PRIMORSKI DNEVNIK poštnina Abb~"!w. Ptefiana v gotovim • Postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXV. St. 106 (7300) ^RAZGOVORU MED MINISTRI IN SINDIKATI TRST, četrtek, 8. maja 1969 PRED REŠITVIJO REFORME VPRAŠANJA DRŽAVNE UPRAVE? ^ poslanski zbornici se je pričela obsežna razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku - Uslužbenci INPS nadaljujejo s stavko nimi ' Danes je prišlo do odločilnega sestanka med sindikal- katerim-9f",ZaC^am' 'n ministrom za reformo državne uprave ter ne-optimi * -f,nančnimi m'nistri. Minister Gatto je bil po sestanku zelo ie u s,lcen glede sporazuma o reformi uprave in jt |e miouk sporaiuma o rerormi uprave in je dejal: «Končno . P° vreme: smo blizu sporazuma.« .. ■ -icme: smo DIIZU SpOl CGII * 'ni predstavniki Lama U lili ri1?ato za ^ISL in Benvenuto n'S° *ako 0Pt'm'st'eni, v? ^iav, 50 v bistvu potrdili ministro- okvirnr*° 'n S° da se bližajo ie vi"?"’1' sP0razumu. Na sestanku ki s 3 obrazložila svoje predloge, I»iUiav«ni?našajo na 180 dodatnih ki jihr■ br k 480 milijardam lir, je tnrJe 'iada že določila. V bistvu žacjnj(,e‘L.v „tei zvezi osvojila vlada nj J® Predloge sindikatov, ki jih je pL^asnji seji, ki jo je vodil minu, n‘k vlade Rumor, zagovarjal P-,. ”"t* 23 rpfnrmn iavnp iinrm;p Gattoer Za rel-0rnl0 javne uprave Preieu?sn-,e leto bodo uslužbenci kontar.i;0d 1 januarja dalje a-ebstojo^0 v.viaini 7-8 odstotkov na kctoviif.^ -Dlaže in minimalno za tigoA 1J,fno Povišico v znesku osem tena i1*’ Pri čemer je že vklju-c;ia T „ sedaj izplačevana akonta- C:ja > icrpmcevfcum ajv-uuua,- to (udi a' Armato in Benvenuto % zadnji. Povedali, da so ti pred- razgovori so obravnavali bariev • SRt?je državnih funkcio-obstjiič “Ornikov in vojakov, saj tiint^^ besna povezava med' raz- kratkih p1® javne uprave. Glede to v rw|.stavk pa bo minister Gat-fli 2aS??pdnjih dneh predložil vla-v2aitonskl osnutek. sklic«,.tri organizacije bodo jutri bogate svr ... o lahko riadn e svoja vodstva, tako da y a Predloge. enotno odgovorili na danes !uns.^ zbornici se je pričela st>inem°0Se?na razprava o poobla-,nvb-„ z*tkonu vladi za reformo 9» Plsšnm .° kazenskem postopku, '•devain govornikov in pred- J-uevain - suvuuusuv m picu-^la ali .se bo razprava koničasti Prihodnji teden. Vladni Drerilnr, c — ravnavaii Pradlog 50 Podrobno ob- S*tai ze v Prejšnjem zakono- E° ki določajo kaz- VPorabe slovenščine pred širi aadar je na našem pod-!0Vebsko za Italijanske državljane 5 epo i7^na,r°dnosU. Pri tem gre ,ebcev bistvenih zahtev Slo- prejeli širšo podporo in so se med drugim komunisti vzdržali. Minister za kmetijstvo Valsecchi je ugotovil, da narašča pridelek, istočasno pa se v istem sorazmerju ne zvišuje notranja potrošnja in kar je še zlasti pomembno, se ne veča izvoz v dežele SET, kamor se izvozi komaj 3 odstotke pridelka. Za letos je AIMA uspešno intervenirala in je zagotovljena potrošnja treh milijonov stotov pomaranč, kolikor bo znašal pridelek. Za prihodnjost pa je treba v okviru SET v celoti spoštovati prednosti, ki bi jih morala uživati Italija, poleg tega pa je treba izpolniti zeleni načrt. Valsecchi je tudi govoril o pomembnosti združevanja pridelovalcev za skupno prodajo. V senatu so pričeli obravnavati zakonski predlog, ki ga je predložila skupina demokristjanskih senatorjev in ki prepoveduje kakršno koli reklamo filmov, ki so prepovedani mladim izpod 18 let z izjemo navedbe naslova in sodelavcev. Za kršilce predvideva za- gres UIL, saj je znano, da se v okviru te sindikalne organizacije razpravlja o ločevanju funkcij v sindikatu in v parlamentu. Sindikalne organizacije INPS so danes tudi uradno zavrnile posredovanje ministra za delo Brodoli-nija in so sporočili, da bodo nadaljevali s stavko, ker so ministrove izjave povsem nezadovoljive in ker potrjujejo svojo zahtevo, da se izvede sporazum, ki so ga sprejeli 18. marca s predsedstvom INPS. Zadeva je zapletena, ker se istočasno vrše z vlado razgovori o reševanju celotnega vprašanja reforme poldržavnih uslužbencev in se bo v kratkem vršil ponoven sestanek med sindikati in predstavniki vlade in hočejo sindikalne organizacije do takrat nadaljevati s stavko. Minister za delo Brodolini je stopil v stik z ministrom za po- šte, da bi se dogovorili o začasnem izplačevanju pokojnin, tako da bi upokojenci lahko predložili samo svojo upokojensko knjižico. Na tak način bi tudi v primeru podaljšanja stavke uslužbencev INPS zagotovili redno izplačevanje že odobrenih pokojnin. Ob polnoči se zaključi dvodnev-na stavka uslužbencev PTT, ki je zajela preko 90 odstotkov osebja, tako da so bile ukinjene vse poštne usluge. Tajništva sindikalnih organizacij PTT CGIL, CISL in UIL se bodo sestala jutri, ko bodo razpravljali o nadaljevanju stavkovnega gibanja. Verjetno nameravajo proglasiti najprej «belo stavko«, tako da bodo uslužbenci izvrševali vsa določila pravilnika, kar bo nujno privedlo do velikega zastoja v poštni službi, čez deset dni pa nameravajo proglasiti stavko za nedoločeni čas. Draginjska doklada narasla za 2 točki RIM, 7. — Vsedržavna komisija za izračunavanje indeksa življenjskih stroškov pri osrednjem statističnem uradu — ISTAT je sporočila, da se je s 1. majem zvišala draginjska doklada za dve točki. Indeks življenjskih stroškov je namreč v trimesečju februar-april 1969 dosegel 154,56 točke (osnova maj-junij 1956 je enaka 100), kar se zaokroži na 155, medtem ko je znašal v prehodnem trimesečju 153 točk. Združenje industrijcev je v tej zvezi izdalo opozorilo o ponovnem naraščanju draginje in ugotavlja, da je do sedaj znašalo breme ene točke za delodajalce v industriji okrog 48 milijard Ur letno, po novem s postopnim odstranjevanjem mezdnih področij pa znaša 50 milijard lir letno, k čimer je treba prišteti še višje breme 20 mihjard lir v trgovini in kmetijstvu. Seveda pa industrijci istočasno ne povedo, da je že sam sistem draginj-ske doklade tak, da ne dohajajo plače naraščanje cen. STRASSBOURG, 7. — Evropski parlament je danes formalno pozval grško vlado, naj «prekUče re-presijske ukrepe in izjemno stanje, naj brez odlašanja napove volitve za parlament ter naj zajamči svobodo izražanja, združevanja in glasovanja«, če ne bo do tega prišlo, bo evropski parlament revidiral ali preklical sporazum, ki je bil podpisan v Atenah 9. juhja 1961 in na podlagi katerega je Gr- konski predlog zapor do 6 mesecev in globo 50 tisoč lir. Demokristjan- ski senatorji so utemeljevali ta zakonski predlog, češ da je prišlo do poplave pornografskih filmov, ki se jih reklamira v tisku, s plakati in na druge načine na prav tako pornografski način in da prihaja ta material v roke mladini. Obstajajo sicer zakoni o zaščiti javne morale, vendar se ne izvajajo dosledno. Odločno so kritizirali ta zakon komunisti, ki so ugotovili, da gre za protiustavni poskus, da se na skrivaj uveljavi novo upravno cenzuro na tisk s pretvezo, da obstoječi zakoni niso učinkoviti. V bistvu gre za novo obliko cenzure, ki hoče zavreti svobodo mne- nja tudi takrat, kadar se ne krši kazenski zakonik. Socialisti so biU mnenja, da so predložitelji zakona sicer v dobri veri in da imajo v določenem smislu glede širjenja pornografije prav, da pa v konkretnem primeru zadostujejo obstoječi zakoni in Vpl'ašanL ^Hjl In se bomo na to Posl« Še P°vi'nih. fciUa viartnzbornica ie danes o-0 resolucijo glede ne-u»irf,Tepov za reševanje kri-?aljša — ov> o čemer se ie razvila. da Jje bVu- resoiT^if a caK0 Je wi u-*°vi level. ije sPrejet samo z glasa centra Tifllrl liiAlri r\a en dri ne morejo pristati na ukrep, ki je lahko v nasprotju z ustavnimi načeli. Kompromisno so predlagali, da bi prepovedali samo fiimsko reklamo za filme, ki so prepovedani mladini pod 18. letom starosti, kadar se predvajajo fil-! mi, ki so dovoljeni za vse. Senat je danes izvoUl za podpredsednika senatorja Vigianesija, ki je prejel 110 glasov od 204 glasovalcev. Prvo glasovanje je že bilo ob koncu aprila, vendar takrat ni prejel nobeden kandidat potrebne večine glasov. Senator Viglia-nes! je socialist in se ukvarja s sindikalnimi zadevami, zaradi česar je tudi pred svojo izvolitvijo čija vstopila v organizacijo. ......................... .................................................... VERJETNO ZELO KMALU Napovedan obisk voditeljev ČSSR in razgovori na «vrhu» v Moskvi Predvidevajo, da bodo razpravljali o odobritvi kredita in prvem simboličnem izmiku čet ■ Kosigin odpotoval iz Indije - Kritično stališče madžarske partije PRAGA, 7. — Iz dobro obveščenih letnem gospodarskem sistemu do določen napredek, saj je včeraj krogov se. je zvedelo, da bo_v krat- zastojev. Večino teh sredstev so na- predstavnik indijske vlade izjavil, kem pomembna češkoslovaška delegacija obiskala Moskvo, da nadaljuje razgovore, ki so se pričeli ob robu zasedanja SEV. Po teh vesteh bodo v delegaciji predsednik republike Svoboda, generalni tajnik KPC Husak in predsednik vlade Cernik, poleg tega pa se govori, da bo prisoten tudi obrambni minister Džur. Ni še bil sporočen datum obiska, vendar se meni, da bo do njega prišlo še ta teden, na vsak na zlas11 v zvezi s privitjem vi-pačne politike v daljšem razdobju j Jaaa cenzure in z drugačnim zadrža-in zaradi negospodarske povezave I nJell| tiska po odločnem stališču in izključno s sovjetskim gospodar- ^h ukrepih, ki jih je sprejel no-----------------x ------ x~xi—i- Ivi tajnik CK Husak. Logično pa — j.----------------stvom je namreč postala češkoslo- . , ... , . . --- ---- „ napovedal, da bo sprejel ustrezno j vaška industrija tehnološko zastare-Ista ° .'P13,83?-!1 mec! seboj tesno centra, zaključki pa soJ stališče, ko se bo zaključil kon-1 la, zaradi česar je tudi prišlo v ce- P°vc2ani, pri center imajo tokrat u v rokah češkoslovaški voditelji psi- “Mituiiii m iiiii„il„i„nii nmmiu,,ii,ii mmnMummiMmummmmHmuNiuumHiuiuHHmuMumummmmmmminintminimimimimi Kjave ZUNANJEGA MINISTRA BRANDTA Konferenca o evropski varnosti mora biti res vseevropska ma ^fandt je izjavil, da je treba še prej razčistiti odnose med Nemčija Skupina zahodnonemških profesorjev za priznanje Vzhodne Nemčije Sr^Ji nvi • ~ Zahodnonemški Brandt je v Ham-SN »I- da mora biti more- V' fes if/.enca 0 evropski var- *&jsnssi ‘J- s s? Mea JaSklm blokom. S^nii državami je Brandt tiii °> ko’ Švedsko, Avstrijo, S^ih»av«o. Albanijo, Spa- Aioamjo, »Pa-m'Povedan °- Ce bi tem državam ^ O . Udp1*»iV»r» no Ir rvnfnrzan. evrrvv. v*vActvjzDo na Komeren-varnosti, ki so jo v-k oi se arzave varšavskega pak-se«t„ ,nek spremenil v na-;janek predstavnikov dveh tMiuv; v preastavniKOV oven l-SI«v 3 namesto da bi olajšat že ^nplemov v Evropi, bi btev. D ■' utrdil blokovsko raz- C PHpralri drial' da 'e za skrb’ konference potrebno licitiranja na podlagi enakostih Bern^ded Bonnom in vzhod-0dno5i°m- tako da se razči-V\bi zgih.?ned Nemčijama. Dru- fcrr e smo nanjo pre-med Nemci. C^dt h «iUkovat?“0 dejal, da je tre- ” med iziuvami Krwipt. med izja.vami sovjet-ev. ki jih je treba j£eti rve®dlteij, lo{u^dhSnv0’, jn poizkusi vzhodno-‘d 1 °d K0diteUev, ki se skušajo ®i&nJP0staviHmpc‘stanskeRa Poziva S|y jdt h , nove pregrade«. 6tedV.0slaniic da mu je sovjet-v Bonnu zagotovil, da It BKtanskie’„ki lih omenja bu-dio ,sQlutniv,p°ziv' ne predstavlja-tfehi,Vtsto Pogojev, temveč sa- da i tažp.^ašanj, 0 katerih bo Nv« *noeavJiatl- Dalje je dejal, dom« lz budimpeštanskega K, ldej*^n®vati’ da je bila opu-N«»2xrPravnem priznanju Je Končno je de- l*i -J hlednaStula s®daj nova faza ♦ S je m.Izhodom in zahodom S"! »Srt«- si -ia. k??£ w se morale udeležiti tudi ZDA in Kanada. Studijska skupina profesorjev nekaterih nemških univerz se je izrekla za priznanje Vzhodne Nemčije. Skupina pravi, da bi dve nemški državi mogli bolj kakor njuni sosedi na vzhodu in zahodu prispevati k uresničenju vseevropskega sistema miru, ki bi moral odpraviti nevarnost nacionalistične politike v Evropi. Skupina profesorjev pravi, da je za mir in za evropsko varnost potrebno upoštevati sedanje meje v Evropi, suverenost evropskih držav. blokov, ki so nastali, in obstoj dveh nemških držav. Potrebni nemški prispevek je v priznanju vzhodnonemške republike, v začetku pogajanj med Nemčijama in v odpovedi atomskih ambicij. Skupina pravi tudi, da je povsem iluzorna taka politika za združitev Nemčije, ki bi temeljila na predpostavki, da bi moral eden od dveh socialnih sistemov, ki sta nastala v dveh Nemčijah, za vsako ceno vsrkati drugega. Ureditev miru v Evropi mora torej upoštevati razdeljeno Nemčijo in Evropo v kapitalistične in socialistične države. Priznanje Vzhodne Nemčije pa mora sprožiti politiko sodelovanja, ki naj nadomesti sedanjo mednarodno diskriminacijo. Pred odločitvijo o nemški marki BONN, 7. — Predstavnik bonske vlade Ahlers je izjavil, da bo treba v najkrajšem času sprejeti odločitev o revalvaciji marke. Ta odločitev bo lahko pozitivna ali negativna. toda je v vsakem primeru potrebna, ker nemško gospodarstvo ne more še dalje živeti v sedanji negotovosti. Tudi družabniki v tujini imajo pravico vedeti, bonske vlade kakšni so nameni glede tega. Ahler je tudi izjavil, da je Kie-singer še vedno mnenja, da reval-vacija marke ni sedaj potrebna. Dodal pa je, da o tem sedaj diskutirajo ter da sta finančni minister Strauss in minister za gospodarstvo Schiller glede tega različnega mnenja. Prvi nasprotuje revalvaciji marke, drugi pa, prav tako kakor predsednik zvezne banke Elessing, ji je naklonjen. Predstavnik je nato dejal, da so bili fran-cosko-nemški stiki v zvezi s sedanjim valutnim stanjem in da je Kiesinger v stalnem stiku s pristojnimi oblastmi. V SZ zaprli g«n. Gregorjenka MOSKVA. 7. — V Taškentu so aretirali 63-letnega generala Pjo-tra Gregorjenka, ki je bil vedno prisoten ob vseh protestnih manifestacijah v Moskvi in v Leningradu. Tudi v Taškentu je bil, ker Je sodeloval na procesu v obrambi nekaterih Tatarov, ki so jih obdolžili, da obrekujejo sovjetsko državo. Gre za skupino, ki se zavzema, da bi se Tatari lahko vrnili na Krim, od koder jih je Stalin izgnal in deportiral v Srednjo Azijo z obtožbo, da so pomagali med vojno Nemcem. Gregorjenko seveda podpira njih zahteve in so ga zaprli pod isto obtožbo, da obrekuje sovjetsko državo. Generala so že 1961. leta degradirali In izključili iz vojaške akademije Frunze, kjer je poučeval, ker je sestavil odprto pismo, v katerem je protestiral proti omejevanju političnih svoboščin, pa čeprav so predvidene v ustavi. Prisoten je b1) na vseh procesih proti pisateljem in udeležil se Je manifestacije na Rdečem trgu v podporo Dubčku, ko so sovjetske čete zasedle CSSR. hoioško orožje, saj se bodo ti razgovori vršili neposredno pred pričetkom svetovne konference komunističnih in delavskih partij v Moskvi, pri čemer igra prav sovjetski odnos do CSSR pomembno vlogo. Predvčerajšnjim sc je sestal v Pragi novi manj številni prezidij CK, ki je ponovno razpravljal o tisku, je odobril razne personalne spremembe in je ukazal komunistom, da odstranijo še vse pomanjkljivosti, do katerih pride v tisku in v drugih sredstvih obveščanja. V uradnem poročilu je rečeno, da se prav od komunistov zahteva, da zagotove odločilen prelom v tem smislu. Agencija TASS poroča iz Prage, da so najvišji češkoslovaški vodile-lji obiskali sovjetske čete ob 24. obletnici osvoboditve CSSR s strani sovjetskih čet. Predsednik Svoboda, tajnik Husak, predsednik vlade Cernik, član predsedstva CK Strougal, prvi tajnik slovaške partije in obrambni minister Džur so obiskali osrednjo skupino sovjetskih čet, pri čemer dodaja TASS, da so se udeležili vojaških vežb teh enot. Iz indijske prestolnice poročajo, da je sovjetski predsednik vlade Kosigin danes odpotoval Iz Novega Delhija v Moskvo. Kosigin je prispel v Indijo pred dvema dnevoma In se je udeležil pogreba preminulega indijskega predsednika republike. Včeraj je imel prvi razgovor s predsednico indijske vlade Indiro Gandhi, danes pa je imel nadaljnji razgovor, med katerim sta menda tudi obravnavala sovjetske dobave orožja Pakistanu, ki so vzbudile v Indiji zskrbljenost. Kosigin je v razgovoru z novinarji primerjal spor med SZ in Kitajsko na reki Usuri z vprašanji ln-dijsko-kitajskih meja, pri čemer pa ni hotel ničesar reči o tem, če se skladajo indijska in sovjetska stališča. Politični opazovalci so mnenja, da je obisk sovjetskega predsednika vlade nekaj izrednega in da ga le delno opravičuje njegova udeležba na pogrebu. Po teh komentarjih je hotel predsednik sovjetske vlade pomiriti Indijo zaradi dobav orožja Pakistanu, odnosno je hotel ponovno posredovali, kot je že posredovala SZ, ko je bil 1966 dosežen v Taškentu na sovjetskem ozemlju kompromisni sporazum med Indijo ln Pakistanom glede Kašmirja. Po tem sporazumu, naj bi se odločilo prebivalstvo, ki pa je po večini sestavljeno iz muslimanov in se sporazum ni pričel izvajati. Nekatere druge izjave pa pričajo, da imajo vtis, da pakistanska vlada ni «slabo razpoložena«. V teoretičnem glasilu oentralnega komiteja madžarske partije je objavljen oster kritičen članek proti ideološkim stališčem komunističnih partij Kitajske, Japonske, Jugoslavije, Italije in Romunije. Članek- ima naslov «Internacionalizem v našem razdobju« in je objavljen v reviji «Part elet«. Kitajsko neposredno imenujejo, stališča ostalih partij pa so jasno razvidna lz citatov. PROTESTNO ZBOROVANJE V MILJAH ...r:.. 