Naslednji dan smo nadaljevali pot v Bari. želeli smo obiskati grob župnijskega zavetnika sv. Miklavža. Dospeli smo ob pravem času, da je lahko župnik Jože Markuža maševal na grobu sv. Nikolaja. Vsi smo z veliko zavzetostjo sodelovali pri tem bogoslužju in skoro vsi pristopili k božji mizi. Naša slovenska bogoslužna pesem je radostno odmevala pod obokano kripto iz 11. stol. G. Markuža nam je po maši še pokazal znamenitosti bazilike, še posebej ikono sv. Nikolaja, ki jo je daroval baziliki srbski car Uroš II. leta 1319. Po kosilu smo se vrinili v Loreto, kjer smo znova prenočili.
Naslednji dan smo imeli mašo v naza-reški hišici, kar je bilo pravo doživetje.
Dopoldne smo prispeli v San Marino. Tu smo imeli prosto do kosila; kdor je želel, si je lahko ogledal ob razlagi g. župnika Markuže značilnosti tega mesta. V San Marinu smo tudi pokosili.
Nato smo se začeli vračati proti domu, seveda z vmesnimi postajami. Poslovilna večerja nas je čakala v Červinja-nu. Hvaležni smo bili Bogu za srečno potovanje, na katerem smo videli in doživeli veliko lepega. Župniku voditelju in organizatorju smo izrazili svojo zahvalo z željo, naj čimprej spet pripravi kakšno podobno potovanje. - Udeleženec
Mavhinje
Po dolgi in težki bolezni se je na tiho od vseh poslovila plemenita in dobra žena Justa Terčon. Doma je bila z Štanjela na Krasu in je prišla na Terčonov dom v Mavhinje po prvi svetovni vojni. Tu si je z možem Ivanom ustanovila novi dom in družino, ki je bila središče slovenstva v vasi.
Prišla so težka leta fašizma, druge svetovne vojne, požig vasi in internacija gospodarja Ivana. Močna žena je v teh velikih težavah našla uteho v molitvi in trdni veri. Ivan se je vrnil, vas in domačo hišo so obnovili in začelo se je novo življenje. Pa le za kratko dobo. Ivan, ki je bil občinski odbornik in pobudnik slovenskega demokratičnega gibanja, je leta 1954 omahnil.
Justa je ostala sama z otroki, ki so odrasli in ji bili kasneje v uteho še trije vnuki. Njena posebna ljubezen so bili otroci, saj je poleg svojih v hiši vzgojila in dala zatočišče vrsti nečakov. In prav ti krepki fantje so jo preteklo soboto zadeli na svoja ramena in jo nesli na poslednjo pot od doma v domačo cerkev in na pokopališče k pokojnemu možu Ivanu. Prav pot med domom, cerkvijo in pokopališčem je pokojna neštetokrat prehodila, da je pomolila za svoje drage.
Dokler je mogla, je bila redna obiskovalka domače cerkve in tam veliko premolila. V bolezni pa, ko ni mogla več hoditi, se je oklepala rožnega venca.
Pokojna Justa pa je bila tudi izredno načitana. Kje je našla čas, da je vse prebrala, je težko uganiti. Mohorjeve knjige, Katoliški glas in Mladika so bili zadnje, kar je še mogla prečitati in bila je vedno o vsem na tekočem.
Takih žena in mater je danes vedno manj. Naj nam bo pokojna Justa za vzgled in opomin, kako je treba po veri živeti. Bila je tudi zavedna Slovenka. Na Slovensko skupnost je bila ponosna in ob vsakih volitvah je priporočala, kako naj ljudje glasujejo.
Za vse njeno delo, zlasti pa za njen zgled, ji moramo ostati trajno hvaležni.
Poziv zavodskih svetov slov. višjih sred. šol v Trstu
Predsedniki omenjenih zavodskih svetov se pridružujemo pobudam enotnega predstavništva Slovencev v Italiji in pozivamo ravnatelje, učno in neučno osebje, dijake in njihove starše, da se strnjeno udeležijo enotnega shoda, ki bo v Gorici v nedeljo 20. maja ob 11. uri.
