Posamezna Številka 6 vinarjev. ŠlBV. 28. Izven Liwbi}ane 8 vin. v LIoMjani v lorel 4. le&rnflriii 1913. Leio xli. Velja po poŠti: Za 0(10 leto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . , „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno , „ 29'— st oettlo lnosemstvo . ,.35'— V Ljubljani na dom: Za oelo loto naprej . , K 24 — se en mesto „ , . „ 2 — V iprtii prejemati initii „ 1*70 s Sobotna izdaja: ss sa oelo leto........ T— zt Remčt|o oeloletno . „ 9'— st utilo inozemstvo. „ 12'— Enoitolpnt petltvrstt (Vii nun): st enkrtt .... po 15 s st dvtkrtt .... „ 13 „ st trikrtt .... „ 10 „ st rečkrtt primeren pop a s t. Mm izRiiila. akvile. essrtiies iti: enot olpna j. itvrstt po 18 vin. 1 Poslano: 1 enostolpnt petltvrstt po 30 vin. Ishtja vsak dan, livzemšt se-delje in prtsnlke, ob 5. url pop. Bedna letni prilogt Tosnl red. KS" Uredništvo ]o t Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se no Trtčtjo; nefrtnklrtnt plsmt te ne ■as sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski naroi Upravni št vo je T Kopitarjevi nltol št. 6. — Račun postne brantlnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo a.-liero. St. 7563. — Upravnlškega teleionr. št. W8. Bombardiranje Odrina se je začelo. — V Odrinu vlada lakota. — Vojne odredbe v Carigradu. Sofia, 4. februarja. (O f i c i e 1 n o.) Operacije pred Odrinom so se včjra) ob 8. uri začele in se mesto obstreljuje. Berolin, 4. februarja. »Berlineir Lo-kalanzeiger-ju« se preko Sofie iz Svilena (Mustafa-Paša) poroča, da se je tam ob 9. url zvučer čulo ljuto grmenje topov lz Odrina. London, 4. februarja. »Daily Mail« poroča: Odrin se bo 3e par dni držal. Živil tako primanjkuje, da so začeli zadnje dni klati konje. Carigrad, 4. februarja. Oblast re-kviruja konjj in vozov« v vojne svrhe. V mošejjah se i-rzdiguje vojska. V zir se je včeraj delj časa razgovarjal s francoskim p >slanikom. Kardinal dr. Nagi umrl. Dunaj, 4. februarja. Kardinala dr. Nagla sta včeraj zvečer obiskala prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga. Okoli četrt na 1. uro popolnoči je došel papežev nuncij conte Scapinelli in kardinalu podelil papežev blagoslov. Kardinal je nato padel v agonijo in ob tričetrt na 1. uro popolno-Ei umrl. O smrti so takoj obvestili cesarja, prestolonaslednika in Sv. Očeta. Kardinal dr. Nagi. Iz knezoškofijske palače vihrajo žalne zastave. X v Kajni kardinal jc bi! rojen dne 26. novembra 1855, posvečen dne li. julija 1878, 1. 1889 je postal ravnatelj znanega avstrijskega zavoda S. Maria deli' Ani-ma v Rimu. Leta 1902 je bil imenovan za tržaško-koperskega škofa, leta 1910 zi titularnega dunajskega nadškofa, po smrti kardinala Gruscha je postal pravi dunajski nadškof in bil leta 1911 imenovan za kardinala. Bolehal jc na anemiji (brezkrvnosti). Predvsem sc je umrli kardinal odlikoval po izvanred-ni ljubeznivosti, trezni, mirni in pravični sodbi, lastnosti, ki sta ga tako ljudstvu kakor svojim duhovnikom jako priljubile. Na Dunaju se je posebno trudil za sezidavo novega dunajskega semenišča, ki so otvori prihodnjo spomlad in pa sezidavo novih prepo-trebnih cerkva, brez katerih je dušno pastirstvo v velikih mestih brezuspešno. Katoliška cerkev v Srbiji. Razgovor našega poročevalca s srbskim nnučnim ministrom Ljuba Jovanovičem. II. Gospod minister je nadaljeval: »Naša ustava priznava tudi katoliško vero in katoliško Cerkev v Srbiji. Toda to je splošen princip, kakor so vsa ustavna določila splošnega značaja, a se morajo regulirati s posebnimi zakoni. Tako sc mora zdaj tudi organizacija katoliškega bogočaslja urediti, se morajo določiti pravice in dolžnosti te organizacijo, izkratka odnosi med državo in papeževo stolico.« »Kakšen pa bo odnos katoliške avtonomne Cerkve nasproti državi?« - Pri tej stvari se mora ozir jemati na dve stvari. Po ustavi je v Srbiji pravoslavna vera državna. Ustava izrecno za-branjujc prosiletizein na škodo državne vere. Od tc strani smo ustavno dolžni pravoslavno vero ščititi in njene interese varovati. Drugi moment je ta, da mora država varovati obče pravo nadzorstva, kar sc tiče javnega reda. Katoliški cerkvi pa hočemo sicer dati vse potrebne postavne. garancije, da bodo njeni predstavniki mogli popolnoma izvrševati svoje pastirske dolžnosti. Mi pa ne bomo samo ne ovirali svobodnega gibanja katoliške Cerkve v izvrševanju njenega verskega poklica, temveč jo hočemo tudi ščititi in ji pomagati, kjer bo to treba. Mi se nadejamo, da bo sveta papeževa stolica jemala v poštev fakt, da je Srbija nacionalna država in da jc katoliška Cerkev v srbskih deželah stara in ima lepe tradicije. V srbski zgodovini je zabeleženih mnogo dejstev, ki pričajo o blagodejni vzajemnosti med katoliško Cerkvijo in srbskim kulturnim in državnim življenjem. Čeprav je večina srbskega naroda bila ir. je pravoslavne vere, so tudi katoliški elementi igrali v njegovi zgodovini znatno ulogo. Niti najslavnejša srbska dinastija, Nemanjiči, ki je bila pravoslavju vrlo uda-na, ni bila ekskluzivna, najmanj pa neprijazna katoliški Cerkvi. Znane so zgodovinske zveze vseh glavnih predstavnikov te dinastije z rimsko stclico, počenši od Štefana Nemanje pa do Dušana Silnega. Nc-rnanja, Milutin Veliki, Dušan Silni so zidali iu podpirali katoliške cerkvc, tudi so se Nemanjiči često ženili s katoliškimi princesami. Sledovi te vzajemnosti so še danes vidni, posebno na umetniških spomenikih XII., XIII. in XIV. veka. Jaz smatram, da bo katoliška Cerkev tudi sedaj kulturen činitelj pri povzdigi teh zapuščenih in zanemarjenih krajev, ki so pred turško invazijo bili na celem Balkanu najbolj kulturni.« »Srbijo čaka zato ravno v teh krajih največje delo« — pripomni naš poročevalec. »Mi bomo morali dolgo \rsto lel vse svoje moči napeti, da te od naše hrabre armade osvojene kraje kulturno povzdignemo. Pod geslom svobode in enakosti bomo začeli živahno kulturno in n.aučno delo. Treba bo najpreje vzgajati narodne mase, preganjati duha podivjanosti in mračnosti, ki se jc razpasel vsled več kol petstoletnega suženjstva; ali obračali bomo svojo pozornost tudi na srednje šoistvo, pa tudi na strokovno šolstvo, da vzgojimo med enim narodom izobražene delavce na vseh poljih.« »Jaz sem zelo vesel, da ste mi dali možnost, da naše najbližje brate Slovence obvestim o teh namerah srbske vlade.« »Morete — gospod urednik — reči, da bo Srbija vprašanje svojih novih katoliških podložuikov rešila na način, ki bo SI "vence zadovoljil, narn pa bo v čast.« LISTEK. Prekoračen uradni pavšal. (Iz življenja čudnega svetnika Birokracija.) Manjkalo je ravno ensto, recimo, toda samo radi enostavnosti: kron, kajti pri nas se to ni zgodilo, vsaj je pri nas kaj tacega nemogoče. »Sto kron!« vzdihnil jc iz globočine svojega potrtega srca svetnik Maliček, kateremu je ta vsota koncem leta manjkala od pavšala za upravo državi lastne hiše. »Sedemdeset tirrdnikov nas jc v našem uradu, in ravno jaz sem moral biti tako nesrečen, da so me imenovali upraviteljem te stare barake!« Toda sedaj ni bil čas za rekriminacije. Svetnik Maliček je vzel v roko uradno »Navodilo za upravljanje državi lastnih poslopij«. Tehtna knjiga s 1548 paragrafi. Ali bode še enkratno čitanje kaj pomagal? Saj zna tako vso knjigo na pamet, od splošnega dela, kako paziti, da uradna hiša vedno ugodno učinkuje na gledalce, pa do zadnjega paragrafa posebnega dela, ki določa, da morajo biti snažni tisti prostori, kamor zahajajo uradne osebe, kadar jjm ic to neobhodno potrebno, dasi taka pola niso uradna. Zdajci pa sc je razjasnil gospodu svetniku dozdaj temni obraz. Seveda, tole je! Koncem leta 1911. jc dal tc prostore kol uradnik in upravitelj državnih poslopij, ki razume potrebe časa in ni slep za nove iznajdbe, preosnovati na popo noma angleški način. Vse jc sedaj angleško, tudi napis, dočim je preje preprost domač napis kazal, da jc zadevni prostor »tukaj. . In moderniziral je seveda tudi dotični papir, ki je odslej zadoščal vsem zahtevam higijene. Kajti peti odstavek točke 15., lil z § 999. že omenjenega navodila za upravljanje državi lastnih poslopij pravi, da jc upravitelj v zadnji vrsti odgovoren tudi za zdravje prcbivalccv teh pos'opij. Maliček je bil prenatančen, da bi prezil lc eno samo točko tega znamenitega navodila. Torej ugoditi tudi vsem zahtevam higijene! Tako so imeli uslužbenci dotičnega urada angleške, higijenske prostore v letu 1912. Novost, modernosi in udobnost, vse to je bilo vzrok velike frekvcnce. Naj se nam ne zameri, da obširneje ali da sploh razpravljamo o teh rečeh, toda Maliček je pavšal za leto 1912 ravno za 100 kron prekoračil in je mislil, da jc vzrok temu ravno prevelika poraba omenjenega papirja, Vsako prekoračeuje pavšala jc Evropski položaj v avstrijski H Razgovor urednika londonske »Morntng Post« z odličnim avstrijskim državnikom, Prinašamo ta razgovor iz angleškega lista, ker odseva mnenje avstrijske diplomacije, ne da bi sc spuščali v kako diskusijo. Zelo nas veseli, jc dejal odlični av. strijski državnik, ton angleškega časopisja skozi cclo krizo z ozirom na Avstrijo. Ne morem reči, da nam je bilo francosko časopisje enako naklonjeno. Zdi se, da v Franciji niso spoznali, da je Avstrija med vsemi evropskimi velcvlaslmi najbolj prizadeta po dogodkih na Balkanu. Enako ne priznavajo povoljno zmernosti, ki smo jo kazati vzlic veliki provokaciji. Vse te okoliščine mnogo bolje razumevajo na ;Vngle-škem, kjer se nam je časništvo vseskozi irkaznlo naklonjeno. Ker sem priganjal svojega informa« lorja, da naj podrobneje izrazi svoje mnenje, jc dejal, da bi Avstrija, čc bi biia hotela, tako pritiskala na balkanske države, da bi bila resno ogrozila njihove šansc v vojski, in da je potrpežljivo prenašala veliko izgubo in škodo, ki jo je povzročila intransingenlnost Srbije, kakor sc je izrazil. Vprašan, zakaj se je zdelo Avstriji potrebno vzdrževati mobilizacijo kljub dejstvu, da jc bila njena politika od velesil priznana, je dejal, da je vprašanje obmejit-ve Albanije šc vedno odprto in da vlada glede tega velika razlika. Vrh tega stoje srbske čete še vedno na albanskem ozemlju. »Pomniti morate tudi,« je nadaljevat, • da se gre Avstriji za važne ekonomske interese, ki jih bo treba pri končni ureditvi po vojski varovati. Dokler se vsa ta vpraianja nc rešijo povoljno in se nc povrnejo normalne razmere v deželah, meje-čih na našo južno mejo, sc pač nc more i od n-:>s pričakovati, da sc vrnemo k normalnim razmeram.