Poštnina plačana v gotovini — tifrO XX V Ljubljani, v petek 17. junija 1012 Štev 13? C<»na i Din msm IJFVFT^BI MrsAj, VJF flf......Vr mS M m J ^JlL^^^tes S^^&^SS Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ittiS.lP^^s: K|er vzhaja solnce Medtem, ko evropski državniki Evropo pomirjajo oziroma skušajo pomiriti na neštetih konferencah, pa Japonci nemoteni »pomirjujejo« Mandžurijo. Sicer je ta dežela od nekdaj klasična dežela roparjev, ki so nedosežni mojstri v tej stroki iu ki ugrabljenega človeka nikoli ne vrnejo za menj ko za par tisoč amerikanskih dolarjev. Sedaj pa so ti elementi udinjani znanemu kitajskemu generalu Ma. ki jih je organiziral v gverilsko vojno proti j Japoncem. V odprli bitki Japonci seveda vstaše po-tolčejo, toda ti se razkrope in zopet zbero ter prizadevajo Japoncem, ki jim v pragozdove, močvare in džunglo ne morejo slediti ter so vsak čas izpostavljeni nenadnim napadom v hrbet, ogromne težave. Naj si kdo predstavi, kaj se pravi zasesti deželo, veliko ko Francija, z redkimi prometnimi zvezami, divjo in mestoma še neodkrito kakor centralna Afrika! Pacifikacija severne Mandžurije bo torej gotovo delo, ki bo Japonce prisililo, da vzdržujejo zasedbeno armado v Mandžuriji najmanj še leto dni, če ne več. Medtem so se diplomatski odnošaji med Japonsko in Rusijo začuda zelo izboljšali. To je pripisati spretni politiki novega šefa japonskega kabineta, bivšega korejskega guvernerja, admirala Saito, ki mu je uspelo, da nekoliko ukroti japonske nacionaliste. To je tem lažje, ker finančna in gospodarska kriza na Japonskem silno narašča iu spričo tega militaristom ni težko dopovedati, da mora država varčevati, namesto da se spušča v kakšne pustolovščine. Admiral Saito se tudi dobro zaveda, da se morejo japonski nameni v Mandžuriji uresničiti ie, če Japonska ostane v dobrih odnošajih z vsemi velesilami. Velik minus za Japonsko je, da na Francoskem ne vlada več Tardieu, ki je japonski militarizem očividno podpiral. Herriot je te dni povabil k sebi tako ruskega kakor japonskega veleposlanika in ju oba nagovarjal, naj svojima vladama svetujeta miren sporazum glede Mandžurije. Ruska vlada, ki itak ne želi vojne, je k temu tem bolj pripravljena, ker se je japonska diplomacija začela v zadnjem času pogajati s Poljsko za slučaj kakšnega konflikta z Rusijo. Ker novemu šefu francoske vlade Herriotu, ki se odkrito trudi za okrepitev svetovnega miru in bi rad spravil pod streho tudi pakt o nenapadanju med Francijo, Rusijo in Poljsko, kaj takega nikakor ne gre v račun, je opomnil Japonsko, naj v tem pogledu ne gre predaleč, ker bi sicer izgubila simpatije Francije, ki slej ko prej smatra Japonsko za svojo prijateljico. Seveda pa je moral Herriot tudi pritisniti na Rusijo, ker se na drugi strani ne sme zameriti Japoncem, ki imajo ogromen vpliv na vzhodu, kjer ima Francija zelo kočljivo točko v svojih indo-kitajskih kolonijah, koder že davno ni vse v redu. Prišlo je že tako daleč, da je te dni v Tokiu zborovala pod predsedsvom princa Kanina, ki je šef japonskega generalnega štaba, ,Liga za zbliža-nje med Japonsko in Rusijo'. Kdo bi si to mislil! Na tem zborovanju je sovjetski poslanik v Tokiu, tovariš Trojanovski, ki je še pred par meseci smatral vojno med obema državama za neizogibno, izjavil, da ima Rusija največji interes na ohranitvi miriu na Daljnem vzhodu in princ Kanin je odgovoril, da se politični cilji Rusije popolnoma skladajo z mirovno politiko japonskega cesarstva. Sam Bog vedi, kaj to pomeni? In kaj pomeni to, da rusko železniško uradništvo počasi zapušča Harbin in odnaša s seboj v Rusijo najboljši železniški material »Chinese Eastern Railwaya? .. .< Poslabšali so se pa zato odnošaji med Japonsko in Anglijo. Razume se, da je spor zaradi denarja, ker idealnih motivov v zunanji politiki ne pozna ne belo ne rumeno pleme. Stvar pa je tale: Carine se v Mandžuriji pobirajo v pristanigču Dajren, ki je sicer pod japonsko upravo, carine pa se vseeno pobirajo od kitajskega generalnega carinskega inšpektorja, kakor to določa pogodba Japonske s Kitajem. Ta pogodba pa se zelo tiče tako Velike Britanije kakor tudi drugih evropskih velesil in Amerike, ker mandžurske carine tvorijo znaten del kitajskih carinskih dohodkov sploh, od katerih ne živi samo vlada v Nankingu, ampak imajo od njih svoj delež tudi velesile, katerim je del teh carin zastavljen za odplačilo ogromnih kitajskih dolgov. Razumljivo pa je, da sedaj mandžurske carine smatra kot sebi pripadajoče tako zvana neodvisna mandžurska vlada v čančunu, ki rabi veliko denarja, če bi Japonska mandžursko vlado (ki Je Itak samo igrača v njenih rokah) tudi formalno priznala, bl se Japonska na ta enostaven način (znebila obveznosti, ki sledijo iz njene pogodbe o mandžurskih carinah s Kitajsko, in carine bi pobiral »mandžurskk generalni inšpektor. Proti tej nameri, ki jo sedaj premišljujejo v Tokiu, pa Poziv v dvanajsti uri Pretresljiv govor MacDonalda v Lausanni Lausanne, 16. junija, ž. Davj ob 10 se je pričela reparacijska konferenca. Prvi seji so prisostvovali delegatje 18 držav, in sicer Nemčije, Avstrije, Britanije, Belgije, Madjarske, Bolgarije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Grčije, Poljske, Portugalske, Romunske in britski dominijoni. Sejo je otvoril predstavnik Švice Motta, ki je želel konferenci uspeh pri svojem delu. Nato je Herriot predlagal za predsednika konference britanskega ministrskega predsednika Macdonalda, predstavnika one države, ki je dala inciativo za sklicanje te konference. Ko je Macdonald zasedel svoje mesto, je takoj naglasil, da so se države sestale v najtežji gospodarski krizi, kakršne svet še ne pomni v mirnem času, rslcd česar so obrnjene v Lausanne oči vsega sveta, kajti od nje pričakujejo, da odstranijo velikansko nezadovoljstvo, ki se vedno stopnjuje. Po podatkih Zveze narodov je trgovina skoraj popolnoma zaspala in bliža se svetovna katastrofa. Ni potrebno poudarjati, kakšni postanejo politični boji, kadar postajajo države vedno bolj siromašne. Dohodki se znižujejo, delo se ustavlja, ker so hoče na ta način preprečiti polom. Vse države so pri- siljene reducirati državne izdatke. Nihče se ni mogel izolirati. Današnjemu nezadovoljstvu je vzrok zapuščina svetovne vojne, zaradi katerega je sklicana ta konferenca. Nato je podal Macdonald poročilo baselskega odbora strokovnjakov decembra lt)31, ki je zahtevalo ureditev celokupnega problema vojnih dolgov ter pozivalo k vztrajnemu delu, da se to vprašanje čim prej reši. To je treba sedaj rešiti in ne sme se pozabiti, da je nepotrpežljivost na svetu zelo velika. Zato je potrebno delati naglo in brez dolgih razprav. Kar se tiče principa za delo konference, ne more nihče oporekati, da se obveze ne morejo enostavno zavreči. Toda potrebno je sporazume regulirati, revidirati one obveze, ki so postale nevzdržne, in zlasti to okoliščino je treba upoštevati. Konferenca je predvidela tudi razširitev dela, ker Evropa sama ne more urediti teh težkih vprašanj. Zato pozdravljajo obljubo Združenih držaT, da bodo sodelovale z nami, ko se konča sedanja faza naših razgovorov, in da se priključijo k nom, da določimo tako politiko, ki bo rešila civilizacijo in prinesla blagostanje vsem državam. V Ženevi se dela na tem, da se odstra- nijo nevarna bremena oboroževanja, ki pritiskajo katastrofalno na vse narode. Ni mogoče imeti v Lansanneu popoln uspeh, če ne bo dosežen sporazum tudi t ženevi. Če ho naša glavna skrb na tej konferenci, da prebredemo gospodarske tez-koče, moramo delati tudi nn tem. da zagotovimo dobo političnega miru in v naših pogajanjih se bomo morali baviti z vsemi temi vprašanji. Macdonald poziva konferenco, naj sc no boji svoje lastne slabosti in naj iz vseh njenih razprav pridejo koristni predlogi, ki bodo prinesli pomoč vsemu svetu. Nato je bila javna seja zaključena, popoldne pa se je sestala komisija treh velesil ter Belgije in Portugalske, da se določi dnevni red in delo konferenc. Jutri bo najbrž zopet javna seja. Splošno vlada v političnih krogih prepričanje, da so bodo vsa pogajanja vodita za zaprtimi vrati, vsled česar lo konferenco imenujejo tudi »konferenco velikega molka«. Mislijo, da bo konferenca trajala kakih 14 dni, ker se vsem ministrskim predsednikom, posebno pa še Macdonaldu, Herriotu in von Papenu zelo mudi domov. Drugi dan razprave proli mariborskim častnikom-pučistom Belgrad, 16. junija. 1. Danes se je nadaljevala pred vojaškim sodiščem razprava proti častnikom mariborske garnizije, ki so obtoženi, da so pripravljali socialni prevrat v noči od 16. na 17. aprila. Atanackovič se izgovarja na alkohol in ženshe Nadaljevalo se je zasliševanje Atanackoviča ter nato majorja Djokiča in podporočnika Todoro-viča. Atanackovič je v nadaljevanju svoje izjave ponovno podčrtaval, kako je v Mariboru zašel v velike denarne težkoče radi razvratnega življenja, ko se je spuščal v razne ljubavne avanture. Na ta način je zašel v težke dolgove, ki so ga skoroda spravili v obup. Sodnik je vprašal poročnika Atanackoviča, če so mu biia imena majorja Djokiča in ostalih 11 častnikov znana in če mu je bilo tudi znano, da pripravljajo prevratno organizacijo. Poročnik Atanackovič je na to odgovoril, da je sicer poznal vse te častnike, med njimi tudi majorja Djokiča, toda da ni točno vedel, kakšnemu namenu naj služi upor v noči od 16. na 17. aprila. Mislil je, da se bo izvršil velik napad na kapitalizem, ni mu pa prišlo na misel, da bo ta upor škodoval državnemu obstoju. Sodnik ga je vprašal nadalje, če mu je bilo znano, kateri častniki naj bi prišli one kritične noči v vojašnico. Atanackovič je odgovoril, da ga to ni zanimalo. Vedel je samo to, da bo prišel v vojašnico vodja upornikov poročnik Milojkovič. Iz nadaljnjih izjav poročnika Atanackoviča se vidi, da se hoče braniti pred obtožbami na ta način, da meče vso krivdo na pokojnega poročnika Milojkoviča, svoje lastno sodelovanje pa olajšuje s tem, da se je zakopal v velike dolgove, ki so ga spravili v tako neprijeten položaj, da sploh ni več vedel, kaj dela. Kdo ie bit glavni voditelj? Sodnik se je nadalje interesiral za nekatere podrobnosti o proglasu. V tem proglasu je namreč navedeno, da morajo biti častniki in vojaki pokorni glavnemu voditelju in absolutnemu poveljniku. Kdo je bil ta glavni voditelj? Atanackovič mu odgovarja čisto v skladu s sistemom svoje obrambe: »Do danes tega nisem nobenemu povedal, ker sem dal Milojkoviču častno besedo, da ne bom .tega izda!. Toda danes pred sodnikom slovesno izjavljam, da je ta glavni vodja in absolutni poveljnik bil pokojni poročnik Milojkovič.« Sodnik: »Ali so vam znani častniki, na katere se Je računalo in o katerih se je večkrat izrazil pokojni Milojkovič, da so častniki s praznimi žepi, in če so vam še drugi častniki s praznimi žepi znani.« Atanackovič: »Razen teh častnikov sem poznal še enega, topničarskega podporočnika Mila-donoviča, ki se je ravno tako iz istih razlogov, to je radi pijančevanja in razvratnega življenja sploh nahajal v težkih materijalnih razmerah.« Prisega na revolverje Sodnik se je nato zanimal za prisego na revolverje, kajti prevralniki so se zaprisegli na revolverje. Atanackovič mu je odgovoril, da mu je to sicer znano in da je bil prisoten pri prisegi, ven-je pa vedno mislil, da nima vse to nobenega slabega namena. Citanie raznih protokolov Nato so bili prečitani še nekateri akti kapetana II. razreda Naunioviča, ki je izdal vse predpriprave pučistov. Prečitan je bil ludi protokol o preiskavi v stanovanju poročnika Milojkoviča. Tedaj so našli tudi pisalni stroj, na katerem je poročnik BBMHHHBBBUnnHi je energično vstala Anglija in diplomatični svel je radoveden, kako se bo ta afera poravnala. Največji »špektakel« pa bo zopet jeseni, ko bo izročila Lyttonova komisija Društvu narodov svoje poročilo o Mandžuriji, ki ga sestavljajo go spodje sedaj v Pekingu, kjer uživajo gostoljubnost multimiljarderja Čansuljnna. Japonci se že sedaj ! zaganjajo vanje. Slabo znamenje. Orienlalis. ' Milojkovič pisal svoj proglas. Prečitan je bil tudi protokol preiskave v hotelu »Meran«, ko so prišli vojaški organi ter tam hoteli prijeti poročnika Milojkoviča in Altarerja ter je prvi izvršil samoumor. Nato je bila prečitana tudi še izjava bolnišnice, iz katere je razvidno, da je poročnik Milojkovič prišel v bolnišnico še živ. Zaslišanje majorja Djokiča — Kakšen značaj je imel nameravani puč Nato je prišel pred sodnike major Djokič. Djokič je zavzel v svoji obrambi približno isto taktiko kot njegov predhodnik in zvrača vso krivdo s sebe ter jo meče na pokojnega Milojkoviča. Trdovratno zatrjuje, da ni bil udeležen pri revolucionarni organizaciji, ampak da je imel samo namen, da potem, ko bi bil o zadevi popolnoma informiran, vse javi svojemu polkovnemu poveljniku. — Sodnik, polkovnik Nikolič, je prečital izjave majorja Djokiča pred preiskovalnim sodnikom. Tam je major Djokič izjavil, da je že prej slišal v kavarnah po Mariboru, in sicer od civilnih oseb. da so nekateri častniki razpoloženi proti sedanjemu družabnemu redu in priznava, da mu je že poprej pokojni Milojkovič izdal svoje tozadevno naziranje. Nato opisuje ono usodepolno noč, ko ga je Milojkovič vprašal: »Ali veste, kaj se pripravlja za 1. maj?«. Nakar mu je major Djokič odgovoril: »Ne vem.« Milojkovič mu je nalo natančno razložil vse priprave za puč v mariborski garniziji, 11111 govoril o zvezah med njim, garnizijo v Mariboru, raznimi agenti v inozemstvu in tudi to, da je za majorja Djokiča v slučaju uspelega puča rezervirano mesto šefa mariborske policije. Sodnik prosi Djokiča, da mu odkrito izpove vse, kar mu je znanega, o obstoju le organizacije. Major Djokič nato opisuje dogodke ob priliki, ko so prišli Atanackovič, Milojkovič in nekateri drugi častniki k njemu na dom ter so se med seboj sprli. Iz tega spora med Todorovičem in Milojkovičem se je razvila scena, da je Milojkovič potegnil revolver in zagrozil Todoroviču, da ga bo ustrelil, če črline le eno besedico o nameravanem puču. Sodnik je vprašal majorja Djokiča, če ni smatral za svojo dolžnost, da se natančneje interesira, zakaj naj bi Todorovič ne izdal Milojkoviča in kakšno je bilo ozadje te grožnje. Major Djokič se v svojem odgovoru izvija, da je sicer stavil nekatera vprašanja navzočim častnikom, toda da je moral biti oprezen, ker sicer bi se bil izdal in bi ne mogel izvršiti svoje dolžnosti, da na tajen način pride do vseh podatkov o obstoječi organizaciji, z namenom seveda, da vse to potem izda svojemu polkovnemu poveljniku. Sodnik: »Vi ste bili večkrat s poveljnikom skupaj in nikdar niste smatrali za svojo dolžnost, da ga o tem obvestite., Djokiič: »Hotel sem se najprej pošteno informirati.« Sodnik: »Zakaj ste pa potem odlagali in zakaj sle rolo enkrat trdili v svojem poročilu poveljniku polka, da vam ni ničesar znanega, da bi se v vašem bataljonu pojavili znaki socialno-revolucionarnega mišljenja, dasi ste vedeli za obstoj ilegalne organizacije in bili v njej celo udeleženi ter vedeli za imena ostalih članov?« Djokič se zopel izgovarja z istimi besedami, da je sicer vedel, toda da tli hotel prej izdati, dokler ne bi dobil točnih podatkov o obsegu celotne organizacije. Sodnik: >Ako bi vi, gospod major, bili na svojem mestu, bi se na tej zatožni klopi prn.1 nami nahajal danes šc živ poročnik Milojkovič, poleg nJega bi sedel poročnik Miladinovič, ki je danes v Avstriji, in tukaj bi bili tudi Atanackovič in še drugi. Milojkovič 110 bi izvršil samoumor 1, Miladinovič ne bi sramotno pobegnil in vseh tistih enajst častnikov, ki so radi vaše malomarnosti, oziroma, radi vaše sokrivde vstopili v prevratno organizacijo, bi lahko govorili odkrilo. Vi pa n slo bili na svojem mestu, vi nosite odgovornost za smrt Milojkoviča in za izdajalski bog Milndinoviča ter za protidržavno delovanje, radi katerega so naši častniki danes pred sodiščem.« Djokič: -V organizacijo nisem nikdar vstopi!. Hotel eeni samo zbrati potreben materijal od Milojkoviča in Atanackoviča o tej organizaciji. Vse skupaj pa sem smatral samo za plod njihove bolne fantazije.« Sodnik: »Če ste Iako mislili, zakaj ste potem zbirali podatke o puču?« Djokič na to vprašanje ni dal nobenega odgovora. Sodnik: »Kaj mislite o poročniku Milojkoviču. ki se je usmrtil?« »Patološki tip" Djokič: »Prepričan sem, da je vso to zgodbo o prevratni organizaciji in o nameravanem prevratu povedal Milojkovič samo zato, da bi v mojih očeh izgledal kot nekaka veličina. Zo zdavnaj som vedel, da je Milojkovič navaden hohštapler in patološki lip. Tudi njegov poveljnik bataljona se je napram meni že večkrat izrazil na isti način, češ da mu dela poročnik Milojkovič mnogo več preglavice kot administracija vsega bataljona.« Sodnik: »Kakšno vlogo slo imeli v noči od 16. na 17. aprila?« Djokič: »Igral sem samo vlogo Milojkovičo-vega somišljenika, samo da hi čim več izvlekel iz njega. Zato sem se tudi tako obnašal lislo noči ob priliki znanega incidenta v mojem stanovanju. Prejel sem od Milojkoviča in drugih častnikov vso pozitivne jiodalko o tej organizaciji.« Sodnik: »Gospod major, vi pravilo, da slo hoteli zbrati kolikor mogočo natančne podatke o pre-Vratnikih samih iu organizaciji, da bi potem obvestili polkovnega poveljnika. Ali se vam ni zdelo žo dovolj, da so že zločinske izjave poročnika Milojkoviča dovolj re.siio za takšno prijavo vašemu predpostavljenemu, kajti njegove izjave in proglas so bilo vendar takšne vsebino, da bi morale zadeti v srce vsakega poštenega častnika. Djokič tudi na to vprašanje nima nobenega odgovora. Djohič se noče udati Sodnik je prišel nazaj na poročilo Djokiča svojemu polkovnemu poveljniku, da 11111 ni znano ničesar o socialno-revolucionarnem pokrotu oziroma propagandi v njegovem bataljonu. Djokič (ironično): »Gospod polkovnik, isto trdim tudi še sedaj. Kot poveljnik 1. bataljona sem prišel do prepričanja, da v mojem bataljonu ni niti častnika niti podčastnika in 110 vojaka, ki bi ga lahko imenoval socialnega revolucionarja. Dokaz za to jo dejstvo, da se danes noben mož iz mojega bataljona ne nahaja pred vami.« Sodnik: »Ali sle vi smatrali, da če v vašem bataljonu ni nobenega takega človeka niti takega pokreta in če sto pozitivno vedeli, ila pa obstoji tak pokret v sosednjem bataljonu, da nimate nobeno dolžnosti, da obvestilo o tem polkovnega poveljnika?« Djokič: »To dolžnosti nisem imel, pač pa som smatral za svojo dolžnost, da se najprej o teli govoricah prepričam ter zberem potrebni material, nato pa šole, da zadevo prijavim. Itos je, da se je nahajal Milojkovičev proglas v moji pisalni mizi in da mi je tn letak izročil poročnik Atanackovič, ki pa jo bil iz 3. bataljona in 110 iz mojega Smatral sem za potrebno, da v svojem poročilu poveljniku o lom šo molčim in da najprej zberem potrebne podatke, nakar bi ukrenil potrebne korake in prevzel Iniciativo, .la se izvrši preiskava c Sodnik: .Vi pravite, gospod major, da niste hoteli prijaviti (Kikrota za lo. da bj zbrali dokaze in izvlekli od poročnika Milojkoviča šo več podrobnosti o organizaciji. Zakaj sto pa potem pisali pismo polkovniku Trivuncu, naj se poročnik Milojkovič brzojavno premesli iz Maribora?« Djokič govori tudi o pokretašRes sem to pisal otlionjonm polkovniku, toda njemu nisem hotel o zadevi povedati ničesar iz razloga, ker bi bila v lislem trenutku vsa organizacija odkrita in bi so danes na zatožni klopi nahajali šo drugi častniki in kakih 10 civilistov. Želel pa som. ila so zadeva zakrije, ker sem mislil, da je bolje, čo vsa afera osi a no v manjšem kropu in če se tajno m tre. Sodnik sprašuje nadalje poročnika Djokiča o nekaterih podrobnostih o pismu, katerega jo poslal jiolkovniku Trivuncu. Djokič so jo nadalje moral zagovarjali zaradi, nekaterih njemu neljubih vprašanj, ki 11111 jih jo stavil sodnik, mod njimi tudi, zakaj je dal nekaterim častnikom, mod njimi tudi kapelami Naumoviču, porvoljo. da naj na vsak način molčijo, kar jim je znanega o revolucionarni organizaciji. Djokič navaja isto argumente kakor prej, da je smatral za boljše, če vsa stvar ostanp Stran 2b »SLOVENEC«, dne 17. Junija 1982. Stev. 187. Dve smrtni obsodbi v Rimu Fašisti groze emigrantom s fašističnim obračunom v- ozkem krogu, da se ne kompromitira vojaStvo in država. Duša revolucionarnega krožka je bil Milojkovič Sodnik: -Gospod major, vam je bilo zuano razpoloženje poročnika Milojkoviča in vi ste vedeli, da je bil popoln in prepričan revolucionar. Pred štirimi ali pelimi meseci, še preden se je sploh kaj vedelo o nameravanem prevratu v Mariboru, ste ga že poznali kot takega. Tedaj vam je Milojkovič razlagal svojo teorijo o vzgoji mladine, ki naj bi se vzgajala v smislu kolektivizma. Vi ste poslušali ta njegova razlaganja, ki so bila vsekakor resno mišjjena. Ali ste vi res mislili, da vse 1o, kar vam je govoril poročnik Milojkovič, ni zadostovalo, da ga prijavite svojemu polkov-liemu poveljniku?« Major Djokič se zopet brani kakor prej in priznava, da je vedel za vse počenjanje Milojko-vičevo, toda imel ga je za hohštaplerja, ki se je vsled razuzdanega življenja zakopal v dolgove iu kateremu ni bilo mesta v vojašnici, ampak v kaki bolnišnici za duševne bolezni. Sodnik je nato odslovil majorja Djokiča in pred njega je stopil Todorovič, ki je v daljši izjavi razložil, da je vedel za obstoj organizacije in za nočni incident v stanovanju majorja Djokiča, ko se je prav za prav razvoj organizacije razširil na krog enajstih častnikov. Razprava se bo nadaljevala jutri doi>oldne. Kako pomagati kmetu Častna promocija Fraza. jun. AA. CTK poroča iz Bratislave, -la je bila na bratislavski univerzi svečana promocija g. Pavla l'npovlin, profesorja belgrajske univerze, za častnega doktorja bratislavske univerze. Svečanost promocijo Je opravil profesor dr. Milan ilodja. bivši prosvetni minister. Svečanosti so prisostvovali zastopniki državnih, vojaških in občinskih oblasti, konzularni zbor in mnogo drugih uglednih osebnosti. Rim, 16. junija. Včeraj se je končal pred Tri-bunale speciale pod predsedstvom generala Cri-stinija, ki je bil sodil tudi 4 slovenske žrtve v Trstu, proces proti skupini antifažistov, ki so jih bile fašistične oblasti prijele lani. Cesa je Bovone obdolžen Na čelu antifašistov, ki so slali pred Izrednim sodiščem, je bil Bovone, ki ga obtožnica slika kot bivšega trgovca, kateri da je prišel ob svoje imetje. Odreka mu vse idealne motive in trdi, da se je udinjal italijanskemu emigrantskemu društvu »Con-centrazione antifascista« v Parizu za denar. Za svoje teroristično delovanje v Italiji je baje prejel vsega skupaj 200.000 lir. Oseba, ki iz Pariza vodi antifašistično teroristično akcijo v Italiji, je bivši poslanec Facchinetti; drugi antifašistični leaderji v Parizu so po obtožnici Rosselli, Cianca, Bibbi, Lussu, Montani, Tonelli pa še mnogo drugih. Tudi Nittija skuša obtožnica zaplesti v to zadevo. Bovone, ki je po Italiji vodil s seboj dunajsko operetno igralko Blaho, ki da je za njegovo početje vseskozi vedela, je iz avtomobila in iz aeroplana razširil po vsej Italiji 110 kg protifašističnih letakov in od 29. marca do 1. avgusta 1931 položil vsega skupaj na najrazličnejših krajih, tako v Bologni, Turinu in Genovi, 13 bomb, ki so razen velike materialne škode povzročile smrt karabinjerja Pala in ranile 3 osebe. Nameraval je tudi spraviti bombo na komaj dogotovljeno največjo italijansko trgovsko motorno lad)jo »Rex«, kar pa mu ni uspelo. V Genovi mu je končno 5. septembra lanskega leta eksplodirala v delavnici bomba, radi česar je bil ranjen in potem aretiran, „Za velikega psa ni treba potrdila" Obtožnica trdi, da je Bovone imel nalog, da pazi na šefa italijanske vlade in kontrolira njegova pota in navade ter da ga eventualno spravi s sveta. Bovone je priznal prvo, drugo pa zanikal, Pri Bovoneju je policija zaplenila tudi veliko korespondence, med njimi pismo, ki so ga pisali anti-fašisti iz Pariza in v katerem je rečeno med drugim: »Za velikega psa ni treba nobenega potrdila!« Obtožnica trdi, da je bil dogovor med Bovonejem in pariškim komitejem glede atentata na Mussoli-nija ie sklenjen in da mu je bil za to obljubljen en milijon lir, ako bi se atentat posrečil. Bovone je zahteval za to iz Italije pismenega potrdila, pa je dobil zgoraj navedeni odgovor. Vsaj obtožnica tako sklepa. Obtožnica pa pravi, da je Bovone hotel Dunaf, 16. junija, ž. Kakor izgleda, ima Matu-ška zelo močne živce. Čeprav je hotel včeraj napraviti vtis potrtega človeka, je zelo dobro pie-spal preteklo noč. Če v resnici ni tak slabič, kakor se je hotel predstaviti in kakor ga slikajo opazovalci, potem ni dvoma, da je sijajen igralec. Tre-notno boleha na nevrozi srca in bolezen se vedno bolj razvija. K temu je mnogo pomagalo tudi to, ker so mu prepovedali kajenje, in sicer iz razloga, ker je v celici zažgal kup papirja ter bi kmalu povzročil požar. Državni pravdnik je izjavil časnikarjem, da bo glavna razprava končana skoraj gotovo že jutri, dvomi pa, če bo obsodba izrečena pred soboto. Pri današnji razpravi je rekel Matuška svojemu zagovorniku: »Včeraj sem ljudstvu daroval pol svojega srca, danes jim ga bom dal še drugo polovico.