'V«; Dva prizora z včerajšnjega protestnega zborovanja v Miljah proti oskrunitvi spomenika padlim bor-_ . cem. O zborovanju poročamo na tržaški strani/ >' 111.......................................................................................................m.......................................................................................................................... PREDVOLILNI BOJ V FRANCIJI Alain Poher bo verjetno še ta teden uradno predložil svojo kandidaturo V levičarskih krogih niso še izgubili upanja na skupnega kandidata Nov poziv predstavnika PSU novoustanovljeni socialistični stranki Presenetljivo pisanje francoskega tednika v zvezi s 27. aprilom PARIZ, 7. — «Nisem kandidat in si ne želim kandidirati, vendar bom mogoče prisiljen, da kandidaturo sprejmem«. S temi besedami je začasni predsednik francoske republike Alain Poher neposredno potrdil mnenje, ki se čedalje bolj utrjuje med političnimi opazovalci francoske prestolnice in po katerem bo predsednik senata še ta teden ali najkasneje prihodnji ponedeljek u-radno predložil svojo kandidaturo i levice, ki daje Poherju možnost, da ( bi 1. junija dobil zadostno število za predsedniške volitve. Verjetno je, da bo dal Poher tovrstno sporočilo že v petek, ob zaključku seje ministrskega sveta. Dejstva, ki naj bi privedla Po-herja do tega, da sprejme kandidaturo, so po mnenju političnih o-pazovalcev v bistvu dvojnega zna- čaja: prvič je začasni predsednik prepričan, da mora imeti tudi center kot pomembna politična sila v Franciji svojega kandidata na volitvah. Ta kandidat pa bi lahko bil samo on, saj so predstavniki centra ža napovedali, da bodo v primeru Poherjevega odklona glasovali za golista Pompidouja Drugi argument pa je v razcepljenosti iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinii Močan topniški dvoboj ob Sueškem prekopu Sestreljeno eno izraelsko letalo * Spopadi v Libanonu med vojsko in komandosi «Saika» KAIRO, 7. — Tudi danes je bil topniški dvoboj med Izraelci in E-gipčanl ob Sueškem prekopu, ki je trajal deset ur. V Kairu so sporočili, da je egiptovsko protiletalsko topništvo sestrelilo eno izraelsko izvid-niško letalo. V Tel Avivu so javili, da so izraelska letala napadla oporišče arabskih gverilcev v severni Jordaniji 40 kilometrov od meje. Napad so letala izvedla popoldne in je trajal dvajset minut. V Tel Avivu so zvečer zatrjevali, da so Egipčani po prvotni prekinitvi ognja začeli spet streljati in da se je topniški dvoboj zvečer še nadaljeval. Izraelski delegat v OZN je poslal pismo predsedniku varnostnega sveta. V pismu obtožuje ZAR odgovornosti za napade na izraelske naprave ob S* škem prekopu in pravi, da bo Izrael «spričo egiptovskega napada moral sprejeti ukrepe o zakoniti obrambi«. Spopad, ki se je včeraj začel med libanonsko vojsko in oboroženo skupino gverilcev «Saika», v bližini izraelske meje, je trajal pozno v noč. Pozno zvečer je libanonsko vojaško da je prišlo do razgovorov tudi med poveljstvo javilo, da so arabski ko-predstavniki Indije in Pakistana ln mandosi napadli vojašnico in neka-da je bil na teh razgovorih dosežen 1 tere patrulje blizu mesta Hasbaja. Libanonski list «Le Jour« piše, da je bilo že prej več spopadov, in dodaja, da je od 29. aprila dalje število gverilcev Saika, ki so prišli na libanonsko ozemlje iz Sirije, naraslo na 2500, drugih 4000 pa se je zbralo v dveh obmejnih vaseh v Siriji in so pripravljeni na prestop meje. 29. aprila so skušali ti gveril gverilci zasesti važno cestno vozlišče Kaukaba in so se spopadli z libanonsko vojsko. Od tedaj so se spopadi nadaljevali do izredno krvavih incidentov, ki so bili v ponedeljek in včeraj. Organizacija za osvoboditev Palestine je zaskrbljena zaradi dejavnosti komandosov Saika. Predstavnik te organizacije je izjavil, da dejavnost teh komandosov, ki se spopadajo z libanonsko vojsko, škoduje stvari za osvoboditev palestinskega ozemlja. V vojaških krogih v Bejrutu izjavljajo, da je libanonska vojska začela obširno akcijo proti tem komandosom v jugovzhodnem delu Libanona ln da je napravila večje število ujetnikov, še prej ie libanonska vojska pozvala vse omenjene gveril ce. naj zapustijo to področje. V Damasku pa je organizacija Sa'ka zanikala, rla so se njeni pripadniki v zadnjih dveh dneh spopadli z libanonskimi vojaki. nost, da bi se .1. junija uvrstil n* drugo ali tretje mesto.« «Zato se mi zdi nemogoče — se nadaljuje Martinetovo pismo —--da ne bi začasni, odbor nove socialistič. ne stranke, (ki se bo sestal jutri, v; - op. ur.) upošteval te realnosti. PSU bi }5- Jt™)3 pr-šla m- , in komunistična partija sta pusl -l*ld0 \11 °d°rta vrata za debato in za glasov za vstop v drugi turnus. Tu bi se moral seveda boriti proti glavnemu favoritu Pompidouju s precej omejenim upom na zmago Vendar bi se Poher utegnil uve aprila prisilila generala de Gaulia enotno rešitev.« . Poziv se zak.Hu- k odstnnn Rps is ciesr ds cn so. , .! .. k odstopu. Res je sicer, da so ne odvisni republikanci Giscarda d’E-stainga, ki so na referendumu gia sovah proti generalu, že napovedali svojo podporo Pompidouju, v zameno za te glasove pa bi si začasni predsednik utegnil zagotoviti podporo golistične levice, ki je na referendumu glasovala za de Gaulia, ki pa ne skriva svojih antipatij do Pompidouja. Ostaja pa problem, kaj bi v primeru balotaže med Pompidoujem in Poherjem storila levica. Komunistični kandidat Duclos je danes v tej zvezi izjavil, da se bo boril proti Poherju, ker bi bila njego va kandidatura izraz reakcionarne, politike ter poskus oživitve tiste «tretje sile«, ki se je v času četrte republike tako slabo izkazala. «Ce bo Poherjeva kandidatura predložena — je dejal Duclos — bi bila to le reakcionarna alternativa go-lizmu. Zato bomo mi javno pokazali njen dejanski pomen ter se bomo proti njej borih, pri čemer bomo pozvali k enotnosti vse levičarske sile za zmago demokratične zamenjave gohzma«. Kljub odločnim izjavam priletnega komunističnega senatorja pa so politični opazovalci mnenja, da bodo morali komunisti v primeru balotaže med Pompidoujem in Poherjem glasovati za slednjega. Ce bi se namreč vzdržali, bi na ta način omogočili zmago golista ter s tem močno izgubili na ugledu. Vsekakor pa ni levica Se popol noma izgubila upanja na skupno kandidaturo. Tako je n. pr. eden od voditeljev enotne socialistične stranke (PSU), Gilles Martinet, poslal danes Pierru Mauroyu, člaru začasnega odbora novoustanovljene socialistične stranke, pismo, v ka terem ga poziva, naj še enkrat prouči položaj ter naj pristane na enotno kandidaturo. ((Kandidatura komunista Duclosa in vedno bolj verjetna kandidatura centrista Po-herja — piše Martinet — sta bistveno spremenili politični položaj Kandidatura Defferra, ki se ji je dalo oporekati iz zgolj političnega vidika, je kljub temu odgovarjala neki taktični logiki. Ta logika pa danes — trdi še predstavnik PSU — ne drži več Nihče ne more ve : trditi, da bi imel Defferre mož- čuje z željo, da bo odbor čim prej spremenil svoje stališče, preden bi se volilna kampanja preveč zaostrila. Prav v zvezi z zadnjipii upi na enotno kandidaturo levice se v teh dneh zopet pojavlja ime bivšega-ministrskega predsednika Pierta Mendes - Francea. Ta je sicer že takoj po de Gaullovem odstopu izjavil, da ne misli kandidirati, vendar ni izključeno, da bi se v sedanjem položaju utegnil premislit1. Francoska študentska organizacija UNEF je danes napovedala, da ne bo na prihodnjih predsedniških volitvah podpirala nobenega kandidata. Sporočilo je dal novi predsednik Luc Barret, ki je pred nekaj dnevi nadomestil Jacquesa San-vageota. Barret se je posebno polemično izrazil o kandidaturah Pompidouja in Defferra. Izredno zanimiv članek, ki bo po vsej verjetnosti vzbudil mnq?o hrupa ter razburil razmeroma mirne vode predvolilne kampanje, objavlja danes francoski tednik «Le canard enchaine«. List piše, da so nekateri ministri de Gaullove vlade, ko so še nepopolni izidi referenduma že kazali na generalov poraz, predlagali, naj bi poklicali v Pariz vojne enote. Drugi ministri so se tej zamisli uprh in je predlog tako odpadel. Po pisanju Usta se je 27. aDrila ponoči razvila med ministri Živah na debata. Zunanji minister Debre in minister za odnose s parlamentom Frey sta hotela poklicati v Pariz nekatere oklopne oddelke vojske v pričakovanju neredov, do katerih naj bi prišlo ob priliki generalovega odhoda. To zahtevo so podprli tudi nekateri visoki čast. niki, med njimi načelnik generalnega štaba gen. Fourquet Proti temu pa sta bila vladni predsednik Couve de Murville in minister za vojsko Messmer, tako da je bil predlog odbit. Tednik poroča dalje, da je v tednu po referendumu policija aretirala številne golistične elemente, ki so pripravljali izzivalne akcije, predvsem za prvi maj. Pohcija J« o teh namenih obvestila komumt-sični sindikat CGT, ki je, kot je znano, odpovedal prvomajsko man: festacijo. 8. maja 19(® INTERVJU FELICEJfl RIVE TEDNIKU «L’EUROPEO> «V Italijo se ne vrnem ne grem v zapor...» Kam bo šel iz Libanona? • V Venezueli ima iskrene prijatelje MILAN, 7. — «V Italijo se ne vrnem, ne grem z lisicami na rokah v San Vittore,* je izjavil Felice Ri-va v intervjuju tedniku «L’Euro-peo». Bivši industrijec, ki je obtožen namernega bankrota, je sprejel novinarja v svojem apartmaju v Hotelu Dieu v Bejrutu, kjer je pod nadzorstvom libanonske policije. Dopisniku, ki ga je vprašal, če ne bi bilo bolje vrniti se v Italijo, kjer bi se rešil z dvema ali tremi leti zapora, je Riva odgovoril: «Pamet-no, res pametno. Dve ali tri leta se vam zdijo malenkost. Ste kdaj bili v San Vittore? Ste poskusili biti v celici, kjer vas vsi imajo za norca, vas kličejo plavolašček in se vam vedno posmehujejo? Ne, raje crknem.* In kam bo šel industrijec, ki ga obtožujejo namernega bankrota, če bi mu ne dovolili bivanja v Libanonu? «V Južni Ameriki,* je rekel Riva v odgovor na vprašanje, cimam iskrene prijatelje.* V kateri južnoameriški državi? «Recimo v Venezuelo, ali če vam bolj ugaja, v zapore v Caracas.,* V zvezi z begom v Libanon je Felice Riva rekel: «Beg? Kdo je zbežal? Nihče mi ni rekel, da moram ostati. Zbežal bi, če bi zbežal iz zapora, če bi se umaknil z lažnimi dokumenti. Izpustili so me na svobodo, pustili so mi potni list. Torej, bil sem prost in sem lahko šel, kamor sem hotel. Izbral sem si Libanon. Ko sem dopotoval v Bejrut, še niso izdali drugega zapornega naloga. Točno? Iz zapora San Vittore sem prišel uničen, postaran, na robu hude krize,* je nadaljeval Riva. »Svetovali so mi počitek. Rekel sem jim, da bom odšel na kratko potovanje in da si bom izbral prijeten kraj. Izbral sem si Montecarlo, toda odvetnik, žena, prijatelji so mi naročali naj počivam. Jaz pa sem mislil na bodočnost. Nima smisla govoriti o tistih dnevih. Prispel sem v Bejrut in se nastanil v hotelu Saint - Georges.* O aretaciji v Bejrutu 10. marca letos je povedal: «Ni res, da so me aretirali v stanovanju prijateljev. Aretirali so me v hotelu: soba 333. Formalnost, so rekli in nato v zapor Les Sables. Bridkost, obup, spomin na svoje otroke. Razumem, da nima več nihče usmiljenja do mene. Imajo me za sramoto, za krivca, na katerega je treba zavaliti najhujšo odgovornost. . .» Na vprašanje, če se čuti «nedolž-nega ali vsaj brez krivde,* je industrijec odgovoril: »V očeh tistih, ki ne poznajo resnice bo verjetno nesmiselno, vendar mislim, da me teži samo težka krivda, da sem hotel postati velik industrijec s tem, da sem obnovil vse v upanju, da bom v bodočnosti vodil tovarno, ki bi bila na višini najbolje organiziranih v Evropi, če bi uporabil kapital, ki mi ga je zapustil oče, za druge stvari, bi bilo danes bolje zame.* Felice Riva je izjavil, da je »resnica* o njegovi zadevi «dolga». »Potreboval bi na tisoče strani, vendar sedaj še ni pravi čas za pojasnjevanje. Prej hočem z gotovostjo poznati svojo usodo. Kasneje ni izključeno, da se bom spravil na delo in napisal memorial.* V zadnji del intervjuja se je vmešala tudi Rivova žena Luisella, katero je časnikar vprašal, če ima namen slediti možu. «Tega vam ne povem,* je odgovorila Luiselle Riva. «Sem trudna, res, prav trudna. Že dva meseca ne vidim otrok, odpovedala sem se poslovnim zadevam, zapustila sem hišo in živim kot ciganka. Ne najdem niti toliko časa, da bi šla k frizerki... kaj šele na gala predstave v Scali. Povejte, če hočete, da čutim potrebo po vrnitvi v Milan, da bi odprla stanovanjska vrata. Kar se tiče Fe-liceja, ne vem kaj ga čaka. Res ne vem.* SAJGON, 7. — Ameriški helikopter vrste «Chinook CH - 47», v katerem je bilo 69 ameriških in južnovietnamskih vojakov, ie strmoglavilo 120 km jugovzhodno od Sajgona. 34 vojakov, med katerimi sta bila dva Američana, so izgubili življenje. 35 pa je bilo ranjenih. Washington razčiščuje položaj zaradi pogovorov s Sovjetsko zvezo, ki lahko zajemajo vse in marsikaj. Nekoliko preseneča, ker je to prva velika precizna tarča nove republikanske administracije, ki jo vodi Richard Nixon, človek, ki je bil sedem let kolega Johna Foster-ja Dullesa in ki si je vsaj nekatere svoje zunanjepolitične impulze pridobil v položaju, ko je stal iz oči v oči s Hruščovom. Morda je še bolj čudno, da sprejema to ameriška javnost kot nekaj normalnega. Seveda še ni sestavljen koledar tistega, kar se bo zgodilo, domnevamo pa lahko, da se bodo Nixon in sovjetski voditelji sestali v štirih petih mesecih. Nixon je dejal. Nova vozila Autobianchl «A 111* med poskusnimi vožnjami da je proti nujnemu sestanku na ...........................milimi.................................................................................... OBDOBJE »POGOVOROV O POGOVORIH* SZ-ZDA Nobene iskrenosti temveč le koristi Na odru župnijske dvorane Baletno delo z golimi plesalci LONDON, 7. — Dva mlada igralca, moški in ženska, sta sinoči plesala na odru župnijske dvorane v Londonu popolnoma gola. Balet pod naslovom «Mrhovinarji», ki ga je sestavila pokojna Japonka Momoko Hosokawa so včeraj prvič predstavili v dvorani poleg «St. Cuthbert and St. Matthias Parish Church« v Londonu. Ker župnijskemu kuratu niso dovolili, da bi prisostvoval generalki, je zadevo prijavil policiji. Sinoči pa so predstavili balet po originalu brez posega oblasti. Balet predstavlja dramo starega umirajočega človeka, ki je prisiljen prisostvovati varanju žene z natakarjem. Oba, kot predvideva tekst, se pojavita na odru popolnoma PO DVEH SKRIVNOSTNIH DOGODKIH Avstrija in Japonska prizorišče tajne vojne» vohunskih mrež Pri češki meji našli nezavestnega sovjetskega funkcionarja, v Tokiu pa so ugrabili korejskega trgovca DUNAJ, 7. — Iz uradnih krogov se je zvedelo, da so včeraj našli 35 - letnega funkcionarja sovjetske trgovske misije na Dunaju Viktorja Nikulina nezavestnega v spalnem kupeju vlaka »Chopin Expres- Po nekaterih vesteh naj bi šlo za «tajno vojno» med vohunskimi službami raznih držav. Avstrijske oblasti so uvedle preiskavo. Dunajski časnik «Kurier» piše, da gre verjetno za poskus ugrabitve. sa»7 ki povezuje Dunaj z Varšavo Časnik omenja, da Je neki šofer in Moskvo. Kaže, da je Nikulin postavil potni Ust na vidno mesto, da bi ga agenti ali železničarji z lah- gola. «To je umetniško delo kot I koto opazili. Nezavestnega funkcio- milska Venera« je izjavil režiser Adam Darius s pripombo, da goloto zahteva tekst baleta. narja so odkrili avstrijski cariniki na postaji ob meji s čSSR. Nikulina so odpeljali v neko bolnišnico. IZ TRŽAŠKE KRONIKE PO PRIZADEVANJU TRGOVINSKE ZBORNICE Sestanek Pripravljen načrt za carinski odsek Pa'|“"v« ■ a ■ ■■ v v "p1 ■ ■ v ■■ o čl« wll deželnega statuta tovornega pristajalisca pri Fernetičih Njegova uresničitev naj bi stala 750 milijonov Premalo stikov z jugoslovanskim zaledjem Kako je s carinskim področjem pri Kokovem Prizadevanja tržaške trgovinske zbornice za gradnjo tovornega pri-stajališča pri Fernetičih so v zadnjem času ponovno zaživela; pristopi urad je te dni sestavil podroben načrt za ureditev prvega dela pristajališča, namreč za tisti del, ki bo namenjen carinskim o-peracijam in na katerem bodo glavno carinsko poslopje ter nekatere pomožne stavbe, dovozna in odvozna pot in druge potrebne naprave. Za uresničitev tega prvega dela splošnega načrta je predviden izdatek okoli 750 milijonov lir, kolikor ga bo vodstvo carinarnice sprejelo brez posebnih ugovorov al. sprememb. Kakor smo že večkrat zabeležili v našem listu, nameravajo pri Fernetičih v doglednem času urediti na skupni površini 40 do 50.000 kv. metrov v trikotu med cesto Opčine - Fernetiči, železniško pro-gj Opčine - Sežana in cesto Fernetiči - Repentabor, obsežno pri-stajališče za tovorni promet, ki bo razdeljeno na tri ločena področja. Prvo področje bo v «inzvencarin-skem režimu«; to bo področje, ki se nahaja najbližje meji; na njem se bodo opravljale vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom in izvozom blaga. Drugo področje bo namenjeno storitvam, ki so povezane s prevažanjem blaga po cesti. Tu bodo sčasoma postavili bencinske črpalke, restavracijo, hotel, parkirišča in podobne naprave. Tretje področje, ki bo s cesto in železnico povezano s prvim, to je s carinskim področjem, pa bo namenjeno skladiščenju blaga. Tu bodo stala skladišča in razne zaloge blaga, namenjenega v izvoz, ali pa na širše domače oziroma oz e tržaško potrošno tržišče. Uresničitev tovornega parkirišča pri Fernetičih je v tesni povezavi s priključitvijo itaUjanske avto-cestne mreže na ustrezno omrežje v sosedni Jugoslaviji. Zato so se pristojni krogi z obeh strani že pred časom med seboj povezali in sestavili tudi poseben odbor italijanskih in jugoslovanskih izvedencev, ki ima nalogo, da proučuje skupna vprašanja in da skuša najti zanje primerne rešitve. Sodelovanje domačih in jugoslovanskih strokovnjakov glede tega vprašar nja pa se odvija razmeroma počasi in sam mešani odbor se je doslej sestal vsega le enkrat ali dvakrat. 