« Nadal je jc raztolraačil, da je bila mobilizacija potrebna varnostna odredba brez agresivnega namena. Avstrija jc že podala dokaz za svojo željo po miru. Ona ni mogla nameravati nobene pridobitve ozemlja na Balkanu, ker i ako dejanje bi državi le pri-dejalo nove elemente nevarnosti in nove vire neprilik. »V našo korist \e,<- je rekel, da sc balkanske države razvijejo v močne in neodvisne narode.« Omenil sem splošni vtis, da ima avstrijska politika precej namen onemogočiti razvoj Srbije. Odgovor se je glasil, da je Avstrija podala dokaz svoje dobre volje z ozirom na Srbijo s tem, da ni nasprotovala njeni pridobitvi prostega komercijelnega pristanišča v Adriji. »Naša politika pride treba opravičiti. Kdor nc ve, kaj jc uradni pavšal in kaj se pravi opravičevati prekoračenje pavšala, der kennt euch niclu, ihr himmlischcn Machte, in on je srečen. Takim srečnim ta pripoved o nesreči ni namenjena. Ma1ičck je žal, vse to lc predobro vedel. Kako pomagati? Najprej jc gospod svetnik izdal poseben »poduk«, ki so ga prilepili in pribili na raznih krajih dotičnih prostorov in v j njih bližini, poduk, kako modro štediti s tem papirjem. Poduk jc bil zelo natančen in jc obsezal 53 paragrafov. Uradništvo sc jc ustrašilo. In prvi uspeh tega poduka je bil, da se jc takrat v tistem mestu dvignil konsum časnikov. To šc ni bilo zadosti! Kakor sp'oh običajno, jc sk'enil Maliček sklicati tudi o tej zadevi en'e'0, in k tej pritegniti tudi strokovnjake. Prvi med temi jc bil g. J. Žcpo-isk, namestili pomočnik uradnega voditelja pododdelka urada za vnovčenje državi od države v poteg preodkazanih državljanskih dohodkov ad personam in imejiteli reda niklovc stiskalnico prve vrste. Ta jc bil mnenja, da kaže taka poraba papirja brezdvomno, da ima uradništvo velikanske postranske dohodke, katere vsekakor treba podvreči obdnčenju. Enketi so pritegni i nadalje tvod urada za razmišljanje o šolskih potrebah gospoda doktorja juris utriusque Avrela Schuldrossler. Ta je zopel menil, da je velika poraba znak potratnosti. Varčnost, la važna plal kulturnega napredka, se vse premalo uvažuje v šolah, osobilo v srednjih, kjer se pripravlja za življenje uradniški naraščaj. Profesorji, katere ic šolska oblast že za razne dobre in hasnovite reči z uspehom upregla, naj bi tudi to stran štcdljivosti praktično uči'i mladino, potem take potrate več ne bode. On da bode sprožit svojedoono lo misel na pristojnem mestu. Od justico je bi! vabljen gospod Bistro« vid Paragrafonk. Po njegovem mnenju bi država lahko tožila zadevne uradnike zaradi obogatbe. Kajti, kolikor porabijo v uradu preveč papirja, toliko ga prihranijo doma, to pa na Irošek in škodo države. Konec lc enkete je bil, kakor doslej še vsake, da je sklicatelj Ma'ičck slišal toliko mnenj, kolikor jc bilo ekspertov, da pa končno lc ni vedel, kaj storiti. Bil je ohup.-in, ko je prebral šc enkrat obširni protokol o enketi. Jezen ic vrgel protokol ob tla, planil po konci, — in se prebudil. Vse to namreč sc je gospodu svetniku, upravitelju državi lastne hiše, lc sanjalo v pustni noči, kajti vsakdo ve, da kaj taccga v istini sploh ni mogoče. v kolizijo z njeno samo tam, kjer so njeni cilji taki, da ogrožajo neodvisnost Albanije. Albanija ima isto pravico do narodnega obstoja in razvoja, kot druge balkanske države.« Vprašam svojega diplomata, če se ne boji, da nc bi Avstrija s podpiranjem neodvisnega razvoja balkanskih držav pospeševala panslavistiško gibanje. Odgovoril je na to, da edina oblika panslavizma, ki bi se jc Avstrija morala bati, zveza slovanskih narodnosti pod varuštvom ali politično vlado Rusije. Za svojo osebo je mnenja, da se tak razvoj ne da uresn\piti; če bi pa bil izvedljiv, potem bi bilo najboljše sredstvo, da se prepreči pomagati balkanskim narodom v njihovem boju za narodni izraz. Ko sem dejal, da se sodi, da ima ruska politika isti cilj, je rekel, da je interes Rusije pri balkanskih narodih različne narave. »Mogoče je, da bo vedno ostala močna vez narodnega in verskega čustvovanja med Rusijo in slovanskimi narodi na Balkanu in da se bodo vedno mogli zanašati na simpatije ruskega naroda. Istočasno pa bi jih Rusija skorajda utegnila smatrati politično pod njeno pro-tekcijo. Interes naše monarhije je bolj m terialen, ker ji jc na tem, da ima pri raz* voju balkanskih držav v neodvisne narode političen in ekonomičen dobiček.« Zdelo se mi je, da bi vsak tak razvoj vplival na številno slovansko prebivalstvo a* državi ter povzročil, da bi gojilo aspira-cije po enaki neodvisnosti; ko pa sem mu izrazil ta ugovor, je odvrnil, da nevarnost ni tako velika kot se vidi. Zelo velik del avstrijskega slovanskega prebivalstva, je dejal, je popolnoma zadovoljen in patrijotičen. Gotovo je, da Poljaki ne žele izpremeniti gospodarjev. Edina pot, zagotoviti soglasje mnogobroj-nih narodnosti v državi, je ta, da se jih vzpodbudi identificirati lastne interese z onimi monarhije. Na vprašanje, da bi bilo mogoče vzdrževati državo na načelu zatiranja. S časom, potrpežljivostjo in simpatijo se po njegovem mnenju posreči zvariti različne narodnosti v eno celoto s skupnimi interesi in aspiracijami. Obrnivši se k ekonomski strani vprašanja mi je dejal, da je Avstriji na tem, da se okoristi z otvoritvijo novih trgov, ko bi se balkanski narodi razvijali, ker bi absorbirali njene industrijske proizvode. Na drugi strani pa bi Ogrska, kot poljedelska dežela občutila konkurenco teh držav na avstrijskem trgu. Verjetni učinek tega bi po njegovih mislih bil ta, da bi dobila ogrska industrija, ki je še v povojih, veliko vzpodbudo. Strah pred to bodočo konkurenco je bil, ki je nagnil ogrsko javno mnenje v prilog Srbiji, da dobi pristan ob Adri-ji, v nadi, da bodo balkanske države eventualno predvsem izvažale v Egejsko in Jadransko morje ter s tem zmanjšali konkurenco na avstrijskem trgu. »Ali celo vprašanje naših ekonomskih odnosov do balkanskih držav bo potrebovalo skrbne revizije in prilagodenja novim odnošajem.« Obrnivši se zopet k splošni situaciji je diplomat ponovil, da čisto vsa sumničenja ali namigavanja, da namerava Avstrija agresivno akcijo na Balkanu, temeljijo na nepoznavanju pravih odnošajev. Povdaril je dejstvo, da je Avstrija pred vsem intere-sirana na ustanovitvi trajnega miru na Balkanu.« >Naša politika,« je ponavljal, »je pospeševati narodni razvoj teh narodov, s katerimi upamo v prihodnjosti živeti v medsebojnih simpatijah in prijateljstvu. Vendar mislimo, da naj se vsak izmed njih razvija v svojem lastnem narodnem okolišu in da se ni eden njih ne sme poizkusili obogatiti na stroške drugega. Nadalje smo mi naravno odločeni varovati naše trgovinske Interese ter zagotoviti, da sc nanje primer- Roža sveta. Angleški spisal H. P«. Haggard. (Dalje.) Bozamunda jo za hip strme zrla na Ikatlji, nato pa jc naenkrat zamižala jih vzela v roke, sc sklonila čez rob vzvišenega prostora in jih pomolila bratoma. Mirno sta vzela vsak svojo škatljo. ki mu je bila najbližja; tisto, ki jo je držala v levici, jc clobil Godvin, ono v desnici pa VVulf. Nato je zopet odprla oči, mirno obstala in opazovala. »Sestrična,« reče Godvin, »predno pretrgam to vrvico, ki nam razodene osodo, vedi dobro, da te niti najmanj ne delamo krive, naj se zgodi karkoli hoče. Bog je, ki deluje po tebi, in ti si prav lahko nedolžna nad smrtjo enega izmed naju kakor glede naklepa, ki sva ga obdolžena.« Nato je začel razvozljavati svilnato vrvico, ki je bila ovita okoli škallje. Ker jc VVulf vedel, da bo stvar s tem razrešena, jc počakal; oziral pa sc je okrog po sobi in si mislil, da nikdar več ne vidi bolj čudnega prizora. Vse oči bo bile obrnjene na Skalijo v Godvino-vih rokah; celo Saladin je strmci vanjo, kakor da bi bila njegova lastna osoda v njej. Samo stari svečenik je upiral svoj pogled na Rozamutido: vsa no ozirajo pri ureditvi, ki mora priti koncem vojske. Samo na podlagi takih načel je mogoče zagotoviti trajni mir in napredek.