« Na zatožni klopi sedi Matuška danes mnogo bolj nervozen, kakor je bil včeraj. Pred zaslišanjem prič je stavil predsednik Matuški nekoliko vprašanj, na katera obtoženec odgovarja še bolj sarkastično kakor včeraj. Predsednik: »Včeraj ste nam stalno govorili o nekem bitju, ki ga imenujete duh, in rekli ste, da se imenuje najprej Bergmann, nato Mayer in potem Leo. Pozneje so te vaše izjave nekoliko oslabele. Ali tudi še danes zatrjujete, da ste morali vse atentate izvršiti na povelje tega duha?« Matuška skoči s svojega prostora ter stopi tik do ograje pred sodnikom in jokajoč odgovarja: »Seveda ostanem pri tem, kajti tako je tudi bilo. Že 20 let stojim pod vplivom tega bitja, ne vem pa, ali je Bergmann ali Šabanski. Šabanski ie ču-dodelec. Vsaka njegova beseda je bila zame povelje. Vem tudi to, da ni bil Leo, temveč da je bil neki drugI Leo.« w Predsednik: »Torej trdite slej ko prej, da ~>le bili pod vplivom tega bitja.« . .. »Do groba bom to trdil, visoko sodišče.« Predsednik: »Kdaj sle prišli do sklepa, da lo ni nič drugega kakor samo fantazija?« Matuška: »Na policiji! Tam je bilo vse...« Državni tožilec: »Zakaj imate vi tako visoko mnenje o Šabanskem?« Maluška: »Ker se mi je predstavil kol šabanski in poleg njega je bil človek brez las in položili tudi pred Kvirinalom, ki je rezidenca italijanskega kralja, bombe, in da se baje v nekem pismu na to namiguje, češ, dobro bi bilo, če bi »zadel dve muhi z enim udarcem«. Vendar se zdi, da je to le domneva obtožnice, ki jc tudi sicer popolnoma tcndenciozna in političnega značaja. Obtožnica poudarja tudi, da so vsi ti teroristi prišli v Italijo s potvorjenimi potnimi listi. Obsodba Skupaj z Bovonejem in njegovo ljubavnico Blacho so stali pred Tribunalom, obdolženi sodelovanja pri teh terorističnih atentatih še Meloni, Belloni, Delfini, Enza, Sandri, Mazzocchi in Germani. Državni tožitelj je v svojem govoru zelo pod-črtaval dejstvo, da so »teroristi imeli svoje zavetišče v Franciji«, da je antifašistična koncentra- I cija »podpirana s francoskim denarjem« in da ta akcija slremi za tem, da bi z usmrtitvijo Musso-linija bila zadeta Italija kot velesila«. Vse te trditve, zlasti pa ona o podpori, ki jo dobiva »antifašistična koncentracija« od francoske framasone-rije, so gole kombinacije, deloma izsiljene od sodišča od Bovoneja samega. Zaključil je državni tožilec svoj govor z besedami: »Nobenega usmiljenja, bodite strogi, gospodje sodniki, zakaj strogost je znak moči. Kakor se zna fašistična Italija močno boriti, tako se zna tudi močno braniti in kaznovati.« Po govorih oficielnih braniteljev je sodišče izreklo obsodbo, kakor jo je predlagal državni tožilec: Enza, Sandri, Belloni, Delfini, Meloni in Margareta Blecha po 30 let ječe, Germani in Mazzocchi po 10 let ječe, Bovone smrt potom streljanja v hrbet. Bovone je vzel obsodbo na znanje s smehom in veliko hladnokrvnostjo. Smrtna obsodba nad Bovonejem je bila 16. t. m. ob pol 4 zjutraj izvršena. Fašistični listi izrabljajo to priliko, da se strastno poganjajo v Francijo, zahtevajoč, naj odtegne emigrantom svojo »moralno zaščito«, v nasprotnem slučaju da bodo fašisti sami z njimi obračunali na »fašističen način«. Tudi Sbardelotto obsojen na smrt Rim, 16. junija, tg. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je bil v rimskem procesu obsojen tndi atentator Sbardelolto na smrt s streljanjem v hrbet. Tudi Sbardelotto je brez obotavljanja povedal svoje mandatarije, ki pripadajo protifašistični organizaciji v Parizu- Sbardelotto ni hotel podpisati | milostne prošnje. izročena državnemu svetu, ki je ministrstvo obvestil s pismom od 16. novembra 1929, da je v teku preiskave bilo ugotovljeno, da sta odgovorna za mahinacije dr Novak in Milorad S t amen-k o v i č ter da bosta izročena sodišču .v preiskavo. S tem je koinpetenca ministrstva za gozdove in rudnike prenehala in zastopstvo države je prešlo v roke merodajnih sodišč. Po interpelaciji je govoril senator Milan M a r j a n o v i č, ki je izjavil, da z odgovorom ministra za gozdove in rudnike ni zadovoljen, ker ministrstvo ni storilo svoje dolžnosti. Ministrstvo ima dolžnost, da očisti predvsem samo sebe v polni meri in zalo je v interesu ministra samega, da ne ineče odgovornosti na neke uradnike, s katerimi se bavijo že sodniki, ampak da na tem insistira, da se ministri pokličejo na odgovornost, da se vsa stvar, ki je stala državo težke milijone, razčisti, da bi država prišla do svojega denarja in odškodnine. Ta interpelacija, je nadaljeval Marjanovič, je potrebna radi tega, da se vlada opozori na to, kako narod pazljivo zasleduje delo vseh onih, ki so po zakonu in svoji dolžnosti ščititi državo, da čuvajo njeno premoženje in da jo branijo škode. O. Pogačnik je nato v imenu kraljevske vlade prešel na dnevni ured, ki je bil tudi sprejet od interpelantov s pripombo, da bo minister za gozdove in rudnike, kakor hitro bo zbral potreben materijal, dal natančna pojasnila senatorjem. glave, ki je rekel, da je iznašel Šabanski čez sto patenlov. Tedaj sem se spomnil...« Drž. tožilec: »Ali ste se prepričali, da ima v resnici te patente?« Matuška: »Čital sem v časopisih in videl sem slike.« Drž. pravdnik: »Zakaj je on vse iznenadil?« Matuška: »Vse, vse...« Drž. pravdnik: »Vse, to ne pomeni nič. Kaj vesle o tem?« Matuška: »Bilo je ves čas, to vem. On je rekel, sto patentov. V Wiener Neustadtu ima tovarno trakov.« Drž. pravdnik: »Ne tovarno trakov, ampak tovarno vžigalnih trakov.« ' ' Maluška: »Da, da, tovarno vžigalnih trakov. To mu je prišlo s pomočjo asociacije. V Čanta-virju v šoli je bil glavni predmet asociacija. Otroke je treba poučevati samo s pomočjo asociacije.« Drž. pravdnik: »Vam so vendar znani ti patenti, ker ste vi en patent od njega kupili. Mislim, da je bil ta patent svinčnik, ki ga ni treba nikdar špičiti.« Matuška: »Ne morem se spomniti!« Državni pravdnik: »Kdaj ste spoznali Šabanskega?« Ma: tuška: »Pred kakimi štirimi do petimi leti, in sicer v decembru sem ga videl zadnjič.« Nato so bile zaslišane priče. Gorgulov se je pritožil Pariz, 16. junija. AA. Ker se je morilec predsednika Doumerj a Gorgulov pritožil na apelacijsko sodišče proti preiskovalnemu postopku, jc verjetno, da ne pride 11. prihodnjega meseca pred sodišče, kakor se je prvotno mislilo, Razprava pred poroto se bo zato vršila najbrže šele avgusta, morda pa celo šele oktobra. Drzen vlom v Hamburgu Berlin, 16. junija. AA. Včeraj so vdrli trije ma-skirani možje z naperjenimi revolverji v podružnico Drezdenske banke v Hamburgu, zaklenili uradnike banke v majhno sobo in odnesli blagajno, Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, loplo, lokalne nevihte. Naša država izpolnjuje svoje obveze Belgrad, 16. junija. AA. Uprava državnih monopolov je poslala preko Narodne banke finančnemu agentu naše države v Londonu banki Lloyds dne 15. t. m. redno anuiteto za 5 odstotno črnogorsko posojilo iz leta 1909 v skupni višini 15.250 funtov šterlingov ali 3,161.172.50 Din. Finančno ministrstvo je poslalo preko Narodne banke iinančnemu agentu naše države v Parizu narodni- banki za trgovino in industrijo dne 15. t. m. anuiteto za 4 in pol odstolno posojilo uprave fondov iz leta 1910 v višini 1,516.405 frankov ali 3,366-115.81 Din. Spor med Poljsko in Romunijo Bukarešt, 10. jun. tg. Trdovratno stališče poljskega maršala Pilsudskega, ki še nadalje zahteva, da mora ltomiinija podpisati pogodbo o uenapada-nju z Rusijo, in kategorični odgovor Romunije, da tej želji no more ugoditi kljub vsem posledicam, ki bi lahko nastale za Romunijo iz zvezne pogodbo med njo in Poljsko, je povzročilo med vladama v Varšavi in Bukarešti veliko napetost. Nejasno je čakajoče stališče Francije v tem vprašanju, ker je zaveznica obeh držav. V Romuniji bo zopet kriza? Bukarešta, 16. junija. AA. Zadnje dni so se trdovratno vzdrževale vesti o ostavki Vojevodo-vega kabineta. Toda te vesti se zde malo verjetne, ker se zunanji minister mudi v Ženevi v važnih zadevah in se zdi odgovornim krogom zelo ne-oportuno izzvati v takih okoliščinah krizo vlade. Nasilje za nasiljem Sofija, 16. junija. AA. Včeraj popoldne okoH 5. ure je na železniški progi Sofija—Varna, med Plevno in postajo Grivica, eksplodiral, ko' je tam vozil tovorni vlak, peklenski stroj. Eksplozija ni napravila nobene škode ne vlaku ne železniški progi. Železniški paznik je takoj po eksploziji opazil blizu železniške proge dva mlada človeka in ju hotel legitimirati, toda ona sta ga z revolverji prisilila, da je vrgel puško proč, nato pa sta pobegnila. Oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo. Sodijo, da je bil atentat namenjen brzovlaku, ki je imel priti za tovornim vlakom. Sofija, 16. junija. AA. Včeraj se je na. okrožnem sodišču v Sofiji začel veliki proces po zakonu o zaščiti države proti 24 članom centralnega odbora komunistične stranke. Med razpravo je prišlo do velikega škandala. Pri čitanju obtožnice, ki ugotovlja, da je bolgarska komunistična stranka nelegalna organizacija, so obtoženci začeli ogorčeno protestirati Stražniki so jih nato pretepli, tako da je enemu izmed njih udarila kri iz ust. Predsednik sodišča je odredil, da so nekatere izmed obtožencev odvedli iz dvorane. Sedem za-j govornikov je vložilo proti takemu ravnanju protest. . Sofija, 16. junija. AA. Vsa znamenja kažejo, da nasilno odvedeni Simeon Kavrakilov ni več med živimi. To potrjuje kratko poročilo »Zarje«, ki pravi med drugim: »Policija smatra, da je bila njegova usoda zapečatena že dan po ugrabitvi.« List »Pladne« pa pristavlja k temu poročilu ironično: »Odkod to policija ve, se ne ve...« Veliki komunistični nemiri Curih, 16. junija. AA. Snoči so bile po mestu velike demonstracije komunistov. Izgredniki so metali na stražnike kamenje, nakar so stražniki streljali. 29 oseb, med njimi tudi nekaj stražnikov, so morali prepeljali v bolnišnico. 50 oseb, med njimi žene in tujci, je aretiranih. Pariz, 16. junija. AA. Glede na atentat v belgijskem parlamentu poročajo iz Bruslja, da atentator ni videti normalen. Dognano je, da je atentator streljal iz revolverja zelo majhnega kalibra in da se je le temu zahvaliti, da narodni poslanec, na katerega je atentator streljal, ni bil ranjen. Strel mu je samo razbil gumb na suknjiču. [Izpremembe carinskega tarifa Belgrad, 16. junija. AA. Ministrski svet je n« podlagi čl. 15 zakonskega predloga o splošnem carinskem tarifu in na predlog finančnega ministra izdal odlok o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Po tem odloku se zvišajo maksimalne in minimalne postavke iz tar. št. 477 in 464, ki se nanašajo na škriljevec in črno lisko. Semkaj spadajo tudi tablice za pisanje v lesenih okvirih ali tndi brez njih. Na svinčene elektrode se dotlej, dokler se ne bodo začele izdelovati doma v zadostni količini, določi uvozna carina po maksimalni postavki 25 in po minimalni postavki 20 Din za 100 kg. Uvozna carina se ne bo pobirala na preparate iz tar. št. 235 točka 2 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi tedaj, kadar jih uvažajo rudarska podjetja v svrho koncentracije rude. Oprostitev velja za vsak preparat dotlej, dokler se ne bodo začeli izdelovati doma. Izvozna carina se ne bo plačevala na bombažne in polvolnene jutine in na tekstilne odpadke, v eni ali več barvah tiskane in pisane iz tar. 5t, 241 b izvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Ta oprostitev velja leto dni po objavi v »Službenih novinah«. Za uvozno blago, to je za blago, izdelano iz škriljevca, ki se do dneva, ko stopi ta odlok v veljavo, prijavi carinarnici, s splošno prijavo, bodo veljale dosedanje carine. Te carine bodo veljale, čeprav se blago na1-haja tudi v privatnih carinskih skladiščih, če se ocarini in dvigne v roku 15 dni od objave tega odloka. Za izvozno blago odnosno za bombažaste poL volnene in jutove krpe in tekstilne odpadke, ki so že ocarinjeni, pa do razglasitve tega odloka še niso prišli čez mejo, se carina ne plača. Za blago, ki je ocarinjeno že šlo čez mejo pred razglasitvifd tega odloka, se carina nc bo vrnila. Ta odlok stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah. Črnomelj v tarifnem razredu i llelgrad, Iti. jun. AA. Z odlokom prometnega ministra jc uvrščena v izvozno tarifo št. 1 v seznam postaj, m katere velja ta tarifa, tudi postaja Čr-uoniolj. Proti prezadolženju naših kmetij, o katerem sem govoril v včerajšnjem članku (»Slovenec: 15. t. m.) se čujejo seveda najrazličnejši nasveti, tako na primer tudi ta, da naj bi se kmet vrnil k preprostejšemu načinu življenja kakor svoje-časi. Res je, da bi se ravnovesje kmečkega gospodarstva v dohodkih in stroških dalo nekoliko popraviti. če bi svoje potrebščine zmanjšal ali deloma sploh ukinil. Svetuje se mu, da naj seje lan, prideluje predivo, prede doma in tke domače platno, da naj ne kupuje obutali, temveč usnje in 6i doma da delati trpežne čevlje; naj ne kupuje sladkorja, čaja, kave in riža, temveč ostane pri žgancih, kaši in mleku pa tudi tobaka naj se odvadi. Vse to so lepi nasveti, sem ter tja se kateri tudi po njih ravna vsled sile razmer — večina pa ne in se ne bo. Pomisliti treba, da se kmet urbanizira. Sola, železnica, avtomobili in radio so zbližali kmeta in meščana ne samo prostorno, ampak tudi v civilizaciji, v potrebah in razvadah. Kot kmečki sin in človek, ki se giblje med njimi z odprtimi očmi, bi marsikaj vedel konkretnega povedati o pavperizaciji tega tudi v naši Sloveniji najštevilnejšega stanu. Pa molčim. Tiste pa, ki imajo oblast v državi, banovini iii občini, pa predvsem prosim: Znižajte davščine, ki zadevajo kmeta v državi, banovini in občini! Pa delna raz-dolžitev kmetije z delnim brisanjem dolgov, o katerem sem govoril v začetku te razpravice? Zdi se mi ta misel jalova in to zategadelj, ker brisani dolgovi padejo v breme nekomu drugemu. Ako mora ulrpeli te brisane dolgove upnik, pa naj bo ta denarni zavod ali privatnik, znači to konfiskacijo lastnine, če pa odpis dolgov prevzame nase država, znači to nevaren precedens za bodočnost, kajti s tem si naprti država nekako dolžnost sanirati prezadolžene kmetije iz javnih sredstev. Večkrat bi bilo to nekaka premija za lahkomiselnega gospodarja. Brez dvoma more ta ali ona suverena država brisati dolgove temu ali onemu stanu, saj so sovjeti brisali celo vse javne državne dolgove ca-ristične predhodnice — toda veliki kapital zapad-ne Evrope in severne Amerike, na katerega smo več ali manj navezani in še bomo nekaj časa navezani, ni sentimentalen, ampak oprezen in nezaupen. Ne vem, kako bi gledal na take transakcije. Organizirana družba v državi, ki sloni na individualizmu in potemtakem na osnovi kapitalističnega gospodarstva, ima ali bi saj morala imeli največji interes, da se masa, ki jo tvorijo kmetje in delavci, ohrani na onem življenskem standardu, ki mu zagotovi možnost preži v iti se, oblačiti se. dostojno človeka stanovali in ko postane za delo nezmožen, da se mu zagotovi dovoljna pomoč ob onemoglosti in starosti. Kaj storiti? Kmetu je potreben cenen osebni kredit. Temu «lužijo rajfajznovke. Te si je že ustvaril v naši banovini in kaj več ne bo potrebno tukaj ukreniti. pač pa v drugih banovinah. Za dolgoročne kredite pa so potrebni hipotečni zavodi. Vsaka banovina zase imej hipotečni zavod. Napačno pa »e mi zdi ustanavljati hipotečne zavode za celo državo in ustvarjati podružnice po banovinah, ker gospodarske razmere so v naši državi po banovinah zelo različne, ravno iako denarne razmere in navadna obrestna mera. S tem bi bilo ustreženo kreditni potrebi kmečkega individualnega gospodarstva. Druga ne manj pereča potreba pa obstoji ne lamo za industrijsko, obrtno in kmečko delavstvo, »mpak tudi za malega in srednjega kmeta — zavarovanje za starost in onemoglost, sedanji žalostni pojavi prepirov, sovrnštva in celo pobojev med mladini kmečkim gospodarjem in njegovimi starši zaradi izgovorjenega užitka ter brati in sestrami radi dote bi prenehali, ako bi bilo poskrbljeno za prisilno zavarovanje za starost in onemoglost! Moderna država mora biti država socialne politike. Država, sloneča na gospodarskem individualizmu, se more držati le s smotreno socialno politiko. Berlinski profesor na visoki trgovski šoli M. Bonn je zapisal te dni v »Vossische Zeitung-: tele resnične besede: »Ein Kapilalismus ohne je-den sozialen Gedanken und ohne jeden inneren Sinn, \vird zum mindesten jiingeren Menschen als cine art Riesenpolvp erseheinen, dessen Arme alles ergreifen und abwiirgen.< J. M. Interpelacija senatorjev o Siktivnih pogodbah v ministrstvu šum Belgrad, 16. junija. I. Na današnji seji senata sta senatorja lličanovič in Marjanovič vložila interpelacijo na ministra za gozdove in rudnike proti dr. Novaku, uradniku tega ministrstva, l 50. letih ima Sarajevo nad 20.000 katoličanov in 6 lepih zidanih cerkva, ki so ob nedeljah in praznikih polne pobožnih vernikov. Pred 50. leti je bilo v nadškofiji 68 župnij, danes jih je 100. Pred 50. leti je bilo v nadškofiji kakih 100 duhovnikov, danes jih je nad 200. Pred 50- leti ni bilo v nadškofiji pravih semenišč, danes jih je 5: dve bogoslovski in trojica deških z dvema velikima gimnazijama s pravico javnosti. Pred 50. leti je bilo v nadškofiji 15 redovnic, danes jih je nad 400 s 4 sirotišči ter 18 šolami in zavodi. Pred 50. leti ni bilo v nadškofiji nobenih urejenih verskih družb, ni bilo nobene prave dušnopastirske organizacije, ni bilo zadrug, ustanov, zavodov, katoliškega tiska. Danes jc vsega tega veliko, toliko, da se mora človek čuditi. Kako je mogoče, da se je v tem kratkem času toliko ustvarilo, naredilo in uredilo? Cela Bosna, posebej pa hrvatski in katoliški del Sarajeva, dolguje svoj verski in narodni procvit ponajveč prvemu vrhbosanskemti nadškofu, velikemu pokojniku dr. Josipu Stadlerju. Za časa svojega 36. letncgi škofovanja je ta mož med bosanskim ljudstvom izpeljal dela, za katera so drugi potrebovali stoletja- Pozidal je dve semenišči, katedralo, kanfok katehetski dom, ustanovil polno časonisov, položil temelje in zapustil dobro tradicijo vsemu kalo- : liškemu tisku, sipal med ljudstvo brez razlike vere svojo ogromno dobrodelnost, zapustil svojim duhovnikom vzoi očeta in pastirja. Zato je razumljivo, da mu je pisal nekoč škof Strossmaver: Ti i si svetac, Ti si čudotvorac!« Kai čuda tedaj, če se je ob evharističnem kongresu, ki se je obhajal za zlati jubilej nadškofije vrhbosanske, zopet in zopet imenovalo ime pokojnega Stadlerja. Njegovo delo med Bo;anci je zapustilo globoke, neizbrisne, nepozabne sledove. Njegovo delo je kos bosanske zgodovine. Njegov prvi in najboljši pomočnik pri lem delu pa mu je bil Slovenec Jeglič. Ob koncu 1. 1881 je dobil dr. Jeglič od nadškofa Stadlerja pismo z vprašanjem, č ebi se hotel žrtvovati in iti v Sarajevo za vrhbosanskega kanonika. Takrat ie bil pod-vodja in ekonom v ljubljanskem duhovskem semenišču. Mlad je bil, saj ni dopolnil niti 32 let, zato je bil ves idealen in navdušen. Ves radosten se je odzval povabilu. Nekega večera je |>olrkaIo na njegova vrata v semenišču. Vstopil je duhovnik in se predstavil: Stadler. »Ali ste že izmolili rožni venec?« je vprašal. »Sc ne,« je odvrnil Jeglič. In sta ga skupno izinolila. Nato sta se dodobra dogovorila. Za božič je bil Jeglič že imenovan za sarajevskega kanonika in v začetku februarja 1882 je dospel v Sarajevo. Jeglič je v Bosni deloval polnih 16 let. Bil je v vsem desna roka naškofa Stadlerja. Bil je, kakor njegov škof, pravi bosanski apostol, mož vere, kreposti in žrtve- Sam nravi, da se je dvojnega naučil od Stadlerja: dela in zaupanja v božjo Previdnost. »Deus providebit!« jc venomer izgovarjal Stadler, isti besedi ponavlja neprestano še danes Jeglič. To dvoje je usposabljalo Sladlerja, da je v kratkem času izvozil reči, ki se jim mora čuditi svet, in to dvoje je naredilo iz Jegliča, da je postal ne samo nepozabni apostol Bosne, ampak tudi eden največjih sinov slovenske zemlje. V maju 1882 je Jeglič prvikrat pridigal v hrvatskem jeziku in še istega leta napisal prvi hrvatski članek. Hrvatski jezik mu ni delal težav, ter ga iz srca ljubil. Ze od mladih nog je tlelo v njegovem srcu živo navdušenje za duševno edinost med Slovenci in Hrvati. Zato jc vzljubil r>oleg slovenske tudi hrvatsko knjigo že tedaj, ko niti oddaleč ni mogel slutiti, da morebiti pride čas, ko bo (udi on deloval na polju hrvatske književnosti. Od oktobra 1882 do septembra 1883 je bil kanonik Jeglič župnik v Sarajevu. Globoko v srcc so segale njegove besede s prižnice. A še bolj globoko v spovednici, kjer jc sedel poleti in pozimi vsako nedeljo že zgodaj. Zlasti se je zavzemal za siromake- A ni čakal, da bi beda in prosjaška palica prišli trkat na njegova usta; sam je iskal bedo in stisko, duševno in telesno, da jima odpomorc. Bil je katehet na pripravnici in na osnovni šoli. Poleg tega pa jc potoval vsako leto jx> raznih krajih nadškofije, kamor sicer ni prišel noben duhovnik. Postal je tako apostol cele vzhodne Bosne ob Drini, od Bjeline do Zvornika, Srebrenice, Vi-šegrada, Oaražde in Foče. Tu je krščeval, spovedo-val, pridigoval, tolažil, delil, kar je imel. Kako rad pripoveduje, kaj vse je na teh jx>fovanjih doživel. Kako je na primer nesel sv. popotnico in prišedši do deroče vode, ni mogel čez njo. Močan Bosanec si ga posadi na pleča in ga nese čez besne valove. Ali ko je nekje prišel do bolnice, ki mu je vrgla v obraz, da so vse vere enakovredne; češ, sicer bi Bog tisto, ki ni prava, zatrl in uničil. Ali ko so mni dali preiskrega konja, pa ga je vrgel s sedla čez glavo na tla- Ali ko jc nekje prav navdušeno pridigoval in se razvnel, da ga Bosanci, ki so ga poslušali z odprtimi usti, niso prav razumeli in nato po opravilu rekli: »Divno je kazao, ali šlela, da je kazao latinski.« In tako dalje. Ako bi nam popisal svoje spomnine, bi se čitali kakor povest. Jeglič je s 40. leti postal generalni vikar nadškofov. l udi to pove, kako visoko ga jc Stadler cenil. L. 1890 je Stadler vsled napornega dela hudo obolel in se jc eno leto zdravil na Lokrumu. Ta čas je vladal nadškofijo Jeglič. Stadler mu je vse zaupal. Našit sta sc pač, po božji previdnosti, dve veliki, idealni duši. Složno sta delovali in storili neizmerno dobrega- Mladi Jeglič je v cerkvenih časteh hitro napredoval. Posfal je arhidiakon (prošt) kapitlja. Kmalu za tem apostolski protonotar- L. 1897 pa jiomožni škof Stadlerjcv. V 16. letih jc prehodil pot takorekoč od kaplana do škofa. Znak, kako visoko so ga povsod in vsi ccnili. Kako tudi nc! Bil jc vzor ponižnosti, gorečnosti, marljivosti in požrtvovalnosti, zgled bratske ljubezni in sloge. Stadlerju se je z Jegličcvim imenovanjem in po svečenjem za škofa zelo mudilo. Kar na tihem je vse uredil s sveto stolico in jegliču naznanil, da bo 12. septembra posvečen. Bal se je, da bi naletel kje na kake ovire. Zato jc izposloval iz Rima, da sta smela biti pri posvečenju konkonsekraforja kar dva opata, meslo dveh škofov, kakor je predpisano. Predstavnike vlade in oblasti pa jc dva dni pred posvečenjem [»vabil v cerkev k slovesnosti. To so debelo gledali, ko so nič takega pričakujoči videli, kaj se z Jegličem godi...! Ko je Jeglič meseca maja 1898 kot novoime-novani ljubljanski škof zapustil Sarajevo, mu Bosna ni pozabila, da jc vse svoje mlade moči posvetil njej. In dasi je preteklo od tedaj že 34 let, je spomin na Jegliča v Bosni še vedno svež. Nič ni torej čudno, če se je ob evliarističnem kongresu, ko jc bosanska nadškofija obhajala svoj zlati jubilej, imenovalo v zvezi s Stadlerjem zopcl in zoi>cl ludi ime dr. Jegliča- (Dalje.) / Stran 4. »SLOVENEC«, dne 17. junija 1932. Stev, 137. Ljubljana Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo! D. MAČEK, Ljubliana, Aleksandrova 12 Kaj bo danes? Opera: Zaprto. , ..., Filharmonija: Produkcija šole Glasbene Malice <>b pol 17. . . .„ . - Kiritrgični oddelek ljublj. bolnišnice: Znanstveni sestanek Slov. zdravniškega društva. Predavata dr. V. Guzelj in dr. O. Baje. Ob 18. _ Nebotičnik. Ogled Združenja jugosl. llizenjer-iev in arhitektov. Ob 10. 