Ogorčeni ugotavljamo, da se prav v času, ko bi se morala začeti razprava o globalnem zaščitnem zakonu skuša omejevati že ustaljeno dvojezično poslovanje na slovenskih šolah in krčiti izdajanje slovenskih učbenikov; nadalje ugotavljamo, da naši rojaki v videmski pokrajini še vedno nimajo niti možnosti najosnovnejšega izobraževanja v materinščini.
Samo z našo množično prisotnostjo bomo izrazili odgovornim oblastem, da nikakor ne odstopamo od svojih zahtev za takojšnjo zaščito pravic vseh Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Vida Jagodic, preds. zav. sveta znan. liceja F. Prešeren Nadja Dolhar, preds. zav. sveta učiteljišča A. M. Slomšek Jolanda Germani, preds. zav. sveta strokovnega zavoda J. Stefan Adrijan Semen, preds. zav. sveta trg. tehn. zavoda Ž. Zois.
• V soboto 12. in v nedeljo 13. maja se je zbralo v Trstu okrog 300.000 alpinov (bivših pripadnikov vojaških gorskih čet), ki so prišli iz vse Italije ter imeli v Trstu svoj 57. shod. Osebno sta bila prisotna tudi obrambni minister Spadolini ter načelnik generalnega štaba vojske Umberto Capuzzo, predsednik republike Pertini ter predsednik vlade Craxi pa sta poslala pozdrave. Višek je shod dosegel v nedeljo, ko se je razvil mimohod alpinov. Začel se je na Senenem trgu, končal pa pred glavno železniško postajo. Trajal je polnih šest ur.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi v nedeljo 20. maja ob 18. url
v župnijski cerkvi v Škednju
REVIJO PEVSKIH ZBOROV
Izvajali bodo evharistične pesmi.
Delovanje ZSKP v aprilu
Objavljamo seznam prireditev, ki so jih organizirale članice Zveze slovenske katoliške prosvete v aprilu 1984:
1. aprila - Ansambel L. Hlede: koncert ob 15. letnici delovanja (Sedejev dom v Števerjanu);
8. aprila - Dramski odsek PD Štandrež: »Moč uniforme« (dvorana na Humu);
23. aprila - SKD Hrast: »Praznik pomladi« (prostor ob župnijski dvorani v Doberdobu); umetniška razstava slikarjev S. Bevčarja, H. Jussa in V. Klanjščka; slikarsko tekmovanje ex tempore; nastop folklorne skupine Lis Luzignutis;
22.	aprila - Mešani zbor »F. B. Sedej«: latinska peta maša pri velikonočnem bogoslužju;
29. aprila - Dekliški zbor »F. B. Sedej«: sodelovanje pri maši;
29. aprila - Mešani zbor Rupa-Peč: »Praznik frtalje« (prostor ob cerkvi v Rupi); nastop otroškega in dekliškega zbora Ru-pa-Peč, moškega zbora Štmaver, mešanega zbora Pod lipo iz Barnasa, folklorne skupine Javorje iz Škofje Loke.
Poročilo o seji Zveze 7. maja objavimo prihodnjič.
Ronke
Ronška občina in dvojezična sekcija občinske knjižnice priredita v petek 18. maja ob 17. uri v telovadnici osnovne šole
v	Romjanu srečanje in koncert s kantav-torko Marijo Koležnik. Mlada pevka iz Metlike v Beli krajini je poleg svojih številnih koncertov po Jugoslaviji že večkrat nastopila tudi na Goriškem in Tržaškem. Njena glasba je namenjena starim in mladim. Sodeluje pri raznih mladinskih oddajah za ljubljansko TV in se pogosto predstavlja, s posebnim sporedom, izrazito mlademu poslušalstvu po slovenskih šolah.
To srečanje z besedo in kitaro je namenjeno otrokom slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu, pa tudi njihovim domačim in vsem, ki ljubijo moderno slovensko popevko.
Razstavljeni velikonočni pirhi v Katoliški knjigarni v Gorici
Hvalevredna pobuda Katoliške knjigarne
Bralci pišejo
Smo res enotni?