2e pred dvema mesecema bi bila morala odpotovati v Ljubljano tržaška strokovnjaka, ki sta za trgovinsko zbornico pripravila načrt za pristajalršče pri Fernetičih, vendar do tega sestanka doslej ni prišlo. Tudi sestanek, ki naj bi bil na tehnični ravni med tukajšnjimi in Slovenskimi izvedenci v razdobju od 18. do 28. aprila v Ljubljani, je bil odložen zaradi odsotnosti nekaterih strokovnjakov na jugoslovanski strani. Zanimivo je, da tudi uresničevanje drugega mejnega carinskega področja v naši deželi, namreč področja pri Kokovem na meji z Avstrijo, poteka zelo počasi. Deželna uprava je že z zakonom štev. 26 v aprilu lanskega leta, to je pred dobrim letom dni, dala na razpolago vsoto 400 milijonov lir za ureditev področja. Doslej pa so le zasegli potrebno zemljišče okoli 60.000 kv. m (po večini je šlo za temljo, last En te Tre Venezle). Sep- tembra lani so razpisali natečaj za gradnjo carinarnice in uresničitev potrebnih infrastruktur, vendar se nanj zaradi prenizke ponujene ce-ne ni " ' J' Zato je (štev. 36 z dne 28. novembra 1968) dala v isti namen nadaljnje nakazilo 200 milijonov lir ter tako omogočila razpis novega natečaja, na katerem bodo postavili bolj vabljive pogoje kakor na prvem. Za uresničitev tržaškega tovornega pristajališča pri Fernetičih sta že zagotovila del sredstev generalni vladni komisariat in deželna u-prava. Druga potrebna sredstva pa bodo zbrali v okviru posebnega konzorcija, ki ga nameravajo ustanoviti v kratkem v Trstu, in h kateremu bodo povabili nekatere javne uprave, ustanove in zasebna podjetja. Vprašanje finančnega krit-:a te pobude naj bi torej ne dela- V Rimu so se sestali deželni komunistični parlamentarci s predstavniki vodilnih odborov p arla-mentarnih skupin senata in poslanske zbornice, z deželno svetovalsko skupino ter deželnim odborom KPI za Furlanijo - Julijsko krajino. Na sestanku so obravnavali vprašanja, ki zadevajo izvajanje čl. 50 dežel nega statuta. .. , ,. .. Na sestanku so sklenili, da bodo ffia z drugim zatonom ustanovili delovno skupino komuni-— sticmh senatorjev m poslancev, ki naj bi ob sodelovanju z deželnimi organizacijami KPI delovala v parlamentu z namenom, da se z izvajanjem statutnega določila doseže stvarni gospodarski in socialni razvoj Furlanije - Julijske krajine. U-deleženci sestanka so menili, da je za dosego tega cilja nezadosten zakonski osnutek, ki ga je pripravil levi center ter odobrila večina v deželnem svetu. Komunistični parlamentarci so v tej zvezi izjavili, da so pripravljeni srečati se in sporazumeti z u- DosebrUh težav prizadetim kr" stanovami in organizacijami v Fur- pOSeDIUn težav prizadetim «rO- . ... t..i;lrraiini nampnnm gom; odprto pa je še vedno vprašanje avtocestne povezave pristajališča z zaledjem. laniji - Julijski krajini z namenom, da se poišče vse poti, ki bi pripeljale do izoblikovanja izhodišč. Zasedanje o vzdrževanju strojev V dneh 16. in 17. maja bo v našem mestu IV. zasedanje o tehničnem vzdrževanju strojev in naprav, ki ga organizira tržaški Center za gospodarski razvoj v sodelovanju z italijanskim združenjem Izvedencev v tej disciplini in s tržaško univerzo. Strokovnjake, ki se bodo zbrali iz vseh krajev Italije, bo pozdravil predsednik centra dr. Padoa, nato pa bodo ti podali okoli 30 poročil, v katerih se bodo lotili nakazane problematike z najrazličnejših zornih kotov Kdor bi rad zvedel še za druge podrobnosti, naj se obrne neposredno na tajništvo srečanja pri Centru za gospodarski razvoj, Borzni trg štev. 14 (palača trgovinske zbornice), ali pa telefonsko na štev. 28-255. Z Danes ob 17. uri bo v avli «A» fizikalnega inštituta pri tržaški u- taksija opozoril policijo, da je peljal na postajo štiri tujce ((verjetno Ruse, ki bi morali stopiti v Chopin FJxpress, od katerih je bil eden ali pijan ali v nezavestnem stanju«. Policija je takoj obvestila obmejno postajo Hohensu ob češkoslovaški meji, kjer so cariniki res našli nezavestnega Nikulina samega, v spalnem kupeju. Po mnenju časnika so avstrijske oblasti dobro poznale Nikulina, saj se je njegovo Ime vedno pojavilo, ko se je govorilo o vohunskih mrežah v Avstriji. Tik pred prihodom vlaka v Ho-henau sta prišla na postajo z avtom diplomatske registracije dva moža kot bi se hotela prepričati, da je Nikulin resnično zapustil avstrijsko ozemlje. Avstrijski policijski agenti so se približali neznancema, a ta dva sta odgovorila, da ne razumeta nemščine, pokazala sta sovjetska diplomatska potna lista in se takoj oddaljila. Uradni dunajski krogi so javili, da se je Nikulin prejšnjo noč vrnil v sovjetsko ambasado. Nikulina so pripeljali v poslaništvo po posegu sovjetskega poslanika na Dunaju. Avstrijske oblasti so javile, da je Nikulin sicer umsko bolan, vendar ni nevaren. Sovjetski diplomat ni hotel dati avstrijski policiji nobenih podatkov in je izjavil, da se hoče prostovoljno vrniti k družini v Moskvo. Po vesteh iz krogov avstrijske policije naj bi bil skrivnostni poskus ugrabitve Nikulina v zvezi z nedavnim izgonom sovjetskega trgovinskega atašeja Federenka, ki so ga obtožili vohunstva. Po drugih ve- sv. Andreja. Dogodek se je pripetil septembra lani, ko je menih uničil svetinjo, «ker so to prinesli iz Vatikana«. Svetinjo je papež vrnil patraskemu mestu pred tremi leti. BILBAO, 7. — V prejšnjih dneh so aretirali pod obtožbo dejavnosti v korist baskovskega separatističnega gibanja ETA, duhovnika in odvetnika iz Bilbaoa, katerih imena niso javili. V Deustu so ljudje izžvižgali koncert godbe ameriških letalskih sil z oporišča Torrejon. Ker so bili ljudje sovražno razpoloženi do Američanov, je dirigent prekinil koncert. vrhu. Toda če je treba sprejeti pomembne odločitve, potem čim prej, tem bolje. Johnson je govoril, da predstavlja efektivni mandat kakega predsednika prvih devet mesecev. To pomeni, da bi do sestanka moralo priti še letošnje poletje. Ljudje v ZDA neradi razpravljajo o tem, ali so Rusi iskreni. To zavračajo kot nepomembno. Sprejemajo pa mnenje, da si Rusi prizadevajo, da bi nekaj storili; ko bo to «nekaj» krenilo, bodo njihovi nameni postali jasnejši. Čudno uporabljajo zdaj ravno nasprotne standardne od tistih, ki so jih zahtevali, to je šlo za vprašanje vietnamskih komunistov, da bi le ti sedli za konferenčno mizo. Takrat so zahtevali potezo, ki bi dokazovala iskrenost. Edini pogoj, ki ga postavljajo zdaj, pa je, naj ne bi Rusi storili ničesar strašnega, kar bi utegnilo zamajati ladjo. ((Seveda, če bi vkorakali v Romunijo ali kaj podobnega...« pravijo zdaj. Toda tudi v tem primeru domnevajo, da bi zaradi tega samo odložili pogovore. To se je sicer zgodilo tudi zaradi okupacije Češkoslovaške. Zdaj so prišli v fazo, ki bi jo lahko imenovali pogovore o pogovorih. Rusi so hitro in aktivno prišli do te faze. Dve očitni temi za razpravo med Američani in Rusi sta strateško orožje in Bližnji vzhod. Na odločitev predsednika Nixo-na glede sistema ABM je zelo vplivala potreba, da ne bi storili ničesar, kar bi utegnilo skaliti pogovore s Sovjetsko zvezo o strateškem orožju. Bližnji vzhod je najtežji zunanjepolitični problem, s katerim se srečuje Nixonova vlada. Ta je hujši od Vietnama, ker utegne eksplodirati vsak hip in Imeti nepredvidene posledice, medtem ko je ostalo še nekaj mesecev, v katerih bi se lahko kaj pripetilo v Vietnamu, preden bi Johnsonova vojna postala Nixonova vojna. Mnogo težje je seveda reči, kaj bi lahko storili pirimernega na Bližnjem vzhodu. Iz daljave je videti Bližnji vzhod kot območje, v katerem bi utegnila koristiti najbolj groba politika sile. Ce bi Amerika in Rusija Bližnje® vzhodu vsilila mir, bi bili n*n<* ljudje tam žalostni, toda P04®?..« ti vendarle čutili olajšanje, (f. . svet bi bil navdušen in ga verje ne bi veliko skrbela abstraktna P vičnost rešitve. u Sicer pa ni veliko upanja, o® se to pripetilo. Konec koncev n" bena velika sila ne more J8®", da bo lahko svoje varovance * čemu prisilila — niti Rusija Ar cev niti Amerika Izraelcev. ■ varovanci to čutijo, so še ve® prepričani, da lahko sami odiloc» o melodiji, ta melodija pa ie nutno prav tako grenka in **J* pustljiva, kot je bila pred os»" najstimi meseci. - Edini resnični pritisk, ki 1,1 velesile lahko izvedle na sv°|!noj( rovance, je dobava orožja. M stvari bi se spremenile, če velesile zares pripravljene zag* ^ da bodo ukinile dobavo orožja-bi utegnilo dati tudi smisel stranskim pogovorom, ker bi , brž tudi Britanija in Francij* % volili v prepoved dobave orozLjo. se tako izognili podobnemu P“L žaju, kakršen je sedaj v o Toda kot je Nixon dejal 4. na tiskovni konferenci, je jj stališče na Bližnjem nzbooA’ _________ .. rumno. Dobava se nadaljuje. Ali nameravajo * ( izkoristiti to zaradi pogodbe. o ^ ((pogovorih o pogovorih« ne n9^*n odgovora na to vprašanje, ® ^ ne bo prišlo do sestanka na niti letošnje poletje. $ Nixonu je bilo seveda hud® na Bližnjem kjerkoli drugod. Lepx> je *^, llllllllllllll•■IIIIHIIIIIIIIIIIIII■llllllll»■^•^‘<,'“'>"•'",,,,,u,,n,,,,l,",,,,,,,,l,,,l,,,,,,,,,l,,,,",,,“,llll,,",,ll,l" HUPA NESREČA PRI ANGLEŠKI POSTAJI MORPETH 7 mrtvih in 103 ranjeni pri iztirjen ju vlaka 1 na^znami IsO^agenlofT ga^e ?a učenja«. Ob tej priliki brilo tu-I pobegli pripadnik sovjetske tajne di prikazati ((tračnico na zračno službe izročil zahodnim oblastem, blazino«, ki je zadnja novost na Baje so sovjetske oblasti naročile področju didaktičnih naprav. ta DIJAŠKO HAIICO! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiininiiinfiiiitiiiiiritiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiia IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Osleparil je šest naivnih žensk pod pretvezo namišljenih nagrad Proti so obtožencema bo ločena obravnava prod okrajnim sodiščem Obsojena tihotapca ■ Potrjena obsodba ameriškega podčastnika Pred tržaškim okrajnim sodiščem (sodnik Esti, zapisnikarica Scheria-ni) je bila včeraj obravnava proti 34-letnemu Rosariu Giacobbeju iz Messlne, 29-letnemu Mariu Mez-zasalmi, tudi iz Messlne, ter 28-let-nemu Riccardu Valentiju, ki se je tudi rodil v Messini, stanuje pa v Rimu. Obtožnica je dolžila Giacobbeja, da je bil glavni organizator sleparske dejavnosti, medtem ko sta soobtoženca le Izvajala njegova navodila. žrtve goljufije so bile naslednje ženske; Maria Katrič vd. Riosa, Jolanda Grahonja por. Bellio, Mercedes Martini por. Scagglante, Giovanna Krašovec vd. Ferullo, Genoveffa Saraval por. Dambro-si ter Francesca Vidmar por. Mer- gjg Mezzasalma in Valenti sta zaporedoma obiskala omenjene ženske na njihovem domu (žrtev je bilo mogoče tudi več, toda zanje se ni zvedelo, ker se morda niso pritožile) ter jim povedali, da se jim je sreča nasmehnila pri nekem natečaju Vrednost nagrade, ki bi jo morale prejeti, je znašala za vsako izmed njih od 200.000 do 300.000 lir. Predpogoj za prejem nagrade pa Je bilo predplačilo za poštne stroške ter odkup zavoja raznega blaga v vrednosti 63.000 lir proti takojšnjemu plačilu ter 69.000 lir s plačilom z menicami. Pozneje so ugotovili, da je dejanska vrednost zavojev znašala ne- kaj čez 40.000 lir (šlo je za stroj za snaženje podov ter za nekaj perila). ženske so nasedle goljufom ter odkupile zavoje. Pozneje pa so se zavedle, da je šlo za goljufijo. Prijavile so zadevo policiji, ki je u-gotovila, da je bil organizator te sleparske dejavnosti Glacobbe, ki je v Brescii zastopal tvrdko «Uni-versal«. Na včerajšnji obravnavi ni bilo nobenega od obtožencev. Sodnik je sklenil, da loči kazenski postopek proti Giacobbeju od tistega proti ostalima soobtožencema. Giacobbeja je spoznal za krivega ter ga je obsodil na 1 leto In 6 mesecev zapora ter 180.000 lir globe. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Rubini) sta se zagovarjala včeraj 20-letni Giulio Kocjancic iz Ul. dell’Eremo 4 ter 29-letni Libero Gamboz Iz Ul. Bia-soletto 103. Mladeniča so obtožili, da sta 22. januarja letos ponoči skušala vtihotapiti v carinsko ob' močje države 20 kg cigaret tujega izvora (za italijanski zakon je poskus tihotapstva istoveten s prekrškom tihotapstva). Domnevni tihotapski dogodek je bil v svojem bistvu zelo preprost. I dlšče je sedaj potrdilo Finančni stražniki, ki so patrulji-1 razsodbo. Na včerajšnji rali po tržaškem zalivu z motor- vi je pravna zastopnica letališča nim čolnom, so opazili čoln, ki je izročila sodišču potrdilo o plača-plul brez predpisanih luči. Potnl-.nl odškodnini svojcem nesrečnega ke na čolnu so opozorili z zvoč-1 mladeniča v višini S milijonov lir. nimi in svetlobnimi znaki, naj se ustavijo. Ker pa je čoln plul naprej, so oddali nekaj strelov iz puške v zrak. Čoln se je nato u-stavil. V bližini so našli dva zavoja cigaret. Mladeniča, to je Kocjancic in Gamboz sta se zagovarjala, da sta plula naprej, ker je bil v bližini neki drug čoln In da se sploh nista zavedela, da financarji zasledujejo prav njih. Tihotapstva nista zagrešila in sta se tedaj vračala domov z izleta. Sodniki jima včeraj niso verjeli ter so obsodili Kocjancica na 25 dni zapora ter 725.000 Ur globe, Gamboza pa na 20 dni zapora ter 660 Ur globe. • • • Prizivno sodišče je včeraj ponovno obravnavalo primer ameriškega podnarednika Martina L. Miltona, ki Je leta 1967 pripadal letalskemu oporišču USAF v Avianu. 