« Balkanska vojska je dvignila cel problem bližnjega iztoka in vprašanja, ki so cele rodove dolgo mučila evropske državnike, zahtevajo zdaj definitivno in koneč-no rešitev. Med temi vprašanji je najkoč-ljivejše ono, ki se nanaša na razmerje med Avstrijo in Srbijo. Dvakrat tekom poslednjih petero let je ta mala dežela povzročila Avstriji ncpreračunljive izgube in neprili-ke in bistveno je zagotoviti, da se taka akcija nikoli več ne ponovi. Avstrija je nameravala to doseči s tem, da pride do spo-razumljenja s Srbijo in Avstrija je potrpežljivo prenašala mnoge provokacije in veliko materielno škodo v nadi, da ji bo mogoče ustanoviti njene bodoče odnošaje s Srbijo na trajni in prijateljski podlagi. Končno mi je povedal, da je bilo v Avstriji vse zadovoljno s tem, da se »konferenca poslanikov vrši v Londonu«. Dobro poznamo nepristransko sodbo in duh poštenega presojanja (fair play), ki prevladuje glede lega vprašanja na Angleškem, Angleško občinstvo naj bo zagotovljeno, da bo Avstrija i nadalje neumorno delovala v interesu miru. Maja poročila i Balkana. Bulgarska vlada je, kakor se jc včeraj iz Sofije poročalo, do včeraj zvečer ob 7. čakala, ali Turčija še v zadnjem hipu Odrin odstopi ali ne. Odgovor pa ni prišel. Glede očitkov, češ, da je Bulgarija prenaglila, piše vladni »Mir«, da ta očitanja, niso upravičena. Pogajanja, ki so tako počasi napredovala, so povzročila v Bulgariji veliko nezadovoljstvo. Bulgari so med tem, ko so se o miru pogajali, za vojne priprave več izdali, kakor so za vojsko samo. Nikakor ne gre, da bi sedanji položaj večno trajal. Pomisliti se mora, da miajo radi trdovratnosti Turčije Bulgari nad pol milijona vojakov pod orožjem. Bulgarija, ki je mirovala dva meseca, ker so to velesile želele, ne more vedno čakati, zlasti ne zato, ker je Turčija odklonila skupno noto velesil. Neizogibno je zato, da se vojska nadaljuje. Sedanji položaj za pogajanja ni ugoden. Turkom ne preostane drugega, kakor da še danes (to je 3. t. m.) sprejmejo neizpremenjeno noto velesil, če pa tega ne store, se danes zvečer vojska nadaljuje. Potem pa ne bo šlo več za odrinski vilajet, marveč se bo govorilo le še o Carigradu in o Dardanelah. Kar se tiče Odrina, je Bulgarija izjavila, da dovoli imenovati kalifovega zastopnika. Imenovali bodo m.uftija, ki bo skrbel in ščitil mohamedanska svetišča v Odrinu in tudi pazil, da mošej ne izpremenijo v cerkve. Dunajski krogi sodijo, da bodo Bulgari po končanem drugem poglavju sedanje vojske zahtevali, cla bodi meja ob reki Ergene, nadalje, naj plača Turčija vojno odškodnino, velesile pa naj zmagoviti bulgarski armadi dovolijo da maršira v Carigrad. Rusija pohodu v Carigrad baje ne bo nasprotovala, ker ji je zagotovljeno, da bi Bulgari Carigrad čez dva ali tri dni zopet zapustili. Kakor francoski listi trde, bi Rusija posredovala le v slučaju, ako bi proti vsakemu pričakovanju turška armada nameravala vdreti na bulgarsko ozemlje. Iz Pelerburga poroča »Frankfurter Zeitung«, cla pritiska Rusija na Francijo in Anglijo, naj bi vojna brodovja velesil demonstrirala pred Cari- lepota ji je izginila z obraza in celo odprte ustnice so bile blede kot vosek. Samo Masuda je stala pokonci in nepremično kakor da bi gledala kako igro; on pa je opazil, da so celo njena rudeča lica prebledevala in da jc pritiskala pod haljo roko na srce. >.Dovolj truda za življenje človeka v deželi, kjer je življenje tako poceni!« vzklikne VVulf, misleč glasno. Vsi navzoči so se zdrznili pri zvoku njegovega glasu, kakor da bi bilo iznenada zagr-melo na jasnem poletnem nebu. On pa so jc nasmejal, pretrgal vrvico svoje škallje, zlomil pečat, in iztresel vsebino po tleh. In glej, tam na tleli pred njim so se lesketali zeleni in beli smaragdi in diamanti čarobne Ilasanovc zvezde! Ko je Masuda to videla, se ji je barva zopet vrnila na bleda lica. Tudi Rozamunda je videla dogodek; a narava je bila premočna za njo, kajti z bridkim krikom se ji je izvila resnica iz prsi: »Nc VVulf! Ne VVulf!« jc zaječalu in se nezavestna zgrudila Mosudi v naročje. »Sedaj veš, gospod,« je rekel stari svečenik hehctaje, »koga izmed njiju gospica ljubi. Ker je ženska, kot po navadi ni clobro izbralo, kajti oni drugi ie lepJega duha.v. gradom, trozveza pa to demonstracijo prejkoslej odklanja. »Agenzia Štefani« poroča, da so v Draču dne 2. t. m. vkrcali 1300 srbskih vojakov, ki so z orožjem in z živežem dobro preskrbljeni. Sodijo, da se srbski vojaki odpeljejo v Leš, odtam pa mar-širajo pred Skader, ki ga skupni s črnogorsko armado napadejo. Glede na bulgarsko - rumunski spor se poroča: Kakor trdi neko londonsko poročilo, zahteva Rumunija od Bulgarije sledeče: Bulgarija se odpove vsem pravicam v Dobrudži. Kucovla-hom, ki stanujejo v osvojenih ozemljih, se zajamčijn vse narodne in cerkvene pravice. Eksarhat potrdi ustanovitev kucovlaške škofije, in dopusti, da se smejo kucovlaške šole v Bulgariji podpirati. Vse utrdbe Silistrije se podere-jo, vzhodno od Silistrije se pa uredi meja tako, da se rumunska meja ob Črnem morju pomakne za dve angleški milji naprej, tako da Rumunija lahko ustanovi vojn-* pristanišče ob črnem morju. Dosedanja rumunsko - bulgarska pogajanja so ostala brezuspešna. Tako Rumuni kakor Bulgari pa streme za tem, da se sporna vprašanja mirno rešijo. Včerajšnja seja, poslanikov v Londonu je trajala komaj pol ure. Baje niso nekateri poslaniki dobili od svojih vlad odgovora na svoja brzojavna vprašanja od sobote. Skupnega koraka velesil v Sofiji vsekakor ni bil?. Takega koraka sploh ni konferenca na svetovala svojim vladam. Nekatere vlade, a ne vse, so posamič posredovale v Sofiji. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Češki Nemci proti malemu finančnemu načrtu. — Poljaki in Rusini, — Aktivitetni razredi. — »Austro-Amerikana« in Kanada. — Novi kartel avstrijskih tkalnic. — Naša vojna mornarica. — Reka škofija. Nemško - nacionalna korespondenca piše, da se Nemci zavzemajo za to, da se reši le oni del malega finančnega načrta, ki meri na to, da se državnemu uradništvu plače izboljšajo, da naj se pa odgodi vprašanje o nakazatvi gotovih vsot novih davkov deželam. Nemci bi tako radi na Čehe pritisnili, da bi radi slabih finančnih razmer češke deželne uprave rajši z njimi se spravili. — Ukrajinsko strankarsko glasilo »Lilo« objavlja izjavo nekega rusinskega voditelja, po kateri se radi sedanje rusin-ske obstrukcije ne. sme pričakovati, da se mali finančni načrt reši pred 10. t. m. Poljski listi poročajo, da zahtevata poljska ljudska stranka in demokratična stranka hitro rešitev vprašanja volilne preosnove gališkega deželnega zbora. Vlada tudi dela na to, da se pospeši preosnova gališkega deželnega volilnega reda. — C. kr. statistična centralna komisija izdeluje zdaj predloge, na podlagi katerih se razširi zadnji odlok olade glede uvrstitve mest v višje plačilne razrede državnih uradnikov, Po naročilu vlade je statistična osrednja komisija v več slučajih izvedla nove poizvedbe, ki so zdaj zaključene in se bodo stavili tozadevni predlogi. Več mest, ki so jih pri zadnji uvrstitvi prezrli, uvrste v višji aktivitetni razred. Vlada v kratkem izda tozadeven predlog. — Ravnateljstvo Au-stro-Amerikane objavlja, da odplove že 15. marca njen parnik »Argentina« prvič v Kanado in sicer v Portland, dne 12. aprila odplove parnik »Alice« v Quebec. — Za kartel tkalnic jc pridobljenih že 200 tvrdk torej dve tretjini prizadetih tvrdk. Ko se kartel izvede, se podraži tudi obleka. — Uprava naše vojne mornarice je v Hamburgu naročila plavajočo dvigalnico, ki dvigne 40.000 ton; v Kijelu je pa naro- »Da, sedaj vem,« je rekel Saladin, »in veseli me, da vem, kajti stvar ml je povzročala velike preglavice.« VVulf je za trenotek prebledel, ko pa je slišal resnico, je zarudel od veselja; razumel jc konec vseh njunih dvomov. »Ta zvezda po pravici liosi ime »Sreča«,« je rekel, ko se je sklonil, jo pobral in jo pripel na plašč nad srcem. Nato pa se je obrnil k bratu, ki je ves bled molče stal poleg njega, in rekel; »Odpusti mi Godvin, pa taka je sreča v ljubezni in vojski. Ne zavidaj mi je, kajti ko umrjem, bo ta sreča — in vse, kar jc ž njo — tvoja.« Tak je bil konec, tega čudnega prizora. XXX Dan se je nagibal proti večeru in Godvin je stal precl Saladinom v njegovi zasebni sobi. ">Kaj iščeš tulcaj?« je rekel sultan resno. »Majhno milost,« odgovori Godvin. Moj brat je obsojen, da umre. Prosim, tla bi jaz umrl mesto njega.« »Zakaj, gospod Godvin?