1 Nočno služb« imata lekarni: mr. rmkoraj ded., Mestni trg -t in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. * (?) Sprememba datuma za vpisovanje v 1. razred uršulinske vadniee v Ljubljani. Vpisovanje ne bo 30. junija in t. julija, kakor je bilo objavljeno, ampak 20. in 21. junija. „ 0 Sprejemni izpit za I. razred lirsulinske realne gimnazije v Ljubljani se bo vršil 24. in -o. t „,, oba dni od 8.-12. Prošnje za sprejem naj ee vlože 20. in 21. junija. Kolkovane morajo biti s 5 dinarskim kolkom. Prošnji se priloži solski izkaz o dovršenem IN', ali V. razredu osnovne sole in rojstveni, oz. krstni list. Sprejemajo se učenke od 10 do 13. leta /. odličnim ali prav dobrini uspehom. Učenke, ki nameravajo stanovali v ursulin-skem zavodu, se morajo prijaviti od 20. do 28. junija pri predstojništvu zavoda, da zvedo sprejemne 1,OgO0Me-tiia ženska realna gimnazija v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit za prvi razred gimnazije je vlagati pri ravnateljstvu v času od 20. do 23. junija. Sprejemni izpit se bo v rsi t 2o. junija ob ' ""'.'' Tri počitniške kolonije. Poročali smo, da bo«la letos samo dve koloniji mestne občine za otroke, ki bodo šii na njene stroške na počitnice in sicer ena v Mednem in druga na inorju v Kraljeviči Stvar se je nekoliko zasukala na ugodneje, ker bo letos mestna občina le organizirala tri kolonije, v vsaki pa bosta na počitnicah dve skupini, vsaka po en mesec. Dne 2. julija se odpravijo prvi otroci na počitnice in sicer jih gre približno 3o v Medno 23 do :!0 v Breznico pri Žirovnici, kjer je bile že lani otroška kolonija otrok iz Ljubljaue, o0 pa jih gre v Kraljevico. Druge skupine, pribtiz.no enake, kakor so te, pa odidejo na počitnice meseca evuslii Vseh skupaj bo letos počitnic na stroske mestne občine deležnih manj otrok kakor lani, čemur je pač znan vzrok: znatno črtanje proračuna mestnega socialnega skrbstva. Da. ko bi sc dal kje dobiti denar, koliko mestnih olrok je se potrebnih takih prijetnih počitnic! r?' Naval na mestni socialni urad. /e nekaj mesecev je od tega, odkar so ljubljanski revni ljudje naravnost oblegali mestni socialni urad in čakali na podpore. To bi bilo še sedaj, ker revščine je tudi sedaj v Ljubljani izredno mnogo, ali socialni urad skoraj ne daje več podpor. Prosilcev je sicer še vedno dovolj, ne pa podpor, zato tudi lid,0 navalih ne moremo govoriti. Naval pa se je zopet -'■ ponovil včeraj. Revni ljudje so namreč brali v ca-ot.fopisih. da je pokojni g. Kollmau zapustil znesek 10.000 Din za mestne reveže. Seveda je to mnogim vzbudilo novih nad na podporo, niso se pa zavedali da je bil ta znesek že v torek razdeljen. Mestni socialni urad ga je razdelil najbolj potrebnim revežem, ki jih ima v stalni evidenci. 100 jih je dobilo podporo iz tega zneska, revežev pa je seveda v Ljubljani mnogo več. Zato so se danes dogajali slučaji na socialnem uradu, da so se revni ljudje sklicevali na pokojnika, češ. da so slišali in brali, da jim je pokojni dobrotnik zapustil podpore. Razlaganje in pojasnjevanje ni dosti pomagalo. Pride skromna ženica in ponižno prosi za podporo. Ko je ue dobi, vpraša s hudomušnim nasmeškom gospo uradnico in pomembno de: Gospa. ali kaj veste, kaj je pa s Kollmannom?« Uradnica prezre pointo vprašanjn in odgovori: »Drugega ne, kakor da je umrl! Pridejo zopet^ drugi, ki imajo kar nekakšna priporočila od bivših kuharic. služkinj, uslužbencev iu celo kakšne daljne žlahte pokojnika in s temi priporočili zahtevajo podporo. Uradniki na socialnem uradu pa ponavljajo morda že petdeselič, da je ves znesek bil razdeljen takoj na dan pogreba, kakor je zahteval pokojnik. A tako. tako!' vzdihujejo prosilci in razočarani odhajajo, skoraj prepričani, da so bili ?ofr-uaženi« za ;svoj>; denar. 0 Dva laboda v tivolskem ribniku. Po tivolskem ribniku ploveta že nekaj dni dva krasna laboda. Laboda je v torek poslala v Ljubljano kraljica Marija iz Suvobora, kjer sta plavala po blejskem jezeru. Občudovalcev imata oba laboda mnogo. V ribniku se laboda počutita zelo ugodno, ker imata dovolj hrane v naravi, pa tudi v koritu je vedno polno koruze. 0 Navodila za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov. Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek iz. prejšnjih let — pred letom 1929 — lahko zaprosijo po odredbi § 14 zakona o izpremembali iu dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 20. marcu 1932 in v tem členu predvideni višini za odpis teh davkov. Davčni zavezanci, ki stanujejo v okolišu davčne uprave za mesto Ljubljana, predložijo prošnje pri tej davčni upravi. Prošnje je Ire-ba kolkovati s 23 Din, priloge pa z 2 Din. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom; imovinsko stanje ■/. označbo nepremične imovine; vrednost ostale premične imovine; s čini se prosilec bavi, od česa živi in kraj, kjer stanuje. Prošnji je treba priložili; 1. iz.vlečeii iz zemljiške knjige; 2. potrdilo o imovinskih razmerah. To potrdilo izda na uradnem obrazcu občina, kjer prosilec stanuje, in občina, v kateri je prosilec zadolžen z davkom; 3. druga pismena dokazila o imovinskem stanju. Izjave o dolgovih prosilcev se bodo uvaževfde, ako vsebujejo znesek dolga in ime upnika. Če ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih davčnih upravah, mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Rok za vlaganje prošenj poteče 20. junija 1932. © V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 18. t. ni. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici jirašičje meso. © Šišenski najdenček — Valentin Vodnik. Dne 2. maja zjutraj je našel cerkovnik šišenske župne cerkve na prizidku ograje pri cerkvi v cunje zavito dete, za katero so ugotovili, da je bilo komaj pred nekaj urami rojeno. V cunjah je bil listek, ki ga je pisala mati: Krstite in redite ga! Jaz ga ne morem. Vsa poizvedovanja za materjo so bila zaman, otrok pa je bil oddan v Dečji dom. Želji neznane matere so ugodili v toliko, da je otrok sedaj res v skrbni negi, ne pa še v toliko, da bi otroka krstili. Tej želji bo mestna občina ugodila prihodnji teden. Malce v zadregi so bili gospodje, kakšno ime naj dajo otroku? Olrok je bil najden v šiški in katero ime iu priimek bi bila za otroka, kot pristnega ši-škarja bolj primerna, kakor najslavnejšega šiškarja — Valentina Vodnika? šišenski najdenček bo torej prihodnji teden krščen '/.a Valentina, v matične knjige pa bo vpisan s priimkom Vodnik. Za botra je tudi že poskrbljeno, bo to namreč sam g. ljubljanski župan dr. Dinko Pnc, za botrico pa še ne vemo, kdo bo. To se odloči prihodnje dni. Kje bodo otroka krstili, tudi še ni določeno. Ko bo najdenček dora-stel v moža. bo gotovo ponosen na svoje slavno ime, nihče pa ne bo slutil v njeni nekdanjega najdenčka, ki je oblastem kot policiji, mestnemu magistratu in Dečjemu domu povzročil toliko pisarije in dela. 0 Ogoljufana natakarica. Natakarica Polonca si je v boljših časih prihranila nekaj grošev, ki ji sedaj pridejo prav, ko je brez službe. Sicer išče službo, toda kje jo dobiti? Zato je prišla na misel, da bi bilo bolje ta denar nekje investirali in vpo-rabiti za nadaljnji zaslužek, kakor da bi čakala brez dela in gledala, kako bi denar kopnel. Objavila je oglas, da išče gostilno v najem ali na račun, čeprav je že resna ženska, vendar pa ni vedela, da je treba biti pri oglasih previden, da človek ne nasede sleparjem. Polonca je zato nasedla, sicer ne za veliko, toda njej se to pozna bolj ko komu drugemu, ki ima več denarja. V krščanskem zavodu, kjer stanuje in čaka boljših časov in zaslužka, se je pri Polonci oglasila neka ženska. Dejala je Polonci, da je gostilničarka pri »Vrhničanu« na Tržaški cesti. To gostilno daje v najem in zahteva za to 2500 Din mesečne najemnine. Polonci se je ponudba zdela še kolikor loliko sprejemljiva in je pristala na jjonudbo, seveda pa bi se morata še bolj natančno zmeniti z gostilničarko:. »Gostilničarka« pa ,ie zahtevala od nje aro in jjoselsko knjižico, češ, da se potem ne bo pogajala z drugo. Polonca ji je res izročila 200 Din are in poselsko knjižico in jo spremila do poslopja OUZD, kjer je neznanka dejala, da ima opravka. Polonca je od bodoče »gospej prejela listek z naslovom >Zalka Vrhnik, gostilna pri Vrh-ničanu, nasproti tobačne tovarne. Tržaška cesta-. Ali zaman je uboga brezposelna natakarica čakala na -gospo-'; te ni hotelo biti od nikoder. Neopaže-no se je splazila iz poslopja in izginila. Zaman je Polonca tudi pozneje spraševala pri »Vrliničanti za gospo Zalko Vrhnikovo, ki je tam niso nii i poznali, kaj šele, da bi bila njihova gospodinja. Tudi gostilne lie misli nihče oddati na račun. Polonca, ki je spoznala, da je ob 200 Din, ob poselsko knjižico in ob eno upanje več, se je zatekla Ji policiji, kjer so ji obljubiii, da ji bodo pomagali iskati »Zal-ko Vrhnikovo , če bo to le mogoče. Neznana golju-fica je stara kakšnih 40 let, majhne postave in okrpgla. 0 Bluze, najnovejše modele, po solidni ceni, ima tvrdka šterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18. Kranj je kulturna potreba vsake redoljubne gospodinje Gimnazijske novice. Osmi razred je štel letos 17 učencev, Od teh 1 razreda ni izdelal, ostalih 16 kandidatov je bilo pripuščenih k maturi. Maturi-tetni komisiji predseduje letos kot ministrski odposlanec g. dr. Valentin Korun, gi~ n. ravnatelj v pokoju. V sredo, četrtek in petek se je vršila pismena matura. Včeraj se je začela ustmena matura, Danes se prične pismena mala matura, h kateri je pripuščenih 52 dijakov in dijakinj. Malo maturo dela poleg rednih obiskovalcev zavoda 6 pri-vatistov, med temi 4 uršulinke iz Škofje Loke. Vsem maturantom želimo veliko uspeha. Maribor Mezdno gibanje mariborskega tekstilnega delavstva Nekateri časopisi so prinesli vesti, da je izbruhnila v tekstilni tovarni Braun stavka ter je vseh 70 delavcev zapustilo delo. Vest ne odgovarja čisto dejstvu, ker je trajala stavka prav za prav le poldrugi dan in se je s 15. t. m. delo vzpostavilo zopet v normalnem obsegu, in sicer na prizadevanje Delavske zbornice, ki je prevzela posredovanje. Nastop delavstva v tovarni Braun ima svoj izvor v mezdnem gibanju, ki je zajelo celotno tekstilno delavstvo v Mariboru. Do prvega izbruha je prišlo v Braunovi tovarni, pričakovati pa jc, da bo morala Delavska zbornica posredovali tudi v drugih tektilnih obratih. Vzrok temu je iskali predvsem v racionalizaciji in uvedbi akordnega sistema, katerega so pričeli nekateri obrati uvajati istočasno z znižanjem mezd. V mariborskih tektilnih obratih so začeli uvajati nove delovne metode, ki obstojajo v glavnem v tem, da bi posluževal po en delavec po dva in mestoma tudi po več strojev, dočim je bil do sedaj pri vsakem stroju zaposlen po en delavec. Istočasno so pričeli obrati uvajati tudi akordno delo in zniževati prvotno mezdo. Z delom na dveh □ Stare korenine legajo v grob. V starosti 70 let je umrla vdova sodnega oficijala gospa Marija Gollob na Tržaški cesti 20. Pogreb blage pokoj-nice se vrši v soboto ob 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Visoko starost 88 let je dočakal bivši občinski delavec Anton Tajzel, katerega je ugrabila smrt v Splavarski ulici 7. Pokopali ga bodo v soboto ob pol 4 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. — Na Koroški cesti 90 je umrla zasebnica Neža Križan, stara 77 let. Pogreb se vrši v soboto ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. — V starosti 92 let je umrl prevžitkar Ignac Ro-škar iz Pobrežja, Zerkovska cesta 81. Pokojnik je bil eden najstarejših Pobrežanov, rodom pa je bil od Sv. Kungote. Bil je kljub starosti še vedno čil tudi duševno ter je predstavljal na Pobrežju nekako kroniko vseh zanimivih dogodkov, katere je doživel v teku svojega dolgega življenja. Z zanimanjem je spremljaj zlasti razvoj Maribora in Pobrežja od skromne vasice do sedanjega velikega predmestnega dela. — Svetila pokojnim večna luč, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. □ Kamen na prsi. Iz Josipdola pri Ribnici so pripeljali v mariborsko bolnišnico 271etnega delavca Albina Geržela. V granitnem kamnolomu, v katerem je bil zaposlen, se je odtrgal ,težek kamen v pobočju ter ga pri padcu zadel v prsi. Dobil je hude notranje poškodbe. □ Žalostna zgodba dveh voličev. Na zadnjem živinskem sejmu so se nenadoma pojavili kot sej-marji organi mariborske carinarnice. Na dražbi strojih v akordu naj bi se dvdavstvu omogočilo, da bi kljub znižanju doseglo osnovno višino mezde, katero je zaslužilo pred imenovanimi izprememba-mi v obratovanju. Te reforme so zabele delavstvo zelo občutno. Na eni strani se z njimi v obratih zniža delavstvo skoro na polovico, preostalim bi se pa za dvojno delo zaslužek prav nič ne zvišal in dvomljivo je celo, da bi dosegel dosedanjo višino. Naravno, da je nastal v delavskih vrstah proti uvajanju teh reform hud odpor. Na drugi strani pa vztrajajo podjetniki pri svojih zahtevah ter izjavljajo, da ne morejo popustiti. Pričakovati je radi tega, da bo v vseh obratih, ki uvajajo novi delovni sistem, prišlo do resnejših sporov in da bo imela Delavska zbornica, ki je prevzela posredovanje, še mnogo dela, ker bo težko najti primerno osnovo za sporazumno rešitev. Hkrati pa je v sedanjih težkih časih obžalovati, da se je tekstilna industrija odločila za racijonalizacijo obratov, ker bo s tem veliko število tekstilnih delavcev ob kruh in vrste brezposelnih bodo iznova narasle. so prodajali dva voliča, ki sta radi nizke prodajne cene res šla kmalu v denar. Oba rogača sta po čudnem naključju zašla mesto v Lučane, kamor sta bila prav za prav namenjena, na mariborsko sejmišče. Zaplenila ju je stroga obmejna kontrola pri Sv, Križu nad Mariborom. Preteklo nedeljo je bila temna noč, pa je kljub temi bedelo budno oko obmejnega stražnika na vozni poti, ki vedi od Sv. Križa proti meji. Stražnik je opazil čudno skupino, ki se je bližala v temi meji ter se v bližini izcimila v par volov in dva poganjača. Hitro je bila pripravljena zaseda in komaj so dospeli neznanci do meje, je zadonel klic straže ter jih pribil na mestu. Oba vola sta bila zaplenjena in posestniška sinova, 201etnega Antona in 241etnega Alojza Š., ki sta skušala živali pretihotapiti čez mejo, čaka poleg zaplembe volov še denarna kazen. Ptuj Upepeljena viniSarija. V viničariji posestnika Henrika Kupčiča v Botkovcih, občina Sakušak, je izbruhnil ogenj, ki je na mah objel viuičarijo, ki je zgorela do tal. V viničariji je stanoval viničar Janez Simonič, ki je rešjl svojo družino, živino ter nekaj pohištva iz ognja. Sosedje so s težavo preprečili, da se ogenj ni razširil. Škoda nekaj nad 10.000 Din. Zavarovan je bil lastnik samo za 2000 Din. Na kak način je nasial ogenj, še ni ugotovljeno. Zadffila P^f pžila Avstrijska vladna kriza Dunaj, 16. junija, ž. Zvezni kancler Dollfuss se jo danes predstavil parlamentu z vladno izjavo, ki naglaša. da vlada predvsem želi zaščititi valuto. V tem pogledu se ne bodo delali nobeni nepotrebni eksperimenti. Kadar se bo javnost prepričala, da so vsi napori vlade obrnjeni v to smer in ko dobi Avstrija izdatno posojilo ter bo zavladala misel o potrebi preferenčnih pogodb, tedaj se bo ponovno vrnilo zaupanje v narod. Nalo je govoril neki socialist, ki pa so ga vedno prekinjali, tako da je moral predsednik vlado večkrat delati mir. Na evharistični kongres Rim, 10. junija, ž. Danes je pod vodstvom kardinala Lauriu odpotvala v Dublin vatikanska misija, ki bo sodelovala na velikem evharistič-neni kongresu. Kongresa se bo udeležilo deset kardinalov, 200 škofov in veliko število romarjev iz Amerike mi Avstralije. Zagreb, 16. junija, ž. Jutri, v petek, ob 17.85 se odpelje skupina zagrebških romarjev, ki se bo. do udeležili mednarodnega evharistiČnega kongresa v Dublinu. V Ljubljani pa se jim pridruži večja skupina slovenskih romarjev. Na čelu romarjev bo g. škof dr. Jos. Carevič, L. Budanovič, med tem, ko sta gg. nadškof dr. ltodič in škof dr. Dobrečič že odpotovala v Dublin, kjer pričakujeta našo delegacijo. Jeruzalem, 16. junija, tg. Iz Antana se poroča, da je v Meki izbruhnila vstaja. Ibn Saud dosedaj vstaje ni mogel potlačiti. Šahovski turnir ■•Ji i. Praga, 16. junija, tg. V šahovski tekmi, ki se je začela v soboto v državnem kopališču Sliaču, sla se do sedaj posebno odlikovala jugoslovanska mojstra dr. Vidmar in Pire. Dr. Vidmar stoji skupno z Bogoljubovim na čelu tekme s 4 točkami. V prvem kolu je zmagal dr. Vidmar po krasni igri Pokornega, Pire pa je na senzacionalen način premagal Bogoljubova. V drugem kolu je premagal dr. Vidmar Treybala. Pire in Pokorny pa sta napravita remis. V tretjem kolu sta imela remis Pire in Treybal kakor ludi dr. A^idmar in Spiel-mann. V četrtem kolu je Spielmann porazil Pirca, dr. Vidmar in Flohr pa sta končala remis. V današnjem 5. kolu je dr. Vidmar premagal Walterja, Bogoljubov je po osemurnem boju zmagal Pokornega, dočim so bile reinis' partije Ma-roczv-Opočenski, Flohr-May, Pirc-Flohr in Rohaček. Treybal. Tudi partija Engel-Spielmann je končala remis, v kateri je Spielmann že dolgo stal zelo slabo. Slanje po 5. kolu: dr. Vidmar in Bogoljubov 4, Flohr, Maroczy, Spielmann 3, Canal, May, Opo-čenski, Pire, Pokorny 2K, Trevbal 2, Walter in Engel 1 'A, Rohaček 'A. Jutri ue bo igre. Požar v tovarni Sauerbrunna Zagreb, 16. junija, ž. Danes ponoči okrog 12 je izbruhnil požar v sušilnici tekstilne tovarne Maura Sauerbrunna. Takoj so bili pozvani gasilci, ki se jim je z velikim naporom posrečilo v dveh in pol urah pogasiti požar. Ni še znano, kako je prišlo do požara, mislijo pa, da ga je povzročil kratki stik. škoda se ceni nn poldrug do dva milijona dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino. Tovarna jo danes nadaljeval svoje delo, ker je bila uničena samo sušilnica s strešno konstrukcijo. Nove orgle v Škofji Loki in cerkven koncert ob njih Nove loške orgle so nam v nedeljo, 12. t. ni. pokazale svojo zunanjo in notranjo lepoto. Zunanjo — pravim — ker se je nenavadno srečno zvezal novi dodatek s slaro omaro. Stari srednji, prenovljeni baročni del, ki je izredno lepo umerjen na prostor na koru, je ostal kakršen je, le da je izvrstno prenovljen; na obe strani ima pridodejani č i s I o preprosti mreži, katerih letve so na križiščih okrašene z, zlatimi enako preprostimi rožami . Ti dve mreži sta brez vsakršnih umetniških teženj, ampak samo zato, da se zo n]u skrije del orgel. Vendar pa srednji del opirata, s svojo živahno preprostostjo dvigata; za ljubek okvir sta bogatemu srednjemu, v srebrniii plšcallh se bleščečemu delu, tako da orgle stoje na koru kakor krasen šopek. Koncert sam je po uvodni Bachovi predigri in fugi nudil najprej zelo poljudno razlago orgel. Nato je pa nastopil loški zbor. Vodil ga je domači organi?!. spremljal pa prof. Tome. Zbor ima izvrstno zastopane glasove ln spada med najboljše slovenske cerkvene zbore. S takim petjem, kakor smo ga slišali včeraj, bi se mogel povsod pokazati. Nočem reči, da bi se marsikaj ne dalo še lepše napraviti, loda to. kar smo slišali, je bilo presenetljivo dobro. Žc Prem r lova sv. Cecilija*: je bila kar plovesna; kakšna poč med zlogi bi se bila že Se mogla zapreti, vendar pa moramo resnici tia ljubo reči, da celo zelo cenjeni zbori ne vežejo vselej toliko, kakor smo slišali tu. Izvečine nam na to misel niti uhajala ni, kar je najboljše znamenje, da je bilo vse orav — kakor ie tudi uri zdravju: dokler tt na kak ud ni treba nikoli misliti, je znamenje, da je zdrav; misel se ti začne krog njega sukati 5e le tedaj, jŠla sem v kino, ključ od stanovanja pa dobiš pred vrati pod preprogo.« Ta pa dobro jezdi! Častnik ameriške armade je pred kratkim napravil tole jezdarsko drznost: po skoraj navpičnem pobočju je zajezdil konja v dolino ter srečno prišel na ravno. Za kaj takega je treba ne le biti dober jezdec, ampak je treba imeti tudi železne živce. trgovec gospod Matuška. Zdravniki pravijo, da je fantast in sadist. Je zelo samozavesten. Fantazija mu je pokvarjena po kriminalnih in detektivskih čtivih. To vse ga je privedlo na to pot, da danes stoji pred sodniki kot mož brez vesti. Vsako usmiljenje in sočutje do soljudi mu je tuje. Sam pravi takole: >Jaz. Silvester Matuška sem si vse te atentate sam izmislil in sam storil. Jaz sam. Hotelo se mi je povzročiti grozo in strah smrti in bolečine. Hotel sem svetu dokazati, kako strašne so železniške katastrofe.« Zakaj pa to? Nemški patentni urad sporoča, da se Matuška že več let trudi pridobiti evropske železniške družbe za to, da bi kupilo patent njegove iznajdbe, kako preprečili železniške nesreče! Ali je Matuška res samo za to povzročil vse te smrti in nesreče, da bi železniškim družbam prodal svoj patent? Na to vprašanje bi mogel odgovoriti le sam Matuška. Čoln iz jekla. Pijonirji nemške armade so imeli vaje. Gradili so most. Pri tej priliki so prvikrat uporabljali nove čolne iz jekla, ki se dajo zložiti. .■sprava ineil Kitajci in Japonci t Sanghaju. Japonski poveljnik v šanghaju, ki se s svojimi č( tumi na povelje japonske vlade umika iz Šanghaja, se poslavlja od kitajskega mestnega župana, s katerim si prisrčno stiskata roki. Kako dolgo utegne ta prisrčnost še trajati? Lakota umorila triletno deklico Letalec, ki ga iščejo. Nemški letalec itans Bertram (na desni) je s svojim monterjem Klausmanom (na levi) ter s pilotom Schongerjem odletel v svojem letalu proti Avstraliji. Na otoku Timor severozahodno od Avstralije je zadnjikrat počival. Tu je ostal zadaj tudi pilot Schonger. Bertram in Klaus-man pa sta 17. maja odletela sama. Od tedaj dalje ju pogrešajo. Sedaj poročajo iz Avstralije, da so južno od mesta Wyndham našli Bertramovo letalo. O obeh letalcih pa pri letalu ni bilo sledu. Najnovejša poročila naznanjajo, da so v samotnih krajih precej daleč od letala sedaj našli tudi Bertramov robec in še nekaj drugili stvari, tako da je sedaj mogoče iskanje. Avstralska vlada je v ta kraj poslala posebno letalo, ki naj preišče vse te samotne pokrajine in najde pogrešana letalca. Še ena o Kreugerju Ko so kriminalni uradniki preiskovali Kreu-gerjevo stanovanje v Stockholmu, so naenkrat zaslišali, da je zazvonil telefon. Eden uradnikov je takoj skočil k telefonu, dvignil slušalo in spraševal, kdo kliče. Pa odgovora ni bilo. To se je večkrat zgodilo, dokler ni drugi uradnik našel, da je Kreugerjeva miza po skriti žici zvezana s telefonom. Prvi uradnik se je slučajno naslonil na skriti gumb v mizi in s tem sprožil telefonski zvonec. Tako so ugotovili, da je Kreuger lahko po telefonu klical samega sebe. Kakor sodijo, je Kreuger ta trik večkrat izvajal, posebno takrat, kadar je imel kake važne razgovore ali pogajanja. Če se pogajajoča stranka ni hotela udati njegovim pred-; logom, je skrivaj pritisnil za gumb, telefon je za-, zvonil in Kreuger je navidez začel govoriti z eno j svojih podružnic v Ameriki, Nemčiji, na Francoskem ali na Angleškem. Ta dozdevni razgovor je i bil navadno tak, da se je stranka, ki je vse to poslušala, kmalu prepričala, da ne kaže drugega, kakor sprejeti Kreugerjeve pogoje. Sola na sodišča Pred angleškim sodiščem je moral pred kratkim 11-letni deček dokazovati sodnikom, da zna I računati, pisati in brati, da s tem reši sodnijske i kazni svojega lastnega očeta. Oče je bil namreč obtožen in poklican pred sodišče, češ da svojega sina ne pošilja v šolo. Oče pa se je opravičeval s tem, da svojega sina sam podučuje. Da se sodišče prepriča, ali je oče res svojega sina naučil brati, pisati in računati tako, kakor zahtevajo šolske postave, je bolelo samo izprašati fanta. Dali so mu težka vprašanja. Fant je težavno besedilo prebral brez napake. Pri pisanju je pokazal, da piše lepše in boli pravilno, kakor vsak otrok njegove starosti, ki hodi v državno šolo. Nato so mu sodniki dali najtežje račune, ki jih je pa fantek rešil brez napake in s tem dokazal, da je v očetovi šoli več dobil, kakor bi bil dobil v državni šoli. Tega mnenja so bili tudi gospodje sodniki, ki so dečkovega očeta oprostili od vsake obtožbe. 