10. septembra predlani je Milton ubil s svojim avtom (prehiteval je avto, ki je prehiteval nekega drugega) 19-letnega Antonia Pribaza iz Aviana. Nesreča se je pripetila zaradi prevelike hitrosti pri vožnji. Pordenonsko sodišče je že v novembru predlani obsodilo podčastnika na I leto zapora. Prizivno so- prvotno obravna- Nlkulinu, da se takoj vrne v Moskvo. TOKIO, 7. — Korejska državljanka, ki stanuje v Tokiu, je prijavila okrožnemu sodišču skrivnostno izginotje njenega 52-letnega moža Yu Kil Yuna, ki je bil podpredsednik trgovske družbe s sedežem v Osaki. Izginotje je neverjetno podobno ugrabitvam 1967. leta v Franclji In Nemčiji številnih korejskih državljanov, ki so jih agenti južnokorejske tajne službe skrivnostno odpeljali v domovino, kjer so jih obtožili vohunskega delovanja v korist Pyongyanga. Yunova žena je za osebno varstvo in svobodo ugrabljenca zahtevala od sodišča, da aplicira japonski zakon »habeas corpus«. Japonska sodna oblast okleva predvsem, ker se je znašla zaradi diplomatske imunitete poslaništva korejske republike, proti kateri ne bi mogli ničesar ukrepati. Yunova je v svoji prijavi navedla, da je bil mož v Tokiu zaradi zdravljenja. Večkrat ga je neki funkcionar južnokorejskega poslaništva na Japonskem povabil v ambasado, kjer naj bi se sestal z namestnikom prvega ministra in ministra za gospodarsko načrtovanje Parkom Choonom, ki je bil tedaj na uradnem obisku v Tokiu in kateremu je Yun daljni bratranec. Po dolgem oklevanju je trgovec le odšel v poslaništvo, kjer se je za njim zgubila vsaka sled. Kasneje je bil sicer v telefonskih stikih s svojim uradom, vendar ni nikoli omenil kraja, kjer se nahaja, niti razloga Izginotja. Glasnik južnokorejskega poslaništva je pojasnil tokijskim novinarjem, da je Yun prostovoljno odpotoval v Južno Korejo, da zavrne obtožbe, češ, da je pripomogel k ilegalnemu prihodu na japonsko o-zemlje trem severnokorejskim a-gentom. Isti glasnik Je izjavil tudi. da bi se moral Yun vrniti lz Seula v Tokio v teku jutrišnjega dne. t. j. 8. maja. MORPETH, 7. — Danes ponoči okoli 1.30 se je luksuzni potniški vlak imenovan »Aberdonian«, ki je sinoči odpotoval z londonske postaje King’s Cross in je bil namenjen v Aberdeen na škotskem med največjo hitrostjo iztiril. Razbitine iztirjenih vagonov so raztresene po železniškem tiru v dolžini 350 m. Iztirilo se je vseh enajst vagonov, dva sta se zarila v prednje, drugi vagoni pa so se zvrnili v prepad. Zaradi teme so se reševalci znašli pred resnimi ovirami, vendar se jim je posrečilo, največkrat s pomočjo varilnih naprav, potegniti izpod razbitin mrtve, ranjene in tudi nepoškodovane potnike. Delo reševalnih ekip se je kasneje nadaljevalo ob luči reflektorjev s pomočjo močnih žerjavov. Spočetka so se bali, da je ostalo pod razbitinami še več žrtev. Po zadnjih vesteh naj bi pri nesreči izgubilo življenje 7 oseb, ranjenih pa je bUo 101. Vse ran len ce, katerih stanje ni resno, so z rešilnimi avtomobili odpeljal) v bolnišnici Newcastla in Washing-tona. Kasneje so potrdili, da je b*lo pri železniški nesreči severno od New-castle 7 mrtvih, medtem ko so bile ranjene 103 osebe. Ne izključujejo možnosti, da se število smrtnih žrtev še poveča. V vlaku je bilo v trenutku nesreče 195 potnikov. skladna z osnovnimi načeli zahod-nonemškega prava (zlasti kar se tiče retroaktivnosti zatonov). BONN, 7. — Po dolgi preiskavi se je sodnim organom posrečilo odkriti morilca štirih nemških podčastnikov, ki so bili na straži municij-skega skladišča Bundesvvehra v Le-bachu (Saar). Policija je priprla 26-letnega Hansa Jurgena Fuchsa iz Landaua in 26-letnega Wolfganga Ditza. ATENE, 7. — sodišče v Patra-su je obsodilo na osem mesecev zapora meniha Gervaisa (George-sa Argiropolosa), ki je v katedrali v Patrasu uničil svetinjo z glavo Rešitev vprašanja nacističnih zločincev Nemška demokristjanska stranka za «zastaranje» BONN, 7. — Demokristjanska stranka se je izrekla za ((diferencirano » rešitev vprašanja zastara nja nacističnih zločinov. Po izredni seji parlamentarne skupine je demokristjanski voditelj Barzell izjavil, da bi morali zastaranje ohraniti v primerih manjših krivd, če je bil krivec ((prisiljen izvršiti neki ukaz in če se zdi nemogoče med procesom odkriti, kaj se Je res zgodilo«. Demokristjanska stranka se s tem oddaljuje od sklepa ministrskega sveta z dne 24. aprila, da se brez razlik ukine zastaranje nacističnih zločinov umora in genocida. Kakor je znano, je pravosodni minister poudarjal predvsem, da nacistični zločinci (katerih zločini bi drugače zastareli 31. decembra letos) ne smejo ostati nekaznovani Proti današnjemu sklepu demo kristjanske parlamentarne skupine je glasovalo samo devet poslancev Ministrski svet je sicer sklenil ukiniti zastaranje glede umorov in genocida, vendar pa je izrekel pri pravijenost preučiti z zakonodaj nimi organi, kakšne določbe naj se praktično izvajajo. Barzell je Izjavil, da je parlamentarna skupina to izkoristila. Izrekel je prepričanje, da bo Bundestag še pred vo litvami izglasoval zaton o tem Barzell je tudi izjavil, da se demokristjanska stranka ne more pridružiti konvenciji OZN o zločinih proti človeštvu, ker da Je ta ne- 2e 5. v 12 dneh Smrt generalmajorja Igorja Antonova MOSKVA, 7. - Glasilo so vjetskega obrambnega ministrstva «Rdeča zvezda« javlja, da je po dolgi in hudi bolezni umrl 59-letni generalmajor Igor Antonov, ki je pripadal politični službi letalskih obrambnih sil V zadnjih dvanajstih dneh je časnik najavil smrt že petega generala. Včeraj Je «Rdeča zvezda« javila smrt 58-letnega general - poročnika Aleksandra Dimitrijeva, ki je prav tako pripadal politični službi oboroženih sil. Časnik je omenil, da je bila smrt nenadna, vendar na ni navedel ne datuma ne vzrokov. 25. apr,,a je glasilo obrambnega ministrstva javilo smrt, ki je nastopila 22. istega meseca v ((tragičnih okoliščinah«, bivšega načelnika pešadijskega glavnega štaba 76-letnega generala Marikjana Popova, štiri dni kasneje so najavili smrt bivšega obrambnega ministra in bivšega poveljnika vojaških odsekov na skrajnem vzhodu 65-letnega generala Valentina Benkovskega. «Rdeča zvezda« je pripomnila, da Je smrt nastopila 20. aprila. 30. aprila pa so objavili vest o smrti 49-letnega generala Anatolija Kadoceva, ki Je ((tragično umrl med Izvrševanjem svoje službe«. Kadocev je poveljeval letalskim silam zračne obrambe Datuma smrti niso objavili. ne bi ali na svojo voljo moč velikana, neumno je govoriti o možnosti UF rabe te sile. Nixon je podrobno P učil vse tisto, kar meni, da Je rj. napačno v politiki njegovega nika. Ne bo se opredeljeval s® ja lišča, ki bi jih težko obdržat " ne bo poudarjal gesel, ki bi gnila sčasoma zveneti neumno- „ govori o novih mejah. UPra'ljSo-lahko domnevajo, da ne bo nove doktrine za Bližnji vzh07«j-Tudi zdaj poudarjajo posvet" nja. to je tisto, kar povsem tis' sprotuje vsiljenim rešitvam. se je osem dni posvetoval 2 ( vezniki v Evropi. Ko je poro0® j( svojem evropskem potovanj®^, dejal, da so Evropejci močno skrbljeni nad možnostjo ®tr*erI5ce|o sovjetskega dvovladanja. Sel 3® j| tako daleč, da je omenil J®“L pomeni tu še vedno grdo pe -»$1 Težko je verjeti, da so te b°^. upravičene. Res je, da neliko bajo o tako imenovanem vanju«. To pomeni, da bodo janja, to se bodo resnično z®tt0. globalna. Rusija bi, recimo, j pila ,.pd dela Bližnjega vzh°® $ zamenjavo za ameriški odstoP jj, nekaterih strateških projektov-*^tl, če ne more resnično predvidej^. kako je celo v sedanjem času 8 tronskih računalnikov mogo5e % gramiratl relativne vrednost* svobodno plovbo po Sueške* kopu za izraelske ladje in e. nuklearizirane pasove sredi Seveda obstajajo posvetov ^ N1xon je za Evropejce že P pokal to v na’bol'šem primem^j meni On in njegova vlada se ^ vsekakor posvetovali z z8'. ko bo šlo za njihove živil® koristi, kliub temu pa ni * * A-gojiti nikakršnih iluzij, da ^ o merika vnaprej obvestila jJ usodnih odločitvah ali da p ozirala na brezplačne nasve bo prišlo do konference na ^ če bo do n le sploh prižj* dnevni red skrbno pripravi11- > dar bo sestanek v resnici stavljai osamtiene pogovore v ____________ . „rt' BRESCIA, 7. - Policija tirala šest mladincev Pr,p ,„ne i fašistične orgamzaciie «GfP/V. taUa«, ki jih dolže. da so ?4- f vdrli v sedež ANPI in da '".»v' škodovali soomtnske ološče ljene partizanom na vec .i s* v mestu Policija je preglej" J dež organizacije in zaplenLor rige. palice ter drugo pod*' rožje. VČERAJ V SARAJEVU Požar upepelil V J» • f • v slin hiše SARAJEVO, 7. — V večjem po žaru, ki je izbruhnil danes popol dne v Sarajevu so zgorele štiri hiše in ena stanovanjska baraka, v katerih je stanovalo okrog dvaj set družin Požar je najprej izbruhnil v stanovanjski baraki v Ul. Jurija Pozderca In se je naglo razširil na sosedne stare hiše. Čeprav so gasilci, katerim je prišla na pomoč gasilska četa sarajevske garnizije, zelo hitro posegli, je požar poleg barake uničil štiri hiše, od katerih je ostalo samo pogorišče. Požar se je tako naglo širil, da prebivalci niso mogli ničesar rešiti. V nesreči ni bilo žrtev, čeprav Je to eden največjih požarov v zadnjih letih v Sarajevu. Arheologi nasedajo lege*1' skl VARŠAVA, 7. - VansavS* plA1 »Kurier Polski« poroča o s* er*' poljskih arheologov, ki 11 ^»J' vajo začeti z raziskavanji v\,t 1 hnem jezeru blizu Sadil*2 . pil osrednji Poljski, kjer naj p po starih krajevnih legend® jm-topljen leta 1333 neki zakl®< topili naj bi ga bili v da bi ne prišel v roke n** $■ plemičem, ki so tedaj zase* žeIa so £ O podobnih poskusih, K* jr meljill na raznih legenda* ^ že večkrat poročali ln skoT?h *' no se je izkazalo, da so * ^ gende neutemeljene. Tod® ^ Savski list piše, da so ta * sto' zaman iskali že v pretekle*^ letju. Hkrati pove, da SP jo 9 jezero zares preiskali, si njega izčrpali vso vodo. M ‘f skupina arheologov ne *®™ pustiti. fugmii Ionescu «Naj|rada Monaca» ^ PARIZ, 7. - Rcusod mu je predsedoval tajnik /r“ a K akademije Maurice Genevo&gflrj delilo letošnjo «literarno Mt)*, Monaca» v višini 20.000 in pol milijona lir) Eutjend Istočasno so nagrado, ki 1° t, je ustanova «Prince P>erre m f, naco* na glasbenem sodili Francozu Alainu & jA Petit - Girardu za delo ' j rinthe». številnim glasbo'11 .. tf izrekli pohvale: med len}1 } Italijan Gabriele Biancht. poprečna potrošnja italijanskega delavca Dnevna poraba: 33 gramov mesa Okrog 3 inilijone 600 tisoč družin z manjšim dohod-°® od milijona lir letno - Poprečna plača v indu-8lr*ji znaša po uradnih podatkih le 86.500 lir mesečno Jfnru50 ž*ve italijanski državljani? »i. ,° Potrošijo? Kako se obla- bavajo?alt° Se lzobražul'ei° ln za‘ 4anf° zanimiva, življenjska vpra-s]c Ja’ Pogosto obravnavana v ti-on, ’ n® katera pa prav od strani niT’ . bi bili za to najbolj po- kllcan^ t0 Sg pravi onih_ uprav-ljalo z c’ ■ čuti z državnim krmilom, ni ved- j , — najbolj jasnih odgovorov. a,, . ' a'i je to tudi opravičljivo, .le mogoče, da nekdo, ki nasto-,, v imenu neke družbe, neke P^ti, ljudi, ki so v našem pri->emu vs* italijanski državljani, leji, na podobna vprašanja ne ve l., Pa n°če dati odgovora? Vsega?! ? prav’ res pa je> da je ie tM,tako' Zanie- Pa naj gre za ttin i° resne in odgovorne poli-ttevfiv‘'Udi’ -e najvažnejše, da so izdati/-6 ,usklajene, da se je med no tkl in dohodki doseglo ravsa iJf'. kakor tudi, razumljivo, da D oobički Pridobitnikov čedalje “olj večajo. temu so statistični po-Prett ?-na^ se jih še tako skuša tsovn°Jlti in «PQlikati» — dovolj stva,rn> . in ponekikrat povedo j(a. 1 0^roma resnice, ki za nega hf ^is° n‘e prijetne, tako In ti ™ najraje skušali prikriti. var Podatki, ki v glavnem odgo-Ijeniri° tudi na zafetku postavne,?,vprašanjem, dokazujejo obe-»jerio a ae danes niso bile izpol-ja k ,n.ekatere temeljne naloge, akršne se z besedami zavze-v resnTS-’ vkliučno oni na oblasti, rešite™01 Pa se za njihovo stvarno p v ne menijo mnogo. tičejo-tkl’ -ki navajamo, se ljanovPotrošnje italijanskih držav- IS T j°neJ6w6 dandan€S okrog 3 mili družin , .Porazdeljene datko klh dohodkov. - —- -Italiji xizllaja Predvsem, da je v na osnovi dohodkov. Iz teh po- u t‘s°d družin, ki se morajo Han etz letnim dohodkom, daijp 01 °d 1 milijona Ur; na-druži da °krog 2 mili iona 300 tisoč - n ima letni dohodek, ki ne družiga niilijona, da 4,5 milijona W d razP°laga z letnim dohod-kotižnPod dvema milijonoma in, družj„0’. da milijon italijanskih hojct Ima _ zagotovljen letni do-vei K v višini treh milijonov in ^kialo razveseljivi oziroma, toč-san, ’ br?v Porazni podatki, že j°be Ron^StV0’ da °krog tri mili-‘iiiliion t*soč družin nima niti k« «hna Ur letnega dohodka, vtem 3oo h Po drugi strani 2 milijona "tudi .04 komaj dosega to sicer dejjtv2redn° nizko vsoto, že to ftoraZj? samo Po sebi je dobesedno Vedan,.0' Z drugimi besedami po-6 ubili’. Poineni to, da je okrog 'družin n°v italijanskih družin do *.-? z letnimi dohodki od dveh tak0 r bilijonov in več je prav-Vey » Pilonov) primoranih ži-Sic naravnost bednimi dohodki tatn? Pa Je iz uradnih podatkov topre, razvidno, da znaša splošna 8Wa ? meseSna plača industrij-Vkiju* de*avca okrog 85 tisoč lir, d&graii .^'bajsta, razni dodatki, M dohokateri ° prlmorani odreči se martini nuJni življenjski potreb-Da ht dl po,1 0 tem mogli prepričati, koliko «*» drugo, kot da si ne-pdhokni edam° obseg in kakovost IJonoJ®' Družlne z manj kot mi-*otn0 letnega dohodka porabijo '36 tj kroS 427 tisoč Ur za hrano hiesn 26 testenine in kruh, 96 kčej »L,18 ,za sadje in 36 za pi-!5? tisr.A t’soi pa za vse oatalo °Prem Za obleko in obutev, 20 ^ibe, t!,0 ln gospodinjske potreb-tdravj o,201 osebno higieno in Izdatki’n 20 Pouk in razvedrilo). dohr,rt^užln 2 milijonom letne-lt0do ft ka Zbašajo 574 tisoč za %, ,,®stenine in kruh 97 tisoč, i1* In vi-, H804, sadJe PijaCe d obu, t sofi za ostalo (obleka J°»P0(lintl 81 Usoč’ oprema in nk hiw. ke Potrebščine 34, oseb-*&baVa Pa Ib zdravje 20, pouk in N'lu i °rlm° o potrebah po »V i. o obutvi, stanovanju in Ntitt terim je sploh nemogoče Hrt?11 Je t?dariftH0trebno še kaj posebej raz *’d0 Je to — kot je po-^ c» CJJlvo ~ Izključno polt Nžd ^1 reznib delavskih plač rtN? 4 k* so med . rije delavcev, kot so n. pr. tekstilci ali delavke v tovarnah pletenin, ki prejemajo po 48.700 Ur mesečno in dokler znaša poprečje mesečnih dohodkov nameščencev v industriji le 86.500 lir. Toda ob tem se nekako samo od sebe postavlja tudi vprašanje, zakaj potemtakem tolikšno zgražanje od strani onih, ki so za vse to najbolj odgovorni, spričo borbene odločenosti delavskih sindikatov OG-IL, da se takšno stanje spremeni, da se torej delavski dohodki bistveno povečajo, kar predstavlja enega od osnovnih ciljev, ki ga delavstvo mora doseči. S koncertnega večera v Kulturnem domu v organizaciji slovenskega kluba : flavtista Boris Čampa in Miloš Pahor, v sredini čembalistka Dina Slama lllllllllllllllllllMlllilllllllllllMUlllllllllllllllll,1111,11111111111,11111111,11111111111111111111111111,1111111111111111,n,iiiiiiiiiiiniiiii,n,|,||||„|li|,|,|,m,|i|||||ii|Mm„|,|ii,,„11,11111,11,um,iiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiHii KJE SO SKLEPI VELIKIH ZAVEZNIKOV? Strn jevan je družb še večje kot nekoč Trusti m koncerni so danes v Zahodni Nemčiji še bolj tesno povezani kot pred zadnjo vojno 3S» t«-' med najnižjimi na Nl*r menda res ni treba, -4_JU _ po podatkih ^ •blnlBtrstva — katego- Ko se je zadnja velika vojna bližala koncu, so se veliki zavezniki domenili, da bodo po zmagi nad nacifašizmom poskrbeli, da se vsi trusti in koncerni razbijejo, ker da so trusti pomagali Mussoliniju in Hitlerju na oblast in ju podprli v njunih stremelje-njih po osvajanju tujih dežel. Mi bi raje rekli, da sta bila Hitler in Mussolini le njihovo poslušno orodje. Toda ne glede na to, ali je prišla pobuda od Hitlerja oziroma Mussolinija ali od trustov in koncernov, se sedaj vprašujemo, kaj je od teh zagotovil zaveznikov o razbitju trustov in koncernov danes ostalo. Pred seboj imamo podatke, ki se tičejo Zahodne Nemčije. In ti podatki nam veliko povedo. Prof. Sigbert Kan je v zvezi s tem med drugim napisal: Proces strnjevanja se je pospešil v vseh panogah zahodnonem-ške industrije, posebno pa v tistih, ki so najpomembnejše in ki imajo najlepše perspektive. Primeri iz zadnjih tednov in mesecev nam prikazujejo najvažnejše smeri te koncentracije: V kovinski industriji sta seMani fuzionirali družba Thyssen in Huette in stopili v finančno skupino Haniel. Delniški kapital obeh družb znaša približno 1,1 milijarde mark, to se pravi okoli 165 milijard lir, vrednost njunega proizvedenega jekla pa znaša okoli 15,5 milijarde lir na leto. V februarju letos se je zvedelo o sodelovanju med družbo Thys-sen-Huette in koncernom Man-nesmann. Svojo proizvodnjo cevi združujeta ti dve družbi v novem podjetju Mannesmann koncerna, jeklarne pa ostajajo v okviru družbe Thyssen-Huette. Proizvodna zmogljivost podjetja nove skupine je tolikšna, da jo ocenjujejo na 15 milijonov ton jekla na leto, kar je od 30 do 40 odst. celotne zmogljivosti vse zahodno-nemške proizvodnje jekla. V izdelovanju jeklenih cevi pa družba razpolaga z nad 70 odstotki vse tovrstne zahodnonemške zmogljivosti. V kemični industriji so izvedli strnjevanje ali koncentracijo prav tako v vseh smereh delniških družb. Sem spadata družbi Badische Anilin und Sodafabrik ter koncern Wintershall, ki spada med največja zahodnonemška podjetja za proizvodnjo kalijevih spojin, ter še nekatere družbe manjšega obsega, tako