« y]z dveh vzrokov, gospod. Kakor si danes doznal, je zagonetka rešena. VVuli je tisti, ki pa ljubi uo^tca Rozn- čila pet podmorskih čolnov, — Iz Rima se zasebno poroča, da je Vatikan dovolil, da se v Reki škofija ustanovi, IZPOPOLNITEV NAŠE ARMADE. »Militarisehe Korrespondenz« poroča, da nameravajo vse poljske artilerijske polke, ki štejejo zdaj po štiri baterije, pomnožiti še s peto, pozneje pa Še s šesto baterijo. Avstrijska deželna bramba, ki obsega zdaj 8 poljskih havbičnih divizij, se za zdaj pri vsaki diviziji ustanovi ena baterija, ki se sčasoma razširijo v samostojne domobranske artiljerijske polke. Sedanja obstoječa honvedska artiljerijska polka dobita peto baterijo. Pripravljajo vse, da se osnuje še drugi železničarski polk, ki bo najbrže v Budimpešti nastanjen. Ustanoviti nameravajo dva nova pionirska bataljona. V kratkem sc izvedejo tudi delavski oddelki in sicer bo štel delavski oddelek pri vsakem pešpolku 3 podčastnike in 30 vojakov, pri lovskih bataljonih bo pa de-lovski oddelek obsegal enega ^odčast. nika in 10 vojakov. SOCIALNI DEMOKRAT PREDSEDNIK FINSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Finski deželni zbor jc izvolil z 80 glasovi za predsednika socialnega demokrata Tokoija; prejšnji predsednik Svihustna je dobil 63 glasov, ZBLIŽANJE ANGLIJE IN NEMČIJE. Daily News« piše: Več kakor sadovi dobrohotnega pacifizma pomenja sporazumljenjc med Nemčijo in Anglijo, ki pomenja tudi za bodočnost velike stvari. Tudi drugi angleški listi naglašajo, da so se razmere med Nemčijo in Anglijo zelo izboljšale. Dnevne novice. -f- Naši liberalni »Jugoslovani«. Nek politični naivnež se zadnji čas v ^Slovenskem Narodu« močno poteguje za to, da bi se obnovili »ideali velikega Slrossmaycrja': in bi stopili vsi Slovenci in Hrvatje v eno ko'o ali pa vsaj vsi, čeprav v dveh strankah, težili za -kulturno povzdigo Jugoslo-vanstva«. To vse z ozirom na »veliki zgodovinski trenutek«. Mi se sicer nismo nikoli niti en hip udajali misli, da bi bilo z našimi naprednjaki« mogoče skupno za »kulturno povzdigo Jugoslovanstva« de* lati. Kljub temu smo se baš z ozirom na »veliki zgodovinski trenutek« ogibali vsake malenkostne polemike z liberalci. »Narod« pa nadaljuje v teh časih celo z navadnim prostaštvom, o čemer priča n. pr, tudi včeraj objavljena notica: »Čuki pojdejo v Rim. Lelos bodo v Rimu slavnostno obhajali 1600letnico, kar je cesar Konstantin »z vso silo zatiranemu in v katakombe skritemu krščanstvu dal pravico javnosti in popolno svobodo.« Razume se pač, da bodo priredili naši klerikalci posebno romanje v Rim in so dolični odbor že ustanovili. To pot žele peljati posebno moške v Rim in sicer v prvi vrsti Čuke, ki imajo upanje, da jih bo papež posebej spre'el. No, sveti oče — to bo gledal, če bo videl Čuke!« Od ljudi, ki zagrešujejo take »kulturne« dokumente, ni pričakovati »kulturne povzdige celokupnega jugoslovanstva«, najmanj še v zmislu »velikega Strossma. yerja«. Slovenski liberalec zna le zabav-Ijati. To so kvečjem jugoslovanski — cvičkarji. -j- Nezaupnica. Glasilo liberalnih učiteljev naznanja s posebnim ponosom, da je liberalna večina ljubljanskega starejšin-stva izvolila za namestnika profesorju Reisnerju v deželnem šolskem svetu — munda in zbok tega bi bil zločin, da bi njega usmrtili. Nadalje sem jaz tisti in ne on, ki ga je evnuh slišal pogajati se 7. Abdulahom v šotoru — prisegam ti. Radi tega naj tvoje maščevanje zadene mene, njemu pa daj, tla služi svoji osodi.« Sultan si jc gladil nekaj časa brado, nato pa jc odgovoril: »V tem slučaju je čas kratek, gospod Godvin. Od koga bi se rad poslovil? Praviš, da bi rad govoril z mojo nečakinjo Rozamundo, neli? Ne, prin-cezinje ne boš videl in je tudi ne moreš, ker leži v svojem šotoru v nezavesti. Ali bi rad poslednjikrat videl svojega brata?« »Ne, gospod, kajti tako bi izvedel resnico in--.« »Bi zavrnil žrtev, gospod Godvin, ki mu bo nemara komaj po volji.« »Rad bi se poslovil od Masude, nje, ki je hišina od princezinjo.« »To se nc more zgoditi; vedi namreč, da ne. zaupam tej Masudi in menim, da je bila ona duša vašega naklepa. Odpustil sem jo od princezinjo in iz tabora, ki ga zapusti — če ga že ni — z nekimi Arabci, ki so njenega rodu. Da bi ne imela zaslug, ki si jih je pridobila v deželi morivcev in kasneje, bi jo kaznoval s smrtjo.« iDalie/l učitelja Gangla, ter poživlja, naj vsi učitelji, ki še niso v »Slomškovi zvezi, pošiljajo »svoje želje in pritožbe naravnost tovarišu Ganglu«. Saperlot! Zdaj pa le na noge! G. Gangl bo vse dosegel, kar si bodo želeli njegovi oboževatelji, ter vse prevrgel, kar bodo zahtevali zastopniki S. L. S. Kaj si ti ljudje vsega ne domišljujejo! Toda to še ni vse! Da dajejo prof. Reisnerju tako nezaupnico, tega bi pa ne bili pričakovali niti mi. Pišejo namreč: »Kedar bodo na dnevnem redu važnejša ljudskošolska vprašanja in imenovanja, bo zahajal k sejam tov. E. Gangl.« Profesor Reisner! Ali ste čuli? Tako v kot potisniti človeka, je Ea vendar malo bridko. Poleg tega si pa očejo prisvajati pravice, ki jih zakon niti ne dovoljuje. § 40. zakona o nadzorstvu ddto. 23. oktobra 1912 veli, da mora namestnik rednega člana nadomeščati, ako je ta zadržan... Kar tako pa ta dva možakarja ne bosta barantala, kdaj bo kdo šel k seji c. kr. deželnega šolskega sveta. Sicer pa .... .! Le pohlevni bodimo! Za stavkajoče v Vevčah so nam poslali: N. N. daroval 2 K, dr. Al. Nastran, misijonar, nabral 12 K 80 vin., osobje Vzajemne zavarovalnice darovalo 50 K, N. N. nabrala v tobačni tovarni 6 K, Prometna zveza darovala 5 K, v kuhinji« v Starem Vodmatu nabrano 6 K, neimenovan tu 3 K, Franja Vidmar 1 K, Tomo Kajdiž, kanonik, 10 K, gospa Janežič, Studenec, 2 K, na godovanju Blaža nabral g. Janežič, strojnik v blaznici, v gostilni pri J. Dimniku v Dev. mar. v Polju 8 K, Fran Tršar, Vrhnika, 3 K, Mar. družba v Št. Rupertu 3 K, Franc Šmid, župan v Selcih, 20 K, delavstvo v Goričah in Medvodah zbralo 46 K, M. Š. Solčava, 10 K, J. Novak, župnik, Po-vir, 10 K, J. Abram, Hudajužna, 5 K, zbirka iz Št. Jošta po g. J. Nagode 2 K. — Iskrena hvala! Stavka se nadaljuje! Pomagajmo vsi svojim bratom, da vztrajajo v boju za pravice na domači zemlji. Darovi naj se blagohotno pošiljajo na naslov: L. Tomažič, Katoliška tiskarna, Ljubljana. -j- Važna deželna komisija v Vevčah, Jutri na pepelnično sredo popoldne ob treh se vrši v Vevčah važna komisija deželnega odbora kranjskega. Naloga te komisije bo, dognati, koliko je vodstvo vevške tovarne brez dovoljenja deželnega odbora porabljalo javni cestni svet in pa deželno imovino na Studencu. Komisija utegne imeti za posledico, da bo vsled odredbe deželnega odbora onemogočen za tovarno promet po novozgrajeni industrijski železnici, pa tudi električen obrat utegne biti popolnoma ustavljen. -f- Izdali so se. Nek monsignor Boc-glin je zadnjič na Dunaju — baje pred »elegantno« publiko — predaval v dvorani »Gevverbevereina« o »Veri in balkanski vojski« in pomiloval Turke, katere so balkanski kristjani, ki so po mnenju tega monsignora seveda slabši od Turkov, baje neusmiljeno klali — najmanj 200.000 so jih uničili! Nato je monsignor dejal tudi tole: »Fanatična Srbija hoče skleniti konkordat 7. Rimom, da osigura svojo bodočnost, da pritegne Jugoslovane k sebi. To je največja nevarnost!« Monsignor je s tem odkril, zakaj so Nemci konkordatu Srbije z Vatikanom tako nasprotni.Oni se ne boje toliko tega, da bi Srbija s tem avstrijske Jugoslovane politično k sebi pritegnila, ker dobro vedo, da so Hrvati in Slovenci najlo-jalnejši narod v Avstriji, temveč se boje boljših kulturnih odnošajev med Jugoslovani, ki bi omogočili predvsem sodelovanje vseh avstrijskih Jugoslovanov v Avstriij sami, kar bi seveda nc koristilo nemško-mažarskim računom. To je za tc gospode »največja nevarnost«, gospod monsignor! -(- Enaka pravica. »Grazer Tagblatt« od dne 29. januarja prinaša v rubriki »Iz sodne dvorane« naslednji članek: »Opomin, da se naj podpira samo nemško obrt, ni smatrati za bojkot.« Briix, 27. jan. Pred tukajšnjim senatom sc je vršila dne 18. t. m. razprava o ugovoru, ki ga je vložilo uredništvo »Briixer Zeitung« proti določilu okrožnega sodišča v Briixu, z dne 31. m. m., s katerim je bila številka 151. lista >Podoba mesta« se »odlikuje ; po tem, da je ljudska šola postavljena tik tovarne za lep, prav v bližini pokopališča sv. Križa pa jc projektiran sanatorij, ki bi na tem mestu bil posebna reklama za do-tičnega zdravnika. Krasen jc načrt sedaj še neznanega češkega inženirja • Slovanska Ljubljana« z značilnimi novimi trgi in z novo župno cerkvijo na sredi prostranega trga, katerega na eni strani meji čestito magistratno poslopje za oni del mesta. Ceste objemajo drevoredi in nasadi. Četrti ju peti načrt »Progresus« odkrivata nam lepo vrtno mesto z mnogimi malimi stanovanji. Iz Celja sta došla dva načrta: »Zukunfts-bild«, ki se bo boril za prvenstvo. V tem načrtu je posebno lep pogled s centralnega kolodvora na obširni park, iz katerega sc razvija potem vse polno malih parkov, iz teh se pa razvijajo ob hišah in vilah drevoredi proti sv. Križu. Drugi, slabejši celjski načrt ima naslov: -Zdravo bivanje.; Načrt Suum cuique da res vsakemu svoje, celo krematorij ima začrtan in druge take stavbe. V tem načrtu jc pesebno značilen velik park z vilami ob straneh. Načrta L. S, 130« in Sava imata dolge, ravne, dolgočasne ulice. Načrt iz Naucna v Nemčiji Nadinženir Haydc« sc odlikuje po lepem, dolgem, senčnatem drevoredu do novega pokopališča, pred katerim imajo skoro vsi načrti v sedanji Hribarjevi Sahari« zamišljen park. Drevored v tem načrtu je začrtan po sredi novega mesta. Načrt »Preteklost-, Sedanjost , Prihod-njest« ima novo župno cerkev prav dolgočasno zamišljeno v ravni črti od pokopališke cerkve, pri Stožicah pa ima prostor za deželne razstave, za zabavišča z fino in ljudsko restavracijo, za športni klub, za tc-kališče, pri pokopališču krematorij, v spodnjem delu mesta v bližini kolodvora pa »mrtvaško vežo (Leichcnhalle) sredi razkošnega parka. Kakor rečeno, so skoro vsi načrti odlikujejo po tem, da so opustili ravne, linearne dolgočasne ulice. Vsi načtii projektirajo \ctjc proslorc za jav- ne stvabe, šole, spomenike itd. V komisiji se je povdarjalo, da se mora posebno ozirati na načrte, ki varujejo pogled na kamniške planine in na Grad. Načrti se razstavijo za člane komisije v »Mestnem domu«, pred odločitvijo naj bi pa ta razstava bila dostopna tudi občinstvu. Imena projektantov, ki so svoje načrte opremili z »motti«, se bodo izvedela šele po odločitvi. To so veliki načrti za bodočnost Ljubljane. Iskreno želimo, naj bi se ob tem delu delalo stvarno brez drugih ozirov. Nove Ljubljane na ljubljanskem polju mi skoro gotovo v celoti nc bomo gledali, imejmo pa vsaj zavest, da bodo potomci o ljudeh, ki so razsojali o načrtih nove Ljubljane, sodili drugače, kot pa sodijo o onih, ki so po potresu odločali o usodi stare Ljubljane. lj Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri ob po! 8. uri zvečer skupno vajo. lj Umrli so v Ljubljani. Leon Bro-zovič, krojačev sin, 10 mesecev, r-. Amalija Koller, zasebnica, 82 let. —< Alojzija Šegatin, čevljarjeva hči, 8 mesecev. — Marija. Kink, hči čevljarskega pomočnika, 3 leta. - Viktor Milavec, sin izdelovatelja orgelj iu posestnika, 5 mesecev. — Marija Z vab, dekla, 38 let. — Uršula Franz, vdova sprevodnika južne železnice, 65 let. — Marija Aman, žena gostilničarja. 