4 ljudi požrli morski volkovi Ob guinejski obali se je pred kratkim ponesrečil španski parnik »Teide«, ki se je na njem vozilo mnogo črnih domačinov. Ko se je parnik ponesrečil in nasedel na skalo, je med domačimi potniki nastal tak strah in taka panika, da so začeli nekateri od groze skakati v morje. V morju pa je mrgolelo morskih volkov. Z ladje so hitro vrgli v morje več rešilnih čolnov, da bi rešili od strahu polblazne zamorce. Pa je bilo brez uspeha. Predno so mogli rešilni čolni pomagati, so morski volkovi že popadli štiri zamorce in jih potegnili s seboj v globočino. Nesrečneži so obupno klicali na pomoč, ki pa je prišla prepozno. Sin švedskega prestolonaslednika sc ženi. Princ Gustav Adolf se je 16. junija poročil z nemško prin-cezinjo Sibilo Sachsen-Koburg-Gotha. ki je stara 24 let. Kaj človek misli, ho pada v globino Pravzaprav je tako vprašanje odveč, ker tisti, pi pade 10, 20, 30 m globoko, navadno ne more nikdar več odgovoriti na katerokoli vprašanje. Zgodilo pa se je te dni v Londonu, da je s strehe 80 čevljev globoko padel zidar Friderik Calvert. Padel je naravnost s strehe na tla. kjer pa je v istem času ležal velik kup mivke, kar je padec omililo in je mož obležal k sreči le z zlomljeno nogo. Njegovi delavski tovariši so bil prepričani, da je mož mrtev. Mož pa ni bil mrtev, pač pa se mu je pripetilo, da je takoj po nesreči stal pri njem londonski časnikar in ga jiobaral o vtisih in mislih, ki jih je imel. ko je letel po zraku 80 čevljev globoko. Mož je takole odgovoril: -Vedno sem slišal, da človeku tik pred smrtjo v bliskoviti naglici šine pred oči vse njegovo dosedanje življenje. To se meni pač ni primerilo. Pač pa je čudno, kaj vse sem premišljeval v tem kratkem času, ko sem padal s strehe in predno sem padel na tla. Prva moja misel je bila: -Fri-derik. zdaj pa je konec s teboj. Potem je prišla misel na mojo staro mater, ki živi od mojega zaslužka. Kaj bo reva počela brez mene? Končno me je začelo skrbeti, kako bo, ko bom padel na zemljo — kaj bom čutil in ali bom takoj mrtev. Zelo pa sem bil presnečen, ko se ni nit zgodilo — pade! sem. začutil čez nekaj trenotkov hudo bolečino v desnem členku in ležal in živel dalje. Imel sem vsekakor veliko srečo.« Zadnjo soboto je peljal voznik Pavel Novak iz Siu.iic na Slovaškem ob moravski meji v gozd bolnega mladeniča, ki ni mogel niti govoriti niti se prt mikati. Z njim je šel tudi bolnikov strežaj. V gozdu naj bi se bolnik naužil svežega zraka. Novak pa je vzel s seboj tudi svojo 3-letno hčerko Marjetico, najmlajšo svojih petih otrok. Sredi gozda so obstati. Voznik in strežaj sla odšla na grič, dn si ogledata okolico. Pri bolnem mladeniču sta pa pu-slila malo Marjetico. Ko sta se Novak in strežaj vrnila, Marjetice ni bilo. izginila je. Bolnik je z znamenji dal razumeti, da je Sla za očetom ua grič. Novak in strežaj sta zaman iskala otroka vsekri-žem. Na pomoč sta poklicala tudi orožnike in gozdarje. Dva dni so iskali otroka. Šele v torek so gozdni delavci našli otrokovo truplo, ki je ležalo zvito v klobčič in čisto shujšano. Našli so otroka že na moravskih tleh, kakih 5 km od kraja, kjer je oče v soboto pustil voz in otroka. Zdravniki so ugotovili, da je deklica umrla zato, ker je zaradi lakote popolnoma obnemogla. Nesrečnega očeta sedaj preganja državno pravdništvo, češ da ni pazil na otroka. Štev. 137. >SLOVENEC<, dne 17. junija 1932. Strun 7. Zavarovanje poljedelskih delavcev Spori Velika razlika med industrijskim, in poljedelskim delavcem ne dopušča popolnoma enotnega sistema delavskega zavarovanja. Industrijski delavec je izrazit tip modernega proletarca, ki izvrši v določenem času svoje delo v tovarni pri stroju in prejme za to svojo plačo, ne da bi obstojal kakšen ožji osebni ali drugačni stik med njim in med podjetnikom. Navadno podjetnik ali lastnik tovarne niti ne pozna svojih delavcev in celo obratno. Poljedelski delavci: hlapci, dekle, kosci, grab-ljice, pastirji ild. so tako rekoč družinski člani delodajalca, saj izvršujejo skupno s podjetnikom in njegovo družino ista dela, stanujejo pod isto streho, jedo iste jedi za isto mizo itd. itd. Neko podobnost med poljedelskim in tovarniškim delom so ustvarili šele večji modernejši poljedelski stroji. Vendar je razlika še vedno tako velika, da moderne države, n. pr. Nemčija, Avstrija itd. ustanavljajo za poljedelske delavce navadno skupno z gozdnimi delavci posebne delavske, zavarovalnice od splošnega zavarovanja industrijskih in obrtnih delavcev. Dasiravno je Jugoslavija v prvi vrsti agrarna in neindtistrijslca država, vendar nimamo Se splošnega zavarovanja poljedelskih delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev od 14: maja 1922 (§ (i.) začasno izloča poljedelske delavce iz zavarovalne obveznosti s klavzulo, da se mora statut za obligatorno zavarovanje stalnih poljedelskih delavcev izdelali v enem letu, potem ko stopi zakon v veljavo (t. j. do 1. julija 1923), kar se pa ni zgodilo. Pač pa so zavarovani poljedelski delavci v okviru našega delavskega zavarovanja, ki so zaposleni pri poljedelskih strojih, gonjenih z elementarno ali živalsko silo, v kolikor so ogroženi od strojnega pogona. Ker so se pri izvajanju tega zavarovanja pojavile težkoče, je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ua predlog kmetovalcev iz Vojvodine na svoji seji dne 6. aprila 1925 sklenil, da se mora pri mlatilnicah na parni, motorni ali vodni pogon zavarovati poklicne strojnike, kurjače fn vlagače poimensko za slučaj bolezni in nezgodo kakor ostalo industrijsko delavstvo, dočim je ostalo osebje pri mlatilnicah na parni, motorni, vodni iu živalski pogon zavarovati kolektivno samo zoper nezgode po VII. mezdnem razredu. Ta način za-zarovanja je ostal v veljavi do 31. decembra 1930. S 1. januarjem 1931 je stopila v veljavo na-redba g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje od 15. oktobra 193'.), št. 18.174, katera določa (S 8.), da je od 1. januarja 1931 dalje poklicne" strojnike, kurjače in vlagače pri mlatilnicah na parni, motorni ali vodni pogon, strežnike pri plugih, brana!i, sejahiicah, kosilnicah, grabil-nicah in strojih za izkopavanje zemeljskih pridelkov na motorni ali parni pogon zavarovati zoper bolezen in nezgode. Navedeno osebje je pri javiti s člansko prijavnico poimensko kakor industrijske ia obrtne delavce. Ostalo osebje pri poljedelskih strojih, n. pr. Pomorska statistika Pravkar smo prejeli »Pomorsko statistiko za leto 1931<, katero je izdala trgovska in obrtniška zbornica v Splitu. V naslednjem navajamo najvažnejše podatke za leto 1931 (v oklepajih so navedeni podatki za leto 1930). Skupni promet v naših pristaniščih je narastel od, 29.96 na 33.4 milj. ton. Največji promet je bil v naslednjih pristaniščih: Split 5.8 (5.5), Dubrovnik" 3.4 (3.2), SUŠak 2.45 (2.4), Šibenik 2.2 (1.9). Koroula 1.0 (1.4), Kotor 1.16 (0.95), Makar-ska 1.05 (0.90) milj. ton itd. Največ ladij je prišlo iz naše dižave 12.5 (11.2), nadalje iz llalije 2.9 (2.8) in Grčije 0.7 (0.3) milj. ton. Med zastavami je bila najbolje zastopana pri dbpotoval-nih ladjah jugoslovanska s 13.4 (11.5), nadalje italijanska s 2.0 (2.7) ter angleška s 0. 3 (0.36) milj. ton. Jugoslovanski delež na skupnem prometu je narastel od 77.1% na 80%, italijanski pa je padel od 18.1% na 17%. Tuzemski promet blaga je znašal 5.3-(5) milj. meterskih stotov, inozemski promet pa 19.7 (23) milj. meterskih slotov. V inozemskem prometu je padel tako uvoz kakor tudi izvoz iz naše države. Najživahnejša je bila trgovina z Italijo. Največ uvoza je prišlo iz Anglije 1.7 (1.84) milj. meterskih stotov, nadalje iz Ho-Iandije 1.3 (0.85) ter iz Italije 0.5 (0.48) meterskih stotov. Največ pa smo izvažali v Italijo 6.2 (8.2) milj. meterskih stotov in v Franjico 1.24 (0.85) milj. meterskih stotov. Delež jugoslovanske zastave pri izvozni in uvozni trgovini je narastel od 30.5% na 34.7%, italijanski delež pa je padel od 52.9% na 49.4%, nadalje je padel tudi delež grške zastave v naši zunanji trgovini od 6.2% na 4.7%. Potniški promet v tuzenistvu je bil živahnejši kot kot leta 1930, dočini je bil promet z inozemstvom slabejši. Na domačih in tujih progah je bilo prevoženih lan 1.42 milj. potnikov (1.58). Interesantno je zabeležiti, du se je število potnikov v I. razredu skoraj podvojilo na škodo 11. razreda, dočini izkazuje III. razred le neznatno zmanjšanje. Tudi v preteklem letu se je naša trgovska mornarica zuatno povečala. To pa velja predvsem 7.a pomike. Število jadrnic se je zmanjšalo od 10.834 na 10.560. Omeniti pa je treba, da je na-rastlo število ribiških ladij. Število ladij s pomožnimi motorji se je povečalo, zmanjšala pa se je tonaža. Ta dvig števila je pripisovati predvsem naraščanju števila ribiških ladij, kar velja tudi za motorne ladje, katerih število je narastlo od 293 na 405, tonaža pa celo od 1127 na 2528 Ion. Število parnikov se je povečalo od 170 na 182 tako za dolgo kakor obalno plovbo. Brutto tonaža je narastla od 316.684 ton na 333.582 ton. Statistika vsebuje podatke tudi o prometu v jugoslovanski svobodni coni v Solunu v zadnjih letih. Uvoz blaga je narastel od 0.9 na 1.4 milj. meterskih stotov, izvoz iz cone pa od 0.8 na 1.38 milj. stotov. Lanski ribolov je dal manjše rezultate kot v letu 1930. Ulovljenih je bilo rib za 6.2 milj. kilogramov v vrednosti 44.5 milj. Din, leta 1930 pa je dal ribolov 6.8 milj. kilogramov za 50.2 milj. Din. Vrednost ladij in materiala našega ribištva se je tudi nadalje lani povečala: vrednost ladij od 25.5 na 26.7 milj. Din, vrednost orodja pa od 40.7 na 41.1 milj. Din. V 15 (14) tovarnah je bilo rib predelanih v konserve 0.4 (0.54) milj. kilogramov, nasoljenih pa 0.1 *0.67) milj. Din. V zalogi je ostalo konzerviranih rib 86.(XX)kg (65.000), nasoljenih pa 167.000 (72.000) kg. Pregled o rentabilnosti našega morskega ribištva kaže, da je donos na 100 Din vloženega kapitala dosegel 90 (76) Din. Na enega ribiča je prišlo 2896 (3352) Din, na 1 kg proizvodov pa 7.11 (7.39) Din. Srednjeevropski železarski kartcl in naše tovarne. Pogajanja med srednjeevropskim železarskim kartelom in jugoslovansko železno industrijo na Dunaju so bila brezuspešno zaključena, odnos-no so bodo nadaljevala v bližnji bodočnosti. Gotovo je, da se bo kartclna kvola naših lovarn povečala. I pri mlatilnicah na parni, motorni ali živalski po-! gon (gepelj), pri čistilnicah, strojih za robkanje ; koruze, prešah za seno in slamo, krhioreznicah, i cirkujarkah, mlinih za drobljenje zrna in sadja, | stiskalnicah za sadjevec iu vino, separatorjih za mleko, črpalkah, škropilnicah, strojih zu rezanje zelja iu repe ild. na motorni ali živalski pogon, pri sejalnicah in kosilnicah na živalski pogon, pa je zavarovati kolektivno brez članske prijavnico samo zoper nezgode na osnovi letnega zaslužka 6000 Din (t. j. Vil. mezdni razred). Pri kolektivnem zavarovanju se morajo upoštevati tudi žena iu otroci lastnika strojev. Kolektivno nezgodno zavarovanje nudi vse podpore ob obratuj nezgodi, katere so predvidene v zakonu o zavarovanju delavcev: zdravnika, zdravila, bolnišnico, hranarilio, rento z ozirom na višino delanezinožnosti — največ 6000 Din letno — pogrebnino iii rente vdovi, sirotam itd. ponesrečenega. Jasno je, da je to zavarovanje eininentne važnosti tako za delavce kakor tudi za občine in gospodarje eaine, kajti brez navedenih podpor bi bili ponesrečeni delavci navezani edinole na podpore občin in karitativnost javnosti. Naj bo omenjeno dejstvo, da so nesreče pri mlatilnicah, sla-moreznicah, clrkularkah itd. najpogostejše — relativno bolj pogoste kot pa nesreče v velikih tovarnah. Kolikokrat odreže tak stroj temu ali onemu delavcu zlasti (neprevidnemu mladiču prste ali celo roko ali uogo in ga tako napravi invalida za vse življenje? Ako dobi tak ponesrečenec samo 100 Din na mesec, znaša to 1200 Din letno, v desetih letih 12.000 Diu itd. itd. Taki ponesrečenci pa žive normalno še 20 ali 30 let in dobivajo mesečno po več sto dinarjev rente. Z ozirom na tako velika bremena so prispevki naravnost minimalni. Prispevki za kolektivno zavarovanje zoper nezgode poljedelskih delavcev se računajo pri mlatilnicah na parni, vodni ali motorni pogon po številu konjskih sil in številu delavnih dni brez ozira na število zaposlenih delavcev od 5.20 Din naprej. Marsikoga bo zanimalo, koliko poljedelskih strojev imamo v Dravski banovini. Vsled tega je sestavil OUZD sledečo tabelo razuih poljedelskih strojev po stanju 31. maja 1932, in sicer po posameznih okrajih, interesantno bo primerjati analogne statistične ugotovitve v bodočnosti, ker bo iz njih razviden napredek racionalnega gospodarstva našli kmetov. Vseh poljedelskih strojev na elementarno ali živalsko silo imamo trenutno v Dravski banovini 13.233. Gepljev je 6482, slamo-reznic 3709, inlatilnic na motor 1634 itd. Zanimivo je, da je r e 1 a t i v n o največ poljedelskih strojev na Gorenjskem, akoravno je na Dolenjskem iu Štajerskem poljedelstvo bolj razvito. Zemljevid, sestavljen na podlagi razmerja števila poljedelskih strojev in kmečkega prebivalstva bi pokazal jasno stiko, kje so naši kmetje gospodarsko najbolj napredni. Občni zbori: Trboveljska premogokopna družba 30. junija ob 17 (bilanca, delne volitve uprave), Arbor, lesna trgovska in industrijska d. d. 30. junija ob pol 17 v Kred. zavodu (bilanca, volitve nadzorstva in uprave). Borza Dne 16. junija. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji večinoma slabejši. Curih in Praga sla ostala nespremenjena, dočim se je London učvrstil. Promet je bil običajen. Ljubljana. Amsterdam 2275.37—2286.73, Berlin 1328.47-1339.27, Bruselj 782.95-786.89, Curih 1097.35—1102.85, London 206.07—207.67, Ne\vyork 5607.38—5635.64, Pariz 221.28—222.40, Praga 166.89 do 167.75, Trst 287.57—289.97. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je še notiral New York kabel 5620.38—5657.64, - Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 61.021 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1650, London 18.8(15, Bruselj 71.355, Milan 26.23, Madrid 42.30, Amsterdam 207.30, Berlin 121.25, Stockholm 96, Oslo 92.50, Kopenhageii 102.60, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.35, Atene 3.40, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.06, Helsingfors 8.80. Dunaj. Dinar notirii (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša, kar se je poznalo posebno v tečaju vojne škode ter Blairovih posojil. — Na zagrebški borzi je prišlo do prometa v promptni vojni škodi, katere je bilo zaključeno 100 kom. Nadalje so bili zaključki v begi. obv. 100.000, 7% inv. pos. 50.000, 8% Blairu 2000 dol. in 7% Blairu 10.000 dol. Ljubljano. 8% Bler. pos. 44 bl„ 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Priv. agr. banka 204—206, 7% inv. pos. 49.50-52, agrarji 23-24, vojna škoda 180 do 182 (180), 6. 180-183, 7. 178-182, 8. 183 bi., 12. 181—183, 6% begi. obv. 32—33 (32, 32 50), 8% Bler. po«. 41-42 (41, 42), 7% Bler. pos. 37.50 do 38.50 (37, 38), 7% pos. DHB 43.50- 45.50. Belgrad. Narodna banka 39—3950 (3900), Priv. agr. banka 206—208 (208, 205), 7% inv. pos. 50—52, agrarji 23—24, vojna škoda 179—182 (187, 181), 6% begi. obv. 32.25-32.75 (33, 32), 7% Bler. pos. 38.25-39 (39, 38), 7% pos. DHB 43-43.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 57.80, Escompteges. 100, Živno 53.25, Jugo 09.75, Alpine 8.55, Trboveljska 20. Žitni trs Ljubljana. Notacije na ljubljanski borzi so ostale neizprenienjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca za koruzo živahna, za pšenico slabejša. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 49 vagonov. Budimpešta. Tendenca: mirna. Promet: slab. Pšenica: oktober 11.47—11.56, zaklj. 11.46—11.47. Rž: oktober 10.20-10.30, zaklj. 10.20—10.30. Koruza: julij 16.80—16.90, zaklj. 16.80—16.85; avgust 15.80, zaklj. 15.62-15.05. Chicago (začetek). Pšenica: julij 50.25, september 52.875, december 55.875. - koruza: julij 30.875, september 32.75, december 33.50. Oves: julij 20.625. Rž: julij 31.25. Winnipeg (začetek). Pšenica: julij 55.25, oklo-ber 57.375, december 58.50. Jajca Ker italijanska uvozna carina še vedno ni stopila v veljavo in ker so dovozi izredno majhni, je nakupna cena malo poskočila. Ta situacija je jako neprijetna, ker italijanska carina lahko vsak čas stopi v veljavo, Italijanski uvozniki pa le kupujejo pod pogojem, ako prevzame prodajalec riziko carine. Švici so pa tukajšnje nakupne ceue previsoke. — Sv. Jurij ob juž. žel., dno 11. iun. 1932. DRŽAVNO PRVENSTVO MOŠTEV V LAHKI ATLETIKI Jugoslovanska lahko-atletska zveza prireja že tri leta državno prvenstvo po sledečem sistemu: spomladi prvenstvo moštev, v jeseni pa prvenstvo posameznikov. Prvenstvo moštev je organizirano tako, da klubi na njem pokažejo koliko goje lahko atletiko kvantitativno. To se doseže na ta način, du se po tabelah za višeboj oceni število točk, ki jih je atlet s svojim rezultatom dosegel. Vendar pa najnižjo znamko vsako ieto posebej predpiše zveza in kdor te ne doseže, mu ne oceni rezultatu, /a letošnje državno prvenstvo so predpisane sledeče najnižje mere. 100m: 12 sek. 6 deselink. Ocenjeno po tabeli, da to 524 točk. Ta minimum je predpisan lako nizko, da ga more doseči vsak povprečen atlet. Ako se komu posreči teči čas državnega rekorda, ki je 11 sekund, bo prinesel svojemu klubu že 904:8 točk. Ostale najnižje mere so: 200 m 26.2; 400 m 58sek.; 800 m 2 min. 10 sek.; 1500 m 4 min 50 sek.; 5000 m 18 min 20'sek.;" 10.000m 38 min. V skokih so sledeče: daj ji na 5.60 m; triskok 11.50 m; višina 1.50 m; skok s palico 2.70 m. Meti: Krogla 10.50 m; disk 28m; kopje 42 m; kladivo 25m. Tek črez zapreke ldOm 18 sek.; 400 m zapreke 67 sekund, štafeta 4X 100 50 s. Ako ocenimo te najnižje znamke z ozirom na ugodnost, ki jo nudijo ljubljanskim klubom, vidimo, da je znatno na boljšem Primorje, ker razpolaga z znatno večjim številom sprinterjev kakor Ilirija, poleg tega pa se teki po obstoječih tabelah ocenjujejo boljše kot meti. Kot primer bi navedel, da Gojičev rekord v metu kladiva, ki je bil edini jugoslovanski rekord, ki je omenjen v listi tridesetih najboljših na svetu, prinese lako malo pik, da bi ga atlet, ki teče 100 m v 11 sekundah in 5 desetinkah, kar celo za naše razmere ni nič posebnega, po točkah premagal. Letos se vrši tekmovanje v Ljubljani v dnevih od 17. do 19. junija, drugje v državi pa je že končano. Vodi z 77.196.77 točkami zagrebški llašk, ki bo tudi najbrže odnesel ponosni naslov prvaka države. Primorje si je lani priborilo 3, Ilirija pa 5. mesto. Letos, ko je rezultat v drugih mestih že znan, je odvisno le od organiziranja s strani klubov in od discipline atletov ali se bo Ljubljančanom posrečilo odnesti dokončno zmago. POMEMBNI NOGOMETNI DOGODKI. Komaj teden dni nas loči od tekem za balkanski pokal, pri katerih bodo sodelovala nogometna zastopstva iz vseh balkanskih držav. Najbolj nepripravljeni smo zopet Jugoslovani, ki tolikrat povdarjamo, da smo v nogometu najmočnejši predstavnik Balkana. Bolgari in Romuni imajo svoja moštva že sestavljena in ludi vigratia. Igrali so že tekme, glavna skušnja je bilo srečanje s Francozi, v katerem so se najbolj odrezali Romuni. Ing. Simonovič pa še danes nitna moštva, čeprav bi moralo biti ravno naše moštvo že sestav- Banovinska cesta in hodnik ob mej v I (Načelno važna odločba.) Navajamo dejanski slan, kakršen je, iu odločbo, kakor se glasi, ker ne velja samo za omenjeni konkretni in poediui primer, ampak bo veljala vse-lcako — kot res iudicata — tudi drugje. Kraljevska banska uprava je ugotovila z odlokom V. (telin. odd.) No. 1780/2 z^due 17. sept 1931, da je banovinska cesta na ozemlju občine Moste široka skupno s pripadajočima jarkoma 10 metrov in da hodnik ob ujej ni sestuven del ba-novinske ceste. S tem je bilo torej izrečeno, da mora za ob stranske dele ceste (takozvane : hodnike«), ki pre sezajo širino 10 metrov, skrbeli občina. — Prejšnji občinski odbor se je pritožil zoper navedeni odlok ua ministrstvo za gradbe. Županstvo je izpodbi jalo odlok na osnovi §§ 28., I. odst. zakona o samoupravnih cestah z due 8. maja 1929, ki je bil razglašen v Uradnem listu z dne 10. junija 1929, št. 247/60. — To določilo se glasi: »Ce je oblastna (sedaj banovinska) cesla, ki drži skozi mestu ali trg, tlakovana ali če je drugače na zahtevo do-tične občine zgrajena kot mestna (trška) ulica, obremenjajo presežek stroškov za gradnjo in vsi stroški za vzdrževanje tega dela ceste to občino Ni dvoma, da je tu zakonodajalec mislil le zahtevo kake mestne ali trške, nikakor pa ne selške (vaške) občine. — Moščanska občina se pač približuje popolnoma mestnemu značaju, kolikor vodi po njej banovinska cesta, vendar pa je doslej še vedno je vaška (ali selska) občina. Zato tudi ni nikoli prosila, ker prositi ali zahtevati mogla ni, da hi se zgradila la cesta v ztnislu določil navedenega paragrafa. Pritožbo moščanske občine je zavrnilo ministrstvo za gradbe z rešenjeni Br. 5659 z due 14. maja t. I. in odločilo takole: 1. Da je širina ceste 10 metrov, t. j. tolika, kolikršna je v resnici vpisana v katastru, kolikor ! je torej de facto njena svojina (namreč lastnina j banovino); 2. da je banska uprava dolžna skrbeti i samo za to širino ceste 10 metrov, a ne za oni del, ! ki ni njena lastnina; 3. da po 122. gradbenega , zakona* izvršuje napravo trotoarjev (hodnikov) j izključno občina, a po § 123. tega zakona (v od-j loku je pomotoma naveden § 128.) da so lastniki sosednih posestev dolžni povrniti občini efektivne stroške za zgraditev Irotoarja, posebno ko dotični trotoar ne služi splošnemu ( trazitiioin<) marveč krajevnemu (»mesnom-lokalnonu) prometu. Za širšo javnost je potrebno, da navedemo dobesedno tudi oboje določb gradbenega zakona. — Glasita se: § 122. 1.: Kolovoze, hodnike, ulične kanalizacije in vodovode in njih zveze s privatnimi posestvi napravlja izključno občina na podstavi pristojno odobrenih načrtov. — 2. Načrte za vodovod in kanalizacijo privatnih posestev odobrava občina. S 123.: Lastniki poseslev morajo povrniti občini dejanske stroške za napravo hodnika ob svojih posestvih v ulicah, določenih z regulacijskim načrtom. Opomniti moramo ob lej priliki, da občina Moste kakega regulacijskega načrta do danes še nima, kar pa ni krivda prejšnje občinske uprave, marveč je krivda povsem drugje. A to ne spada semkaj. Tudi to moramo pripomniti, dn za napravo kakili hodnikov v občini doslej ni nobenih oblastveno odobrenih načrtov. Kar se je v leni pogledu storilo, je bila pač samo zasebna pobuda načelnika prejšnje občinske uprave. Ne moremo se pa olresli naziratija, da je med navedenimi zakonskimi določili glede naprave hodnikov vsekako očividno nesoglasje. — V podežel- * (Zak, z dne 7. junija 1931, Služb, lisi dr. bau. z dne 13. 8. 