da združeni delniški kapital nove skupine znaša okoli 1 milijardo 400 milijonov mark, letni blagovni promet pa znaša okoli 6 milijard mark. Elektrokemična in elektronska industrija sta prav tako «strnili» svoje sile. Vodilni industriji in sicer Siemens in AEG-Telefunken sta uvedli sodelovanje v proizvodnji transformatorjev in naprav za elektrarne. Upravičeno je pričakovati, da bo prišlo še do širšega sodelovanja med tema dvema koncernoma. Pri tem ne smemo pozabiti, da je koncern AEG - Telefunken sklenil še pred tem sporazum o sodelovanju z vrsto samostojnih specializiranih podjetij, V avtomobilski inudstriji delniška družba Daimler Benz, ki stopa v družbo Flick, že delj časa sodeluje z avtomobilsko industrijo Volkswagenwerk. Dodati pa je treba, da Daimler-Benz že dolgo razpolaga s prejšnjim delom kapitala dveh drugih velikih družb — Hanomag in Hen-schel — ki izdelujeta predvsem tovorne avtomobile, tanke in o-klopna vozila. Družbi Maschinen-fabrik Augusburg - Nuerenberg ter Buessing Automobilwerk, ki prav tako izdelujeta tovornjake, tudi sodelujeta v tem sklopu, pričakuje pa se njuna združitev z delniško družbo Kleekner-Hum-boldt-Deutz. V energetski industriji je največji zahodnonemški koncern Rheinisch Westfaeelische Eiek-trizitaetswerke prevzel pretežni del delnic družbe Vereinigte E-lektrifitaetswerke Westfallen in. kar je še posebno važno, pretežni del delnic družbe Gelsenkirchen Bergwerke. To se je uresničilo po ostri borbi z neko francosko družbo. Skupen delniški kapital nove grupe znaša 2,2 milijardi mark. Družba zavzema vodilno mesto na vseh področjih zahodnonemške energetike, pa naj gre za izkoriščanje premogovnikov ali elektroenergije. Navedene skoncentrirane družbe imajo v rokah kapital za 7 milijard mark, njihov skupni blagovni promet pa znaša 50 milijard zahodnonemških mark. Sedaj se razne družbe, ki zavzemajo od 89 do 90 odst. eksploatacije premoga v Porurju, stapljajo v delniško družbo Ruhrkoh-lenbergbau. In tako se bo pojavil v Zahodni Nemčiji nov monopol s še močnejšim in ostrejšim sistemom kot ga je predstavljal nekdanji sindikat porurskih rudnikov. Podobno kot je v jeklarski, e-nergetski, avtombilski in kemični industriji, je tudi v zahodno-nemškem bančništvu. Če pomislimo na to strnjevanje kapitala in družb in če vemo, da pri posameznih trustih in koncernih po navadi odloča le ožja skupina ljudi, če*nadalje k temu dodamo še dejstvo, da so v vrhovih teh velikih koncernov ljudje, ki jim razni principi niso prav nič mar, pomeni da smo spet tam, kjer smo bili nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne. PRIPRAVE ZA POLET 50 V POLNEM TEKU Na Luni so baje strupeni plini Ameriški vesoljski zdravniki opozaijajo na bolezni ki bi jih moglo prinesti osvajanje Lune SAN FRANCISCO, 7. — Luna je ponovno na dnevnem redu. Na Cape Kennedy se začenjajo zaključne priprave za polet proti Luni, za polet, ki bo na dnevnem redu v kratkem, 18. t. m. Z druge strani pa govore o Luni tudi ljudje, ki se z Luno ukvarjajo le posredno. Tako je moskovski dopisnik japonskega dnevnika «A-sahi Shimbun» prinesel vest, da je neki znani sovjetski astronom opozoril ljudi pri ameriški ustanovi NASA. da so nekateri predeli Lune prekriti z zelo strupenimi pbni. Japonski časnikar zatrjuje, da je član sovjetske a-kademije znanosti dr. M. A. Koz-jev v nekem intervjuju izjavil, da je brzojavno obvestil ameriško vesoljsko ustanovo, da je letos 1. aprila ugotovil, da iz vulkanskega žrela Aristarh na Luni uhaja plin rdeče barve. Sovjetski znanstvenik pravi, da je to ugotovil s proučevanjem spektra Lune. Nadaljnja analiza pa mu je povedala, da sestavljata ta rdeči plin dva plina, katerih eden je zelo strupen in za človeka smrtno’ nevaren. Vtem ko prihaja iz Moskve to opozorilo, prihaja iz ameriških zdravstvenih krogov nekakšno zagotovilo, da se bo vsaj eden od ameriških kozmonavtov, ki bodo z vesoljsko ladjo «Aipollo 11» odšli na Luno, vrnil z naše so- iiiiiiiiifimfiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiliiiniiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Bogata umetniška kariera pevke Ruže Pospiš-Baldani V zadnjih letih se vedno pogosteje omenjajo jugoslovanski operni pevci, ki se uveljavljajo na tujih odrih. Med temi je tudi zagrebška mezosopranistka Ruža Pospiš-Baldani,, ki je pri nas neznana, ki pa jo poznajo največje Opere na svetu. V zagrebškem «Vjesnikw> je Teodora Madžarac o tej hrvaški pevki objavila članek, iz katerega povzemamo «Uspeh RuSe Pospiš-Baldani je še večji — pravi T. M. —, če vemo. da je zelo mlada in da je bila njena pot do newyorške o-pere «Metropolitan» časovno kratka. Ruia je s svojim čudovito razkošnim glasom, ki je prepoln neinih barv, ter s svojo izredno scensko pojavo uspela pritegniti tudi največje avditorije sveta, tako da se tudi pri odprti sceni prelomi močan aplavz. To je u-speh, na katerega bi ne smeli gledati kot na nekakšen «čudež», pač pa kot na uspeh, ki ga dosegajo le veliki talenti. Ti pa se sami porajajo, kajti do njih ne moreš na noben drugi način. Zato moramo nasproti takim talentom biti mnogo bolj pozorni». Ze običajen pojav je, — pravi T. M. — da so predstave, na katerih poje Ruža Pospiš-Baldani, razprodane. Za to imata največjo zaslugo moč glasu velike mezosopranistke, pa tudi njen scenski pojav. Mislim, da Ruža Pospiš-Baldani ni niti najmanj neskromna, ko trdi, da ni res, da publike ni... «Publika je, le potegniti jo je treba» — pravi Ruža. » «Glasbeni dirigent Evropen Herbert von Karajan, ki je sam sedel h klavirju in spremljal Ružo, ki mu je odpela arie iz Carmen, je izrekel sodbo, ki je vsa v samem superlativu. Ce je njegova sodba o Ruži takšna, nas ne sme niti najmanj začuditi dejstvo, da najuglednejši glasbeni strokovnjaki in kritiki najbolj znanih svetovnih časopisov, kot so J Ka,-sander, Joachim Kaiser, Helmut Schmidt ■ Gane in drugi kar nizajo pohvale o Ruži in to le v superlativih. Ko je Ruža Pospiš-Baldani v začetku 1956. leta prvič nastopila na odru opere Metropolitan in pela vrsto vlog v najbolj znanih operah, se je uvrstila v vrsto največjih pevk na svetu. Čeprav je ta veliki uspeh zagrebške umetnice prišel naglo, je imel vendarle normalno razvojno pot. Začelo se je, pravi Ruža, na šolski prireditvi, na kateri je pela dve medjimurski pesmici. «Od-krilu jo je v otroškem zboru glasbene šole v Varaždinu prof. Zuber. Čeprav je gostovala v mnogih deželah po svetu, se Rifa Pospiš-Baldani vendarle najbolje počuti doma, v Zagrebu ali v kakem drugem mestu. Kako ji je domovina pri srcu, dokazuje n, pr-dejstvo, da je lani v maju raje sprejela gostovanje na nekem koncertu v Šibeniku kot da bi odpotovala v Pariz, kamor so jo vabili. V svetu, v tujini, pa ji je najbolj pri srcu državna opera v Munchnu, kjer je doslej pela vrsto vlog v najbolj tipičnih Wa-gnerjevih operah. Kako visoko jo tu čenijo, se vidi iz tega, da ji je sam intendant te opere dovolil, da sama izbere opere, v katerih bo pela, opere, ki so nato prišle v repertoar. Za nekaj časa se mora zagrebška operna pevka umakniti z odra, ker ji to narekuje zdravstveno stanje. Nato pa bo šla ponovno v svet in bo n. pr. 27. avgusta pela v Španiji na premieri Bizetove «Carmen», v Veroni bo pela v istem razdobju «Aldo», nato pa bo napravila še skok v Chicago, od tam spet za nekaj predstav v MUnchen, odtod bo morala spet v Neui York, kjer bo 16. m 17. novembra pela v metropolitanski operi. Ze sedaj pa si je zagotovila, da bo v februarju ponovno svobodna, da bo lahko nastopila v Zagrebu, v mestu, ki ji je najbolj pri srcu. sede bolan, morda pa da bo prinesel s seboj celo bolezen, katere izvor bo Luna. Tako je včeraj izjavil dr. Charles Berry, direktor vesoljskega zdravniškega centra v Houstonu na letnem kongresu ameriške vesoljske medicine v San Franciscu. Potem ko je dr. Charles Berry omenil, da so vsi astronavti, ki sc sodelovali v dosedanjih vesoljskih poskusih, bili zdravstveno prizadeti, da so se vsaj slabo počutTi. je nadaljeval: »Skoraj gotovo je, da bo vsaj en član posadke «Aoollo 11» v tistem razdobju bolan» K temu je dodal, da «naloga vesoljskih zdravnikov bo, ugotoviti, če so nekatere bolezni, ki se bodo pojavile po poletu vesoljske ladje «Apollo 11» posledica utrujenosti ali pa kakega mikroorganizma, ki je doma na Luni«. Po njegovem osebnem mrienju na Luni ni nikakršne oblike življenja, torej; ni niti mikrobov. «Toda kdo more to odločno in za gotovo'zanikati«; je1 rekel' ameriški strokovnjak. Šičer pa bodo kozmonavti, ki> bodo opravili pot do Lune in nazaj, ostali v karanteni 21 dni. in v tem času jih bodo imeli pod kontrolo ameriški zdravniki — specialisti za tako imenovano vesoljsko medicino. In ti zdravniki bodo mogli z gotovostjo dognati, ali bo bolezen kozmonavtov posledica velikih naporov ali pa kakega mikroorganizma, ki ga bodo staknili na Luni. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Bruno Ponte v Barisi Bruno Ponte, znani slikar in grafik, prireja v galeriji Barisi razstavo devetindvajsetih listov s tiski svojih najnovejših plošč, obdelanih v načinu suhe igle, ki dopušča le nekaj odtisov. So to dela, ki so navdušila Gerharda Martensa, vodjo Nemškega kulturnega inštituta v Trstu, da mu je napisal v katalog spremno besedo, ki zelo zadeto očrtuje slikarjevo grafično dejavnost. Da se je odločil za to, gotovo ni tega napravil brez globljega premisleka, saj se je pričela slava grafične umetnosti ravno z Duerer-jevo iznajdbo jedkanja bakrenih plošč. Vzporedno s slikarskim ustvarjanjem, Ponte že več let dosledno razvija njemu sorodno po-pokrajinsko dojemanje v ujedan-kah, ki se pa v njih kaže v strožjem poenostavljanju osnovnih oblik prirode. Te se, zlasti v tu prikazanih listih z odtisi okroglih plošč, že približujejo nekakim ideogramom. Z njimi Ponte slikarsko pripoveduje razvoj in po- IZSLA JE PESNIŠKA ZBIRKA IRENE ŽERJAL PUČNIK V SAMOZALOŽBI ZBIRKA SE DOBI V TRŽAŠKI KNJIGARNI IN PRI FORTUNATU. tek vseh štirih letnih časov, preko prefinjenosti lista «Zima» in vrste enako poimenovanih odtisov «lgra v topli gredh, listov «Pomlad», «Poletni trenutek», «Počitnice» in drugimi, do rjavkastega lista «Gozd» in tJesem. V vseh teh je opazno, kako je Ponte nekdaj povezane sestavine oblik rastlin in pokrajine razčlenil v svojstveno pesniško občuteno črtnost teh najnovejših suhih igel, ki se odvija skoro na meji abstraktne lepote Kandin-skega, je pa prijetna predvsem zaradi čistega podaiania MILKO BAMBIČ PRI NEMCIH IN ITALIJANIH V JUŽNEM TIR0LU Reka Talavera meji nemški Bočen od italijanskega Ob poplavi italijanskega šovinističnega tiska in ob monopolu lista «Dolomiten» si utira pot revija «Die Bruecke» «Življenjski smoter poprečnega bocenskega meščana je moč združiti v naslednjih njegovih željah: imeti trgovino v Laubengasse, stanovati v Griesu, razpolagati s svojim mestom v stolniški klopi ter biti pokopan na bocenskem pokopališču.* S temi besedami mi je dolgoletni italijansko govoreči prebivalec Bočna opisal miselnost svojega nemško govorečega someščana. Imeti trgovino v Laubengasse (pod arkadami) pomeni imeti zagotovljen zaslužek od domačinov m turistov, zlasti nemških. Laubengasse je nekaj stotin metrov dolga ozka ulica za enosmerni avtomobilski promet, ki ima na obeh straneh nizke in široke oboke, s trgovinami. Poleg boutikov so trgovine s kmetijskim orodjem, poleg okusnih cvetličarn so trgovine s konfekcijo po zadnji pariški ali muenchenski modi. Za čuda kolikšen promet turistov je bil pred velikonočnimi prazniki in kako pisan je bil ta svet. Med nemško govorico italijanske skoro-da ni bilo slišati. Zahodne Nemke so bile oblečene v plašče iz vizona in astrahana, domači moški pa v modre predpasnike. Poznalo se je, da so turisti s severa bogatejši, domači prebivalci pa ubožnejši. Ene in druge pa vendarle druži skupna govorica in tudi nacionalna čustvena navezanost. Pod oboki nimaš občutka, da živiš v Italiji in da te od italijanske večine loči samo reka Talavera. Kakor tudi nimaš tega občutka na Waltrovem trgu kjer pred resta vracijo Grifone obedujejo zahodnonemški turisti z zavihanimi rokavi in se izpostavljajo še sramežljivemu soncu, pred katerim se domačini zavijajo v plašče. V starem delu Bočna, v tistem pod oboki, pa je okoli ozkih uličic in trgov, videti pečat 800 let starega mesta v katerem ima nem- ČETRTEK, 8. MAJA 1969 *•■*•*- TV TRST A 16.35 Boccherinijeva sonata; 17.20 lo&la; Ml Slov. natodne. 12,00 J,„. tulM, Beseda in glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo - Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi; 20.00 šport; 20.35 Georgin: Rana in nož (drama); 21.20 Martinov orkester; 22.00 Komorne skladbe. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 Slmf. koncert; 14.30 Mlad na na univerzi. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 16.00 in 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Barok v glasbi; 8.30 Popevke; 10.00 Polke in valčki; 10.15 Orkester; 10.45 Znane popevke; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Turistične beležke; 15.30 Skladatelj Bravničar; 16.40 Uspeli motivi; 17.20 Današnji gostje; 18.00 in 19.30 Prenos RL; . 19.00 Orkester; 22.10 Ples. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Puccini: Madame Butterfly; 10.35 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 17.05 Program za mladino; 19.13 Roman; 21.00 Mezzosopranistka S. Verrett; 22.00 Sindikalna tribuna. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeni spomini; 14.00 Juke box; 15.00 Plošče; 15.18 Srečanje z Bize-tom; 16.00 Aktualnosti; 17.10 Plošča za poletje; 18.20 Enciklopedija; 19.00 Pevec med množico; 20.11 Glasbeno tekmovanje; 21.10 London: Dolina Meseca. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.25 Straussov simf. poem; 13.55 Sopranistki Ponselle in Cerquetti; 14.30 Ha-endlova oda; 15.30 Ital. kvartet; Naj starejši zakonski par: kar 102 leti skupnega življenja MOSKVA, 7. - Najbolj star zakonski par živi verjetno v Sovjetski zvezi. Gre za Adama Ahmedova in Manno Alijevo, ki sta se poročila 1 1867, torej pred 102 letoma. že 102 leti je starost, ki jo dočakajo zelo redki ljudje. Toliko časa živeti v zakonu in to tako, da ostaneta pri življenju oba, mož in žena, pa je nekaj res izrednega. O tem zakonskem paru poroča sovjetski znanstvenik Ramazan Alikšejev, kl je napisal tudi knjigo o starih državljanih Sovjetske zveze. Ko je vršil svoje raziskave, je znanstvenik Ramazan Alikšejev ugotovil, da je najstarejši človek na svetu neki širali Ferzali Mi-slimov, ki ima 163 let. Gre za ugotovitev, ki je utemeljena do podrobnosti. Morda je na svetu tudi kak starejši čjovek, za katerega pa nihče ne ve ali ne morejo zanj z gotovostjo reči, da je toliko star. 163 let stari Mislimo v je doma iz Azerbejdžana. Iz knjige znanstvenika Aitkše-jeva zvemo, da živi v Sovjetski zvezi 21.708 oseb, ki so že prekoračile sto let. Od teh jih 644 živi v Dagestanu. Najstarejši Da-gestanec je 135-letni Bajdaši Ramazanov. medtem ko je najstarejša Dagestanka verjetno tudi najstarejša ženska na svetu. Gre za Ašaro Omarovo. ki ima za seboj že 159 let. ......................m,l„|„l„m„„|,ll„ll„|„, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne boste se tako kmalu izvlekli iz težav, ki ste vanje zabredli. Izboljšani odnosi v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Danes FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.35 Massenet, koncert; 12.30 Schubertov trio štev. 2; 12.45 Bachov pasijon. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform oddaja; 8.08 Operna matineja; 9.25 Iz zakladnice rasne glasbe. 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz 2 dejanja Gotovčevega «Era»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri'; 13.30 Priporočajo vam..,: 14.05 Zbor iz Oldhama; 14.25 O peretne melodije; 14.45 »Mehurčki«; 15.40 Honorist Jože Falout; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Kul- turni globus; 19.15 Alenka Pinterič; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Sodobna črnska lirika; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Pri skla dateljih Liparju in Lovcu; 23.0f Literarni nokturno; 23.15 Jugo slovanski pevci. ITAL TELEVIZIJA 10.30, 11.30 in 15.00 šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 V avtu: 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 174f Program za mladino: 18 45 Kme tijska oddaja; 19.15 Od tvarine do življenja; 19.45 šport in kro nike; 20.30 Dnevnik: 21.00 «Quel negozio di piazza Navona: 22.00 Sindikalna tribuna; 23.00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnev nik; 21.15 A che gioco giochia mo?; 22.30 Znanost in tehnika JUG TELEVIZIJA 20 00, 22.50 Poročila 9 35 TV v šoli: 10.30 Nemščina- 1100 An gleščina; 14 30 Tenis ca Davisov poka! 17 45 Tiktnk: Zrcalce; 18.00 C M von Webei ■ '8.15 P„ Slove ni ji '.8.45 Turobna jes>n - film. 19.15 Cikcak 20 ,0 3 2-1; 20.35 A Marodič Zapestnica, 21.15 Kulturne diagonale; 22.00 Wojeck - Hm. HOROSKOP se vam obeta dober trgovinski zaslužek. Skušajte pobotati dva sprta prijatelja. DVOJČKA (Qd 21. 