Zadnje čase vsi naši politiki poudarjajo enotnost. Zdi se, da je ta beseda postala za Slovence že geslo.
Da moramo biti enotni, se tega zaveda sleherni Slovenec v zamejstvu, pa naj ži-
vi	v Italiji, Avstriji ali kje drugje po svetu. Toda smo res enotni? Kar se tiče Slovencev v Italiji, se zdi, da so po zaslugi Enotne slovenske delegacije kar precej soglasni, saj to delegacijo sestavljajo vse politične in nepolitične skupine, v katerih se Slovenci zbiramo.
Te skupine oz. stranke so zastopane po svojih predstavnikih tudi v občinskih u-pravah, ki jih vodijo. V okviru določil za občinske uprave ukrepajo med drugim glede posameznih društev in organizacij, ki delujejo na njihovih območjih. Toda, se sprašujem, je v tistih občinskih upravah, v katerih sedijo predstavniki strank, ki sestavljajo Enotno delegacijo, res vedno prisoten duh toliko opevane enotnosti?
Ko čitamo npr. poročila o občinskih sejah, pogosto opazimo, da si večina pri raznih postavkah dnevnega reda celo privošči izigravanje opozicije oz. manjšine čeprav slednja dokaže pravilnost v svojih posegih.
Tudi pri razdeljevanju prispevkov raznim društvom se ne upošteva v zadostni meri enakost delovanja posameznih društev na narodnostnem področju. Tudi je enotnost v nekaterih občinah okrnjena z odstranitvijo raznih postavk z dnevnega reda, ki so bile že desetletja upoštevane, npr. priznanje občinske uprave cerkovnikom in krajevni slovenski Cerkvi. Kajti ta bi morala biti deležna pozornosti občinskih uprav ne glede na to, katere politične skupine jo vodijo, saj zakoni ne omejujejo dejavnosti občinskih uprav. Tu je potrebno le malce dobre politične volje, pa bo ta enotnost lahko prišla do izraza.
Naj torej zavlada med Slovenci pravi duh resnične enotnosti od Trsta prek Gorice do Benečije in Kanalske doline.
Remo Devetak
■	Italija je na območju Abrucov doživela še dva močna potresna sunka v jakosti 7-8 % po Mercallijevi lestvici. Prvi je bil v ponedeljek 7. maja, drugi pa v petek 11. maja. Prizadetih je 168 občin, od provinc pa najbolj Isermia, L'Aquila in Frosinone, malo manj pa Chieti, Pescara in Caserta. Brez strehe je že nad
22.000	oseb, pomoč pa to pot brezhibno deluje.
Šport;
Nagrajeni športniki iz naše dežele
Odbornik SSk za šport na goriški pokrajini dr. M. Špacapan je v soboto 12. maja nagradil športnike dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so osvojili nogometno trofejo »Barassi« že drugo leto zaporedoma. Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki športnih in političnih oblasti naše dežele je podpredsednik Fabbro podelil spominske kolajne, medtem ko je odbornik Špacapan v svojem govoru poudaril pomen uspehov predstavnikov naše dežele tudi na športnem pod-
ročju in med drugim izrazil upanje, da bi Sovjetska zveza umaknila bojkot ob letošnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu.
Deželna komisija za šport
V	ponedeljek 14. maja je v Trstu zasedala deželna komisija za šport, v katero je imenovan tudi dr. M. Špacapan (SSk) kot predstavnik goriške pokrajinske uprave. Na seji so razpravljali o delitvi prispevkov za športne gradnje in opremo kot tudi za posamezna športna društva. Odbornik SSk se je konkretno zavzel za pomoč slovenskim športnim društvom na Goriškem, za prispevek za novo telovadnico ob Katoliškem domu ,in za športno-rekreativni center na Vrhu. Sejo je vodil deželni odbornik za šport dr. Brancati, ki je obljubil svojo zavzetost za nakazane probleme.