1931, št. 297/17.) Ijeno in tudi vigrano. Tekmi s Poljaki in Romuni sta bili najlepši priliki. Pri leh dveh tekmah smo videli slabo sestavljena moštva. Kar je pokvaril, upa, da bo rešil v zadnjem hipu. V nedeljo igrajo v Belgradu medmestno tekmo igralci iz najmočnejših centrov Zagreba in Belgrada. lo priliko po porabil zvezm kupetan /.i sestavo svojega moštva. Prepričani smo, da ako mu to sedaj, po dveh težkih mednarodnih tekmah ni uspelo, se bo tudi to pot izjalovilo. Pa po tolikih neuspehih še eden ali dva, ne pomeni dosti. Saj t;iko izgleda. K tej medmestni tekmi nastopi Zagreb v naslednji sestavi: Mihelčič, Bivec, Kovačič, Ralič, Premrl, Gayer, Urbanke, Horvat, Berger, Zivkovič, Kokotovic. Novinec v moštvu jc Berger, srednji napadalec Makabija. Na važnem mestu v moštvu je novinec, igralec enega slabših klubov. Gotovo znak. da je v Zagrebu sposoben človek podzvezin kapetan, ki ne sedi za zeleno mizo, pač pa hodi na igrišča in opazuje fante, kako igrajo in kaj znajo. Dohro bi bilo, ako bi se tudi pri LNP šli učit k g. Dasovifu. Belgrad pa nastopi v naslednji sestavi: Spasič, Dimitrijevič, Ltikič, Arse-uijevič, Marinkovič, Gjokič, liranovič- Olišovič, Marjanovič, Giiier, Zečevič. Takoj v ponedeljek jc pa zvezin kapetan zopet odredil trening tekmo dveh moštev. Pozval je igralce ludi iz drugih mest. Poleg igralcev, katere bo izbral iz obeh mestnih zastopstev, pridejo v poštev še iz Splita: Marušič, Mikačič, iz Osjeka Lehner, Alesaroš, Novosel, iz Subotice Beleslin in Kozunovič. Po večini sami napadalni igralci. Kako se bo po teh trening tekmah ing. Simonovič odloči! iu katere igralce bo porabi! za tekme za balkanski pokal, boino še poročali. Splitski Hajduk je prejel laskavo povabilo. Praški klub Bohemians priredi Slovanski nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali najboljši slovanski klubi. Povabljeni so dva Češka, po eden klub iz Jugoslavije, Rusije, Poljske in Bolgarske-lz naše države bo sodeloval Hajduk. Gotovo laskav poziv za »maistora sa mora , ki je menda zopet v dobri formi. Turnir se bo vršil od 5. do 9. julija. V Zagreb pa pride v soboto in nedeljo kombinirano moštvo Fereticvaroša in Htmgarije. Dve moštvi, ki sedaj nastopata skupno |io inozemstvu. Nasprotnika bosta v Zagrebu ravno tako kombinirana moštva Gradjauskega in Haška. Ta dva kluba sta dala največ igralčev za medmestno tekmo v Belgradu. Mladim močem je treba težjih tekem. Pri mednarodnih tekmah s takimi klubi kot so vodilni iz Budimpešte, pač ne gre za rezultat, temveč za šolo. Te so pa najbolj potrebni mladi igralci. Kot zadnji, za nas najpomembnejši dogodek, je gostovanje Rapida v Ljubljani proti Iliriji. V nedeljo 3. julija bo pri nas gostovalo slavno moštvo, ki jc s svojo igro propagiralo nogomet po vsej Evropi z velikim uspehom. Uoamo, da bodo Dunajčani tudi našim fantom marsikaj novega pokazali, kar bodo s pridom uporabili že v tekmah za državno prvenstvo. škili (selskih) občinah, lorej vfiieh, dosedaj o kakih hodnikih — tudi ob državnih in samoupravnih (banovinskih) cestah ni bilo govora. Ali so po določilu S 122. gradbenega zakona mišljene sedaj vse občine brez razlike? V tem primeru se bodo občine kaj malo veselile napravljanja hodnikov; še manj bodo veseli posestniki, ki bodo po S 123. tega zakonu morali poseči v prazne žepe. Ali pa velja za napravo hodnikov le po mestih iu trgih § 28. zakona o samoupravnih cestah? Gotovo je vsekako, da mora ali vsaj moralo bi biH poskrbljeno na vseh cestah in potih za varnost pešcev. To je mogoče res le lako, du imajo vsi- državne in banoviuske ceste vsaj en obstranski del določen izključno le za hojo, pa ne samo v krajih, ki so zazidani, ampak jiovsod. Ali je v praksi to izvedljivo? Kaj pa lam, kjer je državna ali banovinska cesta široka komaj 10 m in manj? Naj bo tako ali drugače, odločba ministrstva za gradbe je načelna, ki torej ne more veljati individualno samo za Moste, marveč bo merodajna pač za vse kraje, občine in vasi, zlasti za one, ki leže ob banovinskih in ob državnih cestah. V neposredni zvezi /. liapravijanjeiu iu vzdrževanjem hodnikov je naposled še izvrševanje cestno-policijskih predpisov. Sicer bi morali o tem vprašanju napisati poseben članek, vendar pa naj se ga dotaknemo kar v pričujočem. — Kdo naj izvršuje cestno policijo glede varnosti hoje po jiod-nikilu ua deželi, v vaseh? Ali občina, ali orožništvo, ali v občinah ljubljanske okolice državna policija? — Uredba ministra za gradbe z dne 6. junija 1929 o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih nima nikakega določila, komu je naložena dolžnost ceslno-policijskega nadzorstva.' Takih določil tudi nimata niti zakon o državnih niti zakon o samoupravnih cestah. Pa vendar je treba z oblastvenimi predpisi zaščititi tudi pešce, ko že zakon odreja napravo in vzdrževanje hodnikov, ki so že po besedi te označbe določeni vsekako le z« pešec. Rabijo jih pa vsevprek prav posebno v neposredni ljubljanski okolici brez izjeme zlasti kolesarji kakor tudi drugi vozniki z avtomobilisti vred. Programi Kadio-LiubHnnn t Petek, 17. junija: 11.30 Šolska ura: O dolenjski Krki od izvira do izliva (Viktor Pirnnt). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. I.ovro Sušnik: Francoščina. — 20,00 Praški vsesokohki zlet (Dr. Mrvoš iz Belgrada). — 19.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova. — 20.30 Z. Prelovčev večer: 1. Uvodna beseda (Ivo Peruzzi), 2. Pevski kvartet. — 21.30 Samospevi gdč. Marenke Hanuš. — 22.jO čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Sobota, 18. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti — 13 Cas, ploiče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Zabavno čtivo. — 20 Dr. Vebar: Umljivi dokazi zn evang. istinilost Boga. — 20.30 Simfonični koncert kraljeve garda (prenos iz Belgrada). _ 22.30 Čas, poročila, ploščo. Drugi programi » Sobota, 18. Junija. Budapcst: 20.20 Večerni koncert, 21.00 Prenos z Dunaja. — Dunaj: 19.30 Zabavna glasba, 21.00 Sc-renade. 23.00 Večerni koncert. — Praga: 20.00 Radio kabaret. 21.00 Večerni koncert. — Langenherg: 20.00 Pester večer. 24.00 Jazz, — Beromiinster: 19.30 Koncert godbe na pihala. 20.00 Operna in operetna glasba. — Rim: 12.45 Instrumentalni koncert. 20.45 Igra. — Belgrad: 20.55 Poljudni koncert. 22.30 Večerna glasba. — Berlin: 19.10 Kvartet B-dur. 20.00 Pester večer. — Toulouse: 19.45 Operne in operetne pesmi in glasba. 20.30 Harmonike, _ Stuttgnrt: 20.00 Pester večer. 21.00 Sercnade. — Barcelona; 21.05 Radio orkester. 22.00 Prenos iz Madrida« n Stran 8. »SLOVENEC«, dne 17. junija 1932. Stev. 137. AVali oalau Vsaka beseda 50parali prortor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oglase strogo tl-govskega in reklamnega značaja v?aka vrdica ZDin. NaimanjšizneicklOOin.Prijtojbina za šifro2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na piimena vprašanja odgovarjamo le.če jepriložena tnamka.Ček.račun Lj u b ija na 10.3 ti9>-v Beseda samo 50 par Gospodinja - kuharica išče službo. Naslov se izve v podružnici »Slovenca« v Celju. (a) Prodajalka vešča srbohrvaščine in nekoliko nemščine, išče službo v trgovini. Gre tudi na sezono. Ponudbe pod »Pridna in poštena« H. 9079 na upravo »Slovenca«. (a) iluibodobe Beseda samo 50 par Trgov, pomočnika ali šoferja z 3 do 5 tisoč Din gotovine, sprejmem k automobilu. H. Tome — Strossmajerjeva 4/1. (bi Sobarica vešča vseh del in z znanjem francoščine išče mesto v letovišču. Marija Polše, Ježica pri Lj. (b) Zastopnike sprejema renomir. ustanova v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Izrednost« št. 9123. (b) Kuharica perfektna v vseh hišnih delih, se išče za boljše privatno mesto. Naslov v spravi »Slovenca« pod Jt. 9140. (b) Metliško vino se toči po 8 Din čez ulico v gostilni Keršič, Šiška. 1 Vinogradniki! Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. (1) Izložbena stojala za dve izložbi, kompletna, s šipami, po ugodni ceni naprodaj. Dopise pod »Stojala« na upravo »Slovenca«. (1) Mlinarji, pozor! Prodam mlinske črne kamne za flah mletev, za mletev ovsa in zmesi. — Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 1 Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1) Radioaparat štiricevni, kompleten, radi odpotovanja zamenjam za fotokamero 6X9 ali 9X12 z boljšo optiko. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (i) 4 Vajenci ii Beseda samo 50 par Sprejme se zdrava, močna kuhinjska učenka, poštenih staršev. Hotel »Mariborski dvor« — Tomo Majer. (v) m Beseda samo 50 par Kenljeva cesta 24 Veletrcovio« lita to moke. \m?m tropine ln druga krmila nndi naicenet Veletrgovina žita lo moke. A. VOLK. LJUBLJANA Reslie»a cesta 24. Seno na rasti — Cesta v Mestni log — prodam. Poizve se: Ivan Škafar, zvečer od 6 dalje ali v nedeljo od 2 popoldne. Seno uporabno za govedo. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Nogavice, rokavice in pletenine Vara nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani (k) Duhova drva in oglje kupuje stalno Uran franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Zaslužek 11 Beseda samo 50 par Stavci iz vseh obstoječih tiskarn dobe dober postranski zaslužek brez posebnega truda ali prekorednega dela. Naslov in mesto zaposlitve javiti na oglasni zavod »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9, pod Nemudoma 1967«. (z) II Obrt TcWo'i nt. 2951 i ^■i Trrdkn I IV. SCHUMI M Dolenjska resta, nudi J lopa. suha drva in >| prvovrsten premog. Beseda samo 50 par Trajno kodranje! Spmo šest minut ostanete pod najnovejšim aparatom. Vročine ne čutite. Damski salon »Fanči«, Iiubljana, Aleksandrova št. 4, v prehodu palače Viktorija«. (t) T/TETT-Tnl Beseda samo 50 par Lokal na Sv. Petra cesti, z dvema izložbama, oddam solidnemu interesentu. Ponudbe pod »Lokal avgust« št. 9039 na upravo »Slovenca«. (n) Pekarija v industrijskem kraju se odda s 1. julijem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9146. (n) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) 12 ha zemlje in gozda v enem kompleksu prodam blizu Prijedora. — Vprašanja na Nikola Mi-jatovič, Prijedor. (p) Vilo aH hišo v Ljubljani ali okolici mesta kupim. Cena do Din 250.000. — Ponudbe pod »Sreča« na upravo »Slovenca«. (p) Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje dveh sob s popolno oskrbo pri privatniku iščejo tri gospe v letoviškem kraju Slovenije 500 do 600 m nad morjem z gozdnato okolico. Ponudbe z natančnimi pogoji na upravo »Slovenca« pod »Letovišče«. (c) ODDAJO: Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, oddam z julijem. Naslov pod št. 9145. [Č) Sobo s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9080. (s) CREflTEHtlOCO SLOVENCA «» ■■ .............minulim Stanovanje 2 sob in kuhinje, parket, vodovod, elektrika, vrt in druge pritikline se odda s 1. julijem. Rožna dolina cesta VIII št. 27. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. Dunajska c. 99. č Trisobno stanovanje lepo, solnčno, z balkonom, veliko teraso in pritiklinami, — se odda s 1. avgustom stranki z odraslimi otroci. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9097. (č) I Auto-motor i Beseda samo 50 par »Renault« automobile prvovrstne, osebne, tovorne, vse rezervne dele, dobro ohranjen Fiat 503, nudi najceneje Sikor, Ce-?ta na Rožnik 19. (f) Ford auto odprt, proda za 3000 Din Florjančič, Nunska 3. (f) AVTO aH MOTOCIKL rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Prodam Sendling motor, stabilen, za 5 HP. Ogleda se na graščini Smlednik. (f) Tovorni auto posebno pripraven za prevažanje grušča ali drv, se odda. Na ogled v Mariboru, Aleksandrova 51. f Objavo Beseda samo 50 par i Obvestilo! Lud. Štrukelj, specijalni atelje za splošno črko-slikarstvo, se je preselil s Celovške ceste 14 na Miklošičevo cesto 16 ali Dalmatinovo ulico 10 — dvorišče (nasproti hotela Štrukelj). (o) Razno Beseda samo 50 par Razmnoževanja, prepisovanja in druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče št. 10, telefon 22-68. (r) UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII Inserirajte v »Slovencu4! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltll Pohištvo po solidnih cenah in v kvalitetni izvršitvi. Simon Praprotnlh stavbno in pohištveno mizarstvo L|ubl|ana. Jenkova ulica St 7 Priporoča se tudi za stavbna dela, razne oprave itd. V zalogi hladilniki. Beseda samo 50 par Fižolove prekle močne, kupim. Jarše 32, Sv. Križ pri Ljubljani, (k) Vrednostne papirje kupuje Komandilna družba M. Jankole. Selenburgova 6/II. (k) Beseda samo 50 par Enonadstropna hiša novo zgrajena, z lepim vrtom in dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom — ugodno naprodaj. Plača se lahko s hranilno knjižico. Naslov v upravi Slovenca št. 8819. (p) ZAHVALA Ob težkem udarcu usode, ki nas je zadela z izgubo ljubljenega soproga in očeta, gospoda JAKOBA DERMOTA industrijalca se tem potom vsem, ki so nam stali ob težki uri ob strani in nas tolažili ter za poklonitev vencev in cvetja iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospe dr. Strnadovi za ves njen trud v bolezni, čč. duhovščini, Hranilnici in posojilnici, Sokolu, Bralnemu društvu, Gasilnemu društvu, Obrtni zadrugi, Sodarski zadrugi za častno spremstvo, gg. pevcem za krasne žalostinke, g. županu K, Dolencu in g. J. Jakšetu za nagrobna govora in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Bog plačaj! Železniki, dne 16. junija 1932. ŽALUJOČI OSTALI. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJI2ICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE P HEJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 II. NADSTROPJE Prvovrsten strokovnjak v lesni stroki, industriji in trgovini, sposoben za popolnoma samostojno vodstvo, z dokazili večletne prakse, se sprejme. Ponudbe pod značko »Strokovnjak« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Damshe obleke boljše svilene in lahke volnene od 180 Din naprej, iz umetne svile od 110 Din naprej, športne rips obleke od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din naprej, športna krila od 45 Din naprej, športne bluze od 60 Din naprej, boljše poplin in krepdešin bluze od 110 Din naprej. Krasna izbira otroških obleke v ripsu in svili za dečke in deklice nudi F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za damsko konfekcijo. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša dobra mama, stara mama in tašča, gospa Jerica Ocvirk vd. Feldin roj. Sirgar posestnica dne 16. junija po kratki bolezni, previ-dena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 18. junija ob 17 od kapucinske cerkve na okoliško pokopališče. Celje, dne 16. junija 1932. ŽALUJOČI OSTALI. ■X 150 T. 3-c o N O D a> a. > : ^ a .2 to £» i« S S « 2 a .22 s= 3 Js! a -i D -J > 'T,** ££ x > a? g M _ £ ^ o ™ o «.5 U. .n O o ! co O N C3&. J sj® Roland Dorgeles: Leseni križi 01 c ..as as feo ■2 St3= > CO .. N 1 . I M ' s« M .O Q "S je ■- S^.s iS5 3n oo »Cl . M N " rt - ■ ; »jt N r & s i s " 5 Se -r < " | d-55 • a — O ^^ . Ven, pri Bogu k Ubogi dečki so prišli samo še do predprsja, val se je prelomil, čez niso mogli več... Ne, niso si več upali... Major se je pognal z enim skokom kvišku. »Naprej, cunje!« Majhen kadet jih je suval v hrbet in pri tem kričal nad njimi s svojim dekliškim glasom. Drgetajoč so se znašla sednjič darilna živinčeta na kritju; še enkrat jih je premagala smrtna groza, še enkrat se je vzpelo v njih življenje v obupnem odporu. »Tak torej!... Naprej!« je kričal dekliški glas. Stekli so skozi vrzel v žičnih ovirah, se razpršili v strelsko črto in udrli naravnost v zid gostega dima ... Bilo je končano, predrli so skozi zaporni ogenj... Brez reda so tekli bataljoni čez ravan, in za prvo linijo je že nekdo vihtel zastavico: vas je bila osvojena. * * * Zrušeni zidovi, razklana pročelja, groblje strešne opeke in kamenja, strehe, ki jih je cele posnelo s hiš, podrtine, izpod njih štrleče noge ... Cesto je bilo spoznati po par zvitih tračnicah, ki so molele tod in tam izpod razbitin. Tekali smo od razvaline do razvaline, se prihulili za ostanki zidov, streljali, ne da bi iskali cilja, in metali ročne granate v prazne kleti. Vse je kričalo... Topovi niso več tako grmeli, toda iz kleti so po vasi brizgale strojnice. Vojaki so se sesedali v dve gube, kakor da bi jih bila teža glave potegnila na tla. Drugi so se zavrteli okrog svoje osi, padli s pre-križanimi rokami in skrčenimi nogami in obračali obraz proti nebu. Vse to smo videli le bežno: drli smo naprej. Nekdo, ki je bil ves bel od sadre, je zakričal Gilbertu: »Lambert je padel!« Okrog nekega vodnjaka se je nekaj mož obde-lavalo s puškinimi kopiti, s pestmi, z noži — mož proti možu v veliki bitki. Vieuble se je vrgel enemu izmed Nemcev med noge in ga z glavo prevrnil čez vodnjakov rob; po zraku smo videli zleteti čepico, sivo čapko z rdečim trakom. Vse to se nam je za-greblo v dušo, točno, brutalno, ne da bi nas genilo-kriki umirajočih ljudi, treskanje izstrelkov, lajanje ročnih granat, tovariši, ki so padali. Ne da bi poznali smer, smo drvili drug za drugim in streljali brez cilja... Par skrivavčkov se je sploščilo za nekim zidom: »Z nami, praset!« jim je zagrmel Gilbert. Nekaj Švabov je teklo z dvignjenimi rokami in brez orožja mimo nas proti našim linijam. Neki drug je sedel na kletnih stopnicah in si z umazanim robcem brisal kri, ki mu je tekla s čela; z levo roko nas je pozdravljal. Vzlic neprestanemu treskanju smo slišali zate-glo tuljenje težkih granat, ki so padale sredi v vas in dvigale goste oblake prahu in dima; z usločeninii hrbti smo se vrgli ob zidove. Prah in apno sta nas vse prekrila, tako da smo se komaj razločevali od razbitin. Tu ni bilo nič živega, nobena oblika ni ostala sebi podobna, še ruševine so bile zmrvljene; mesto razdejanja in pogube, kjer se je vse mešalo med seboj: mrliči pod razvalinami, zdrobljeno kamenje, kosi obleke, ostanki pohištva, telečnjaki — vse to je bilo enakomerno zmleto, uničeno, in mrliči niso bili strašnejši od kamenja. Vsi smo bili pregnani, dihali smo le še hlipaje, nehali smo teči. Cesta je sekala razvaline in nevidna strojnica je kakor sito gosto brizgala po njej krogle, ki so nizko nad zemljo dvigale oblačke prahu. »Vsi v črevo!« je kričal neki narednik. Za Jugoslovansko tiskamo * LJubljani: Karel Ce& Izdajate,li: Ivan liakovML Urednik: Franc Kremžar. Štev. 137. T-S6I »fFmf 'H agP '»0.3M3A(yig< Stran 3 Kaj bo z našimi planinami? Tržič, 15. junija. Gospodarska kriza, ki se je v pretekli zimi splošno pojavila, je več kot zadostno dokazala, da je kmetski stan še vedno najtrdnejša opora človeški družbi. Ogromno število brezposelnih je dobivalo na kmetih prenočišče in hrano, seveda primerno kmetskim razmeram. Mnogo sinov in hčera, ki so zapustili svoje rojstne hiše v nameri, da si bodo v mestih in v tovarnah preskrbeli ugodnejše življenje, se je zopet povrnilo pod streho, kjer so preživeli prva mladostna leta. Ni izključeno, da se bodo taki časi še povra-čali in ti prvi še tudi niso minili. Vse to nas pa uči: skrbimo, da bo kmetski sfan trden. Seveda je ta sam najprej poklican, da brani z vsemi silami svoje koristi. Na vrsto pa pridejo v tem oziru tudi še drugi činitelji, predvsem država. Zato je hvalevreden namen države, da se izvede razumna agrarna reforma za okrepitev kmetskih posestnikov, ki pridelujejo največ živil za prehrano ljudstva. Od teh je odvisno splošno blagostanje. Kjer pa propada kmet, ne more uspevati ne obrtnik ne trgovec. Kmetski stan se bavi ponekod bolj z obdelovanjem zemlje za pridelovanje žita in drugih pridelkov, ponekod pa bolj z živinorejo,, kakršne so že razmere dotičnih krajev. V tem oziru prevladuje na Gorenjskem le živinoreja. Na primer gore, s katerimi je obdan Tržič, skrivajo lepe planine, kjer se je pred kakimi tridesetimi leti pre-redilo v poletnem času mnogo več živine nego dandanes. Datira to iz tistih časov, ko se je lovska strast polakoranila planin za vzgojo divjačine, jelenov, kozorogov itd. To je brez dvoma na veliko škodo živinoreje. In le od te živijo mesta in dežela! Omeniti moramo pri tej priložnosti planine v naši bližnji okolici, ki so prizadete pri izvrševanju agrarne reforme v sedanjem času. Te so namreč: agr. skupina »Z g o š e« in planina »Korošca« za Golnik-Senično. Te planine bi veleposestnik baron Friderik Born hotel odtegniti živinoreji z utemeljitvijo, da so mu neobhodno potrebne za rejo kozorogov, ker ti ne prenašajo vonja goveje živine in da rabi travo za zimsko krmljenje divjačine. Slovensko lovsko društvo ga podpira v tem oziru. Svrha je prozorna, namreč: da država ne bi prisodila planine kmetom živinorejcem, ampak baronu veleposestniku zaradi kozorogov. To pa se že v bitnosti protivi pojmu agrarne reforme. < Odločno se moramo zato zavzeti za kmetski stan, Ta je stoletja v teh krajih na svoji zemlji. Dosti krvi je prelil za države in se v potu svojega obraza trudil za nemške plemiče. In sedaj se mu Se ne privoščijo planine, ki so mu neobhodno potrebne za živinorejo! Kmet tudi divjačini ni pro-tiven, saj se kot sin božjega stvarstva veseli vsake živali. Ne more pa pristati na to, da bi kozorogi imeli prednost pred domačo živino, ki po- meni narodno premoženje v vse drugačnem smislu nego kozorogi. Planine so bile načelno že priznane kmetom živinorejcem 1. 1919 in 1922. Škoda, da se ta zadeva tudi formalno ni poprej končno uredila. Planina »Korošca« je bila do 1890 lastnina konzorcija peterih posestnikov na Golniku, deloma v Seničnem. Po prenagljenosti enega uda, ki je prodal svoj del baronu Bornu, je poslednji postal solastnik planine, pa le kot nežtvinorejec. To je bil vzrok, da so bili tako rekoč prisiljeni tudi drugi konsortisti prodati svoje sodele. Pridržali so si pa proti primerni odškodnini pravo na pašo z izreč-no zahtevo, da bo to vknjiženo. Kako je s to vknjižbo danes, ne vemo. Pašo so uživali neprestano do današnjih časov, torej nad 40 let. 1919 je priznala takratna komisija agrarne reforme planino »Korošca« podobčini v Golnik-Senično, ker ta nima nobene lastne planine. Živinoreja je pa tukaj glavna panoga kmetijstva. Pravo paše so vživali prvotni zakupniki do 1922, ko se je privatni zakon spremenil v agrarni zakup. Leta 1931 se je ustanovila agrarna skupina planine »Korošca« Golnik-Senično. In ta zastopa sedaj planino v smislu predaje agrarne reforme iz 1. 1919. Prvotnim zakupnikom iz 1890 se je zadnja leta delalo vedno več težav glede vporabe paše v prilog divjačini. Zato je bilo na paši vedno manj živine, v hlevih pa tudi. Sedaj pa je prišel baron Frid. Born na plan z načrtom, da se mu prepusti planina za izključno rejo kozorogov, t. j. da se jo izloči iz agrarne reforme. Če bi se tej zahtevi ustreglo, bi bila to največja krivica za kmetijski stan in posebno hud udarec za živinorejo. Za kmeta je to življenjsko vprašanje, za državo pa tudi ni brez važnosti. Če nastanejo rekvizicije, če se napove kuluk za vožnjo, se vselej seže po domači živini, kozorog pa ostane vedno prost. Bilo bi torej ne samo krivično, ampak naravnost smešno dajati prednost divjačini pred domačo živino. Dve agrarni skupini planin: Zgoše in Korošca ste torej prepomi predmet, ki čaka nujno pravične rešitve od strani agrarne reforme v Bel-gradu. Na prvi je interesiranih 54 kmetov živinorejcev, na drugi pa pravzaprav 65. Od teh zadnjih — Golnik-Senično (45) nimajo nobenih pašnikov za živino v poletju. Prvotni lastniki Korošce so pa bili ravno Golničani. Upravičeno zato pričakujejo prizadeti živinorejci, da bo novi predsednik agrarne reforme v Belgradu g. Budislav C v i j a n o v i č definitivno in kmalu uredil, kar je bilo načelno že priznano 1. 1919 in 1922. Obe agrarni skupini planin Zgoše in Korošca vztrajate na svojih že pridobljenih pravicah § 24 zak. likvid. agr. ref. Planine naj se razlastijo v korist sedanjih zakupnikov proti plačilu odškodnine po zakonu. V poštev pa mora menda priti tudi državljanstvo. Ravno v sedanjem času, ko bi se moralo gnati živino na pašo, je ta zadeva posebno pereča. Zemljo tistemu, ki jo bo uporabljal za obče dobro! To je svet princip! Gol gola našega delavstva Slovenjgradec, 16 junija. Slabe gospodarske razmere in brezposelnost, ki straši skoraj ves svet, ogrožajo v veduo večji meri tudi naše industrijsko delavstvo. Dau na dau imamo več brezposelnih. Tudi tukajšnja tovarna kos, katere lastnik je g. K. KGllner. ki se je napram delavcem dosedaj še vedno pokazal socialno čutečega, je zadnje čase tudi začel odpuščati delavce. Že lani je za nekaj časa skrčil obrat od 6 na 4 dni v tednu, kar je potem zopet začel redno obra-ovati. Pred kakimi 4 tedni je svoj obrat zopet skrčil na 4 dni. Zadnji teden pa je bilo na razglasni deski razglašeno, da je na 14 dnevno odpoved odpuščenih 11 delavcev z navedbo imen dotičnih delavcev, med katerimi je nad polovico takih, ki so bili v podjetju zaposleni po več let. Tako je tudi to podjetje skrčilo svoj obrat od približno 35 vseh delavcev za 11 in se pričakuje, da bodo sledile še večje redukcije. Kaj je podjetnika napotilo k temu. da je skrčil obrat in odpustil delavce, ne vemo. Delavci pravijo, da je dela in naročil dovolj, zlasti ker so imeli lani ta čas skladišča polna, letos pa so skoraj prazna in tudi prihajajo naročila. Zatorej ni misliti, da bi bilo pomanjkanje dela in naročil vzrok omejitvi obrata, pač pa pravijo, da podjetje ne more dobiti denarja za odposlano blago. Naj bo kakor hoče, vendar naše mišljenje je, da bi bilo vendar bolje, če podjetje res mora skrčiti obrat, da bi delavcev v sedanjem času ne odpustilo, pač pa naj bi se še bolj skrčil delovni čas, ali pa da bi en teden delal en del delavcev, drugi teden pa drugi del in bi na ta način ostalo vse delavstvo pri zaslužku. V tovarni meril dela že od začetka februarja t. 1. od 100 delavcev samo le nekaj okrog 30 delavcev, ostalih 70 delavcev je pa še vedno brez posla. Širijo se vesti, da namerava podjetje v kratkem popolnoma ustaviti obrat za dobo 6 ali več mesecev. Bog daj, da bi se te vesti nikakor ne uresničile. Le kaj bodo storili oni delavci, ki so odvisni samo od zaslužka v tovarni? Tovarna kravat je imela do sedaj še vedno dosti naročil in je dobro uspevala ter je imela zaposlenih okrog 15 do 20 šivilj. Zadnji čas pa je tovarna skoraj popolnoma obstala. Le tu in tam kak dan delajo ena do tri šivilje-preddelavke. Bog daj, da bi se razmere kmalu spremenile na boljše, da bi delavci zopet prišli do dela in svojega zaslužka ter s tem do človeka vrednega življenja, katero tudi po vsej božji pravici njemu pripada. — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josef« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in zadevnih trgovinah. »V* ' • J \} l > i »vi... v Kostanjevici Uniformirana meščanska garda in zvezna strelska družina v Kostanjevici bosta priredili v nedeljo, 26. junija svečanost ob priliki blagoslovitve nove zastave. Razposlali so lepa vabila, ki se posebno odlikujejo po svojem krasnem jeziku. Oreh bj bilo, če ne bi ovekovečili tega znamenitega vabila, zato ga v naslednjem priobčujemo doslovno: Uniformirana meitanska garda in savezna streljatka družina Kostanjevica na Krki P. n. bratska druitva i meitani Kostanjevice dne 26 juna 1932 leta obavit temo slavo naie društvene zastave pod pokrovitelstvom našega Ekscelenco Brigadnega Generala I. Popoviča in Predsjednika oblastne streljaške družine Ljublana in kumice odlične gospode vele posesdnice Globočnik. Osobita nam je čast, da k tej naši slavi pozivamo sva bratska društva, odličnike i naše ugledno gra-djanstvo, da bi u večem število izvoljoo priti, te svojim prisustvom uzveličali to našo slavo. Vse mile učesnike prosimo, da bi nam svoj dolaz iz-voljeli najaviti, da zamoremo temelito vse priprave za ugodan boravak v našem zaboravljenom mestu Kostanjevica na Krki pravovremeno pripraviti. Ujedno prosimo vsa bratska društva in prijatelje kateri želijo kod posvete zastave mesto zlatnega čevla darovati za humanitarni zavod 50 Din kateri zavod naj bi služil ne samo unifor. gardi nego za celo Slovenijo in celo Hrvatsko, u slučaju bolezni za oporavak v zavodu. Uvjereni da če naša bratska društva, odličnici in ugledno gradjanstvo, u večem številu, tem našem poklicu rado se odzvati in uzveličati tim našu proslavu kličemo: Dobro nam došli mili gosti! Kostanjevica n/Krki meseca majnika 1932. Glavni svečanostni odbor: Presednik društva: Josip Jordan — Tajnik: Ivan Pirnat — Častni povelnik: Anton Sekula — Tajnik: Kari Jordan Pravi pot za dosego lepih belih zob kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč: Iztiunito malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zobno ščetko - t. J. Speeijnlna ščetha z zobfiastim rezom - drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočito šele nato ščetko v vodo, ter izplakntte at usta temeljto, grgrajo s Chlorodont ustno vodo. Uspoh jo presenetljivi Neokusna barva zobnega obložka jo izginila in ostane Vam v ustih prijoten svež občutek. Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chlorodont zobno pasto. Tuba Din 8.—. Raspored svefanosti: U nedeljo, dne 26. juna 1932. 1. Doček gostiju kateri prideju iz vlakom ob 7 url u Brežice iii iz Zagreba pričekuje meščanska garda v Kostanjevici ob 8 uri. 2. U 'A0—9 uri pričekujejo se gosti iz Ljublane kod mestnega županstva z godbom. 3. Predstava zastave gostima i blage kumice. 4. U 10 uri polazak društva k sv. maši po malom placu iz meščansko godbo u crkvu sv. Jakoba. 5. Točno ob J^ll uri tihu sv. mašu, katero če služiti prečastni gosp. župnik Golob. Za službe božje posveta nove društvene zestave. Iza obavljenja posvete zabijanje čavala u stijog. 6. Poslije svečanih obavljenih crkvenih obreda vrača se svečana povorka po velikim placu do mestnega župnega ureda. 7. Tu sledi pozdravni govori i zatim razlaz društva. Op. ured.: Da ne bi kdo zamenjal Kostanjevice s Kostajnico na Hrvatskem ali s kakim drugim krajem podobnega imena, ugotavljamo, da je Kostanjevica ob Krki čisto slovensko mesto s slovensko okolico in da leži v naši lepi slovenski Dolenjski. Pri pljučno bolnih v ljubljanski bolnišnici Dr. Fr. Debever, ordinarij pododdelka za pljučno bolne. Vsi naši napori v borbi proti raznim boleznim izvirajo iz nujnosti; naša upravičena bojazen in skrb pred trpljenjem in bolezenskim razdejanjem, naša želja biti zdrav, krepak in vesel, nas neprestano sili k vedno bolj učinkoviti in uspešni dejavnosti na zdravstvenem polju. Težina bolezni, nje splošna razpasenost in pu-stošenje, nje številne žrtve so oni činitelji, ki nam narekujejo, kaj vse moramo zoper bolezensko šibo storiti, koliko svojih sil in naporov ter finančnih bremen posvetiti boju zoper njo. Vsi že vemo, da je izmed vseh bolezni jetike največ, njene smrtne žrtve so najbolj innogobrojne, dni brezdelja in trpljenja vsled njo nešteto; gospodarska škoda nepregledna! Zoper tako mogočno in pogubno bolezen bi morali zbrati in urediti tudi vseobsežno, prav učinkovito obrambo. Žal, lu zevajo v proti-tuberkulozni organizaciji številno in široke vrzeli ter razpoke. Vprašajmo se: Kaj bi morali imeti v tej borbi pri nas dandanes na razpolago, a kaj dejansko imamo; kaj je za prvo silo najpotrebnejše? Jetika je posebne vrste bolezen; zoper njo nimamo enostavnega učinkovitega sredstva, n. pr. uspešnega cepiva, ki bi za več let ljudi zavarovalo pred bolezenskim pustošenjem. V boju proli njej moramo zato združiti najraznovrstnejše pripomočke, sredstva in načine zaščite in zdravljenja. Ljudje morajo biti dobro poučeni, kako naj se čuvajo oku-ženja. Okužimo se enkrat gotovo vsi; čim češčo se okužimo, čim bolj smo oslabeli, tem prej zbolimo. Za potrebni higijenski pouk zdravih ljudi se v tem pogledu sedaj že precej slori. A za bolne vsled jetike, za te še nimamo na razpolago vsega onega, kar bi bilo tako nujno potrebno. Kužne obolence moramo najprej osamiti, izolirati, da niso nevarni za druge, zlasti ne za otroke. V to svrho rabimo primernih zavodov: bolnišnic, zdravilišč, zavetišč. Bolnišnico za pljučno bolne naj bi sprejemale bolezenske slučaje nemudoma. Včasih že par dni zadošča, da še ozdravni bolniki brez strokovne zdravniške pomoči postanejo neozdravljivi. V bolnišnici bi se bolniki zdravili; le v prvih tednih oni, ki bi poleni imeli prilike iti v podnebno zdravilišče; za več mesecev pa oni, ki jim niso zagotovljena denarna sredstva za bivanje v znatno dražjem sanaloriju Takšnih obolencev je ogromna večina. Zdravilišča sprejemajo le ozdravne ali vsaj zboljšljive slučaje na osnovi natančnega zdravniškega spričevala. Navadno traja tedne, včasih tudi mesece, da pridejo dandanes poedini slučaji na *rsto za sprejem. V leni času so bolezen lahko usodno poslabša. Zavetišča naj bi prevzemala neozdravno pljučno bolne, ki nimajo doma zase lastne sobe in potrebno bolniške oskrbe. Šele, ko bi bili ti zavodi na razpolago, bodo v jiolnem obsegu moglo delovati tudi druge proti-tuberkulozne ustanove, zlasti dispenzarji; ti vrše vlogo posrednika ni "d bolniki in temi zavodi. Za tisočero bolnike v naši ožji domovini silno manjka takšnih zavodov. V ljubljanski bolnišnici ima pododdelek za pljučno bolno tačas lo 19 stalnih jiostolj na razpolago, po leti 12 postelj več (v zračni lopi). Potrebovali bi, krvavo in nujno potrebovali, res moderno zidan zavod — bolnišnico — za 100 do 120 postelj; več ne, saj potem točno in vsestransko zdravniško vodstvo ni mogoče. Raje še po drugih mestih sezidati siične objekte (v Mariboru Celju itd.)! Skromni, neznansko tesni so torej dnndane« prostori za pljučno bolne v ljubljanski bolnišnici; hudn borba se bije neprestano zn te postelje, ker jo bolnikov preveč. Ali tudi v teh neugodnih okoliščinah se razkošja nevajenim bolnikom dn mnogo storiti v prid. V treh letih obstoja pododdelka za pljučno bolne je bilo rešenih, ozdravljenih ali zboljšanih na stotine bolnikov, ki bi sicer zapadli nagli smrti, saj ne bi imeli prilike poiskati rešitve drugod. Zdravstveni uspehi so pri teh skromnih ljudeh vsaj isti ko v zdraviliščih. Zaključim; naj teh par vrstic opozarja na pomen in nujno potrebo skorajšnje zidave bolniš. nico za pljučno bolne v Ljubljani. Štedlte z denarjem, potem lahko imate v«e. kur Vašo nro<- poJ.eli. Da ni prihranite mno«ro denarja, «<■ Jn otvoriln trjrovlna * principom, fin ni lahko vankrto nabavi vso notrnhno ?a dosti inanj donarja kakor dosloj, zn knr jainCIJo kakovont in eonn M. HANN galanterija, parftimerija in kozmetika Pred Škofijo 21 LJUBLJAN-V polog magistrat* Joža Jagodic: Popotni spomini iz Bosne Sedanje lice Sarajeva je rezultat njegove zgodovine. Že za časa bosanske samostojnosti se je dvigala v njegovi bližini trdnjava Vrhbosna z mestom, ki se je pod osmanskim gospostvom razvilo v glavno mesto Bosne in Hercegovine, in čeprav ni njih geometrično središče, si je vseeno priborilo zmago v tekmi z Banjaluko, Travnikom in Jajcem. Sarajevo je električno razsvetljeno, ima moderni vodovod z dobro in zdravo vodo, ima kanalizacijo. tramvaj in dobro avtomobilsko in avtobusno zvezo z bližnjo in daljno okolico. Najpestrejšo in najživahnejšo sliko orienta nudi obiskovalcem Sarajeva glasovita Caršija s celim nizom ozkih uličic, ob katerih je nebroj delavnic in bazarčičev, razvrščenih po obrtih. V njih se istočasno izdelujejo in prodajajo stvari bo-sansko-orientalnega tipa. V mestu je polno krasnih ulic in cest ter krasnih, moderno zidanih javnih zgradb, od katerih ic najlepša, v preprasnem mavriškem slogu zgrajena mestna hiša »beledija«. Od muslimanskih zgradb je najbolj znamenita Begova džamija, ki jo je I. 1530 zgradi! bosanski namestnik Gazi Hu-srrtbeg. Na levi obali Miljacke pa je prašna Careva džamija. Pravoslavni imajo v mestu dve cerkvi: eno iz 16. stoletja, drugo, novo, ki je bila 1. 1870 s l>omočjo Rusije pozidana v bizantinskem slogu in je sedaj metropolitanska cerkev. Judje so nedavno dogradili svojo krasno veliko sinagogo, kt ima največjo kupolo v državi, in ki je veljala baje blizu 20 milijonov dinarjev. Odkar je pred 50leti po odredbi papeža Leona XIII. postalo Sarajevo metropolitansko središče bosansko-hercegovinske cerkvene hierarhije in sedež vrhbosanske nadškofije, je začelo napredovati z orjaškimi koraki tako v verskem kakor v narodnostnem pogledu. Tako mesto kakor cela nadško-fija vrhbosanska. Pred 50. leti je bilo v Sarajevu komaj 800 katoličanov, ki so imeli eno samo cerkvico , danes po 50. letih ima Sarajevo nad 20.000 katoličanov in 6 lepih zidanih cerkva, ki so ob nedeljah in praznikih polne pobožnih vernikov. Pred 50. leti je bilo v nadškofiji 68 župnij, danes jih je 100. Pred 50. leti je bilo v nadškofiji kakih 100 duhovnikov, danes jih je nad 200. Pred 50- leti ni bilo v nadškofiji pravih semenišč, danes jih je5: dve bogoslovski in trojica deških z dvema velikima gimnazijama s pravico javnosti. Pred 50. leti je bilo v nadškofiji 15 redovnic, danes jih je nad 400 s 4 sirotišči ter 18 šolami in zavodi. Pred 50. leti ni bilo v nadškoliji nobenih urejenih verskih družb, ni bilo nobene prave dušno|)astirske organizacije, ni bilo zadrug, ustanov, zavodov, katoliškega tiska Danes je vsega tega veliko, toliko, da se mora človek čuditi. Kako je mogoče, da se je v tem kratkem času toliko ustvarilo, naredilo in uredilo? Cela Bosna, posebej pa hrvatski in katoliški del Sarajeva, dolguje svoj verski in narodni procvit ponajveč prvemu vrhbosansketnu nadškofu, velikemu pokojniku dr. Josipu Stadlerju. Za časa svojega 36. letnega škofovanja je ta mož med bosanskim ljudstvom izpeljal dela. za katera so drugi potrebovali stoletja- Pozidal je dve semenišči, katedralo, kantol. katehetski dom, ustanovil jx>lno časooisov, položil temelje in zapustil dobro tradicijo vsemu katoliškemu tisku, sipal med ljudstvo brez razlike vere svojo ogromno dobrodelnost, zapustil svojim duhovnikom vzot očeta in pastirja. Zato je razumljivo, da mu je pisal nekoč škof Strossmaver: Ti «i svetac, Ti si čudotvorac!« Kai čuda tedai. če se je ob evharističnem kongresu, ki se je obhajal za zlati jubilej nadškofije vrhbosanske, zopet in zopet imenovalo ime pokoj-1 nega Stadlerja. Njegovo delo med Bo;anci je zapustilo globoke, neizbrisne, nepozabne sledove. Njegovo delo je kos bosanske zgodovine. Njegov prvi in najboljši pomočnik pri tem delu pa mu je bil Slovenec Jeglič. Ob koncu 1. 1881 je dobil dr. Jeglič od nadškofa Stadlerja pismo z vprašanjem, č ebi se hotel žrtvovati in iti v Sarajevo za vrhbosanskega kanonika. Takrat je bil pod-vodja in ekonom v ljubljanskem duhovskem semenišču. Mlad je bil, saj ni dopolnil niti 32 let, zato je bil ves idealen in navdušen- Ves radosten se je odzval povabilu. Nekega večera je potrkalo na njegova vrata v semenišču. Vstopil je duhovnik in se predstavil: Stadler. -Ali ste že izmolili rožni venec?« je vprašal, »še ne,« je odvrnil Jeglič. In sta ga skupno izmolila. Nato sta se dodobra dogovorila. Za božič je bil Jeglič že imenovan za sarajevskega kanonika in v začetku februarja I 1882 je dospel v Sarajevo. Jeglič je v Bosni deloval polnih 16 let. Bil je ! v vsem desna roka naškofa Stadlerja. Bil je, kakor \ njegov škof, j>ravi bosanski apostol, mož vere, j kreposti in žrtve- Sam pravi, da se je dvojnega j naučil od Stadlerja: dela in zaupanja v božjo ! Previdnost. >Deus providebit!« je venomer izgovarjal Stadler, isti besedi ponavlja neprestano še | danes Jeglič. To dvoje je usposabljalo Stadlerja, | da je v kratkem času izvozil reči. ki se jim mora : čuditi svet, in to dvoje je naredilo iz Jegliča, da j je jx>stal ne samo nepozabni apostol Bosne, amj>ak ' tudi eden največjih sinov slovenske zemlje. V maju 1882 je Jeglič prvikrat pridigal v hrvatskem jeziku in še islega leta napisal prvi hrvatski članek. Hrvatski jezik mu ni delal težav, ter ga iz srca ljubil. Že od mladih nog je tlelo i v njegovem srcu živo navdušenje za duševno edinost med Slovenci in Hrvati. Zato je vzljubil poleg slovenske tudi hrvatsko knjigo že tedaj, ko niti oddaleč ni rmogel slutiti, da morebiti pride čas, ko bo tudi on deloval na polju hrvatske književnosti. Od oktobra 1882 do septembra 1883 je bil kanonik Jeglič župnik v Sarajevu. Ciloboko v srce so segale njegove besede s prižnice. A še bolj globoko v spovcdnici, kjer Je sedel poleti in pozimi vsako nedeljo že zgodaj. Zlasti se je zavzemal za siromake. A ni čakal, da bi beda in prosjaška palica prišli trkat na njegova usta; sam je iskal bedo in stisko, duševno in telesno, da jima odpomorc. Bil je katehet na pripravnici in na osnovni šoli. Poleg tega pa je potoval vsako leto po raznih krajih nadškofije, kamor sicer ni prišel noben duhovnik. Postal je tako apostol cele vzhodne Bosne ob Drini, od Bjeline do Zvornika, Srebrenice, Vi-šegrada, Oaražde in Foče. Tu je krščeval, spovedo-val, pridigoval, tolažil, delil, kar je imel. Kako rad pripoveduje, kaj vse je na teh potovanjih doživel. Kalto je na primer nesel sv. popotnico in prišedši do deroče vode, ni mogel čez njo. Močan Bosanec si ga posadi na pleča in ga nese Čez besne valove. Ali ko je nekje prišel do bolnice, ki mu je vrgla v obraz, da so vse vere enakovredne; češ, sicer bi Bog tisto, ki ni prava, zatrl in uničil. Ali ko so mu dali preiskrega konja, pa ga je vrgel s sedla čez glavo na tla- Ali ko je nekje prav navdušeno pridigoval in se razvnel, da ga Bosanci, ki so ga jjoslušali z odprtimi usti, niso prav razumeli in nato po opravilu rekli: Divno je kazao, ali šteta, da je kazao latinski.« In tako dalje. Ako bi nam popisal svoje spomnine, bi se čitali kakor [west. Jeglič je s 40. leti poslal generalni vikar nad-škojov. ludi to pove, kako visoko ga je Stadler cenil. L. 1890 je Stadler vsled napornega dela hudo obolel in se je eno leto zdravil na Lokrumu. Ta čas je vladal nadškofijo Jeglič. Stadler mu je vse zaupal. Našli sla se pač, po lx>žji previdnosti, dve veliki, idealni duši. Složno sta delovali in storili neizmerno dobrega- Mladi Jeglič je v cerkvenih časteh hitro napredoval. Postal je airhidiakon (prošt) kapitlja. Kmalu za tem apostolski protonotar. I.. 1897 pa pomožni škof Stadlcrjev. V 16. letih jc prehodil pot takorekoč od kaplana do škofa. Znak, kako visoko so ga povsod in vsi cenili. Kako tudi ne! Bil je vzor ponižnosti, gorečnosti, marljivosti in požrtvovalnosti, zgled bratske ljubezni in sloj*«, btadlerju se je z Jegličevim imenovanjem in po svečenjem za škofa zelo mudilo- Kar na tihem je vse uredil s sveto stolico in Jegliču naznanil, da bo 12. septembra posvečen. Bal sc je, da bi naletel kje na kake ovire. Zato je izposloval iz Rima, da sta smela biti pri piosvečcnju konkonsekratorja kar dva opata, mesto dveh škofov, kakor je predpisano. Predstavnike vlade in oblasti pa jc dva dni pred posvečenjem povabil v cerkev k slovesnosti. To so debelo gledali, ko so nič takega pričakujoči videli, kaj se z Jegličem godi...! Ko je Jeglič meseca maja 1898 kot novoime-novatii ljubljanski škof zapustil Sarajevo, mu Bosna ni pozabila, da je vse svoje mlade moči posvetil njej. In dasi je preteklo od tedaj že 34 let, jc sjx>-min na Jegliča v Bosni še vedno svež. Nič ni torej čudno, če se je ob evharističnem kongresu, ko je lx>sanska nadškofija obhajala svoj zlati jubilej, imenovalo v zvezi s Stadlcrjem zopet in zopet tudi ime dr. Jegliča. (Dalje.) I Stran 4. »SLOVENEC«, dne 17. junija 1982. Štev. 187. Ljubljana Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo! 1 MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Kaj bo danes ? Opera: Zaprto. Filharmonija: Produkcija šole Glasbene Matice. Ob pol 17. Kirurgični oddelek ljublj. bolnišnice: Znanstveni sestanek Slov. zdravniškega društva. Predavata dr. V. Guzelj in dr. O. Huje. Ob 18. Nobotldnik. Ogled Združenja jugosl. inženjer-jev ln arhitektov. Ob lt>. Nočno službo imata li-Uarni: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg t in mr, Kamor, Miklošičeva c, '20. * O Sprememba datuma za vpisovanje v 1. razred uršulinsko vadnfco v LJubljani. Vpisovanje ne bo 30. junija in 1. julija, kakor je bilo objavljeno, ampak 20. In 21. junija. 0 Hprojeiniii izpit Ja L razred uršuliaske realno gimnazije v Ljubljani se bo vriil 24, in 23. t. m., oba dni od 8.—12. ProSnje za sprejem naj se v lože 20. in 21, junija. Kolkovaue morajo biti s 5 dinarskim kolkom. Prošnji «e priloži šolski izkaz o dovršenem IV, ali V. razredu osnovne šole in rojstveni, oz. krstni lisi, Sprejemajo se učenke od 10. do 13. leta z odličnim nli prav dobrim uspehom. Učenke, ki nameravajo slanovali v uršulin-skem zavodu, se morajo prijavili od 20. do 28. junija pri pmlslojništvu zavoda, da zvedo sprejemne pogoje. , , . .. . . ... . 0 Me»tna žounka realna gimnazija v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit za prvi razred gimnazije je vlagati pri ravnateljstvu v času od 20. do 23. junija. Sprejemni izpit se bo vršil 23. junija ob osmih, © Tri počitniško kolonije. Poročali smo, da bosta letos samo dve koloniji mestne občine za otroke, ki bodo šli na njene stroške ua počitnice in sicer ena v Mednem in druga na morju v Kraljeviči. Stvar se je nekoliko zasukala na ugodneje, ker bo letos mestna občina le organizirala Iri ko- IVlPaiio, --> ao v mezincu pn /iiruvum, njri ,i< bila že lani otroška kolonija otrok iz Ljubljane, 30 pa jih gre v Kraljevino. Druge skupine, približno enake, kakor so le, pa odidejo na počitnice meseca avgusta. Vseh skupaj bo lelos počitnic na stroške mestne občine deležnih manj olrok kakor lani, čemur je pač znan vzrok: znatno črtanje proračuna mestnega socialnega skrbstva. Da. ko bi se dal kje dobili denar, koliko mestnih otrok je še potrebnih lakih prijetnih počitnic! 0 Naval na mestni socialni urad. Že nekaj mesecev je od tega, odkar so ljubljanski revni ljudje naravnost oblegali mestni socialni urad iu čakali na podpore. To bi bilo še sedaj, ker revščine je tudi sedaj v Ljubljani izredno mnogo, ali socialni urad skoraj ne daje več podpor. Prosilcpv je sicer še vedno dovolj, ne pa podpor, zalo tudi ' o navalih ne moremo govorili. Naval pa se je zopet ponovil včeraj. Revni ljudje so namreč brali v ča-°'sopisih. da je pokojni g. Kollman zapustil znesek lO.OOOJDin za mestne reveže. Seveda je to mnogim vzbudilo novih nad na podporo, niso se pa zavedali. da je bil In znpsek že v torek razdeljen. Mestni socialni urad ga je razdelil najbolj potrebnim revežem, ki jih ima v stalni evidenci. 100 jih je dobilo podporo iz tega zneska, revežev pa je seveda v Ljubljani mnogo več. Zalo so se danes dogajali slučaji na socialnem uradu, da so se revni ljudje sklicevali na pokojnika, češ, da so slišali in brali, da jim je pokojni dobrotnik zapustil podpore. Razlaganje iu pojasnjevanje ni dosti pomagalo. Pride skromna ženica in ponižno prosi za podporo. Ko je ne dobi, vpraša s hudomušnim nasmeškom gospo uradnico in pomembno de: Gospa, ali kaj veste, kaj je pa s Kollmannom? : Urad- «11 JV(.j »V-CM*, nuj j. uvuiiiuuuuiu. w . mu- niča prezre pointo vprašanja iu odgovori: Drugega ue, kakor da je umrl! Pridejo zopet drugi, ';i imajo kar nekakšna priporočila od bivših ku-laric. služkinj, uslužbencev in celo kakšne daljne geg k h„..............„ ................-................ žlahte pokojnika in s temi priporočili zahtevajo podporo. Uradniki na socialnem uradu pn ponavljajo morda že petdeselič, da je ves znesek bil razdeljen takoj na dan pogreba, kakor je zahteval pokojnik. A tako. tako! vzdihujejo prosilci iu razočarani odhajajo, skoraj prepričani, da so bili ofr-naženk za r svoj denar. 0 Dva laboda v tivolskem ribniku. Po tivolskem ribniku ploveta že nekaj dni dva krasna laboda. Laboda je v torek poslala v Ljubljano kraljica Marija iz Suvobora, kjer sta plavala po blejskem jezeru. Občudovalcev imata oba laboda mnogo. V ribniku se laboda počutila zelo ugodno, ker imata dovolj hrane v naravi, pa ludi v koritu je vedno polno koruze. 0 Navodila za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov. Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let — pred letom 1920 — lahko zaprosijo po odredbi § 14 zakona o izprpmembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 20. marca 1032 in v tem členu predvideni višini za odpis leh davkov. Davčni zavezanci, ki stanujejo v okolišu davčne uprave za mesto Ljubljana, predložijo prošnje pri tej davčni upravi. Prošnje je treba kolkovali s 25 Din, priloge pa z 2 Din. Prošnja mora vsebovali naslednje podatke: kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom; imovinsko stanje z označbo nepremične imovine; vrednost ostale premične imovine; s čim so prosilec bavi, od česa živi in kraj, kjer stanuje. Prošnji je treba priložiti- 1. izvleček iz zemljiške knjige; 2. potrdilo o imovinskih razmerah. To potrdilo izda na uradnem obrazcu občina, kjer prosilec stanuje, in občina, v kateri je prosilec zadolžen z davkom; 3. druga pismena dokazila o imovinskem stanju. Izjave o dolgovih prosilcev se bodo uvaževale, ako vsebujejo znesek dolga In ime upnika. Če ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih davčnih upravah, mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Rok za vlaganje prošenj poteče 26. junija 1932, 0 V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 18, t. m. ob 13. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. 0 Šišenski najdeuček — Valentin Vodnik. Dne 2. maja zjutraj je našel cerkovnik šišenske župne cerkve na prizidku ograje pri cerkvi v cunje zavito dele, za katero so ugotovili, da je bilo komaj pred nekaj uramj rojeno. V cunjah je bil listek, ki ga je pisala mati: /Krstite in redite ga! Jaz ga ne morem.