5. do 21. 6.) Naj se vam preveč ne mudi s podpisom neke pogodbe. Preveč se zapirate vase, poiščite si kako veselo družbo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne zaupajte osebi, ki je polna lepih besed, v resnici pa nima kaj pokazati. Popolna Iskrenost ljubljene osebe je izven dvoma. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Ce svoji nalogi niste kos, ne pomišljajte in to priznajte. Nove vesti o starih prijateljih. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Ne menjajte delovnega mesta, ker vam to, ki ga imate zdaj, najbolj u-streza. Prejeli boste visoko moralno priznanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Nekaj v vaših računih ni, kot bi moralo biti, obrnite se za nasvet na strokovnjaka. Ne Izogibajte se telesnega dela. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ste že na pol poti do cilja, zdaj nikakor ne smete popustiti. Ne sejte vetra, da ne boste želi vi- harja, STRELEC tod 22. 11. do 21. 12.) Nekdo bo k vam prišel z Izredno ugodno ponudbo, vendar jo vi prej še enkrat proučite. Naj vas neko laskanje ne omami. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Storite vse, da bi se sešli z osebo, ki vam edina lahko pomaga. Potrebni ste bolj razgibanega čustvenega življenja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V poslovanju vam rabi bolj pamet kot pa čustva Ne čakajte, nemudoma stopite do prijatelja, kl ste ga užalili, in se mu opravičite. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne ustrašite se ovir, ki se vam postavljajo pri Izpolnjevanju važne naloge. Uteho bi utegnili najti v glasbi. ška beseda svoje naravno domovanje. V tem delu, kjer ima pivovarna Forst svoje pivnice, kjer je polkrožni trg s sadjem in zelenjavo zgledno čist tudi med največjim o-biskom, kjer te prijetno skorajda ob vsaki uri preseneti proda'alec s toplimi dunajskimi klobasami in kjer v restavraciji že leta prodajajo z zlatom nagrajeni nespremenjeni obrok hrane (ječmen, svinino. kranjsko klobaso, kruhov cmok, zelje in črno domače vino) v tem delu mesta dvojezičnost u-poštevajo skorajda na vsakem koraku. Onkraj Talavere, med širokimi in ravnimi cestami, kjer se prižigajo neonski reklamni napisi nad bari, kjer se na vsakem koraku pozna v arhitekturi gotistični Pia-centinijev stil in kjer slišiš domala samo italijansko govorico iz vseh italijanskih pokrajin, največ pa iz Juga in kjer so tudi sedeži državne administracije — tamkaj so dvojezični samo napisi ulic in trgov, napisi trgovin in ustanov pa so domala samo v italijanščini. V tem’ kraju ne najdeš Italijana, ki bi ti bil sposoben odgovoriti nemški, nasprotno, pogledal te bo po strani. Italijanski prišel’enci, ki živijo v Bocnu 20 in več let. se niso naučili ene nemške besede, in tudi potrudijo se ne, da bi se je. Nemško govoreči meščani Bočna kupujejo svoj dnevnik »Dolomiten*, italijansko govoreči kupujejo italijanske, toda v glavnem samo tiste, ki vlečejo na skrajno desno. Najbolj udomačen je «AJto Adige*, šovinistično razpoložen do Nemcev, hujši od našega italijanskega tržaškega dnevnika v čas:h njegove največje ostrine. Visoki in najvišji funkcionarji v državnem aparatu kupujejo v trafikah desničarski «Tempo». Za demokratične in u-merjene liste ni prnsto"a Ni še nastopila odjuga v odnosih med dvema narodoma, avtohtonim in priseljenim. Z italijanske strani so pred nekaj leti skušali omejiti monopol šovinističnega «AIto Adige». Vlogo borca za objektivnejšo informacijo je prevzel milanski «1! Gior-no», ki je odprl v Bocnu svojo podružnico ter vlaga v natisnjeni list, ki ga ponoči vozijo iz Milana v Bočen, nov list s krajevno kroniko. Časopis prihaja med bralce, toda stroški, ki so pri tem nastali, .prav gotovo niso v sorazmerju z učinkom; «Alto A-d'ge» slej kot prej ostaja na svojih položajih. Dnevnik »Dolomiten« se tiska v moderni tiskarni, ki so jo zgradili pred dvema letoma in v kateri tiskajo še nekatere druge periodične nemške liste za mladino, dijake, vernike, kmete itd V njej natiskalo letno tudi o^oli 50 milijonov turističnih razglednic Južnega Tirola. NEMŠKA NAPREDNA MLADINA GRADI MOST Zanimiva je mladinska revija «Die Bruecke* (most), ki jo lahko primerjamo s florentinskim «11 Ponte*. Nastala je ta revija kot izraz potrebe mladih, vendar je že od rojstva dalje polnoletna ter hoče ustvariti dialog med Italijani in Nemci. Njeni urejevalci, mladi nemško govoreči intelektualci, hočejo z njo premagati odsotnost stikov med etničnima skupinama. Pred dvema letoma je revija poudarjala potrebo dialoga, sedaj pa je že prešla k stvarnemu uresničevanju svojih načel. Na podlagi katoliških načel je I našla skupen jezik. Mladi Italijani in Nemci so se srečavali pri I skupnih mašah: potem so Nemci prevzeli vlogo mostu in so Itali-J janom pričeli dooovedovati, da je potreben pogovor. In ker Italijani zaradi neznanja nemščine niso mogli dati svojega deleža, so se sporazumeli za pasivno dvojezičnost, po kateri na skupnih sestan-k;h vsakdo govori v svojem je ziku. Revija je pod vplivom naprednih tokov, ki se poiavljajo v evropskem katoliškem presnavljanju, ter je zato moč razumeti, zakaj jo je »Dolomiten* ob izidu tako ostro napade) ter ii očital »naklonjenost Rusom in Kitaj-cem*. medtem ko jo ie itabjanski list pozdravil Njeni pisci, pogumni mladi ljudje, trdijo, da so v nemški manjšini edina opozicija, ki uspeva in ki zahteva svoje mesto v tej manišini. ne da bi jo za nieno delo zmerjali z izdajalci. Tem mladim intelektualcem je tuj sleherni konformizem ter se uoiraio avstriiski retoriki ob proslavljanju Andreja Hofferja, kakor tudi italijanski ob proslavah 4. novembra. V tem križnem ognju so izpostavljeni z ene in druge strani dejanskim napadom ter sodnemu, preganjanju. Značilno za skuo'no Hudi okoli «Die Brucke* je iskanje stikov 8 kmečkim slojem, med katprim želi obuditi spomine na kmečke punte v 16 stoletiu v Tirolu in ki imajo veliko skupnega s slovenskimi punti. Prek teh zgodovinskih dogodkov nameravajo prižgati iskrico revolucionarnosti v kmečkem sloju, ki v Južnem Tirolu, tako kot drugje po Evropi, prihaja v krizo zaradi zastarelih struktur in nizkega dohodka. GORAZD VESEL (Nadaljevanje sledi) 8. maja Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15.9, najnižja t5.3, ob 19. uri 15.8 stop., zračni tlak 1007,1 stanoviten, veter 4 km jugovzhcdnik, vlaga 82%, nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 16.5 stopinje, dežja je padlo 14,1 mm. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 8. maja MIHA ob Sonce vzide ob 4.43 in zatone 19.20 — Dolžana dneva 14.37 ^ na vzide ob 1.24 -'n zatone ob jutri, PETEK. 9. maja GREGORIJ H POVORKA IN ZBOROVANJE TISOCEV PRED OSKRUNJENIM SPOMENIKOM S splošno stavko so delavske in obsodile fašistični atentat na antifašistične Milje partizanski spomenik Govori sindikalistov, župana Milla in bivšega miljskega partizana Dejanje je obsodila tudi miljska sekcija KD ■ Pred spomenikom so se zbrali tudi bivši deportiranci in partizani iz Šesta San Giovanni pri Milanu - Zakaj ni nihče spregovoril v slovenščini? Nove ogorčene obsodbe fašističnega zločina Splošni obsodbi podlega fašističnega dejanja v Miljah,' ki so jo takoj po oskrunitvi partizanskega spomenika izrekli predstavniki političnih strank KPI, PSI, PSIUP, KD, Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Združenje partizanov ANPI in druge napredne in protifašistične organizacije, so se včeraj pridružile še nove ogorčene obsodbe: na poziva vse demokratične in napredne sile na budnost, da se onemogoči vsak morebitni ponovni poskus izbruha fašizma in nasilja. tvt a včerajšnji seji deželnega J-1 odbora so soglasno obsodili oskrunitev partizanskega spomenika v Miljah. Še posebno je tolmačil srd prebivalstva v deželi predsednik Berzanti, ki je poudaril, da to dejanje žali državljansko in demokratično zavest prebivalcev Furlanije - Julijske krajine. Predsednik Berzanti je spomnil tudi na velike žrtve, ki so jih doprinesle Milje v osvobodilnem boju ter je izrazil miljskim antifašistom in demokratom čustva popolne solidarnosti. bčinski odbor, ki se je se-stal pod predsedstvom župana inž. Marcella Spaccinija, je izrazil soglasno ogorčenje ob o-skrunitvi spomenika v Miljah, postavljenega v počastitev padlih odporniških borcev, in ob vandalskem dejanju v škodo sedeža API v Ulici Genova. Epizode, ki spominjajo na režim nasilja — je rečeno v sporočilu — zaradi katerega je Trst toliko trpel v preteklosti in katerega žalostne posledice še občuti, morajo soglasno obsoditi vsi, ki verujejo v vrednote svobode in pravičnosti. Še toliko globlje je ogorčenje za ta divjaška dejanja, ker so hoteli s tem skruniti spomin padlih za svobodo ob preziranju vseh čustev človečnosti in civilizacije, poudarja poročilo občinskega odbora, t v bčinski odbor dolinske ob-U čine je na svoji včera jšnji seji razpravljal o zadnjem fašističnem izbruhu nestrpnosti z oskrunitvijo spomenika v Miljah. Ogorčeno je obsodil ta ponovni fašistični podvig, ki je žalitev spomina padlih in idealov za katere so se borili. Hkrati pa vidi v tem dejanju še posebej napad na vso slovensko narodno manjšino, ki živi v Italiji. Vtis je, da fašistične tolpe nameravajo nadaljevati s svojimi akcijami proti Slovencem in partizanskim spomenikom tudi na podeželju, zato poziva vse Slovence, naj bodo izredno budni, da se enotno prepreči vsako nadalj nje fašistično izzivanje. Opozarja vse merodajne oblasti, tako civilne kot varnostne, da slovenska narodna manjšina, ki je težko prenašala dvajsetletno fašistično nasilje, ni več pripravljena prenašati novih fašističnih žalitev in dejanj, ki spominjajo na kruto pre teklost Zato zahteva, da se krivce izsledi'in strogo kaznuje. jr zvezi s podlim fašističnim V atentatom na spomenik padlim slovenskim in italijanskim borcem v narodnoosvobodilni in protifašistični borbi v Miljah, odbor občine Zgonik, zbran na izredni seji dne 7.5.1969, izraža tudi v imenu svojih občanov najgloblje ogorčenje in hudo zaskrbljenost nad nekaznovano oživitvijo starih fašističnih metod. Poziva pristojne oblasti, da nemudoma odkrijejo krivce, ki jih gotovo ni težko najti tudi spričo številnih podobnih vandalskih dejanj v naši deželi ter naj jih primerno kaznujejo. Kot demokratična obči- np ajništvo Slovenske skupno-i sti je na svoji današnji izredni seji razpravljalo o oskrunitvi spomenika padlim borcem v Miljah ter sprejelo naslednjo protestno izjavo: «Slovenska skupnost se pridružuje številnim protestom proti os krunitvi spomenika padlim partizanom v Miljah ter z ogorčenjem obsoja početje fašistov, ki so pred časom oskrunili tudi spomenike padlim borcem za svobodo v raznih krajih na Tržaškem in Goriškem. Slovenska skupnost ugotavlja, Miljski župan Millo govori na trgu da je bil spomenik v Miljah predmet podlega napada tudi zaradi tega, ker je na njem napis tudi v slovenskem jeziku. Slovenska skupnost poziva odgovorne oblasti, da čimprej odkrijejo storilce sramotnega početja in jih zgledno kaznujejo.« Tajništvo Slovenske skupnosti je pooblastilo svoje izvoljene predstavnike, da protestirajo na pristojnih mestih proti takšnemu nezaslišanemu početju ter zahtevajo njegovo obsodbo in kaznovanje krivcev. vetovalec Slovenske skupno-sti dr. Drago Štoka pa je naslovil vprašanje na deželni odbor, od katerega želi vedeti: 1. Kako se namerava pridružiti ogorčenju prebivalstva Milj in vse dežele zaradi oskrunitve spomenika padlim partizanom v Miljah. Omenjeni spomenik je bil oskrunjen z namenom, da bi žalili spomin padlih in čustva vseh protifa-šistov. 2. Kako namerava pokazati svojo solidarnost s slovenskimi in italijanskimi protifašisti v Miljah ter zahtevati pravično in takojšnje Še vedno se ni in se ne bo pole- storili pristojni, bodo podležem po-glo ogorčenje miljskega in tržaške- svetili partizani.« ' ! -----— S tem je bilo zborovanje na glav- nem mestnem trgu zaključeno. S Trga Marconi pred občinsko palačo se je po tem odvil dolg sprevod k oskrunjenemu spomeniku na Trgu Battisti. Pred več kot tisočglavo kolono je šel avtomobil z zvočniki, preko katerih so organizatorji manifestacije pozivali prebivalstvo, naj se pridruži protestni povorki. Spominjali so. da so Milje dale odporniški borbi več kot tristo padlih in nekaj sto internirancev. Pred oskrunjenim spomenikom se je zbrala množica kakih dva tisoč ljudi. Mladinec je položil pred spomenik šop rdečih nageljnov, medtem ko je predstavnik ANPI Zilli povabil vse prisotne, naj počastijo slovenske in italijanske borce z enominutnim molkom. Manifestacije so se udeležili tudi predstavniki grškega odporniškega ga prebivalstva zaradi nezaslišanega vandalstva tolpe fašističnih pobalinov v noči med 5. in 6. majem. Velika večina Miljčanov je za dogodek že vedela, medtem ko se je ogorčenje ponovilo v tovarnah, ko so tržaški delavci, ki so zaposleni v miljskih tovarnah, izvedeli za dogodek iz tiska. Ob desetih so v vseh tovarnah zatulile sirene in opozorile uslužbence, da se pričenja dveurna splošna stavka vseh strok, ki jo je takoj po oskrunitvi spomenika padlim sklicala občinska nova delavska zbornica CGIL in kateri so se pozneje pridružile še Delavska zbornica UIL in osnovna organizacija sindikata CISL iz podjetja «Naval-giuliano«. Ob 10. uri je v mestu zamrlo življenje. Trgovci so spustili zapornice, zaprli so vse gostilne, medtem ko so se na glavnem trgu začeli gibanja v begunstvu. Pozneje pa je zbirati ljudje. Na Trg Marconi pred i pred spomenik, pred katerim je šc občinsko palačo se je najprej zbrala | vedno stalo nekaj sto ljudi, privozil gruča žena, gospodinj, nato pa so iz j avtobus z večjo skupino bivših par-bolj oddaljenih mestnih četrti prišli i tizanov in deportirancev iz milan-delavci v delovnih oblekah. Vsi so skega predmestja Šesto San Giovan- glasno obsojali dogodek in se. spraševali, če bodo tudi tokrat ostali krivci nekaznovani. Pod dohodnimi oboki na trg pa je gruča ljudi prebirala ročno napisane izjave na občinski oglasni deski, ki so jih izobesile partizanske in sindikalne organizacije. Svoje ogorčenje zaradi izzivaške: ga dejanja so medtem izrekli tudi miljski demokristjani in pokrajinsko vodstvo mladinskega gibanja Krščanske demokracije. Protestno zborovanje se je pričelo ob 10.30, ko je navzoče pozdravil tajnik miljske delavske zbornice Sergio Tremul, ki je prebral izjavo miljskega občinskega odbora ter o-menil nato vse izjave, ki so jih že prejšnjega dne izdala tajništva strank, sindikalnih in partizanskih organizacij. Omenil je odmev, ki ga je oskrunitev miljskega spomenika imela pri krajevnem tisku ter sicer kratko, a neposredno reportažo ljubljanske, RTV. Za njim je spregovoril član tajništva CGIL Livio Saranz, ki je pred-vsem poudaril kako so antifasistic-ne in delavske Milje takoj odgovorile na fašistično izzivanje, ki pa ni osamljen dogodek. Nasprotno, povezuje se z napisom «DUX» na tabli združenja italijanskih partizanov in podobnimi napisi in skrunitvami v deželi in drugih italijanskih mestih, kjer so neznanci podobnega kova izvedli tudi nekaj bombnih atentatov na razne ustanove, sedeže strank in na senat. . . . ..Politični cilj tega izzivanja je jasen« — ic nadaljeval Saranz ..obrniti v desno politično os v Italiji.