11 let. — Anton Rejc, bivši delavec, 72 let. — Jernej Hafner, sin usnjarskega pomočnika, 17 mesecev. - Ivan Traven, vpokojeni dacnr, SO let. Kazimir Kralj, sin posestnika, i leta. Ij Od ogljika omamljene so dane3 zjutraj dobili v lastnem stanovanju na Dunajski cesti štev. 19 Antonijo Saje-tovo, Marijo in Ireno Tavčarjevo in Rožo Mačkovo. Bile so vse v posteljah in bi bile neizogibno vse za vedno zaspale, ako bi jih ne bili še pravočasno rešili. Prvi je dospel na lice mesta gospod dr. Rus, nato pa obveščeni policijski zdravnik gospod d)'. Illner, ki sta odredila, da so omamijenke prenesli na zrak in jih spravili k sebi. Posebno človekoljubno se je izkazala gospa Jakopičeva. Vse štiri so, ko so jih prenesli na zrak, neznosno bruhale. Omamile so sc bile od ogljika, ki je prišel od preveč zakurjene peči in je le. malo manjkalo, da niso vso štiri postale njegova žrtev. lj Iz krogov prijatoljev ribiškega športa se nam piše: Čudom sem se čudil, ko sem bral v sobotnem Vašem cenjenem listu vest, da je magistratni gremij dal ribolov v Tivolskem parku v najem g. Hojnicu za dobo desetih let; proti letni najemnini 30 K. Nič bi ne imel proti temu, če bi so ribolov razpisal tc oddal na dražbi. V tem slučaju so je lo storilo takorekoč pod roko. Z ozirom na slabo mestno gospodarstvo pozivljemo magistrat, da ribolov razpiše. Mi mu garantiramo veliko večjo vsoto, kakor .jo bo g. Ilejnic. dajal. Sicer je pa stvar visokega deželnega odbora, da ozirom na slabo mestno gospodarstvo naroči magistratu, da mora vse oddaje razpisovati, lj Ruski kružok. Dne 6. t. ni. ob S. uri zvečer v društveni sobi v »Mestnem Domu« občni zbor »Ruskega kružka« Ij Nesreča na Ljubljanici. Včcra j popoldne je pripeljal čoln alpinskt družbe po Ljubljanici veliko množino pilotov. Ker so zatvornioe popolnoma odprte, je zaneslo najbrže neveščega vcslarja v Gruberjev prekop. Mož videč, da je vse izgubljeno, jc v sredi struge skočil v vodo ter se srečno rešil. Čoln je pa s stranjo zadel ob kozo mostu, se kake pol minute upiral valovom, pa resk, in voda ga jo prelomila na dvoje. Otroci so imeli svojo zabavo, ko je voda nesla množino pilotov naprej. lj Ravnatelj ne,iuškega gledališča g, Karel Richter so je odpovedal nadalj-nemu vodstvu nemških gledališč v Ljubljani in Celovcu. V Ljubljani jo bil štiri leta. Mesto ravnatelja, v tukajš. njem nemškem gledališču je razpisano do 15. februarja. lj Iz gledališke pisarne. Danes, na pustni torek, ob po! 6. uri zvečer mclcdi-jozna, razposajeno - vesela opereta Or-pheus v podzemlju«. V sredo ob pol 8. uri zvečer kronska predstava >Charleyeva teta«; v četrtek za par »Orpheus v podzemlju . lj Dotična dama, katera je pustila v soboto, dne 1. februarja zavitek siru v konfekcijski trgovini A. Lukič Pred škofijo šl. 19, naj so zglasi ponj. Ij Riž v ajdovi moki. Pred kratkim je bilo več mokarjev pri sodišču občutno kaznovanih ,ker so prodajali /, rižem mešano ajdovo moko za čisto ajdovo moko. Trgovci sc opozarjajo, da smejo siccr ri-ževo-ajdovo moko prodajati, toda le, čc jo kot tako in tako označeno prodajajo. K a z n j i v o pa je prodajati lo zmes za čisto ajdovo moko in brez označbe, da je z rižem mešana ajdova moka. Občinslvo se tudi opozarja na prodajo teli dveh vrst moke. Z rižem meša/ia ajdova maka n i zdravju škodljiva, oač pa mani vredna kot čista ajdova. Zato je tudi ceneja. Mlinarji in mokarji jo mešajo zato, ker je riž cenejši kot ajda in zato, ker se baje mešana bolje drži, — Preizkušnja vajencev. Črevljarska zadruga naznanja, da se vrši ta mesec preizkušnja vajencev in naj se priglase vajenci do 16. t. m. pri zadružnem načelniku g. Fr. Kukmanu, Gajeva ulica št. 2. lj Tujski promei v Ljubljani. Meseca januarja je prišlo v Ljubljano 4975 tujcev, 299 več nego v istem mesecu lani in 641 manj kakor meseca decembra. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1351, »Slon« 1078, »Lloyd« 316, - Cesar avstrijski« 223, »Ilirija« 168, »Malič« 148, ' Južni kolodvor« 145, » trukelj«« 112, »Tratnik« 76 in vo stalih gostilnah in prenočiščih 1358 tujcev, lj Izgubila ali okradena je bila včeraj popoldne na Dolenjskem kolodvoru Frančiška Kožar iz Čušperka. Pogrešila je namreč, ko je hotela kupiti vozni listek, denarnico, v kateri jc imela 6 bankovcev po 20 K in zlat prsta z rdečim in belim ka-menom. lj Pametne odredbe. Danes je g. župan dr. Tavčar izdal na magistratu odredbo, da bodo vsi magistratni višji uradniki v uradnih urah v svojih pisarnah vedno in točno občinstvu na razpolago. Znano •-»čakanje« na magistratu je od danes naprej odpravljeno. Tudi je g. župan strogo zapovedal, naj ga magistratni svetniki ne nadlegujejo v urah, v katerih je davkoplačevalcem na razpolago. Poleg tega je g. župan gg. v stavbinskem uradu prepovedal vsa privatna dela. Kdor bi opazil, da na magistratu teh odredb kdo ne upošteva, naj se obrne na g. župana s pismeno ali ustno pritožbo. lj Mestno uradništvo in urainištvo »Mestne hranilnice« je poslalo gosp. nad-svetniku Višnikarju zahvalo za temeljito študiranjc službene pragmatike. lj Za stavkujoče v Vevčah sc je gosp. Etbin Kristan namenil darovati 10 K, če se do jutri ne premisli. lj Kdor želi izvedeti, kako se najhitreje pomaga obrtnikom, naj se obrne na gosp. Frana Breskvarja, knjigoveškega mojstra, blagajnika obrtniške bolniške blagajne in naprednjaka v Ljubljani. lj Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta se namerava preosnovati v podporno društvo za liberalne žurnaliste. »Dan« pa menda v kratkem izpremene v »Dav« (»Včeraj«), lj Krematorij jc dovoljen »Učiteljski Tiskarni«. Telefonska in brzojavna poročila. VOJSKA. Sofia, 4. februarja. Car Ferdinand je danes popolnoma zdrav odpotoval na bojišče. Belgrad, 4. februarja. Zadnjih 24 ur se prevaža veliko čet infanterie, konjenice in topništva na bolgarsko bojišče. Čete se odpošiljajo tudi v Črnogoro, da se padec Skadra pospeši. Carigrad, 4. februarja. Ministrstvo je izdalo na prebivalstvo oklic, naj ostane mirno, ako bo culo grmenje topov, ker gre samo za vojaško vajo. Prebivalstvo pa dobro ve, da se je vojska zopet začela. Carigrad, 4. februarja. Danes se zbero poslaniki šestih velesil, da se o položaju posvetujejo. Zjutiaj je vezir dolgo konfe-riral z nemškim, avstrijskim in ruskim poslanikom. Belgrad, 4. februarja. Srbska vojna uprava je sklenila, da razun 50.000 mož, ki stoje v Traciji, pošlje Bulgarom pred Odrinom na pomoč še nadaljnjih 60.000 mož. Solun, 4. februarja. Zagotavlja se, da odidejo na bojišče v Tracijo tudi grške čete. Rim, 4. februarja. V nekem poročilu iz Odrina je rečeno: Pred Odrin dohajajo k bulgarski armadi dan na dan deklice 15 do 18 let s svojimi materami iz Bulgarije obiskat očete in brate in pomagajo vojakom pri postavljanju topov. Stari Bulgari, ki so se udeležili vojske leta 1877, hodijo pozdravljat svoje sinove in odhajajoč kličejo: »Naprej! Spodite nevernike v Azijo, prišel bo dan, ko se bo osvobodil sveti grob Izveličarja!« Iz Odrina ne more niti miš uiti. Turški vojaki slejkoprej dezertirajo. Pripovedujejo, da se v mestu nahaja mnogo nemških častnikov in tudi turški prestolonaslednik. Odrinu manjka kruha, oglja in lesa. Le pašem se dobro godi. XXX STRAH ZA CARIGRAD. Rim, 4. februarja. »Giornale d'Italia« poroča iz Carigrada, da so ondotni krogi prepričani, da so Bulgari dobili od velesil dovoljenje marširati v Carigrad, ako se jim to posreči. Zato se turško vrhovno poveljstvo trudi koncentrirati vse moči okoli Gallipolija. Turško časopisje skuša prebivalstvo navdušiti za obstoj Turčije. GRE SE ZA BITI ALI NE BITI. Pariz, 4, februarja. Tukajšnji politični krogi pravijo, da lli avojnUi fi tem, 4« Po- stopa balkanska zveza sporazumno z Rusijo. Francija se je do zadnjega momenta trudila, da reši mir in je francoski poslanik v Sofiji včeraj vprašal bulgarsko vlado, je li pripravljena priznati v Odrinu »na-hiba«, to je sultanovega namestnika z vsemi pravicami verske suverenitete glede muslimanov, ako Porta prepusti vprašanje pripadnosti Odrina popolnoma odločitvi velikih sil. Nadaljnja pogajanja o tej točki pa so postala spričo začetka sovražnosti iluzorična. Ni namreč izključeno, da utegnejo vojni dogodki vse preobrniti. Dve svetli točki sta zbližanje, ki se je te dni izvršilo med Londonom in Berolinom in lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa ruskemu caru. Ker je Nemčija z Rusijo od Potsdama sem v zelo prijaznih odnošajih, pomenjajo ta znamenja, da se bodo vse velesile sporazumele, da tudi