« Vsa poizvedovanja za materjo so bila zaman, otrok pa je bil oddan v Dečji dom. Želji neznane matere so ugodili v toliko, da je otrok sedaj res v skrbni negi, ne pa še v toliko, da bi olroka krstili. Tej želji bo mestna občina ugodila prihodnji teden. Malce v zadregi so bili gosjiodje, kakšno ime naj dajo otroku? Otrok je bil najden v šjški in katero ime in priimek bi bila za otroka, kot prislnega Ši-škarja bolj primerna, kakor najslavnejšega šlškarja — Valentina Vodnika? šišenski najdenček bo torej prihodnji teden krščen za Valentina, v matične knjige pa bo vpisan s priimkom Vodnik. Za botra je tudi že poskrbljeno, bo to namreč sam g. ljubljanski župan dr. Dinko Puc, za botrico pa še ne vemo, kdo bo. To se odloči prihodnje dni. Kje bodo otroka krstili, tudi še ni določeno. Ko bo najdenček dora-stel v moža, bo gotovo ponosen na svoje slavno ime, nihče pa ue bo slutil v njem nekdanjega najdenčka, ki je oblastem kot policiji, mestnemu magistratu in Dečjemu domu jiovzročil toliko pisarije in dela. 0 Ogoljufana aatakarica. Natakaricu Polonca si je v boljših časih jirihranila nekaj grošev, ki Ji sedaj pridejo prav, ko je brez službe. Sicer išče službo, toda kje jo dobiti? Zato je prišla na misel, da bi bilo bolje la denar nekje investirati in vpo-rabiti za nadaljnji zaslužek, kakor da bi čakala brez. dela in gledala, kako bi denar kopnel. Objavila je oglas, da i«če gostilno v najem ali na račun, če-prav je že resna ženska, vendar j)a ni vedela, da je treba biti pri oglasih previden, da človek ne na-.sodo sleparjem. Polonca je zato nasedla, sicer ne za veliko, toda njej se lo pozna bolj ko komu drugemu, ki ima več denarju. V krščanskem zavodu, kjer stanuje in čaka boljših časov in zaslužka, se je jiri Polonci oglasila neka ženska. Dejala je Polonci, da je gostilničarka pri -Vrhnifami na Tržaški cesti. To goslilno daje v najem in zahteva za to 2500 Din mesečne najemnine. Polonci se je ponudba zdela še kolikor toliko sprejemljiva in je pristala na jionudbo, seveda pa bi se morala še bolj natančno zmenili z rgostilničarko.. -Gostilničarka pa je zahtevala od nje aro in poselsko knjižico, čes, da se potem ne bo pogajala z drugo. Polonca ji jp res izročila 200 Din arp in poselsko knjižico in jo spremila do poslopja OUZD, kjer je npznanka dpjnla. da ima opravka. Polonca jp od bodoče >gospc- prejela listek z naslovom >Zalka Vrhnik, gostilna pri Vrh-ničanu, nasproti tobačne tovarno, Tržaška cestar. Ali zaman jp uboga brezposelna natakarica čakala na >gospof; te ni hotelo biti od nikoder. Neopažp-110 se je splazila iz poslopja in izginila. Zaman je Polonca tudi pozneje spraševala pri »Vrhnlčanu« za gospo Zalko Vrhnikovo, ki je lam niso niti poznali, kaj šele, da bi bila njihova gospodinja. Tudi gostilne ne misli nihče oddati nn račun. Polonca, ki je spoznala, da je ob 200 Din, ob poselsko knjižico in ob eno upanje več, se je zatekla h policiji, kjer so ji obljubili, da ji bodo pomagali iskati »Zalko Vrhnikovo , če bo to le mogoče. Neznana golju-fica je stara kakšnih 40 let, majhne postave in okrogla. © BIiizp, najnovejše modelp, po solidni ceni, ima tvrdka .Sterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18. IT SHELLT^X je kulturna potreba vsake II redoljubne gospodinje || Maribor Mezdno gibanje mariborskega tekstilnega delavstva Kranj Gimnazijske novice. Osmi razred je &tel letos 17 učencev. Od teh 1 razreda ni izdelal, ostalih 16 kandidatov je bilo pripuščenih k maturi. Maluri-tetni komisiji predseduje letos kot ministrski odposlanec g. dr. Valentin Korun, gimn. ravnatelj v pokoju. V sredo, četrtek in pelek se je vršila pismena matura. Včeraj se je začela ustmena matura. Danes se prične pismena mala matura, h kateri je pripuščenih 52 dijakov in dijakinj. Malo maturo dela poleg rednih obiskovalcev zavoda 6 pri-vatistov, med temi 4 uršulinke iz Škofje Loke. Vsem maturantom želimo veliko uspeha. Nekateri časopisi so prinesli vesti, da je izbruhnila v tekstilni tovarni Braun stavka ter je vseh 70 delavccv zapustilo delo. Vest ne odgovarja čisto dejst vu, ker je trajala stavka prav za prav le poldrugi dan in se je s 15. t. m. delo vzpostavilo zopet v normalnem obsegu, in sicer na prizadevanje Delavske zbornice, ki je prevzela posredovanje. Nastop delavstva v tovarni Braun ima svoj izvor v mezdnem gibanju, ki je zajelo celotno tekstilno delavstvo v Mariboru. Do prvega izbruha je prišlo v Braunovi tovarni, pričakovati pa je, da bo morala Delavska zbornica posredovati tudi v drugih tektilnih obratih. Vzrok temu je iskati predvsem v racionalizaciji in uvedbi akordnega sistema, katerega so pričeli nekateri obrati uvajati istočasno z znižanjem mezd. V mariborskih tektilnih obratih so začeli uvajati nove delovne metode, ki obstojajo v glavnem v lem, da bi posluževal po en delavec po dva in mestoma tudi po več strojev, dočim je bil do sedaj pri vsakem stroju zaposlen po en delavec. Istočasno so pričeli obrati uvajati tudi akordno delo in zniževati prvotno mezdo. Z delom na dveh □ Obletnica podiranja frančiškanskega samostana. Prihodnji torek, 24. junija poteče 40 let, ko so pričeli s podiranjem nekdanjega frančiškanskega samostana ob sedanji Aleksandrovi cesti. Leta 1892 dne 24. junija so pričeli na starem poslopju z razdiranjem strehe in s tem je bil prav za prav že položen temelj sedanji veličastni stavbi bazilike Matere Milosti in frančiškanskega samostana, obenem pa temeljiti preobrazbi zunanjosti tega celega mestnega predela. □ Stare korenine legajo v grob. V starosti 70 let je umrla vdova sodnega oficijala gospa Marija Gollob na Tržaški cesti 20. Pogreb blage pokojnice se vrši v soboto ob 4 iz mrtvašnice na mostno pokopališče. — Visoko starost 88 let je dočakal bivši občinski delavec Anton Tajzel, katerega je ugrabila smrt v Splavarski ulici 7. Pokopali ga bodo v soboto ob pol 4 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. — Na Koroški cesti 90 je umrla za-sebnica Neža Križan, stara 77 let. Pogreb se vrši v soboto ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. — V starosti 92 let je umrl prevžitkar Ignac Ro-škar iz Pobrežja, Zerkovska cesla 81. Pokojnik je bil eden najstarejših Pobrežanov, rodom pa je bil od Sv. Kungote. Bil je kljub starosti še vedno čil tudi duševno ter je predstavljal na Pobrežju nekako kroniko vseh zanimivih dogodkov, katere je doživel v teku svojega dolgega življenja. Z zanimanjem je spremljal zlasti razvoj Maribora in Pobrežja od skromne vasice do sedanjega velikega predmestnega dela. — Svetila pokojnim večna luč, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. □ Razmere... Znane omejitve v denarnem prometu so spravile med drugim tudi mariborska gradbena podjetja v sila težaven položaj. Ne morejo več izvrševati naročenih del, ker ne dobe sredstev za izplačilo delavstva. Tako je morala samo tvrdka Jelene in Šlajmer odpustiti 250 delavcev, dasi bi jih baš sedaj potrebovala znatno vei, da bi v normalnem obsegu izvrševala naročila. Tako so prizadete tudi druge tvrdke. Dela je dovolj, pa ga ni mogoče prevzemati — na drugi strani pa postopajo cele množice brezposelnih, katerim bi se lahko nudilo lepega zaslužka — da ni te nesrečne krize. □ Civilne poroke na magistratu so sila redke. Včeraj se je dogodil zopet tak slučaj. Na mestnem magistratu je poročal podžupan Rudolf Golouh trgovskega pomočnika Nudla in Ljudmilo Plavča-kovo. Q Kamen na prsi. Iz Josipdola pri Ribnici so pripeljali v mariborsko bolnišnico 271elnega delavca Albina Geržela. V granitnem kamnolomu, v katerem je bil zaposlen, se je odtrgal težek kamen v pobočju ter ga pri padcu zadel v prsi. Dobil je hude notranje poškodbe. □ Obrtna nadaljevalna šola poziva one vajence in vajenke, ki žele dpbiti svoja izpričevala, flaj se javijo zanje v nedeljo 19, t. m. od 9 naprej v deški meščanski šoli. Med počitnicami se ta izpričevala ne bodo delila. □ Kolporterji za razprodajo našega lista se iščejo; povprašati je v upravi na Koroški cesti 1. □ Pasji zapor ukinjen. Mestno načelstvo razglaša, da je strogi pasji zapor ukinjen, ker se ni pojavil od 17. marca dalje noben slučaj pasje stekline. Pač pa morajo biti grizljivi psi še nadalje opremljeni na ulici z nagobčnikom, drugače jim grozi nemila smrt od roke mestnega konjača — ravno tako tudi psom, ki nimajo znamke za leto 1932, □ Dve poravnavi Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo poravnalno postopanje pri tvrdki strojih v akordu naj bi se delavstvu omogočilo, da bi kljub znižanju doseglo osnovno višino mezde, katero je zaslužilo pred imenovanimi izprejnemba-mi v obratovanju. le reforme so zadele delavstvo zelo občutno. Na eni strani se z njimi v obratih zniža delavstvo skoro na polovico, preostalim bi se pa za dvojno delo zaslužek prav nič ne zvišal in dvomljivo je celo, da bi dosegel dosedanjo višino. Naravno, da je nastal v delavskih vrstah proti uvajanju teh reform hud odpor. Na drugi strani pa vztrajajo podjetniki pri svojih zahtevah ter izjavljajo, da ne morejo popustiti. Pričakovati je radi tega, da bo v vseh obratih, ki uvajajo novi delovni sistem, prišlo do resnej'ših sporov in da bo imela Delavska zbornica, ki je prevzela posredovanje, še mnogo dela, ker bo težko najti primemo osnovo za sporazumno rešitev. Hkrati pa je v sedanjih težkih časih obžalovati, da se je tekstilna industrija odločila za racijonalizacijo obratov, ker bo s tem veliko število tekstilnih delavcev ob kruh in vrste brezposelnih bodo iznova narasle. »Iris«, d. z o. z., livarna kovin, metalna industrija in tvornica ogledal na Pobrežju pri Mariboru. Terjatve je prijavili do 22. julija, poravnalni narok je 27. julija, Aktiva tvrdke znašajo Din 334.762.22, pasiva pa 984.450.72. — Istotako je uvedeno poravnalno postopanje o imovini tovarnarja Karola Koška v Pobrežju, Zerkovska cesla 10. Terjatve je prijaviti do 22. julija, poravnalni narok je 27. julija. Aktiva znašajo 300.000 Din, pasiva pa 668.899 Din, _ V obeh slučajih poravnave se ponuja 40% kvota, D Mladinske pokalne tekme. Po sklepu med-klubskega odbora se prično v Mariboru nogometne tekme za mladinski pokal v nedeljo 26. t. m. □ Nevarnost za plavače in skakače. Kopališko upravo Mariborskega otoka opozarjamo na veliko nevarnost, ki preti v velikem bazenu tako plavačem kakor skakačem. Bilo potrebno, da se prepove plavanje neposredno pod skakalnim stolpom, kadar izvjajajo skakači svoje produkcije, ker bi se lahko pripetila usodna nesreča. Dogodil se je slučaj, da je v trenutku, ko se je pognal skakač z desetmeterskega s'.olpa, planil drugi tik pod stolpom v vodo in le spretnosti in duhaprisolnosti prvega, ki je videč nevarnost v skoku zavil stran, se je zahvaliti, da nista oba prišla ob življenje. □ Žalostna zgodba dveh voličev. Na zadnjem živinskem sejmu so se nenadoma pojavili kot sej-marji organi mariborske carinarnice. Na dražbi so prodajali dva voliča, ki sta radi nizke prodajne cene res šla kmalu v denar. Oba rogača sta po čudnem naključju zašla mesto v Lučane, kamor sta bila prav za prav namenjena, na mariborsko sejmišče Zaplenila ju je stroga obmejna kontrola pri Sv. Križu nad Mariborom. Preteklo nedeljo je bila temna noč, pa je kljub temi bedelo budno oko obmejnega stražnika na vozni poti, ki vodi od Sv. Križa proti meji. Stražnik je opazil čudno skupino, ki se je bližala v temi meji ter se v bližini izcimila v par volov in dva poganjača. Hitro je bila pripravljena zaseda in komaj so dospeli neznanci do meje, je zadonel klic straže ter jih pribil na mestu. Oba vola sta bila zaplenjena in posest-niska sinova, 20Ietnega Antona in 241etnega Alojza S., ki sta skušala živali pretihotapiti čez mejo, čaka poleg zaplembe volov še denarna kazen. Ptuj Poroka. V minoriteki cerkvi sta se poročila Glusič Dominik iu gdč. Veronika Brunčič, vrla članica Cecilijanskega cerkv. pevskega društva. Novo-poročencema vso srečo in blagoslov božji. Zaplemba tehtnic. Policija je zaplenila na Ireu za živila nekaterim prodajalcem razne tehtnice, ki so bile prikrojene lako, da je imel prodajalec od tega korist. Dotični so prijavljeni policiji. Vlom v ininoritsko župnišče. V zvezi s tem vlomom je policija aretirala nekega hlapca iz Sv. trojice v Slov. goricah ter ga izročila sodišču. Aretl-ranec zanika vsako krivdo. Upepeljena viničarija. V viničariji posestnika Henrika Kupčiča v Botkovcih, občina Sakušak jo izbruhnil ogenj, ki je na mah objel viničarijo.' ki je zgorela do lak V viničariji je stanoval viničar Janez Simomc, ki je rešil svojo družino, živino ter nekaj pohištva iz ognja. Sosedje so s težavo pre-°Se"i ni razširil. Škoda nekaj nad 10.000 Din. Zavarovan je bil lastnik samo za 2000 t)in. .Na kak način je nastal ogenj, še ni ugolov- Nove orgle v Škofji Loki in cerkven koncert ob njih Nove loške orgle so nam v nedeljo, 12. t. m. pokazale svojo zunanjo in notranjo lepolo. Zunanjo — pravim — ker se je nenavadno srečno zvezal novi dodatek s staro omaro. Stari srednji, prpnov-ljpni baročni del, ki je izredno lepo umerjen na prostor na koru. je ostal kakršen je, le da je izvrstno prenovljen; na obe strani ima pridodejani čisto preprosti mreži, katerih letve so na križiščih okrašene z zlatimi enako preprostimi rožamiTi dve mreži sla brez vsakršnih umetniških teženj, ampak samo zato, da se za nju skrije del orgel. Vendar pa srednji del opirata, s svojo živahno preprostostjo dvigala; za ljubek okvir sla bogatemu sred.-jemu, v srebrnih piščalih se bleščečemu delu, tako <1 n orgle sloje na koru kakor krasen šopek. Koncert sam je po uvodni Hachovi predigri in fugi nudil najprej zelo poljudno razlago orgel. Nato je pa nastopil loški zbor. Vodil ga je domači orga-nlsl. spremljal pa prof. Tome. /.bor ima izvrstno Mslopane glasove in spada med najboljše slovenske cerkvene zbore. S lakini jietjem. kakor smo ga slišali včeraj, bi se mogel povsod pokazati. Nočem reči, da bi se marsikaj ne dalo še lepše napraviti, toda to, kar smo slišali, je bilo presenetljivo dobro. Že Premrlova sv. Cecilija* je bila kar slovesna; kakšna poč med zlogi bi se bila že še mogla zapreti, vendar pa moramo resnici na ljubo reči, da celo zelo cenjeni zbori ne vežejo vselej toliko, kakor smo slišali lu. Izvečlne nam na to misel nili uhajala ni, kar je najboljše znamenje, da je bilo vse prav — kakor je tudi pri zdravju: dokler ti na kak ud ni Ireba nikoli misliti, je znamenje, da je zdrav; misel se li začne krog njega sukati še le tedaj, ko ga začutiš, ko nekaj z njim ni prav. Kako so ]>otem peli težkega, s harmoničnim bogastvom prenagnetenega Jo b sta (Marijino vnebovzetje), saj ima večkrat v enem taktu harmoničnih dražil več ko si jih marsikdo drugi upa prinesti v dveh skladbah — kako so rastli v Z e 1 e z -n i k u (Pridi, Rešenik svela!) nežno, dasi zlasti na sredi znatno prehitro zajeli ljubko slovesnega V a v k n a (Pastirci, kam hitite?), in To m če v »Kristus Kralje je po mogočnem vtisu — lega so orgle najsijajneje podpirale — nad srci zakraljeval. Vmes sta nant dva solista: ljubek, čist, polno zveneč sopran in enako lep mehek sočen tenor — brez vsakršnega pritiska zapela večno lepi dvo-spev iz Sattnerjevega »Vnebovzetja: Dva pevca z izvrstnimi naravnima darovi, ki jima šola ni privzgojila običajnih solislovskih napak in pevskih razvad nista razkazovala kot pevske popolnosti. Včasih človek nepričakovano naleti na pevce, ki po naravnem čutu zadenejo to, za kar se trudi šola pri marsikom lela in leta — lansko leto smo z enakim veseljem poslušali dva laka pevca solista: sopran in bariton. Seveda nočemo reči, kakor da bi od narave tako obdarjeni pevci ne potrebovali učenja, »šole*;. Nel Samo to hočemo reči, da bi s tako-le zdravo rastlinico spreten, obziren vrtnar imel še veliko dela, preden bi jo vzgojil do (»polnosti, ki jo je zmozen človeški glas, zlasti ta, ki ca je že narava sama nadpovprečno obdarila. — Zboru in pevovodju z veseljem voščimo srečo k zares lepim usj>ehom. Prof. Tome je poleg Bacha zaigral še čudno zapletenega, nemirnega Regerja (Tokato in ftigo v D), Hladnikovo slovesno inedigro (po na- pevu slare Marijine Moj duh iz telesa z Marijo v nebesa povzdigni se tic). Dobro je narejeno, kontra-punkt gladek, mestoma iznajdljiv, če bi se kakšen plevelček tu ali tam utrgal in kepica sem in tjn ugladila, bi lepa stvar samo še pridobila. Kar škoda. da Hladnik ni napisal preprostejših orgelskih del, morda jirav po napevih naših cerkvenih pesmi, za kar je tu pokazal zelo dober čut in priznavanja vredno spretnost. — Sam sebe je Tome pokazal v velikanskem »PreUidiju dn fugi v E-duruc. Izvrsten umetniški izdelek je. Kuga* še bolj kakor preludij (predigra). Predigra melodične postope hromatično morda malo preveč drobi, tako da si poshiSavec ob njej predstavlja nekako skoro kar bolestno teženje, zlasti ker zgornji, vodilni glas venomer ponavlja svojo poltousko padajočo sekundo. Fuga pa, dasi je izpočetka resnobna, se v drugi polovici silno živahno razgiblje. Sama plemenita radosi je je, sam blišč in vesela igra. Orgle same so sijajne. Pa jih poslušaj same ah pa jih sledi pri spremljanju pelja. Polne orgle * Kuga je posebna oblika glasbenega skladanja. Glasovi nastopajo in teko popolnoma samoslojiio Z glasbeno mislijo (krajši ali daljši napev) začne en glas, drugi jo za njim povzame, lemu jo odvzame trelji, za njnn z islo mislijo (ki jo imenujemo temo) iiasloju četrti; oni Irijo pa si vmes izmišljajo nove, samostojne, čisto drugačne, nasprotne ua-peve. kakor je glavni napev (lema). Te stranske samoslojiio napeve imenujemo konlrapunkl Pri poslušanju lakega dela se poslušalcu zdi, kakor da se glasovi drug drugemu umikajo, drug drugega love, drug pred drugim božo. Jn prav zalo se taka skladba z latinsko besedo imenuje fuga, po naše beg. , (pleno) so mogočne, bleščeče, posamezni spremeni (registri) se svojemu značaju ločno prilegajo. Pa vzemi rahlo kakor vetre se zibajoče ali mogočno polno pojoče, ko liček v grmovju žvižgljajoče ali ko gosli najboljšega umetnika po cerkvi plavajoče. Kar je najvažnejše: noben spremen, nili najmočnejši, v svojem značaju ni pretiran, noben Ion prisiljen; (m tudi nobeden, niti najtišji ni plehek brezizrazen; vsak spremen, vsak ton je živ, sočen; se tisti, ki so po svoji naravi mračni in morajo biti mračni, orgel ne temne, ne more, ampak njih glasu samo polnosl, zaokroženost dajejo. Zato ni čuda, če se petju tako lepo prilegajo in gn nepričakovano lepo opirajo. Saj poznamo dokaj orgel, ki petje more, tlačijo, davijo, le se kakor zlat svit svetniške glave pelja veselo ovijajo, kakor svetla meglica ga rahlo obletujejo iii še v največji moči ga ne tope marveč podpirajo, dvigajo in svetle Mojstru Jenku, čigar odlični izdelek so, in |l0I cauom k tako srečno usjielemu delu vso srečo I K. JOŽA BEKh: ISKRE IN PLAMENI. Pesmi. - Ljubljana, 1932. - Samozaložba. Bekš je pod gornjim naslovom izdal zbirko pesini; zadnji čas nam je nekaj poetov poklonilo svoje zbirke. Radi pomanjkanja prostora naj iz Isker In plamenov; navedem kot vzorec eno kitico, morda ne najboljšo, a gotovo značilno: Vonja nič od roženkravta, tužno sonce nad oblaki; vse po polju belo morje — to smo žalostni vojaki I S. š. fitev. 1.37. »SLOVENEC«, dne 17. junljn 1932. Stran 5. Dnevna kronika Blagoslovitev nove hoče na Lisci Velike priprave se vrše za to slavje, ki bo v ledeljo, dne 19. t. m., c otvoritvijo 10.30 dopoldne. Odbor in članstvo sta pridno na delu za čim slo-vesnejšo in planinsko prijetno taborenje. Koča jo bila dograjena sicer že oktobra 1. 1., veudur jo bilu do sedaj oskrbovana le zasilno, Sedaj je popolnoma opremljena. Prenočuje lahko 30 oseb. Dobi se vse, tako da turistom ni treba ničesar seboj nositi za oskrbovanje iu prehrano. Kako potreben jo bil ta nov planinski dom, kaže že to, da je bilo v letošnjem letu do sedaj že nad 1000 posetnikov. Izhodišče na Lisco iz žel. postaj: Zidani most 4 ure, Laško 4 ure, Rimske Toplice 3 in pol, Sevnica 3, Breg pri Zidanem mostu 2 in pol ure. Pota so vsa dobro markirana. Sv. mašo in blagoslovitev bo opravil č. g. dr. Juhart, profesor bogoslovja iz Maribora. Pričetek ob pol 'enajsti uri. Obisk obeta biti zelo velik. Saj je že do sedaj, prijavljenih nad 2000. Organizirano je vse prav skrbno, da bodo vsi in z vsem gotovo zadovoljni. Pridite v čim večjem številu ljubitelji planin. Kako lepa, ob celem dolnjem posavju Dravsko banovine najlepša planinska točka je Lisca, Vam povejo lahko oni, ki jo poznajo. — Sodelovala bo kompletna žel. godba iz Zidanega mosta. Skavti bodo pripravili posebna taborišča in na predvečer osvetljevali z raketami, v nedeljo dopoldne pa prihajajoče pozdravljali s streli. Usodna kroglica Novo mesto, 16. junija. Pretekli torek se je na Petanih v šmihelski /ari zastrupil 2 letni Franci Bukovec, sin posestnika Bukovca Franca. Nesreča se je zgodila takole. Otrokova stara mati Marija Bukovec je šla v gozd, kjer je našla med travo in suhljadjo malo stekleno kroglico. Nič hudega sluteča je kroglico spravila; ko je. prišla iz gozda domov, jo je položila na vrtno mizico, okrog katere se je prav tedaj smukal mali Fraucek. Svetla kroglica se mu je dopadla in že je segel po njej ter jo po otroški navadi nesel v — usta. Kroglica, ki je bila iz tenkega stekla, se je v otrokovih ustih razpočila in fantek je pogoltnil vso njeno vsebino. Tekočina v kroglici je bila najhujši strup, ki ga lovci nastavljajo lisicam, in je deloval tako hitro, da je bil otrok v trenutku mrtev, Trupelce je bilo v četrtek zjutraj obducirano na šmihelskem pokopališču. Sodna komisija, katero so tvorili gg. Meršol Ferdinand, preiskovalni sodnik ter zdravnika dr. Paulič in dr. Polenšek, je. ugolovila, da je bil otrok zastrupljen s tako zvanim lisičjim strupom. 5 kolesom s Holandskega na Dolenjsko Rušeča vas, 15. junija. Preteklo soboto je priromal domov v našo vas k svoji družini Zupančič Franc, ki je bil več let na Holandskem. Ker ni imel denarja, da bi se vozil z vlakom, si je omislil kolo ter se vozil .14, dni in privozil domov. Doma niso bili prav nič pripravljeni na njegov prihod in zalo je zavladalo veliko začudenje, ko Je oče, ki je že precej časa molčal, stopil pod domači krov. Pravi pa, da na potu ui imel posebnih sitnosti ter da je naprosil toliko, da mu tudi stradati ni bilo treba. Dela pa na Holandskem sedaj ni veliko. Kdor pa dela, pa nima velike plače. Kdor ni varčeval preje, mora sedaj stradati. Koledar Petek, 17. junija: Adolf, škof; Nikander, mučenec. Osebne vesli Izpit s« napravili za čin akt. peh. majorja kap. I. razr. Anuin Grtln; za čin akt. peh. kap. II. razr. poročniki Rudolf Jagič, Anton Ilein, Stanko Rupnik in Josip Rijavec; za čin akt. zrakoplovnega kap. II. razr. poročniki Edvard Šinit, Drugotin Do-lanski in Juro Hauer; za čin akt. sanitetnega kap. II. razr. poročnik dr. Albert Hudak; za čin akl. veterinarskega kap. II. razr. Leonid Trojnicki in za čin rez. san. majorja kap. I. razr. dr. Aleksander NVeiss. Ostale vesti — Bivši starotrški župan g. Kržič zopet na svobodi. Včeraj dopoldne so izpustili iz ljubljanskega policijskega preiskovalnega zapora hotelirja in trgovca g. Ljudevita Kržiča, ker se je — letos že tretjič — izkazala njegova popolna nedolžnost. Preiskava, ki jo je v sredo na licu mesta izvedla ljubljanska policijska komisija, je ugotovila, kje je Iskati pravega povzročitelja nedeljskega dogodka. Gospodu Kržiču k tej ponovni osvoboditvi iskreno čestilamo! — Letopis ljubljanske škofije za lelo 1932 je pravkar izšel. Župnim in duhovnijskiin uradom se je že razposlal. — Knjiga obsega najraznovrstnej-še podatke in more služiti tako uradom, kakor posameznikom: poleg duhovnikov trgovcem, obrtnikom itd., ker so v Letopisu naslovi župnlh in dtt-hovnljskih uradov, samostanskih predstojnišlev, posameznih duhovnikov. V knjigi so natančni podatki prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju. Novo jo v knjigi to, da je pri vsakem podatku posameznega duhovnika zaznamovana letnica imenovanja, pri posameznih redovnih hišah pa letnica ustanovitve. — Knjiga obsega 297 strani in slane nevezana 65 Din, vezana pa 75 Din. Naroča se pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani. — Nn III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ulica šlev. 7) se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred srednjih šol dne 24. in 25. junija ob 8 za slovenščino, ob 14 za matematiko. Prošnje, kolkovane s 5 Din, jo Ireba vložiti v času od '.»O. do 23. junija v ravnateljevi pisarni. Priložili jim je treba rojstni in krstni list in šolski izkaz. Zunanji učenci lahko pošljejo prošnje in priloge pravočasno.po pošli. — Ravnateljstvo III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. — Vodovod t Majipcrgu. Zdravstveni tlom v Mariboru je dogradil s podporo kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani in'občino vodovod v Majšpergu, ki bo preskrboval vas in šolo z izvrstno in z zdravstvenega pogleda brezhibno vodo. Sredi vasi je zgrajena javna izlivka in napajališče za živino. Poleg tega pa še v vasi par izllvk in v šolskem poslopju potrebna vodna napeljava. Blagoslovitev vodovoda bo v nedeljo, dne 19. I. m. ob 11 dop. po drugi sv. maši. — Angleška vojna mornarica v naših vodah. V teku prihodnjega meseca priplove v naše vode pretežen del angleške sredozemske vojne mornarice. Angleškemu brodovju pripravljajo svečan sprejem. Posamezne ladje bodo namestili v desetih naših lokah. — Slovensko planinsko društvo sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Aljažev dom v Vratih. V Kurnvankah: Spodnja in Kadilnikova koča nn Golici, Valvazorjova koča pod Stolom, Prešernova koča na stolu in Dom na Kofcah. V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koču na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Cojzovu koča na Ko-krškem sedlu in koča na Kamniškem sedlu bosta od 18. t. m, dalje odprti in oskrbovani. Orožnova koča in Malnarjeva koča na Črni .prsti sta stalno odprti in oskrbovani, Erjavčeva koču na Vršiču bo od 18. t. m. stalno odprta in oskrbovana. Krekova koča na Rutltovcu bo stalno odprta In oskrbovana od 19. t, m. dalje, češka koča bo odprta in oskrbovana od 18. t. m. dalje. Novozgrajena koča 1111 Ljubniku pri Škofji Loki je stalno odprta in oskrbovana, prav tako tudi Vilfanova koča na BegunjšSlci. Planinski doni na Mirni gori je vso leto odprt in oskrbovan Nudalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koču na Sv. Planini, novozgrajeni dom na Mrzlici, vse koče 1111 Pohorju, Celjska koča nad Celjem, Piskernikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini. Planinski dom na Lisci bo v nedeljo, dne 19. t. m. slovesno otvorjen. Odprt in oskrbovan je Kocbekov dom na KorošicI in restavracija na Boču. Uletova koča na Peci je stalno odprta in oskrbovana. DAJ ledeno kavo DAM — Kosec ranil otroka. V Loškem potoku se je včeraj dopoldne ponesrečil pri košnji 8 letni Mirko Mohar, sin posestnika iz Šegove vasi