Under 15 moški
LIB. KRMIN - OLYMPIA 0 : 2
Z novim parom točk se je 01ympia odločno vključila v boj za sam vrh lestvice in igra iz tekme v tekmo boljše. Ekipa iz Krmina ni nudila posebnega odpora, tako da so naši zlahka zmagali.
GRALL. TORRIANA - OLYMPIA 0 : 2
Naši najmlajšd odbojkarji so izbojevali v Gradišču dve pomembni točki za najvišja mesta na skupni lestvici prvenstva Under 15. S svojo zmago so dokazali, da sodijo med boljše ekipe te lige.
Izidi 9. kola: Italcantieri-Lib. Krmin 2 : 0; Grall. Torriana-01ympia 0 :2; Lib. Gorica-Acli Ronke 0 : 2.
Lestvica: Lib. Gorica in 01ympia 14, Acli-Ronke 10, Grall. Torriana 6, Lib. Krmin 4, Italcantieri 2 (Lib. Gorica in Italcantie-ri z eno tekmo manj).
01ympia nastopa v postavi: Maraž L., Batistič K., Breganti S., Špacapan I., Koršič M., Kovic I., Devetak I., Cotič I., Brešan Ivan.
Mar.
1 Trst H
OBVESTILA
Predstavitev knjige o Števerjanu, ki jo
je napisal Marjan Terpin, bo v petek 18. maja ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. Delo bodo predstavili prof. Marija češčut, dr. Rafko Dolhar in Marija Ferletič, sodelovali pa bodo še Tone Kozlevčar, Miha Dovžan, Vitomil Ahačič in Stane Raztresen.
SDGZ Gorica javlja, da v četrtek 31. maja zapade rok za prijavo dohodkov 1983 (mod. 750 in 740). Vse zainteresirane prosimo, da se čimprej zglasijo v uradih Združenja v Gorici, ul. Morelli 14 (bivši sedež Kmečke banke), ki posluje vsak dan razen sobote od 8. do 13. in od 14. do 17. ure. Tel. 32844.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 21. maja ob 20.30 okrogla miza o problemih telesno in duševno prizadetih.
V salezijanski cerkvi, Istrska 53 v Trstu
bo v četrtek 24. maja ob 20. uri sv. maša v čast Mariji Pomočnici. Daroval jo bo g. Dušan Jakomin. Zbor bo pel novo mašo v čast sv. Spiridionu.
Sotrudnike in dopisnike našega lista
vljudno prosimo, da od časa do časa menjajo trak pri pisalnem stroju, ker so nekateri prispevki za stavca skoro nečitljivi.
PEVSKI ZBOR RUPA-PEC
priredi ob 50-letnici svojega delovanja
JUBILEJNI KONCERT
v soboto 19. maja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
S številno udeležbo izrazimo svoje priznanje temu požrtvovalnemu zboru!
/
Mešani pevski zbor Rupa-Peč praznuje letos 50 let svojega delovanja
Spored od 20. do 26. maja 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Stra-hek«. 11,15 Neposreden prenos slovenske manifestacije v Gorici. 12.40 Vera in naš čas. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Skrivnosti verstev. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 B. Pavlovski: »Zah. Avstralija...« 14.35 Tja in nazaj. 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pod Ma-tajurjan.
Torek: 8.10 Veter raznaša besede. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Folklora narodov Jugoslavije. 14.00 W. Grimm: »Janko in Metka«. 15.00 Naš jezik. 15.05 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 V. Kuk-mirovič: »Vlada za Srbijo«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki. 13.20 Primorska poje. 14.10 B. Pavlovski: »Zah. Avstralija...« 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Primorski pesniki v prikazu Tarasa Kermaunerja.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Zdravniški nasveti. 14.10 Pisani otroški svet. 14.30 Naš jezik. 14.35 Tja in nazaj. 16.00 Na gori.škem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Niti življenja. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 B. Pavlovski: »Zah. Avstralija...« 16.00 Trim za vsakogar. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00	Glasnik Kanalske doline. 14.10 Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev. 14.30 Naš jezik. 14.35 Halo, tu radio Trst A! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Širite „Katoliški glas"
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 100.000; Š. M. 30.000; N. N. 20.000; N. N. 20.000; N. N. 15.000; N. N. družbenica 100.000; Karla K.