po drugem poglavju balkanske vojske nastopijo kolikor mogoče solidarno v interesu svetovnega miru. Turčija pa je na tem, da popolnoma propade. OBUPEN POLOŽAJ TURŠKE ARMADE. Pariz, 4. februarja. »Matin« poroča iz Carigrada, da se kljub vladnim dementi-jem med armado pri Čataldži ponavljajo krvavi spopadi. Opozicionalni častniki so sporočili carigrajski vladi, da novega ge-neralissima ne priznajo. Čerkeska konjenica je napadla in uničila en oddelek IV. ar-madnega zbora, kateremu je poveljeval nek mladoturški častnik. Ko sta zadnjič Enver in Fethi beg prišla v Čataldžo in hotela govoriti, so se častniki medseboj spoprijeli in jih je bilo več ubitih, Enver in Fethi sta se pa morala naglo vrniti. Vlada je storila vse priprave, ako bi morala iz Carigrada. CARIGRAD INTERNACIONALEN? Rim, 4. februarja. General Šerif paša je izjavil: Banda mladoturških banditov je povzročila, da gre za naš obstoj. Ako Bulgari prikorakajo v Carigrad, se bo mesto internacionaliziralo. TURČIJA JE OSAMLJENA. Pariz, 4, februarja. Rešid paša, šef turške mirovne delegacije v Londonu, je izjavil »Matinu«; »Cel čas pogajanj nam ni Evropa dala niti enega znamenja simpatije, ne ene prijazne besede,« X X X DR. DANEV O VOJSKI. Dunaj, 4. februarja. Dr. Danev je glede nadaljevanja vojske nasproti dopisniku »N. Fr, Presse« v Parizu izjavil sledeče: »Mi smo gotovi, da se vojska, ki se zopet začne, ne bo razširila in ne bodo nastale komplikacije, nevarne za evropski mir. Zdaj pričakujemo izida vojske. Ako Turčija takoj in brez restrikcije spre,me naše pogoje, bomo mir sklenili, če ne, bomo šli do konca in naše zahteve tako v teritorialnem kakor v finančnem oziru zvišali. Vztrajali bomo med drugim slej ko prej na pristanišču ob Marmarskem morju, Vojna odškodnina se mora zvišati. Bulgarija tudi noče več nobenega premirja, ampak se mora vojska končati z definitiv-nim sklepom miru.« Glede pogajanj z Rumunijo je Danev dejal, da Bulgarija Silistrije ne odstopi, nima pa nič proti temu, če Rumunija Man-galijo izpremeni v vojno pristanišče, kar bo mogoče, ako ji Bulgarija odstopi nekaj •obrežja ob Črnem morju. Bulgarija tudi privoli v to, da Rumunija imenuje v Makedoniji vlaškega škofa in podpira ondot-ne šole. Sicer pa Bulgarija teži za tem, da vse balkanske države tako med seboj zveže, da se tudi Rumunija ne bo mogla odtegniti nujnosti stopiti v balkansko zvezo. KONFERENCA POSLANIKOV. London, 4. februarja. Poslaniki velesil se zbero na prihodnjo sejo šele v četrtek, ako bi se medtem kaj posebnega ne zgodilo. TURŠKI LONDONSKI DELEGATI SESTAVILI NOTO. London, 4. februarja. Turški mirovni delegati so objavili noto, v kateri pravijo, da so zavezniki mirovna pogajanja prekinili, ne da bi upoštevali velikanske žrtve, ki jo je Turčija storila s tem, da je odstopila vso zapadno Turčijo. Nato so velevlasti same vso zadevo vzele v roke, a zavezniki so premirje odpovedali, predno so velevlasti storile svoje sklepe. Zavezniki so začeli vojsko pod lepo glasečo se pretvezo, da hočejo osvoboditi svoje krščanske brate, zdaj pa zahtevajo turško ozemlje in drugo prestolico Turčije. Turški delegati izražajo končno svoje zadoščenje na tem, da je angleška javnost začela uvidevati nepravično stališče balkanskih zaveznikov. SOLUNSKO IN JANINSKO VPRA-SANJE. Dunaj, 4. februarja. Danes je sprejel minister grof Berchtold v avdienci grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ki danes zvečer odpotuje v Atene. Baje jc Venizelos razložil grofu Berchtoldu vzroke, zakaj mora Grčija vztrajati na Solunu to Janini- ALBANSKA ZAROTA PROTI SRBOM. Rim, 4. februarja. Iz Drača se poroča da so albanski mohamedanci in kristjani ustanovili ligo, ki ima nalogo, prepoditi vse Srbe iz Albanije. Med srbskimi posadkami in pristaši albanske lige je prišlo že ponovno do spopadov. Liga se je na dosedaj še popolnoma neznan način izvrstno oskrbela z denarjem, orožjem, municijo in živežem. DVA GRŠKA POLKA V BOJU. Rim, 4. februarja. Grški kapitan ladje »Derna« pripoveduje, da je osmi grški peš-polk v bitki pri Janini zavzel neko pozicijo ravno v trenotku, ko je izvršil napad z druge strani tudi deveti grški pešpolk. Ker se polka nista spoznala, sta se pričela obstreljevati z vso silo in si prizadjala precejšnje izgube. X X X AVSTRIJSKO-SRBSKO RAZMERJE IZBOLJŠANO. Belgrad, 4. februarja. Tukašnji diplomatični krogi zatrjujejo, da je napetost med Avstrijo in Srbijo zelo ponehala. Avstrij-sko-ogrski poslanik Ugron je baje izjavil, da je mirna rešitev vseh spornih vprašanj zagotovljena. Zaradi delimitacije Albanije je konflikt skoro izključen. Ker pa se vojska s Turčijo zopet začenja in ker je tudi vedenje Rumunije precej vznemirljivo, je srbska javnost nervozna. LASTNOROČNO CESARJEVO PISMO. Dunaj, 4. februarja. V tukajšnjih političnih krogih se pripoveduje, da je cesar iz lastne iniciative sklenil poslati ruskemu caru lastnoročno pismo, ne da bi se posvetoval z drugimiv plivnimi faktorji, ki so bili vsled notice v »Fremdenblattu« presenečeni in niso tako niti imeli časa, da to preprečijo, če bi bili tudi hoteli. ANGLEŠKO - NEMŠKO PRIJATELJSTVO. London, 4. februarja. »Times«, »Daily News« in »Daily Telegraph« soglasno po-vdarjajo, da sta se zadnji čas londonski in berolinski kabinet zelo zbližala in vidijo tudi v lastnoročnem pismu cesarja Franca Jožefa na ruskega cara jako ugodno znamenje složnosti velesil. SESTANEK MED ANGLEŠKIM KRALJEM IN RUSKIM ČAROM? Kodanj, 4. februarja. Tu se govori, da se poleti tu sestaneta ruski car in angleški kralj. XXX ZADNJE URE KARDINALA DR. NAGLA. Dunaj, 4. februarja. O zadnjih urah rajnega kardinala dr. Nagla se poroča: Včeraj opoldne se je pri bolniku pojavila velika slabost. Okoli 1. ure popoldne je kardinal svojega ceremoniarja dr. Wag-nerja prosil, naj mu zopet podeli Sveto Popotnico, Kardinal jo je sprejel z ginljivo pobožnostjo. Slabost ga je precej minula in je navzoče tolažil, naj ne jočejo. Nato je prosil svojo staro mater, naj ga blagoslovi. Starka je to storila, on pa jo je zahvalil in vsem dejal, kako dobro mater je imel in kako Boga do zadnjega trenutka hvali, da mu je dal tako mater. Vsi navzoči so jokali. kardinal pa jih je le poživljal, naj bodo pogumni ter jih zagotovil, kako je vse cenil in ljubil. Nato so ostali pri bolniku, kateremu se je stanje nekoliko izboljšalo, samo še sestra Barbara in njegov tajnik. Po noči se je stanje zelo poslabšalo in ob tri četrt na 1, uro je hišni zdravnik konstatiral smrt. Pomožni škof dr. Piluger je opravil takoj »De profundis«, sestre pa, ki so rajniku stregle, so rajniku poleg svetega razpela in rožnega venca potisnile v sklenjeni roki tudi svež cvet od krasne rože, ki jo je par dni preje nadvojvodinja Marija Terezija sama bolniku prinesla. Cesarja so še po noči o smrti kardinala obvestili. Pogreb se bo vršil najbrž v petek popoldne. Žalost nad smrtjo dr. Nagla je v vseh krogih brez razlike narodnega in političnega mišljenja globoka, ker je rajnik bil izredno plemenitega značaja in tudi v svojem sedanjem visokem položaju tako ljubeznjiv, da ni nobeden zastonj potrkal na njegova vrata in je ostal do konca vsem enako prijazen. Bil je tudi vzor pravičnosti. Imenujejo se že kandidati za nasledstvo, med drugimi tudi brnski nadškof grof dr. H u y n, toda to so vse le kombinacije. Dr. Nagla nadomestiti bo, kakor se v vseh merodajnih krogih povdarja, jako težko. XXX VPRAŠANJE REŠKE ŠKOFIJE. Budimpešta, 4. februarja. V informiranih krogih se trdi, da je vest o odcep-ljenju Reke od senjske škofije prenagljena in sedaj baje še ni aktualna. CESARJEV TELESNI ZDRAVNIK OBOLEL. Dunaj, 4. februarja. Cesarjev telesni zdravnik dr, KerzI se je moral danes v nekem tukajšnjem sanatoriju podvreči operaciji vsled gnojnega vnetja srednjega ušesa. Spričo visoke starosti pacienta se ran-ra njegovo stanje matrati za resnp. VOJAŠKO IMENOVANJE V RUŠIJI. Peterburg, 4. februarja. Poveljnik III. zbora generaladjutant Rennenltampl je imenovan za poveljnika vojaškega okrožja v V i 1 n i. NA MAŠKERADI UMRL. Brescia, 4. februarja. Tu je na plesu mask umrl general Coligni. POLITIČNE METODE V MEKSIKI. Meksiko, 4. februarja. Rebeli so vče> raj zvečer napadli nek osebni vlak, 12 vojakov, ki je vlak spremljalo, ubili, potnike oropali, nekaj moških ustrelili, žene pa odvedli. ŠTRAJK V NAPOLJU. Napolj, 4. februarja Tukajšnje delavstvo je stopilo v štrajk, da protestira proti odredbi, da se tudi predmestja pritegnejo k užitninskemu davku. Zdravniški vesinik. Vnetje slepiča (apendicita). Napisal primarij dr. Fr. Derganc. Kljub javnim predavanjem in poljudnim člankom v časopisih vlada še vedno velika brezbrižnost in nevednost o nevarnem vnetju slepiča, katero zahteva celo med inteligentnimi krogi nepotrebnih žrtev. Samo ta malomarnost je kriva, da moram skoro vsak mesec operirati po par zamujenih slučajev vnetega slepiča. In vendar ni bolezni, katero tako lahko spozna zdravnik in bolnik. Spoznanje (dijagnoza) vnetja slepiča (apendicite) se opira na štiri točne, zanesljive znake: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu desnega trebuha med popkom in kolkom; 2. n e-n a d n a vročina (Fieber); 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, da sc čuti trebuh trcl kakor deska. To čctvorico znakov naj si vsakdo v korist zdravja neizbrisno obdrži v spominu! Navadno pa že zadoščata dva znaka za