št. 5. Deček se je smukal okoli koscev, ki so pridno kosili, in eden od teh je nehote s koso zamahnil proti otroku ter ga nevarno ranil na desni nogi. Preden je deček prišel v ljubljansko bolnišnico, je izgubil ze precej krvi in je njegovo stanje dokaj nevarno. — »Franz-Josef« grenčica je izredno milo učinkujoče odvajalno sredstvo. — Tram na glavo. Iz Bevk pri Vrhniki so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 26-letnega delavca Jožeta Gantarja. Nekdo mu je med prepirom vrgel tram na glavo, Gantar je sicer hudo, ioda ne nevarno ranjen. KAVA H/IG V/IRUJE v Ce kmet in delavec nimata denarja V/IŠES — Svojega sopotnika umoril in oropal. Pred kratkim je izginil iz vasi Kupirova pri Karlovcu seljak Jovo Damnjanič. Našli so ga nekaj dni pozneje v gozdu pri Grabušiču z razbito glavo in prerezanim vratom. Po daljšem raziskavanju se je posrečilo orožnikom najti morilca v osebi še mladega Rada Rndatoviča, ki je svoje dejanje priznal. Povedal je, da sta z Damnjanovičem skupaj delala v Slavoniji in sla se onega dne vračala domov. Mislil je, da ima Damnjanovič pri sebi mnogo denarja in se je radi tega odločil, da ga ubije, kakor hitro se mu ponudi ugodna prilika. Ker je bil Damnjanič mnogo močnejši od njega, ga je med potjo naprosil, naj mu da svoj nož, katerega je pridržal. Ko sta šla* skozi gozd, je Radatovič naenkrat pograbil velik kamen ter ga z vso silo vrgel Damnjaniču v glavo. Ko so je la nezavesten zgrudil, ga je Radatovič začel obdelavati še z nožem. Nato mu je pre-iskal žepe, v katerih pa je našel le deset dinarjev in staro pokvarjeno uro. Morilca so oddali sodišču. — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef < grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspenom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kobllieja nadloga v Vojvodini. V okolici Sente v Vojvodini še vedno pustošijo posevke velike množice zelenih kobilic. Prizadeti posestniki bodo zaprosili za vojaško pomoč. — Aretacija zloglasnega vlomilca. Rudoll Bianchi, rodom iz Celja, se je že od mladih nog pečal izključno s tatvinami in vlomi. Leta 1928 je bil pri zagrebškem sodišču obsojen na pet let težke ječe. Pred mesecem dni pa je pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi in se takoj vrgel na svoj stari stari posel. V tem času je izvršil nad 50 vlomov, katere so mu dokazali, na vesti jih ima pa že najbrž več. V ponedeljek zjutraj ga je policija presenetila v nekem stanovanju in aretirala. — Konec dolgotrajnega procesa. Pred nekaj dnevi je bila razglašena sodba v znanem procesu proti Isti Langu in tovarišem zaradi razpečavanja ponarejenih monopolskib banderol. Iso Lang je bil obsojen na dve leti robije, Karolina Bojgner na 10 mesecev strogega zapora, Leon Lang pa je bil oproščen. Včeraj je postala sodba pravomočna. Iso Lang in Karolina Bojgner sta bila namreč v preiskovalnem zaporu veliko več časa, kakor znaša kazen. Zalo sc nista pritožila. S sodbo je bil zadovoljen tudi državni pravdnik in tako je končno-veljavno zaključen proces, ki je trajal sedem let. — Nepošten sluga. V vasi Martinošu pri Subotici ima zadruga svojo hišo, v kateri je stanoval tudi sluga Ferdinad Toth. Ko je v torek zjutraj prišel tajnik v zadrugo, je našel vse zaprto. Tudi sluge in njegove družine ni bilo. Ko je odprl pisarno, je opazil, da je bilo vse razmetano, manjkala je tudi blagajna. Policija se je takoj obrnila na Tliotovega tasta, ki ie izjavil, d« jo tudi njemu po- LJubljana, 16. junija. Za starinarjem, ki niti za stare žemlje ne zasluži in ki v svojem skrajnem pesimizmu tako črno prihodnjost pred seboj vidi, da že resno in vedno pogosteje ua ubotnlco tam v Japljevi ulici misli — kakor na nekakšno odrešenje iz vseh stisk in nadlog... se je naš poročevalec pozanimal tudi za življenje ostalih stariuarjev z željo, du bi slišal še drugo plat zvona. Pa je na svoje presenečenje moral ugotoviti, da ima ta druga plat zvona- približno enako turoben iu ubit zvok kakor prva. So menda res v usodni zmoti vsi tisti, ki »poučeni iz najboljšega vira« trdijo, da so slnrtnarji vso prej kot siromaki. Tako je na primer nedavno povsem resno, n s sila skrivnostnim obrazom šušljal neki ugledni meščan o briljautnih prstanih iu uhanih, s katerimi se šopirijo hčerke nekaterih stariuarjev in o elegantnih avtomobilih, v katerih se gosposko vozijo... Iu ni pozabil omeniti ta ugledni meščan tudi nezaslišanih zakladov, ki jih imajo stariuarji baje skrite v starih noguvicah in loncih. (V kakšni obliki -— ali v čistem zlatu ali v srebrnih avstrijskih kronali ali v plesnivih na-poleondorih ali v tolarjih iz časa Marije Terezije — je mož pozabil povedati. Škoda I Kajti to bi marsikoga predvsem zanimalo.) Kratkomalo: naši starlnarfi so napol milijonarji! Kakor čudovita bajka se sliši vse to — in vendar skrivnostno SuE-ljanje uglednega nieSčanu ni osamljeno. Vobče so Ljubljančani sveto prepričani, da se starinarjem tudi v teh mizernlh časih naruvnost kneževsko godi. Saj pa dobiček 200 do 500% od prodaje staro robe, ki jo tako rekoč zastonj dobijo, tudi res ni malenkosti Vsekakor morajo bili starlnarji naravnost ženiji v potvarjanju dejstev in sijajni ka-rakternl igralci, ko znajo — spričo vsega svojega neizmernega bogastva — tipa takihle skrahiranili starinarjev tako mojstrsko m psihološko dognuno podajati. Mimo onih dveh starinarjev, ki imata lastni hiši in za katera res ne bi mogel priseči, da nista milijonarja, jo šel poročevalec kar tako. Še ozrl se ni tja, še pozdravil ju ni. Kdo bi kapitaliste iutervjuval, ko nikoli nič novega povedati ne znajo! si je menda mislil v svojem zakrknjenem pro-letarskem srcu — in je krenil k stariuarju, ki je skorajda brozgibno na pragu stal in s hrblom skrbno podpiral podboje vrat — v strahu menda, da se ne bi vse skupaj zrušilo nad njim... Komaj ga je utegnil pozdraviti in mu izreči svojo željo, že je bil ves v toku živahnega , ogovora. Tudi ta starinar ima čudno hrapav in presekan glas, kakor da hoče z njim simbolično ponazoriti življenje starinarjev, ki se čez neštete stiske in nadloge mukoma in sunkovito kotali naprej... »Stariuarji smo na robu propada,t je naglasil s tragičuo umerjeno gesto. »Moja trgovina obstoji že 30 let; oče moje žene jo je v življenje priklical — z menoj pa bo klavrno izumrla...« »Kako to? Ali nimate otrok?« »Imam. Dve hčerki.« »Pa jima ne mislite trgovine zapustiti?< Z neskončnim prezirom je ošinil robo, ki je bolj redko posejana po tesnem lokalu — nekaj polic z razno drobnarijo, velika omara, pletena pisalna miza, starinska skrinja £ tujimi ornainenli in stara baje nad 200 let, nekaj kosov obleke in še to in ono — ter se prisrčno zasmejal: »Le kaj naj jima zapustim?! Saj nima smisla! Lokal ni moj, drugega pa itak nimam. Na to niti ne mislim, da bi še moji otroci zakopali svoje življenje v takole frettarijo. Starejša bo učiteljica, mlajša pa hodi na gimnazijo,« »Kako to, da imate tako malo moške obleke na prodaj ? Vaš sosed tamle mi jn dejal, da dobi obleke, kolikor hoče, samo denarja mu manjka.« To je menda najobčutljivejša žilica, za katero ga more kdo potipali. Ves se je razvnel v užaljeni resnicoljubnosti in srdito zamahnil z roko: »Kaj še! Ce bi bilo to res, bi imel obleko po vseh stenah razobešeno. O ja, prej, ko še bosanskih prekupčevalcev ni bilo, smo dobili obleke dovolj; potem so Bosanci vso pokupili in ini smo ostali praznih rok. Še danes nam prekupčevalci s preprogami marsikatero obleko pred nosom vzamejo. Preproge so jim pogostoma samo pretveza, da nemoteno lahko hodijo po hišah in barantajo za staro obleko. Bosanski prekupčevalci so največ krivi naše mizerije! Sploh pa je zdaj čedalje manj stare obleke na prodaj. Včasih so nam gospodje iz najvišjih krogov prodajali odloženo obleko. Dan-dnnes jo tudi oni nosijo toliko časa, dokler je povsem ne ogulijo. Kriza, kaj hočete... Potem si lahko mislite, kako nam kupčija gre! Nič ne moremo kupiti, nič prodali... Bomo kmalu prišli tako daleč, da nani bodo edino le še brezposelni delavci, ki od hišo do hiše beračijo — nnbnratcnr cape na prodaj nosili. Ni deset minut tega, kar so bili trije takšni tu. Biti moramo skrajno previdni, kajti ni ze zgodilo samo enkrat, da se bo moral starinar zagovarjati pred oblastjo zaradi nakupa ukradenega blaga. V takih slučajih zakon ne pozna nobenega pardona. Vprašani vas: kako moremo videti človeku v dušo in dognati, dali je noči zmanjkal konj in voz. Obveščene so bile vse okoliške orožniske postaje, ki so šle takoj na delo, pa Thota niso mogle izslediti. Najbrže je pobegnil čez madjarsko mejo. V blagajni je bilo 25.000 Din in nekaj važnih spisov, •— Otrok utonil v močvirju. V močvirje poleg vasi Nikinaca pri Mitrovici je zašel šestletni Dragotin Gjurdjevič in izginil pod vodo, ne da bi se še pojavil na površini vode. Kmalu nato so ga potegnili mrtvega iz močvirja. — Zaradi napada na svojo ženo dobil pet let. Pred sodiščem v Osijeku se je pretekli torek zagovarjal kmet Gjuro Beli iz Komletinca. Lani je iz svoje lovske puške streljal na svojo ženo in ji popolnoma odstrelil spodnjo čeljust. Obsojen je bil na pet let robije in je moral svojo kazen takoj nastopiti. — Naia poitna služb«. Ravnokar je izšla zadnja številka revije »Saobračajni pregled«, i t katere posnemamo sledečo statistiko o naši telefonski in brzojavni službi. Kraljevina Jugoslavija ima danes 640 državnih pošt, 1150 državnih pogodbenih pošt, 31 pomožnih pošt, 134 ambulantnih poŠt (116 na železnicah in 18 na ladjah), 1842 občinskih pošt, 2 poštni carinski skladišči v Belgradu in Ze-munu, 432 vaških pismonoš. Železniške poštne linije znašajo skupaj 21.166 km. Brzojavov imamo 1291 s 474 brzojavnimi linijami, ki imajo skupno dolžino 18.180 km. Žična dolžina znaša 563.222 km. Brzojavni kabli so dolgi 43 km, sprovodna dolžina 1953 km. Pomorska dolžina znaJa 491 km. Na telefonskih in brzojavnih progah je 726.629 drogov in 5,036.590 izolatorjev. Jugoslavija ima 109 telefonskih central, med katerimi je 5 avtomatičnih. Podcentral je 699. Telefon»kih naročnikov je v državi nad 30.000. Število telefonskih aparatov znaša 33.744. Interurbanskih telefonskih prog imamo 632 v dolžini 12.870 km, v žični dolžini 91.197 km. Dolžina podzemeljskih telefonskih kablov znaša 175 km, dolžina podmorskih telefonskih kablov pa 26 km. poštenjak ali kajon? Saj vodimo točno evidenco o nakupljenl robi, vestno zabeležimo naslov vsakogar, od kogar kaj kupimo — toda kljub temu so zgodi, da smo opeharjeni. Iu pride potem policija in nam robo, ki »mo jo kupili v dobri veri, da izhaja iz poštenih rok, kratkomulo zapleni ler vrne pravemu lastniku. In so moramo vrh tega, da moramo vso škodo trpeti sami, Se zagovarjati prod sodnikom zaradi nakupa ukradenega blaga, iles težko in odgovornosti polno jo življenje stariuarjev!« »No ja, sem ga skušnl potolažiti, isaj življenje ni nikomur z rožicami postlano! • Kako da no?« je ugovarjal. »Pa še mnogim je. Toda kdo bi o tem razmišljal in si delal skomine. Saj nima smisla 1 »Včasih ste starinarji kupčevali tudi s starinskimi predmeti. Ali ti no gredo več?« »Le redkokdaj se spozabi kdo, da povpraša za kakšno starino. Sicer pa starinskih reči itak skoraj nič nimumo,« Oči so mi obvisele na veliki starinski sliki na sloni, ki predstavlja dva dečka in mladenko v »turih oblekah iz 17. stoletja. »In ta slika? Ali nima antikvarične vrednosti? Pojasnil je, da je to slika iz Struhlove zu-puščine. Grnščak Stralil je, kakor znano, lansko leto umrl na svoji graščini pri Škofji Loki, njegova zapuščina pa je bila prodana na dražbi. Iz to zapuščino ima tudi ono starinsko skrinjo, h tujimi ornainenti, dalje zložljivo špansko steno, čez iil čez pestro poslikano z raznimi prizori iz življenja prejšnjih stoletij ter lep plašč za monštran-co. Drugih res pristno starinskih (ne: starih!) predmetov v svoji trgovini skorajda nuna. Pač: velik lesen rožni venec, star okoli 100 let in fino brušeno beneško zrcalo. Pred vojno so se bogati Du-uajčani zanimali za takole reči, dandanes se ;za-nimajo« ljudje le še za staro obleko in čevlje. Sodobnost... »Da na kratko povem,« jo zaključil svoj« pripovedovanje: r>Čfi bi imel svojo hišo, bi že šo kako rinil dalje, Tako pa nima smisla! Najemnina za stanovanje in lokal in davki požrejo vse. Oni, ki so v svoji hiši, bodo vzdržali iti ostali, mi pa bomo morali kmalu oditi s trebuhom za kruhom. Njegove besede so Izzvenele v žgoč pesimizem: vče kmet in delavec nima/a denarja, mora propasti vse!« Celje & Smrtna kosa. V sredo 15. t. m. zvečer je umrla v Razlagovi ulici v starosti 53 let Marija Zdovčeva, žena vpokojenega uradnika. — V javni bolnišnici jo umrl v starosti 32 let cinkarniški delavec Avgust Kovač. — Isli dan je umrla v Polu-lah pri Celju v starosti 68 let Jera Ocvirkova, po-seslnica iil poštarjeva žena. — Bog jim daj večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa našo iskreno sožalje! Pf Vlomilci na delu. V noči od 14. na 15. t. m. je bilo vlomljeno v trafiko v Zabukovci, kjer so odnesli vlomilci večjo vsoto denarja in mnogo blaga. — Isto noč sta bila izvršena dva vloma: v postajni pisarni v Št. Petru v Savinjski dolini in v Žalcu. Odnesli so iz blagajne v št. Petni 170 Din, v Žalcu pa 156 Din. — Najboljši plen pa so napravili vlomilci isto noč v Zahomcih pri Vranskem pri nekem kmetu. Gospodar je prodal na sejmu v Žalcu dve kravi za 2000 Din, denar, ki ga je dobil zanju, je spravil v kleti, da mu ga kdo 110 bi ukradel. Pri tem poslu zvečer ga je moral najbrž nekdo opazovati: kajti naslednji dan, ko jo vstal s posteljo in prišel v klet, je vos prestrašen zapazil, da so vrata v kleti odprla, denarja pa nikjer. — V Št. Lovrencu nad Ht. Pavlom sta se tudi oglasila isto noč dva mlada fanta pri posestniku Randlu, ki ju pa zaradi teme ni mogel spoznati. Fanta sta zahtevala od posestnika denar, in ga, ker jima ga ni hotel dati, hotela udariti. Randl jo zagrabil za cepin, da bi se branil, a ga Je eden prijol in ga s cepinom vred vlekel iz postelje. Tedaj se jo oglasila hči, ki se je bala za očeta, in je dala roparjema ves denar, kar ga je bilo pri hiši, 110 Din. — Orožniki so zasledili dva mlada fanta, brata, ki sta se žo dalje časa klatila brez posla po Savinjski dolini. Priznala sla vlom iu rop. Skušala sta zadevo malo zavlečl s tem, da sta navedla kot pomagate še štiri drugo fnte, a so se izkazalo njune ovadbe kot neresnične. Trbovlje Nesreča voznika. Posestnik Zupančič Ivan z Gaberskega, se jo vračal s praznim vozom iz Rovi. Mladi konji so kljub zavoram začeli dirjati, da jih ni bilo moč obdržati. Na ovinku nad Mnlgajein jo. voz nekam zadel iu voznika je vrglo po zraku če/, konja na travnik, voz pa se je razbil in prelomil na dvojo. Zupančiču jo natrlo desno roko in dobil je tudi precej prask, vendar nobene hujše poškodbe, večja škoda pa jo pri razbitem vozu. šivanko j,, požrla, šivilja t). Ana jo držala z ustnicami šivanko in jo uo neprevidnosti pogoltnila. Zdravnik je s pomočjo Rentgenovega aj>n-rata dognal, da jo dospela žo v želodec in dobil je šivanko ven ter Iako rešil šiviljo nevarnega in mučnega položaja. llmrli ho: Vavlihar Matija, vpokojon rudar, slar 78 let, za rakom v želodcu, zu isto boleznijo je umrla Stemberger Marjana, stara 62 let, Bravec Andrej pa za rakom v požiralniku, star jo bil 68 let, za pljučnico pa so umrli: vdova Kos Alojzi|a 57 let, 111 otroka Pajor Josip in Morava Marija.__■ Svrtila jim večna luč, preostalim pn fiafre ao2«1]e! ]S a oznanila Liubliana Pevski večer na vrtu Rokodelske*« dom«. Kakor lansko leto bo tudi letos priredilo Rokodelsko društvo na vrtu Rokodelskega doma nekaj pevskih večerov. Prvi »Pevski večer« bo v nedeljo, 19. t m. ob pol 8 zvečer. Na sporedu so moški zbori Rokodelskega društva, Izbrane glasbeno točke. Iosestnik, hišni posestnik, veletrgovec s čebulo, posredoval«' z zemljišči, j lastnik kamnolomov itd. Živel je dvojno življenje, i Na Zunaj je bil častivreden meščan, ki je živel v j srečnem zakonu ter mnogo potoval po svetu. Na | tihem pa je bil moralna propaHca, kf se je po bez-nicah bratil z ničvrednimi ženskami, ne da bi kdo slutil, da je ta mož čez dan ugledni in spoštovani trgovec gospod Matuška. Zdravniki pravijo, da je fantast in sadist. Je zelo samozavesten. Fantazija mu je pokvarjena po kriminalnih in detektivskih čtivih. To vse ga je privedlo na to pot, da danes stoji pred sodniki kot mož brez vesti. Vsako usmiljenje in sočutje do soljudi mu je tuje. Sam pravi takole: Jaz, Silvester Matuška sem si vse te atentate sam izmislil in sam storil. Jaz sam. Hotelo se mi je povzročiti grozo in strah smrti in bolečine. Hotel sem svetu dokazati, kako strašne so železniške katastrofe.« Zakaj pa to? Nemški patentni urad sporoča, da se Matuška že več let trudi pridobiti evropske železniške družbe za to. da bi kupile patent njegove iznajdbe, kako preprečiti železniške nesreče! Ali je Matuška res samo za to povzročil vse te smrti in nesreče, da bi železniškim družbam prodal svoj patent? Na to vprašanje bi mogel odgovoriti !e sam Matuška. Letalec, ki ga iščejo. Nemški letalec llaus Bertram (na desni) je s svojim monterjem Klausmanom (na levi) ter s pilotom Schongerjem odletel v svojem letalu proti Avstraliji. Na otoku Timor severozahodno od Avstralije je zadnjikrat počival. Tu je ostal zadaj tudi pilot Schonger. Bertram in Klaus-man pa sta 17. maja odletela sama. Od tedaj dalje ju pogrešajo. Sedaj poročajo iz Avstralije, da so južno od mesta Wyndham našli Bertramovo letalo. O obeh letalcih pa pri letalu ni bilo sledu. Najnovejša poročila naznanjajo, da so v samotnih krajih precej daleč od letala sedaj našli tudi Bertramov robec in še nekaj drugih stvari, tako da je sedaj mogoče iskanje. Avstralska vlada je v ta kraj poslala posebno letalo, ki nuj preišče vse te samotne pokrajine in najde pogrešana letalca. Sin švedskega prestolonaslednika se ženi. Princ Gustav Adolf se je 16. junija poročil z nemško prin-cezinjo Sibilo Sachsen-Koburg-Gotha, ki je stara 24 let. Kaj človek misli', ko pada v glob ino Pravzaprav je tako vprašanje odveč, ker tisti, pi pade 10, 20, 30 m globoko, navadno ne more nikdar več odgovoriti na katerokoli vprašanje. Zgodilo pa se je te dni v Londonu, da je s strehe 80 čevljev globoko padel zidar Friderik Calvert. Padel je naravnost s strehe na tla, kjer pa je v istem času ležal velik kup mivke, kar je padec omililo in je mož obležal k sreči le z zlomljeno nogo. Njegovi delavski tovariši so bil prepričani, da je mož mrtev. Mož pa ni bil mrtev, pač pa se mu je pripetilo, da je takoj po nesreči stal pri njem londonski časnikar in ga pobaral o vtisih in mislih, ki jih je imel, ko je letel po zraku 80 čevljev globoko. Mož je takole odgovoril: »Vedno sem slišal, da človeku tik pred smrtjo v bliskoviti naglici šine pred oči vse njegovo dosedanje življenje. To se meni pač ni primerilo. Pač pa je čudno, kaj vse sem premišljeval v tem kratkem času, ko sem padal s strehe in predno sem padel na tla. Prva moja misel je bila: »Friderik. zdaj pa je konec s teboj. ; Potem je prišla misel na mojo staro mater, ki živi od mojega zaslužka. Kaj bo reva počela brez mene? Končno me je začelo skrbeti, kako bo. ko bom padel na zemljo — kaj bom čutil in ali bom takoj mrtev. Zelo pa sem bil presnečen, ko se ni nič zgodilo — padel sem. začutil čez nekaj trenotkov hudo bolečino v desnem členku in ležal in živel dalje. Imel sem vsekakor veliko srečo. Sprava med Kitajci in Japonci v šanghaju. Japonski poveljnik v Šanghaju, ki se s svojimi četami na povelje japonske vlade umika iz Šanghaja, se poslavlja od kitajskega mestnega župana, s katerim si prisrčno stiskata roki. Kako dolgo utegne ta prisrčnost še trajati? Lakota umorita triletno deklico Zadnjo soboto je peljal voznik Pavel Novak iz Škijic na Slovaškem ob moravski meji v gozd bolnega mladeniča, ki ni mogel niti govoriti niti te pr< mikati. Z njim je šel tudi bolnikov strežaj. V gozdu naj bi se bolnik naužil svežega zraka. Novak pa je vzel s seboj tudi svojo 3-letno hčerko Marjetico, najmlajšo svojih petih otrok. Sredi gozda so obstali. Voznik in strežaj sta odšla na grič, da si ogledata okolico. Pri bolnem mladeniču sta pa pustila malo Marjetico. Ko sta se Novak in strežaj vrnila, Marjetice ni bilo, izginila je. Bolnik je z znamenji dal razumeti, da je šla za očetom ua grič. Novak in strežaj sta zaman iskala otroka vsekri-žem. Na pomoč sta poklicala tudi orožnike in gozdarje. Dva dni so iskali otroka. Šele v torek so gozdni delavci našli otrokovo truplo, ki je ležalo zvito v klobčič in čisto shujšano. Našli so otroka že na moravskih tleh, kakih 5 km od kraja, kjer je oče v soboto pustil voz in otroka. Zdravniki so ugotovili, da je deklica umrla zato, ker je zaradi lakote popolnoma obnemogla. Nesrečnega očeta sedaj preganja državno pravdništvo, češ da ni pazil na otroka. Čoln iz jeklu. Pijonirji nemške armade so imeli rahljali nove čolne iz t Se ena o Kreugerju Ko so kriminalni uradniki preiskovali Kreu-■ gerjevo stanovanje v Stockholmu, so naenkrat za-! slišali, da je zazvonil telefon. Eden uradnikov je ! takoj skočil k telefonu, dvignil slušalo in spraše-j val, kdo kliče. Pa odgovora ni bilo. To se je večkrat zgodilo, dokler ni drugi uradnik našeV da je Kreugerjeva miza po skrili žici zvezana s telefonom. Prvi uradnik se je slučajno naslonil na skriti gumb v mizi in s tem sprožil telefonski zvonec. Tako so ugotovili, da je Kreuger lahko po telefonu klical samega sebe. Kakor sodijo, je Kreuger ta trik večkrat izvajal, posebno takrat, kadar je imel kake važne razgovore ali pogajanja. Če se pogajajoča stranka ni hotela udati njegovim pred-j logom, je skrivaj pritisnil za gumb. telefon je za-i zvonil in Kreuger je navidez začel govoriti z eno j svojih podružnic v Ameriki. Nemčiji, na Francos-' kem ali na Angleškem. Ta dozdevni razgovor je i bil navadno lak, da se je stranka, ki je vse to I poslušala, kmalu prepričala, da ne kažr drugega, kakor sprejeti Kreugerjeve pogoje. Sola na sodišču Pred angleškim sodiščem je moral pred kratkim 11-letni deček dokazovati sodnikom, dn zna računati, pisati in brati, da s leni reši sodnijske kazni svojega lastnega očeta. Oče je bil namreč obložen in poklican pred sodišče, češ da svojega sina ne pošilja v šolo. Oče pa se je opravičeval •i tem, da svojega sina sam podučuje. Da se sodišče prepriča, ali je oče res svojega sina naučil brati, pisati in računati tako, kakor zahtevajo šolske postave, .je hotelo samo izprašati fanta. Dali so mu težka vprašanja. Fant je težavno besedilo prebral brez napake. Pri pisanju je pokazal, da piše lepše in bolj pravilno, kakor vsak otrok njegove starosti, ki hodi v državno šolo. Nato so mu sodniki dali najtežje račune, ki jih je pa fantek rešil brez napake in s leni dokazal, da je v očetovi šoli več dobil, kakor bi bil dobil v državni šoli. Tega mnenja so bili tudi gospodje sodniki, ki so dečkovega očeta oprostili od vsake 'obtožbe. vaje. Gradili so most. Pri lej priliki so prvikrat upo-jekla, ki se dajo zložiti. 4 ljudi poželi morski volkovi Ob guinejski obali 6e je pred kratkim ponesrečil španski parnik »Teide«, ki se je na njem vozilo mnogo črnih domačinov. Ko se je parnik ponesrečil in nasedel na skalo, je med domačimi potniki nastal tak strah in taka panika, da so začeli nekateri od groze skakati v morje. V morju pa je mrgolelo morskih volkov. Z ladje so hitro vrgli v morje več rešilnih čolnov, da bi rešili od strahu polblazne zamorce. Pa je bilo brez uspeha, j Predno so mogli rešilni čolni pomagati, so morski volkovi že popadli štiri zamorce in jih potegnili s seboj v globočino. Nesrečneži so obupno klicali na pomoč, ki pa je prišla prepozno. Ta pa dobro jezdi! Častnik ameriške armade je pred kratkim napravil tole jezdarsko drznost: po skoraj navpičnem pobočju je zajezdil konja v dolino ter srečno prišel na ravno. Za kaj takega je treba ne le biti dober jezdec, ampak je treba imeti tudi železne živca 25.000 ameriških veteranov je že prišlo v \Vashing ton, da izsilijo od vlade izplačilo svojih renl. Na levi: Veterani korakajo mimo Kapitola v Washing ton. - Na desni: Na neki postaji blizu mesta SI. Louis so veterani na odprti progi ustavili več via kov in jih prisilili, da so jih brezplačno peljali v Washington. Gospod Gungež je prišel zvečer domov in našel stanovanje zaprto. Trkal je, pa se mu ni odprlo. Končno je moral skozi okno zlesti v sobo, kar se mu je le s težavo posrečilo. Ves besen je dirjal v jedilnico, da bi ženi bral levile, ker mu ne odpre. Na mizi je našel listič, na katerem mu je žena pisala sledeč: »šla sem v kino, ključ od stanovanja pa dobiš pred vrati pod preprogo.«