25.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: M. M., Sovodnje 100.000; Angela Vetrih v spomin pok. Veronike, tete g. Žbogarja 10.000 lir.
Ob smrti Umberta Donati daruje žena Vanda: za Katoliški glas in Katoliški dom po 200.000, za novo telovadnico 150.000, za Pastirčka, za skavte, za župnijo sv. Ivana v Gorici in za misijonarje po
100.000 ter za Marijino družbo v Gorici
50.000,	skupaj 1.000.000 lir.
Stolniški pevski zbor namesto cvetja na grob g. Umberta Donatija za lačne otroke
100.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč ob njegovi 50-letnici:
družina Stanko Tomažič 50.000; družina Danilo Čevdek 50.000; Krista Tomažič 50.000; neimenovana iz Peči 30.000 lir.
V	spomin na pok. mamo Justo Terčon: hči Božena za kapelico v Cerovljah 100.000; sin Vanko za zbor »Fantje izpod Grmade« 100.000; hči Jelka z možem Maksom za Katoliški glas 50.000, za kapelico v Cerovljah 50.000, za cerkev v Mavhinjah 50.000 in za zbor »Fantje izpod Grmade« 50.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Anica in JusHa Daneu 20.000; T. Gorgič v spomin Petra Vidau 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Šinigoj-Starc ob krstu male Urške 225.000; Karlo Podobnik ob obletnici smrti sestre Angele v njen spomin 100.000; N. N. italijanskega jezika 25.000; družina G. Hrovatin namesto cvetja na grob Petra Vidau 20.000; ista namesto cvetja na grob Leonarda Kralj 20.000; v spomin slednjega v isti namen N. N. 10.000; Natale Budai 20.000; Silva Malalan v spomin na moža Leonarda 20.000; Danila Tence namesto cvetja na grob. g. Avguština Želeta 15.000; Marija Danev 10.000; N. N. 10.000; razni 120.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Za Skupnost Družina - Opčine: Marija Vodopivec v spomin Pepine Mahnič
20.000	lir.
Za cerkev na Banah: Albina Malalan 5.000; Ban 5.000 lir.
19.	maja 1983 - 19. maja 1984
Ob prvi obletnici smrti
Stanka Lovrečiča
se ga z ljubeznijo spominjajo sinovi z družinami.
Praprot, 19. maja 1984
Za Slomškov' dom v Bazovici: Aleksander Močnik v spomin mame Pepine Mahnič 50.000; Mara in Giorgio Babič v spomin Ivice Mahnič 20.000; N. N. 23.000; Mara Koršič z možem v spomin Pepine Mahnič 20.000; Pavla Marc 10.000; Marija Leban 10.000; Vera Bizjak 10.000; N. N. 5.000; starši ob krstu male Danijele Gruden
50.000	lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage in dobre mame
Juste Terčon
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji .poti iz hiše žalosti, jo obsuli s cvetjem, nam izrazili sožalje in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Posebna hvala g. župniku dr. Markuži za obiske in pogrebni obred, zboru »Fantje izpod Grmade«, ki so ji ganljivo zapeli ob slovesu iz hiše žalosti, v cerkvi in na grobu, zdravniku dr. Sardagna, dobri in zvesti Mirandi za nego med dolgo boleznijo.
Vsem iskren Bog povrni!
Mavhinje, 12. maja 1984
Družina Terčon
»
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
BILANCA	1983
odobrena na rednem obenem zboru dne 28. aprila 1984 v milijonih
zaupana sredstva	49.304	(+41,14%)
naložbe	13.901	(+25,27%)
Vrednostni papirji	13.289	(+164,8%)
družbeno premoženje	4.731	(+61,84%)
dobiček poslovne dobe	420	(+ 3,30%)
jUl		
sip	•	Knjige •	Šolske potrebščine •	Nabožni predmeti GORICA Travnik, 25 Tel. 84407	
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V RIMU
Lastnik: VINKO LEVSTIK