dijagnozo. Ako začuti človek kar na lepem, sredi najboljšega zdravja, sredi mirne noči nenadoma, kakor bi trenil, kakor bi treščilo iz jasnega neba, v spodnjem delu desnega trebuha bolečino in ako pokaže hitro pod pazduho položeni toplomer nad 37'5 0 C, je sigurno in dokazano, cla je nastopilo novarno in aktualno vnetje slepiča. Posebej povdarjam in obračam pozornost na način nastopa bolečine in vročine. Bolečina in vročina nastopita hipoma tam, kjer ju bolnik pred eno uro niti slutil ni. Ako pravi bolnik, da čuti že par dni, že par tednov kakor neko napetost ali bolečino v spodnjem delu desnega trebuha, to ne pomeni akutnega smrtnonevarnega vnetja, kvečemu kronično vnetje, katero pa ne zahteva takojšnje operacije. Bolnik z akutnim vnetjem vedno natančno pove uro in čas, kdaj je začutil v trebuhu bolečino in reče: danes ponoči ob tej in tej uri, davi po zajutrku ali dve uri po večerji me je začelo boleti. Če postane bolniku kmalu po nenadni bolečini in vročini še slabo, se mu začne vzdigovati ali če celo bljuje, če bolečina čim dalje bolj narašča, da se spodnji del desnega trebuha na najmanjši pritisk napne trdo kakor deska, so to samo resni opomini, da mora slediti spoznanju bolezni nemudoma odločno dejanje — v obliki operacije. Slepič je 5 do 15 cm dolgo, tenkos glisti podobno črevcscc, priraščeno na spodnji konec debelega, slepega črevesa, katero leži v desnem spodnjem trebuhu. Govoriti moramo torej pravilno o vnetju slepiča (apendicita), in ne o vnetju slepega črevesa! Vnetje slepiča je močno razširjena bolezen, tako da ima koncem 4. desetletja komaj polovica ljudi normalen slepič, da kažejo v 6. do 7. deccniju tri četrtine do štiri petine vseh ljudi vnetne izpremembe na slepiču. Rečemo torej lahko — kar velja tudi že za tuberkulozo — da jc apendicita tako razširjena in pogostna bolezen, da skoro vsak človek enkrat zboli zanjo in sicer večinoma brez vsake nevarne posledice. Ako je bolnik srečno prestal prvi napad vnetja, s tem ni postal varen proti drugemu obolenju; narobe, pre-stano vnetje disponira k nevarnemu obnovljenju bolezni in statistika uči, recidivira, apendicita v 30 do 65 odstotkih, da je prvi napad najnevarnejši in da mu podleže 10 2 odstotkov vseh bolnikov, največ v 1. in 6. deceniju. Napredku moderne kirurgije se je posrečilo v zadjnih letih znižati prvotno število smrtnosti od 10 2 odstotka na 2 odstotka, nekaterim kirurgom celu na 0 %. Vnetje slepiča je vedno bakterijah no, nastane vedno vsled bakterij in sicer vsled bakterij najrazličnejših vrst, tako da apendicitg. ni specifična in- rclsrii^ itfLonss urihA Primorske vesii. p Protest proti volitvam v trgovsko-obrtno zbornico v Gorici. Ker se protestni •hod v nedeljo pri »Zlatem jelenij« radi različnih okoliščin ni mogel vršiti, sc vrši shod nepreklicno prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne, najbrže v prostorih »Trg. doma«. p Goljulije puljske kamore pred sodiščem. V nadaljnem zaslišanju je priznal obtoženec Privileggio, da je Jucha pozval, naj poneveri nakaznico za 800 kron. Prizna tudi, da si je prilastil nakaznico za 616 kron. Plen je delil z Galantejem in s Quarantottom. Zelo jc obtežil soobtožen-ce Fillinicha, Horraka in Galanteja. Na vprašanje državnega pravdnika pripoznata Privileggio in Galante, da se je kljub neredu in dasi ni bilo nobenega nadzorstva, nahajal v računskem oddelku en pošten, dasi reven uradnik Costessich. Noben uradnik se ni upal Costessicha nagovarjati na kako nepoštenost. Nato so zasli-šavali obtoženca Franca Bigatto, ki izpove, da ni kriv in le prizna, da je enkrat napravil v registru izpremembo zato, da zakrije, ker Privileggio ni vplačal 200-kronski obrok na predujem svojega očeta. Z Galantejem, ki je Bigattu očital soudeležbo pri poneverjenjih, se Bigatto živahno prereka. Razpravo so nato na sredo, dne 5. t. m. odgodili. p Z revolverjem se je obstreHl v Gorici 20 letni Ivan S e m o 1 i č , ko se je igral. Leva roka je težko ranjena. Nahaja se v bolnišnici usmiljenih bratov. p Bolniške strežnice, ki bolnikom laa-iejo. Nad vse ljubeznjive strežnice ima mestna občina tržaška. Te dni je dal ravnatelj 40 strežnic pred odhodom iz zavoda preiskati in našel pri njih 18 ukradenih stvari, ki so jih bolnikom ukradle. Šest jih je odpustil, 12 pa kaznoval . p Umrl je v Gorici 79 letni Salvator Gvozdenovič. p Poročil se je v Trstu g. Just Sosič z gdčno Karlo Čebronovo. Merske novice. š Neprevidnost s cigareto zopet povzročila smrt. Predvčerajšnjim je prišel v Gradcu delavec Karol Painsi vinjen domov. Vlegel se je v posteljo ter kadil v postelji cigareto. S prižgano cigareto v ustih je zaspal. Cigareta je padla na posteljo in vnela odeje. Kmalu je bila postelja v plamenu, pa tudi ostala oprava. Ko je prišla rešilna družba, je bil Painsi že mrtev. Iz slovanskega svela. Zveza slovanskih akademij. Dogovori za osnutje zveze slovanskih akademij so radi vojnih dogodkov na Balkanu in splošne napetosti, ki je vsled tega nastala, nekoliko zastali. Vendar je pa za sedaj zagotovljeno skupno delo vseh slovanskih akademij, izvzemši krakovsko. V bodočo zvezo bodo pristopile: Ruska akademija znanosti v Peterburgu (zgodovinski in slovanski oddelek), Jugoslovanska akademija v Zagrebu, kraljeva srbska akademija v Beogradu, Bolgarska akademija v Sofiji in Češka akademija v Pragi (III. literarno-modroslovni oddelek). Izpopolnitev srbskih generalštabnih zemljevidov. Po ukazu ministrstva se srbski generalštabni zemljevidi popravijo in izpopolnijo v toliko, da se narišejo vse poti, ki jih navaja novi zakon o javnih potih. Poštna služba v novobazarskem sand- žaku. Za upravitelja poštnega in brzojavnega urada v Sjenici je na zahtevo srbskega vrhovnega vojnega poveljstva imenovan belgrajski poštar Miloš Dj. Matic. Za prosveto v novoosbojenih srbskih krajih. Srbsko prosvetno ministrstvo je načelniku prosvetnega oddelka g. Mirku Popoviču in referentu cerkvenega oddelka g. dr. Milanu Pečancu poverilo nalogo, da osebno proučita prosvetne in verske razmere in potrebe v novoosvobojenih krajih. Njuno poročilo bo služilo vladi kot prva direktiva za prosvetno in versko politiko v teh krajih. Na njuni poti po novih krajih ju bodo spremljali dosedanji tamošnji prosvetni pionirji. Odlikovani poljski učenjak. Petrograd-ska akademija znanosti in umetnosti je podelila poljskemu učenjaku Jožefu Lukas-zewiczu Ahmatovo nagrado za njegovo v treh zvezkih izšlo delo: »Žycie nieorga-niezne ziemi«. Zanimivo je, da je to delo poljski učenjak spisal v ječi. Leta 1887. je bil Lukaszewicz obsojen na smrt, ker jc bil član »Narodne Woli«, a pomiloščen ter je bila smrtna obsodba izpremenjena v 18 letno težko ječo. In v ječi je napisal učeni mož delo, katero je zdaj petrograd-ska akademija odlikovala. Francoski aviatlk v srbski vojni službi. Slavni francoski aviatik Z. Vedrin, vitez častne legije, je te dni prispel v Belgrad in se brezplačno stavil na razpolago srbskemu vojnem poveljstvu. Vedrin jc star 30 let. Novi slovaški časnik. V Ružom-teriM h izliaieti časnik ^Tov6 Čas>«. List bo izhajal dvakrat na mesec. Urednika sta mu Andrej Dev w" i in dr. Lovro Šrobar. Novi časnik bo delal na to, da bi bil Slovak človek in Slovak, da bi bili edini, da bi imeli svoje versko prepričanje v čislih in ljubili svojo rodno grudo. Moralo ceni nad vse in se bo boril proti dvema krutima sovražnikoma slovaškega naroda, namreč proti alkoholu in tuberkulozi. Razne slvari. Tekma za prvenstvo v paroplovbi med Nemci in Angleži dovaja do čim-dalje večjih dimenzij. 23. maja 1. 1. šele je bil spuščen v morje takrat še največji parnik Hamburg-Amerika Line z imenom »Imperator«. Med tem pa je že začela graditi angleška družba »Cu-nard« po vzorcu v paroplovbi do sedaj morda najuspešnejših sesterskih ladij »Mauretanija« in »Lusitanija« v ladjedelnici John Brown and Co., CIyde-bank, svojo največjo ladjo »Aquitanio«, ki bo spuščena v morje koncem aprila t. 1., popolnoma dodelana pa bo spomladi prihodnjega leta. Dočim sc vzdržujejo podatki o končnih dimenzijah te nove ladje še kot tajni, je gotovo, da bo največja ladja, ki bo plula pod angleško zastavo, a tudi ne dolgo časa, ker je začela graditi družba White Star še večji parobrocl v ladjedelnici v Bel-fastu z imenom »Britannic«, najbrže z namenom, da ž njim popravi madež, ki je ostal tej družbi vsled pogube »Tita-nnica«. Da izrabljajo seveda vse nove zgradbe teh morskih velikanov skušnje iz nesreče prejšnjih je naravno. Zatrjuje se, da bo imela n. pr. »Aquitania« dovolj rešilnih čolnov za vse osobje in potnike na ladji. Kako ogromni posamezni kosi pridejo pri zgradbi tako velikih ladij v poštev sledi že iz tega, da znaša skupna teža okvirja in opor za ladjin nos 130 ton, od katere odpade na en sam kos vlit iz jekla 50 ton. Avstrijska princezinja žena primorskega častnika. Ko so se delale priprave za poroko princezinje EleonOre, hčerke nadvojvode Karola Štefana, z mornariškim častnikom pl. Ivlossom, je princezinja naroČila, da se poišče zanjo stanovanje v vojni luki Pulju. Nekdo na dvoru je nato pripomnil, da ne verjame, da bi mogla najti v Pulju primerno stanovanje. Princezinja ga začudeno pogleda in pravi: »Zakaj ne? Saj bom vendar čisto priprosta častni-kova soproga.« Mladi par se sedaj nahaja na Brionskih otokih. V hotelu »Neptun« stanujeta čisto priprosto; najeti imata samo dve sobi. Na izpre-hod gre princezinja v popolnoma pri-prosti obleki, z majhnim priprostim klobukom. Samo k obedu pride princezinja v fini, dragoceni obleki. Njen soprog tudi ni nikak salonski junak; eleganten je sicer, a skromen v obleki in nastopu. Njegov pogled izraža globoko čustvo, resnost in globokomiselnost. Drugače je pa popoln »revež«, kajti razven svoje častniške plače, nima ničesar. Mladi par živi sam zase, ne da bi se ravno ogibal ljudi; na izlete se vozita z drugimi izletniki z navadnim par-nikom in tudi obedujeta v veliki dvorani z drugimi hotelskimi gosti. O mladem paru se pripoveduje na Brionih ta-le anekdota: Nekega dne sta prišla na pošto po svoja pisma; medtem ko princezinja pregleduje korespondenco njen mož kupuje znamke. Pri tem mu pa pade 2vinarski novec v neko špranjo in poštni uradnik ga ne more takoj ven dobiti. Tu vpraša princezinja: »Ali greva?« »Samo še hip, prosim,« odgovori soprog. Princezinja stopi bliže in mož ji pravi: »Dvavinarski novec mi je padel v špranjo.« »Prav imaš, le vzemi ga s sabo, treba štediti!« Smeje sta počakala, da je uradnik izkopal in izročil novec ter roka v roki vesela odšla s pošte. Vsa okolica je polna simpatij nasproti mlademu paru. Stavka mornariških častnikov. Iz Marseillesa se poroča: Častniki parni-ka »Canada«, ki jc imel v New York odplrfti, so ladjo zapustili. Zahtevajo, da naj se izdela poslovnik za častnike. Velika kovinarska stavka v Fitts-burgu. V Pittsburgu v Ameriki se pripravlja splošna stavka kovinarjev. Če stavka izbruhne, bo stavkalo 40 tisoč delavcev. Bombni napad v New Torku. V New Yorku je našel v veži trgovec s smodkami Bernardo Herredo zavoj, katerega je izročil svoji ženi. Ko ga je hotela žena odpreti, je pa nastala eksplozija. Herredova je ubita, njen mož in neka Fughmann, ki je pri Herredovih stanovala, sta pa ranjena. Napad je veljal Fughmannovi, ker se ni hotela pridružiti stavki svojih tovarišic sodelavk v neki tvornici oblek. Podgane In miši proti suiraget-kam. »Lokalanzeiger« poroča iz New Yorka: V \Vashinglonu nameravajo sufragetke sklicati velik shod za žensko volilno pravico. Dijaki, ki se za žensko volilno pravico ne ogrevajo, so skle- nili, da nabavijo več tisoč miši in podgan, ki jih nameravajo oh shodu med zborovalke izpustiti. Velika železniška nesreča. Na pruski progi Osvviecim — Mysloviec je dne 2. t. m. zavozil pruski osebni vlak v pruski tovorni vlak. Stroj in en osob-ni voz sta skočila iz tira. Več voz je poškodovanih, 13 oseb je lahko, tri so pa •nevarno ranjene. Ponesrečeni parnik Gddolln družbe lingar.) Groata. Parnik Goclolo je, kakor sc iz Zadra poroča, v gosti megli zavozil v skalo pri San Nikolo di Morter. Ladja jc pod morsko gladino poškodovana, a sodijo, da se ne bo potopila. Potnike jc prepeljal parnik »Villa« na kopno. Strašna nesreča v kinogledališču. V New Yorku jc nastal v nekem kinematografu požar. Nastala jc panika. 12 ljudi je bilo pohojenih, dve ženski sta smrtnonevarno ranjeni. Požar so kmalu pogasili. Tvornica zletela v zrak. Iz Curiha se poroča, da je v Leebachu pri Curihu zletela neka tvornica v zrak. Ravnatelj \Volf je bil ubit. Parobrodne družbe med seboj. Iz Ant-werpna v Belgiji se poroča: Delegatje različnih parobrodnih družb se nikakor niso mogli zediniti glede prevoznih cen na prekoatlantskih parnikih. Ko je pa Cana-dian Pacific Companija naznanila, da bo uvedla nov potni in tovorni promet med Trstom in Canado, so se delegatje razšli. Med raznimi parobrodnimi družbami bo sedaj nastal boj, kar bo za posledico, da se cene nekaterih parobrodnih kart znižajo, V varstvo ptic. V mehikanskem zalivu, nasproti obali Louisiane, leži otok Marsh Island, na katerem gnezdi jo ali vsaj počivajo ogromne jate ptic selivk. Zlasti priljubljeno prezimovali šče je bil ta otok dolgo let divjim racam in gosem. To so izvohali agenti kupčevalcev s ptičjim perjem ter po bili na milijone ptic. Da se napravi ko nec temu uničevalnemu lovu na ptice, je ameriška milijonarka Russel Sag, ki sploh veliko deluje za varstvo ptic, kupila cel otok za 700.000 I\ in ga izroči) a v državno varstvo Louissiani; na otoku so nastavljeni državni čuvaji, ki skrbno pazijo, da nihče nc vznemirja ptičic. Ista dobrotnica je v splošne do brodelne svrhe darovala doslej že nad 110 mil. mark. : Naročite Jisvepu".: (T Koliko otrok je prisiljenih piti ribje olje; gotovo je, da jim žele starši stem le dobro, pa otroci jim bodo hvaležni, ako bodo smeli namesto ribjega olja jemati Scottovo emulzijo. V tem preparatu sc okus in duh po ribjem olju popolnoma zgubi, malim pa ugaja ta smetani podobna zmes tako zelo, da začno veselo vzklikati in z nogami cepetati, ko ugledajo steklenico. Uspeh Scottove emulzije je - kakor uči izkušnja — tako presenetljiv, da slabotni otroci svoje sovrstnike telesno in dušno pre-kose. Toda vedno samo pristna Scottova emulzija, nikdar ponaredba. Ccr.,1 originalni steklenici jc : K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje nO vinarjev v znamkah na i-COTT & BO\Vi\E, O. m. b. H., Dunai VII. in se sklicuje na ta časopis, dostavi sc mu ena pošiljatev poiom lekarne za 5 poskusnjo. se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Pojasnila se dobijo v upravi lista pod štev. 379. Zahvala. V dnevih nase neizmerne bolesti in tuge, ko nam je bila tako nenadoma ugrabljena naša predobra, nepozabna, nenadomestna soproga, o-ziroma mamica, gospa prejeli smo od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se tem potom vsem, ki so nam stali v najtežjih urah našega življenja ob strani, vsem darovalcem krasnih vencev in onim, ki so predrago rajnico spremili k večnemu počitku. 37;i V Ljubljani, dne 4. febr. 1913. Žalujoča rodbina KuSarievo. "t Društvo tiskarjev na Kranjskem javlja žalostno vest. da je njegov član, gospod Filip Kranj c dne 1. februarja t. 1. v Feld-hofu pri Gradcu preminul. Pokopan je bil 3. februarja. Ljubljana, 4. februarja 1013. Tužnirn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jo naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči in sestra, gospa Marija Aman«Travner gostilničarka včeraj ob 7. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v starosti 41 let, pre-videna s tolažili sv. vere mirno in vdano preminula. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v sredo dne 5. svečana ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi rajnici blag .spomin! Ljubljana, dne 4. februarja l'J13. Žalujoči ostali. Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem 006-2 m, sred. tlak 736-0 mm Stanje Čas opa- 1 baroni zovanja ' metra "^J ^ V nun Temperatura pf) Celiiju Vetrovi >"ebo _ : = Ž S E i « > ^ > 3 0. zveč. 742 g 1-3 sr. szah. jasno 0-0 I 7. zjutr. j 2. pop. 744-8 745-0 - 1-2 7-6 sl.jjvzh. si. vzh. del. obl. » Srednja včerajšnja teifcp. 2'4°, norm. — 1-4°. Naravna najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Spreten organist, pe- vovodja in cerkvenik Zeli sredi aprila 1.1. službo premenlti. Gre tudi na Koroško ali Štajersko. Naslov pove uprava lista pod št. 376. (Znamka za odgovor!) 376 samca, sprejme dr. Josip Furlan odvetnik, Ljubljana. 361 vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika so sprejme takoj ali z marcem na. hrvaški meji v trgovino z mešanim blagom. Ponudbo s prepisi spričeval pod šifro! »Izurjen 500« poštno ležeče glavna pošta v Ljubljani. 377 3 Soroda se radi bolehnosti z vso zalogo, vsem pohištvom in zemljiščem za 20.400 K. Polovico kupne cene ie izplačati takoj, ostalo po uo-govoru.Hiša, v kateri sc nahaja gostilna in trgovina, je bila zidana pred štirimi leti; stoji na lepem kraju, deset minut od kolodvora. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod št. 375. 375 »Slovensko Straža". Prvi dvekronski novec darovala: Julijana Obrovnik, Zreče pri Konjicah, 2 K. — M. Škofič, kaplan v Zre-čah pri Konjicah, 2 K. Slomškov dar po 20 K: 140.) 141.) 142.) 143.; 144.) Neimenovan v Ljubljani 100 K. 145. Evg. Legat, katehet v Ljubljani, mesto venca na grob pokojnega župnika Andreja Petek, 20 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Po Mihaelu Jobec, Mestinje, nabrano pri licitaciji nekega predmeta ob pri'iki poroke Alojzija Straus z Lenči-kc. Jobec v Mestinjah, 3 K 17 vin. — Jo-\ g. Josipu Šimenc, kaplanu, 16 K 20 vin. — 236.) Mohorjani v Budanjah po župnijskem uradu 10 K. — 237. Mohorjani v Kranju, po podružnici v Kranju, 9 K. 238. oMhorjani v Se-miče, 5 K. še mnogo župnij letos nI poslalo. Na] bi število slovenskih župnij sklad Mohorjanov vsako leto bol] množilo! Gospodarstvo. Ljubljanski semenj za kože in kožuho- vino se je vršil v skladiščnih prostorih tvrdke »Balkan«, Dunajska cesta štev. 33 dne 26. in 27. t. m., ki je bil vsled izvan-rednega mnogobrojnega poseta kupcev iz različnih krajev in mest, tako med drugim tudi iz Lipskega, Monakovega, Budimpešte, Dunaja itd. prav živahen, tako, da se je vse na trg prinešeno blago po izredno ugodnih cenah prodalo. — Po pri-ma blagu se je ob obeh tržnih dneh mnogo povpraševalo in isto tudi prav dobro plačevalo ter je bilo posebno prvega tržnega dne kupcev več kot dovolj. Na trgu so bile sledeče kože prodane: 200 domadov govejih suhih po 3 K 20 vin. do 3 K 40 vin, za kg; 300 komadov govejih osolenih po 1 K 22 vin. do 1 K 50 vin. za kg; 100 komadov telečjih suhih po 4 K do 5 K za kg; 100 komadov telečjih osolenih po 1 K 50 vin. d