« Tudi to izzivanje, je zaključil Saranz, ne bo ustavilo delavske borbe. Ce pa bodo fašisti vztrajali na tej poti, naj vedo, da jih bo delavstvo ustavilo. V kratkem nagovoru je miljski župan Gastone Millo obžaloval da je oskrunitev spomenika v Miljan naperjena tudi proti sicer mirnemu in strpnemu ozračju, ki je zadnja leta zavladal med občinskimi poli-tičnimi silami. Prav zato pa je treba fašizem zatreti v kali. Milje pretresa globoka gospodarska in družbena kriza, zaradi katere je potrebna trdna in klena enotnost delavskega razreda, trgovcev in drugih gospodarskih dejavnikov. Z opravičeno ostrino se je lotil dejanja fašističnih pobalinov predstavnik miljskih partizanov Zlili Miro. Omenil je zgovorno dejstvo, da so svoje dejanje izvedli skrivaj, ponoči zaradi strahopetnosti, ki je vedno bila za fašiste značilna. «Ne bomo govorili o njih, ker se nam gnusijo. Naj jih javnost prezira, kot preziramo tiste, ki so jin ^ Svoj govor je predstavnik partizanov zaključil z opozorilom pristojnim oblastem: ..Krivce je treba odkriti in kaznovati. Ce tega ne bodo ni. Dva mladinca sta se s’ trobarv-nimi garibaldinskimi zastavami postavila ob spomenik, medtem ko je predstavnik občinskega sveta iz Šesta, za njim pa predsednik tam-ikajšnje sekcije ANPI, počastil oskrunjen spomenik. Omenil je, da je skupina, ki se, je vračala iz nemškega uničevalnega taborišča Mauthausen, obiskala še tržaško Rižarno, kjer jim je nekdo povedal o oskrunitvi miljskega spomenika. ..Nismo mogli mimo tega /spome- nika, ki nas spominja, da še velja prisega, ki smo jo svečano izrekli pred krematorijskimi pečmi, da fašizem ne bo zmagal!«, je zaključil predsednik ANPI. Zahvalil sc mu je miljski podžupan Bonomo Tomi-nez, kateremu se je pridružil za CGIL Sergio Tremui. Omeniti moramo tudi gesto neznanca, ki je zgodaj zjutraj položil k vznožju spomenika skromen listek. Na zadnjo stran pisemske o-vojnice je namreč z okorno pisavo naDisal: ..Fašizem ne bo zmagal. Naj živi odporništvo in dvojezičnost na tem ozemlju!« (II fascismo non passera. W la resistenza ed il bilinguismo in queste terre!) Podpis: «Un ita-liano.« Neznani avtor pisma je s tem natančno izrazil duh tega dne, ogorčenje zaradi žalitve antifašističnega in V ODSOTNOSTI LASTNIKA V UL. CRISPI Iz stanovanja odnesli dragocenosti v skupni vrednosti 13.089.000 lir Neznani tatovi so prebrskali vse kotičke - Med plenom ure, zapestnice, prstani, verižice, zlatniki itd. - Okradenec je dobil živčni napad Na tržaški kvesturi se je včeraj ur, zapestnic, prstanov, verižic in ob 4.30 ves zmeden in pretresen zlatnikov ter srebrnikov različnih zglasil 35-letni Franco Pertich.ino vrst in starosti ter drugih drago-Ul. Crispi 25 in jokajoč pove- dal, da so neznani tatovi, medtem, ko je bil zdoma, vdrli v njegovo stanovanje v drugem nadstropju zavarovan, hiše v Ul. Crispi in mu odnesli | mnogo dragocenih predmetov. Sicer pa je bil tako zmeden in živčen, da se v trenutku ni mogel spomniti kaj vse so mu tatovi odnesli. Celo avta, s katerim se je pripeljal na kvesturo, ni mogel več voziti, zato so ga na dom spremljali s policijskim avtomobilom. Pertichinijevo stanovanje, kakršno se je nudilo očem policijskih agentov, je bilo v popolnem neredu. Vhodna vrata so bila brez ključavnice, ker so jo vlomilci s svojim orodjem kar odtrgali od vrat, vse omare in predali so bili odprti in razmetani (kjer ni šlo zlahka so tatovi enostavno poskušali s silo). Skratka, neznanci niso prezrli niti najmanjšega ko- ’ Potrti Pertichino, ki si sprva, v strahu, da bi ne zabrisal sledov cenosti. Med drugim so mu ukradli tudi dva fotoaparata, registrator ter bančno knjižico. Lastnik ni bil Občni zbor prosvetnega društva «Slovenec» v Borštu demokratičnega duha miljskega pre- ------- — , , , , blvalstva. Prav zato pa je med pri- i za vlomilci, m ogledal vseh prosto-sotnimi toliko ostreje izzvenelo rov, seje ob novem spoznavanju, ostreje grenko dejstvo, da orgamzatorji manifestacije niso poskrbeli za govor v slovenščini, to je v ieziku večine padlih v Miliah. Prisotni so to glasno obsojali in grajali organizatorje zaradi te nemarnosti in površnosti, ki je toliko boli obsodbe vredna, ker se je prav v Miljah začela pred leti splošna borba za pravico do dvojezičnega napisa na spomeniku. Vprašali smo odgovorne za pojasnilo. in ti so nam novedali, da je bil sicer določen' slovenski govornik, bivši partizan Peter Viola, ki pa je nenadoma zbolel. Seveda to ne more biti opravičilo, saj bi lahko takoj poiskali drugega govornika med prisotnimi. rov, „ da je škoda, ki mu je bila povzročena, večja kot si je mislil (prib. 10 milijonov), huje razburil ter začel brcati kar mu je prišlo pod noge. Agenti javne varnosti so ga zato odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Medtem ko so agenti znanstvenega oddelka tržaške kvesture opravljali potrebne formalnosti, je Per-tiehino, ki je vdovec in živi sam, prišel iz bolnišnice, češ, da mu ni potrebna, in ugotovil resnično vrednost ukradenih predmetov, ki naj bi znašala 13 milijonov lir. V stanovanju je prizadeti hrami veliko količino najrazličnejših zapestnih MED RAZGOVORI NA TRG. ZBORNICI IN NA SEDEŽU LLOVDA Problemi luke, Tržaškega lloyda in tarif prikazani podtajniku 6. Machiavelliju Caidassi poudaril nasprotovanje okrnitvi Lloyda ali njegovi fuziji z drugimi družbami - Za kritje novili sindikalnih zahtev hi morala država dodati o novih ladjah za Llojd in Adrialico še pol milijarde lir - Nič konkretnega kaznovanje krivcev. .................................................................. SOGLASJE NA ZASEDANJU PKI TRGOVINSKI ZBORNICI Odprtje igralnite pri Sesljanu bi zadržalo domači in tuji turizem Odv. Terpin je podal poročilo o prizadevanjih EPI v tej zvezi - Potrebno bo doseči reformo zadevne zakonodaj« V dvorani za konference na trgovinski zbornici se je sinoči zaključilo zasedanje o igralnicah in njihovem vplivu na razvoj turističnih dejavnosti, ki ga je organizirala pokrajinska turistična ustanova IT Vodno besedo je imel predsednik EPT odv. Terpin, ki je omenil več letno prizadevanje ustanove, da bi si od osrednjih oblasti izposlovala pravico odpreti na našem področju igralnico, s katero naj bi zaustavili odtok valute in turistov v igralnice v Portorožu, Umagu, Opatij., Bledu in Pulju. Bivši župan Sanrema dr. G. Gu.-ri v Kulturnem domu v Trst« Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dveh delih (javna generalka pred o®*’ dom na Sterijino pozerje) Slovensko prosvetno društvo «TABOR» Opčine vabi na ogled barvnih film0''' 1. O DOMAČIH ROŽAH 2. O KRAŠKEM PUSTU l965 NA OPČINAH DANES, 8. maja 1969, o6 20.30 v Prosvetnem doniu. PONOVITEV TV ODDAJE ((TURISTIČNI VODIČ -TOKRAT DRUGAČE« Vse, ki si niso -ogledali E maja televizijske oddaje “T« ristični vodič — tokrat drug*' če«, ki govori o Slovencih l,a Tržaškem, opozarjamo, da i10 oddaja vnovič uvrščena v Pr“ gram TV Ljubljane V TOR®«1' 13. MAJA, OB 19.05. Razstave V galeriji Rossoni na Korzu ‘-j, ja je razstava tržaškega S,|K Ottona Grisellija, ki je doslej ‘ stavljal že v številnih mestih v (J liji in v tujin'. Razstava bo do 10. maja. V občinski galeriji na TrgUnre5SJ. je odprta razstava slikarjev so U0‘t* nuttija in Villibossija. Razstava odprta do 10. maja. \ V Mestni galeriji v Piranu F ,r. stava trčh mladih Fkovnikov, «'vcj. ja Franceta Kokalja, slikarja ^noja Novinca in kiparja Moma viča. Razstava bo odprta do 13. n V galeriji ENDAS v Ul. delte decche l/c razstava jedkanic, razstavljajo Cappuccio. Farletti. 9 dero. Marčni in Steidler. V paviljonu dežele Furlanije • lijske krajine na velesejmu bello) razstava slikarja Gu , unU' tonija z naslovom ačlovek na L Razstava bo odprta do 17. '' fosil* Franca 17 je razstava Franca y |j» longe iz Benetk. Umetnik raZSlvcij'’ predmete v njihovi estetski fu« Razstava bo odprta do 16. msl3- Ljudska prosveta Prosvetno društvo France „j ren v Boljuncu vabi vse vašča«' j. predavanje časnikarja Lojzeta ma pod naslovom ((Pohorje i« %»■ niške Alpe«, ki bo v petek, *• ^ji, ja 1969, ob 20.30 v srenjski Vljudno vabljeni. Razna obvestila Tr* Športno društvo Primorec 11 vabi starše in mladino na nje prof. Bojana Pavletiča ji. telesne vzgoje in šiporta«, k‘. nes, 8. maja ob 21. uri v 1jU“,(hL domu v Trebčah. Vljudno Mali oglasi flAf PRODAM POLTOVORNI AVTO j 11M — nosilnosti 1 t — ori®1v,old|l( varniški. Ogled v nedeljo doP. ' pred trgovino z motornimi 0 Koper. UGODEN NAKUP TRAKT °Kv •FERGUSON« 35 — Generalu0 pravljenl z eno leto garancije' «sgl*" lo nizkih cenah nudimo iz naši« ^ dišč, kakor tudi razne kmetiJS« je, priključke in mlatilnice Plačilo se lahko izvrši tudi s \jprv Glede informacije za nakup sc ^ te na trgovsko in posrednik® rSKi jetje «Pomurjecommerce» — Sobota, Cankarjeva 3/a. Tel. ‘ Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN Dne 7. maja 1969 se je v dilo 13 otrok, umrlo pa je 9 UMRLI SO: 8-letni Alessio daro, 734etni Mario Skerbic, (ju'; Luig' Cocco, 78-letna Annita gfr vd. Tognaccl, 50.1etni Silviu W gl i a, 71-letna Maria Balsero j' o* loch, 74-letni Cristoforo - r letni Salvatore Arena, 80-1*1® tonia Srebernlch vd. De Cl*v 7K£ Ul- Za spomladanski izlet SPDT na Ca. ven, ki bo v nedeljo, 11. maja, so še razpoložlj va mesta. Hrana iz nahrbt. riika. Odhod avtobusa ob 7. uri z začetka Ulice F. Severo. Vpisovanje v Ulici Geppa 9. NOČNA SLUŽBA LEK-(od 19.3« do l.30> Al Lloyd, Ul. Orologlo 6, 2, Alla Salute, Ul. Giulia > la, Ul. Oriani 2. Vernari, ‘,' maura 11. ^ , DNEVNA SLUŽBA LEKA** (od 13. do 16. ure) C? Alla Basilica. Ul. S. Giusto £ ce Verde, Ul. Settefontane j-O1® vasinl, Trg L-berti 6. Testa Ul. Mazzini 43 SOŽALJE ^ Nameščenci Založništva tiska, delovni tovariši i * 4'e fj ter člani uredništva in upf* svC morskega dnevnika izrekaj« mu dolgoletnemu dclovnent« jglr rišu Mariu čoku iskreno ob smrti njegove matere. SVA DEŽELNEGA SVETA Odobrena zakonska osnutka o lovu na ptiče in nadzorstvu nad vodami Lov na ptiče z limanicami, mrežami itd. je dovoljen samo še v naši deželi, medtem ko je po vsej državi dovoljen le lov s puškami svet je včeraj razprav-in i,,° zakonskih osnutkih °“°kril. Gre za zakonski o-utek o lovu na ptiče v naši dejali111 osnutek o spremembi ]e.tne nesreče, ki se Idriji »Vi lanskega septembra Pii )roSii' Mladeniča sta sicer dvakrat 'isti a °blast za jx>milostitev, a je ie oh „°s?8la. Tedaj sta sklenila, da )risii„Prvl Priliki rešita neprijetnega ie "ga dela. Zaželena iriložnost 'b jt a 1? Ponudila v torek 6. maja "etrov Unj sla delala Kakih 500 renutn oc zapora. Izkoristila sta it ne "° _ nepozornost paznikov in >ta tavPfZena 'zmuznila. Do večera sala ur- ,.P° samotnih poteh in ugi-k, ri-,aj1l1ma je početi. Odločila sta n o^ ,*i Poiščeta zavetje v Italiji ?ri "10 sta na samotnem kraju "ejo i5vati.nil' nemoteno prečkala Poiskauer 'e rahlo deževalo sta si 'kem zasilno zavetišče v milj-0dU„°rtlču in tu pričakala jutra, sta Si Ci,a.se j.e približala koncu, ko niča in premražena mlade- ^al,tf/želela novih oblačil nekaj povrh ,.za P°d zob in kaj denarja 1» sta z" najnujnejšo porabo. Izbra-. in u samotno hišo pri Farne-"jo. pokušala nasilno vdreti va-^■letnei501 r-pa ie prebudil lastnika, Herr>Udtvv, Ffanca Kovačina, ki je de"iča I?3 telefoniral policiji. Mla-ZaPahi i a se 'ako zopet znašla za PoskiR.,n tokrat pod novo obtožbo letni Adriano Pavan iz Ul. Foscolo. Bruno, ki ga je sunek vrgel na pločnik, si je pri padcu zlomil levo ramo ter se potolkel po obrazu. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral 30 dni. Praznik policije V policijski vojašnici «Duchessa d’Aosta» pri Sv. Soboti, kjer je sedež poveljstva organov javne varnosti, so včeraj proslavljali pa-trona policije arhangela >T. j 0 vrl odri! bana, čete. obšel postrojene policijske ko je tretji svetovalec PSIUP Bettoli naklonjen lovu na ptiče. Kot vidimo, so lahko ljubitelji ptičev s polento brez skrbi in bodo lahko še vedno naročali v gostilnah to «poslastico» na svojih izletih v Furlanijo. V razpravi o zakonskem osnutku o nadzorstvu nad vodami v deželi so spregovorili svetovalci Di Caporiacco (MF), Bosari (KPI), De Cecco (PSIUP), Martinis (KD). Boschi (MSI), Dal Mas (PSI), De Biasio ,KD) in Trauner (PLI); vsem pa sta odgovorila poročevalec Di Gallo in odbornik Masutto. Ker so svetovalci Furlanskega gibanja predložili resolucijo, s katero so zahtevali, naj se deželni odbor obveže, da sprejme v kratkem tudi zakonski osnutek o vprašanju onesnaženja voda, je odbornik izjavil da bo res treba sprejeti takšen poseben zakon. V komisiji so namreč svetovalci MF in komunist Bosari zahtevali, naj bi se že v ta zakonski osnutek vnesli predpisi o zaščiti voda pred onesnaženjem. Po odgovorih je sledilo glasovanje o resoluciji MF, ki je dobila večino, ker je bilo v dvorani navzočih malo svetovalcev KD, ki 'o glasovali proti Za sam zakonski osnutek je glasovala večina sveto valcev, pri čemer so se komunist; in svetovalci MF vzdržali. Srečanje gojencev dijaških domov V nedeljo, 4. maja, je imel Slovenski dijaški dom v Trstu v gosteh osebje in gojence Slovenskega dijaškega doma v Gorici. To srečanje med obema domoma je že v tradiciji. in ima v prvi vrsti ta namen, da se spoznajo gojenci med seboj, navežejo med seboj tesnejše stike in v medsebojni povezavi skušajo prispevati k naporom slovenske narodnostne skupine v Italiji za jutrišnjo lepšo njeno bodočnost, zgrajeno na enakopravnosti in upoštevanju njenih življenjskih pravic. Poleg tega se del gojencev obeh domov pomeri v dopoldanskih urah v naprej določenih športnih panogah: odbojki, namiznem tenisu, v igri med dvema ognjema in v nogometu. Tudi letos se je skušalo obdržati ta športni spored z izjemo, da ni moglo priti do nogometne tekme zaradi pomanjkanja primernega nogometnega igrišča. Zaradi tega se letos , ni podelil zmagovalcu običajni pre- Mihaela. hodni pokal in se je to preneslo Na ceremoniji ie vladni komisar, na naslednje leto. Popoldne sta se pi-efekt Cappellini v spremstvu oba doma udeležila , majskih praz-kvestorja dr. D’Anchiseja, inšpek- nikov v Dolini, Dakar so se Gori-torja pol. Del Donneja ter koman- nikov v uonni, naKar bo bt; toria pol uei uonneja ici čani po večerji in po poslovilnih danta policijske šole pol. Montal- besedah ravnateljev obeh domov m po enega gojepea vsakega vrnili zadovoljni domov. .....mn,............i................umi v SOBOTO IN V NEDELJO V Sežani razstava in slavje bivših prekomorcev - tankistov Sodeloval bo tudi mešani zbor iz Trebč - S Tomo-sovim mopedom po deželah zahodnega Sredozemlja Nalezljive bolezni ! urad tržaške občine taja a5*°bju od 28. aprila do 4. ^ežliiv(£e ežil naslednje primere špice Voi obolenj: škrlatinka 7, ■ šen i '2 lzven občine), norice 6 5, -i' vnetje priušesne slinav-g ,^e 42, nalezljivo vnetje Nepni y izven občine), akutni "evmatizem 2. trčenje !fa °c'klista v avto J®lica?Su Ul- Gatteri z Ul. Gin-* doJe pr*sl° včeraj zvečer ob i ev i« ,pfornetne nesreče, katere W j bil 34-letni pek Domenico 'b ompz. U1- Pascoli 27. Ko se je 1#toyujU®ni uri peljal na svojem _____u “BMii 48 cc. v smeri Ul. V Sežani pripravljajo v nereljo veliko slavje prekomorcev - tankistov Glavna proslava se bo začela ob io.30 na kolodvorskem trgu, o-ziroma v primeru slabega vremena v novi telovadnici. Slavnostni govor bo imel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar, v kulturnem delu pa bodo nastopili združeni primorski pevski zbori ter zamejski zbor iz Trebč. Organizatorji predvidevajo, da bo to eden izmed najkvalitetnejših koncertov narodnih in partizanskih pesmi v zadnjem času. Poleg domačih pevovodij Prinčiča in Tavčarja bo nastopil tudi gost iz Trsta Oskar Kjuder. V kulturnem delu programu bodo nastopili tudi koprski recitatorji. Na proslavi v Sežani bodo nekdanjim borcem - tankistom podelili knjigo Tankisti - prekomorci, ki sta jo napisala Manojle Babič in Miroslav Luštek. V soboto, 10. maja bo v prostorih mladinskega kluba v Sežani otvoritev razstave »Borbena pot prve in druge tankovske brigade«. Organizatorji so povabili na slavje v Sežano ne samo nekdanje borce prekomorskih tankovskih brigad, ki žive v Sloveniji, marveč tudi iz bližnjih krajev Hrvatske in iz obmejnih področij Italije. Povabili so tudi delegaciji sedanje prve in druge tankovske brigade JLA, delegacijo ANPI iz Trsta in Gorice, delegacije Zveze borcev iz Pulja, Reke. Zagreba in iz vseh primorskih in istrskih občin in številne druge goste. ^'RKO RUPEL: Valvasorjevo Berilo ^rufla, izpopolnjena izda Ja) ■ IZBOR IZ SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ■ PRIMERKI TEKSTA IN ILUSTRACIJ IZ VALVASORJEVIH UMETNOSTNIH IN TOPOGRAFSKIH DEL liiailtii linii^aAna TRST . Ul. »v. Frančiška 20, tel. 61.792 Koper je obiskala delegacija vodij .političnega izobraževanja pri delavski univerzi v Frankfurtu v Zvezni republiki Nemčiji. Gostje so si ogledali razne objekte in se v daljšem razgovoru s predstavniki koprskih strokovnih služb zanimali med drugim za komunalni sistem v Jugoslaviji, za organizacijo občinskih skupščin in za vprašanja urbanističnega planiranja. Obiskali so tudi delavsko univerzo v Kopru. * * » Kranjčan Stane Tavčar, znan kot svetovni potnik z mopedom, se zdaj odpravlja na potovanje po deželah zahodnega Sredozemlja. Pred odhodom se je ustavil v tovarni Tomos v Kopru, kjer je obrazložil svoj sedanji načrt. V okrog 70 dneh namerava z mopedom prevoziti 13 tisoč kilometrov. Najbolj ga skrbijo peščeni viharji v Sahari. Toda svojemu vozilu - mopedu, s katerim je pred leti prepotoval Sirijo, Libanon, Egipt, Libijo in druge dežele, popolnoma zaupa * * * Za ribiško ladjevje kombinata Delamaris v Izoli se je že začela sezona lova na plavo ribo. Za ta lov so pripravili 21 ladij. Za letos so predvidevali opremo ladij s hi-drauličnimi vitli za izvlačenje mrež, žal pa za to niso imeli sredstev. Prav tako bo potrebno več sredstev za hladilne in druge naprave, da bi lahko ustregli vsem zahtevam tako domačih potrošnikov kakor tudi turistov med glavno turistično sezono. * * * Koprska obalna turistična zveza je začela razpošiljati nov turistični prospekt slovenske obale v nakladi 250 tisoč izvodov. Večbarvni prospekt prikazuje najpomembnejše turistične kraje ob slovenski obali. Njegova posebna odlika je reliefni posnetek, ki prikazuje vso plastičnost in členovitost krajev od Debelega rtiča do Sečovelj. Razpis za mesto inšpektorja v umobolnici Pokrajinska uprava sporoča, da je razpisala natečaj za mesto nadzornika v pokrajinski psihiatrični bolnišnici v Trstu (izvršilna kariera, stalež tehničnega osebja, stop nje VIII-VII-VI z možnostjo napredovanja). Prošnje je treba vložiti do 5. julija letos. Prosilci ne smejo preseči starosti 30 let na dan 26. marca, razen izjem, ki jih dopušča zakon. Potrebno je spričevalo opravljene nižje srednje šole ter opravljeni usposobljenostni izpit nadzornega in bolničarskega osebja umobolnic. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na glavno tajništvo tržaške pokrajine v Ul. Geppa ob ponedeljkih, sre dah in petkih od 10. do 12. ure. SPOROČILO IZ STRASSBURGA Gorica bo prejela sinji prapor za delo v korist evropske ideje Priznanje občinski upravi za njeno prizadevanje za utrditev miru in prijateljskega sodelovanja ob odprti meji Goriški župan Martina je prejel te dni iz Strassburga, glavnega mesta Združene Evrope, pismo Reneja Radiusa, predsednika komisije za krajevne ustanove pri Evropskem svetu, v katerem mu ta sporoča, da so dodelili Gorici častni prapor Evropskega sveta kot priznanje njenih zaslug za okrepitev evropske ideje. «Ta odločitev, pravi Radius v svojem precej dolgem pismu, je priznanje dolgoletnega prizadevanja Gorice v evropskem duhu, za njeno delovanje v težnji po združevanju in mednarodnem sporazumevanju. V tem prizadevanju se je zlasti odlikovala občinska uprava v Gorici. Kot predsednik komisije za krajevne ustanove izražam zato občinskemu svetu v Gorici in vam, gospod župan, hvaležnost in vse priznanje Evropske komisije.« Gorica je bila kandidat za Evropsko nagrado že za lansko leto in tudi za prejem častnega prapora. Letos je torej visoko priznanje zaslužena nagrada za njeno prizadevanje za evropsko skupnost, zlasti pa za njeno prizadevanje za prijateljske stike med narodi na obmejnih področjih. Zasluge, ki jih omenjena komisija priznava Gorici, se ne tičejo samo pobratimskih vezi s Celovcem in Venlojem, ampak predvsem prizadevanja Gorice za srečanje in prijateljsko sodelovanje med sosednjimi narodi in deželami, odnosno državami, kjer so zgodovinski dogodki pustili boleče sledove. Srednjeevropska srečanja in druga srečanja, pri katerih so svečano poudarili voljo za mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje sosedov, srečanja kot se izmenično vršijo ob novem letu za voščila v Gorici, Celovcu, Novi Gorici in Ljubljani, so temu jasen dokaz. Gorica je vnesla tudi v svoj delovni program te cilje in si prizadeva doseči na tej poti vedno bolj konkretne rezultate. Naj v tem smislu navedemo prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo avtoceste med Gorico in Ljubljano, tovorno pristanišče na meji, izvajanje načrtov za nove mejne naprave ter vse urbanistično in gospodarsko načrtovanje. V tem prizadevanju goriške občine je tudi širši pomen in interes: to je utrjevanje miru in prizadevanje za izgradnjo novega modernega šistema prijateljskega sožitja in sodelovanja med obmejnimi narodi in državami. V tem smislu je govoril tudi goriški župan Martina dne 9. junija 1967 v Berlinu na sestanku predstavnikov evropskih občin. Takrat je stavil za vzgled prav to goriško prizadevanje kot konkreten primer tistega, kar bi lahko napravile tudi druge občine za združenje, politično in gospodarsko, naše stare Evrope. V kratkem bo torej zaplapolal v Gorici sinji prapor z 12 zvezdami, kot priznanje tega njenega prizadevanja Prapor bo na posebni uradni slovesnosti izročil neki član Sveta evropskih občin ter bodo na svečanosti prisotni tudi italijanski člani te komisije Teden avtomobilskega kluba V okviru tedna avtokluba, ki se začne danes, 8. maja ter se bo zaključil 15. maja je pripravil goriški Avtoklub naslednje manifestacije: Pregled avtomobilskih gum v sodelovanju s Pirelli S.p.A. in s Au-togomma S.p.A. v Gorici in v Tržiču. Kampanjo za ugotovitev krvne skupine šoferjev (faktor RH), ki jo bodo potem vpisali na vozno dovoljenje v sodelovanju z zadevnim oddelkom za transfuzijo pri sploš ni bolnišnici v Gorici. Razstava zadnjih knjižnih novosti LEA, ki izdaja publikacije AK v Italiji; razstava bo na Korzu Italija 14. Patentin blu — brezplačni šoferski tečaj za dosego voznega dovoljenja kat. A za motocikle. V tem tednu bodo veljale tudi znižane pristojbine za pranje avtomobilov v Ul. Roma 20 v Gorici (po 200 lir za člane in po 450 lir za nečlane). Teden se bo zaključil z dnevom avtomobilista, ki bo 15. maja z bla- goslovitvijo vozil in razdelitvijo nagrad šoferjem - veteranom. Danes, v četrtek, 8. maja, bodo oddajali po televiziji ob 13. uri šesto oddajo v rubriki «V avtu« o problemih avtomobilskega prometa. Vesti iz Tržiča Na sedežu Intersind v Trstu so včeraj podpisali sporazum glede uskladitve prejemkov in delovnih pogojev za delavce po ladjedelnici v Tržiču, Genovi in Castellamaru. Po tem sporazumu bodo delavci v Tržiču izboljšali svoj položaj. Tako se jim zviša proizvodna nagrada od 39.000 na 50.000 lir in povišali bodo tudi prejemke akordnim delavcem in drugim kategorijam. Izboljšali so tudi pogoj zborovanj v podjetju ter druge sindi- kalne pravice. Tudi za uradnike je bil dosežen sporazum glede proizvodne nagrade za druge njihove zahteve pa se nadaljujejo pogajanja. Sindikalni sporazum je bil dosežen tudi v podjetju Pahor v Tržiču, kjer je podjetje zvišalo proizvodno nagrado, priznalo doklado za delovno obleko in druge izboljšave. S kladivom se Je udaril po roki Včeraj ob 16.40 so sprejeli za 9 dni na zdravljenje v splošno bolnišnico v Gorici 18-letnega Pietra Braica iz Moše, Ul. Čampi 6. Ko je delal v mehanični delavnici v Gradiški se je s težkim kladivom udaril po roki ter si zmečkal sredinec. V ZVEZI S 100-LETNICO ČITALNICE NOCOJ V ŠTANDREŽU KULTURNI VEČER Nastopi raznih kulturnih skupin Govoril ho predsednik SKGZ Vesel Nocoj bo v dvorani prosvetnega društva «Oton Zupančič« v Stan-drežu kulturni večer posvečen stoletnici štandreške čitalnice. Večer prireja društvo «Oton Zupančič« v sodelovanju z nekaterimi drugimi kulturnimi skupinami. Na sporedu nocojšnjega večera so priložnostni govor predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela, nastop pevskega zbora «Kras» z Dola-Poljan pod vodstvom pevovodkinje Pavline Komelove (pevci zbora «Kras» so pred kratkim dobili Gallusova odličja za svoje dolgoletno pevsko delovanje), prikaz življenja v čitalnicah v narodnih nošah tedanjega časa. Sodelovali bodo tudi gojenci slovenske Glasben? šole v Gorici. Prosvetni delavci iz Štandreža so se na to prireditev dobro pripravili. Zaradi tega pričakujejo precejšen odziv domače publike. V zvezi s pripravami za uradno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiimiiiiMimimiiiiniiiuiitiiiiiiiiiiiHiiMiiiiimiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiii STARŠI, NE NASEDAJTE PROFITARJEM Agenti po hišah vsiljujejo staršem nakup italijanskih enciklopedij Zu šolo take knjige niso obvezne - Kol pomožne knjige pa priporočamo za naše učence enciklopedije v slovenščini proslavo čitalnice naj omenimo da je odbor (v katerem so predstavniki vseh štandreških organizacij) aktivno na delu. Posebna brošura je že v tisku. Nocojšnja prireditev se bo pričela ob 20.30. lllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIII f1 Al S |f| VINI * BEH0MINAZI0HE m ORJCiNECGNTROlUm smmmrn vtmmm m m mm afitau m trm V zadnjih tednih in mesecih so se običajni in zelo vsiljivi prodajalci italijanskih enciklopedij pojavili tudi na slovenskih šolah, da bi vsilili svoje blago Pri tem jim je šlo predvsem, da bi si preskrbeli naslove staršev in jih obiskali na domu ter jim na ta ali drugi način naprtili svoje blago. Da bi dobili zaželene naslove so se poslužili zvijače. Razpisali so poseben natečaj za najboljše naloge o določeni temi. Vsak izmed u-čencev je moral pod nalogo navesti svoj naslov. Se razume, da obljubljenih nagrad ni bilo od nikjer ali pa so bile zelo redke. Pač pa so se prodajalci zglasili na domu pri starših in v nekaterih primerih z enim ali drugim trikom, odnosno lažjo, pri čemer so se posluževali tudi avtoritete šolskih oblasti, če' prav brez njihove vednosti in tudi brez pooblastila, so nekatere opetnajstili, da so se odločili in podpisali kupno pogodbo. Celotna zbirka enciklopedije stane menda 120 tisoč lir in je bilo treba izplačati kot predujem okrog 20.000 lir. Že pri prvi knjigi pa so lahko uvideli, da so knjige zelo drage in za naše otroke tudi neprimerne. Nekateri so se odločili, da so pogodbo odpovedali in seveda izgubili tisto, kar so že plačali. Takega načina vsiljevanja italijanskih knjig našim ljudem se poslužuje več kot en agent in med njimi je tudi kdo, ki pripada našemu rodu in jih skuša v domačem jeziku pregovoriti za nakup. Dejstvo je, da slovenski starši v nobenem primeru niso dolžni kupovati takih knjig, ker jih pri šolskem pouku ne potrebujejo niti kot pomožne, še manj pa kot obvezne knjige. Če bi pa želeli za splošno izobrazbo svojih otrok in tudi zase kakšno dobro knjigo, jih lahko do bijo v slovenščini v izdaji Mladinske knjige iz Ljubljane in od drugih založb. Te slovenske enciklopedije so napravljene v sodelovanju z angleškimi in drugimi tujimi založbami ter so po kvaliteti vsaj enakovredne italijanskim, cena pa je mnogo ugodnejša. Za našo mladino so pa še posebno priporočljive, ker jim posredujejo znanje v materinskem jeziku ter jim obenem bogatijo njihovo izrazoslovje v domačem jeziku. Take enciklopedije v slovenščini se lahko dobijo tudi na obroke in je dovolj, da se prizadeti obrnejo do katere od slovenskih knjigarn v Gorici ali v Trstu, oziroma v Novi Gorici. Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici je bila med drugim tudi razprava proti 19-letnemu Brunu Monfardiniju iz Tržiča, Ul. Argonauti 25. Mladenič je bil skupaj s Brunom Lorenzinijem, Williamom DelTOrom, Dinom Dorzijem in Claudijem O-limpom obtožen, da je izvedel več tatvin v aprilu in maju 1965 v Tržiču in okolici. Tako so kradli v slačilnici bara Pellegrini, kjer so večkrat olajšali tamkajšnje tri u-službenke za njihove osebne predmete in denar; s tovornjaka pred tovarno Solway so odnesli 6 zabojev Coca-Cole, v neki tobakarni pa so «pozabili» plačati kupljene cigarete, končno so na trgu pred železniško postajo odpeljali še skuter vespo. Obramba je predlagala oprostitev glavnega in vseh drugih obtožencev. Sodišče je to tudi upoštevalo ter oprostilo Monfardinija deloma zaradi mladoletnosti, zaradi amnestije odnosno zaradi dejstva, ker ni bila vložena tožba prizadetih o-škodovancev. Branil ga je odv. Pe-droni. . Zaradi družinskega prepira so se morali zagovarjati tudi 41-letni Er-manno Brandolin iz Krmina, Ul. Corona 13, njegova žena 38-letna Regina Feresin in njegov brat 51-letni Remigio Brandolin, ki stanujejo vsi v isti hiši. Pri prepiru zaradi družinskih razlogov dne 1. decembra 1967 je prišlo tudi do pre- in u iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m Hlinili u mili iiiiiiiiiin n n minil im iiiiimui nuni n u m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu iiiii um ii iiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiniiimiiiiiii Cepljenje proti pasji steklini Ker so po raznih italijanskih pokrajinah ugotovili številne primere obolelosti med psi in govejo živino za pasjo steklino, je ministrstvo za zdravstvo odredilo obvezno cepljenje proti tej bolezni po vsej državi. To velja tudi za goriško pokrajino in pokrajinski živinozdravnik je dal navodila občinski zdravstveni službi glede izvedbe takega cepljenja, ki ga je treba zaključiti do 30. junija letos. Zato naj vsi lastniki psov pripeljejo svoje živali na kraj, ki ga bo določil župan ali naj stopijo v stik s občinskim živinozdravni-kom, ki bo določil kraj in datum, kamor morajo pripeljati svoje pse zaradi cepljenja proti steklini. Tako cepljenje nj samo obvezno zaradi ministrskega odloka, ampak tudi'" moralna' in socialna dolžfibšt vseh gospodarjev psov v obrambi javnega zdravja. '".'•Irt iiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimimiimiuiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiuiiiumimiiiiiiiii OKROŽNO SODIŠČE V GORICI V nedeljo v Sovodnjah mladinske športne igre V nedeljo zjutraj ob 9. uri bodo na nogometnem igrišču v Sovodnjah mladinske športne igre, ki jih prireja občina v sodelovanju s CONI. Nastopili bodo otroci rojeni v letih od 1954 do 1958, izven konkurence pa, in v tekmah ki so njim primerne, mladinci rojeni v letih 1959-1960. številni otroci, ki so se za to tekmovanje prijavili, pridno vadijo pod strokovnim vodstvom profe-sdfja tčlesne vzgoje ha goričkih 'sredftjlh šolah Alda Rupla. Zadnji trening bo v petek ob 17. uri na nogometnem igrišču. Tatinski podvigi mladih pobalinov iz Tržiča Družinski prepiri iz Krmina so se zaključili pred sodniki tepa, ki sta se ga udeležili poleg obeh bratov tudi njuni ženi, ter so si medsebojno prizadejali telesne poškodbe zaradi katerih so morali iskati zdravniško pomoč. Obtožence sta zagovarjala odv. Devetag in Battello ter se je vsa zadeva zaključila z ustavitvijo sodnega postopka odnosno z oprostitvijo vseh treh obtožencev, ki so se med tem pomirili med seboj. SE ENO POGLAVJE IZ NASE PRETEKLOSTI v- Ze pred sto leti so poštne kočije vezale Gorico z Beljakom in Postojno Že pred sto leti je v Gorici zelo dobro poslovala poštna služba. Dobro poslovanje ni bilo nič posebnega, saj se je avstrijska pošta razvila iz več stoletij poslovanja privatne poštne službe grofov Thum und Taxis. Posebnost avstrijske pošte, ki jo vidimo še. danes na ozemlju avstrijske republike, je bilo prevažanje oseb. Pošta je tudi na Goriškem pred sto leti vzdrževala razne kočije, ki niso vršile tistega važnega poslanstva, kot v prejšnjih časih ko ni bilo vlakov in drugih prevoznih sredstev, so pa povezovale med seboj razne kraje; ki bi bili sicer odrezani od večjih središč. Tako službo za prevoz oseb je opravljala avstrijska poštna uprava pred sto leti na relaciji Gortca- Kanal-Bovec-Predil-Beljak. Kočija je lahko prevažala največ tri osebe, odhod iz Gorice je bil ob 2. ponoči v zimskih mesecih, ob 4. pa v poletnih mesecih. Enako službo je pošta opravljala na relaciji Gorica-Postojna. Kočija je lahko prevažala v tem primeru 4 osebe. Odhod lz Gorice je bil ob 10.30 v mesecih od oktobra do aprila, ob 13. v ostalih mesecih. Poštni urad v Gorici je služil tudi prebivalcem okoliških vasi in sicer Šempeter, Štandrež, Števerjan, Cerovo, Pevma, Podsabotln, šentma-ver, Podgora, Sovodnje, Gabrje, Rubije, Vrtojba, Peč. Poštni urad so odpirali ob 7. url v poletnem času, ob 8. v zimskih mesecih. Odprt je bil do 18. ure. Pošto so že takrat v glavnem prenašali z vlaki. V letu 1871 je šlo skozi goriški poštni urad 446.004 pisem, v letu 1872 pa se je to število dvignilo na 551.096. Leta 1871 je šlo preko tega urada 32.512 časopisov, v naslednjem letu pa 79.876. V letu 1872 se je poštnih kočij poslužilo, v odhodu iz Gorice, 839 oseb, to se pravi, da so kočije odhajale iz Gorice s približno polovično zasedbo. Razumljivo je, da so kočije prenašale tudi blago. še en podatek. V letu 1872 so prodali na goriškem poštnem uradu 221.592 znamk in 22.034 poštnih pisem. Predavanje prof. Novakove v klubu «S. Gregorčič Jutri ob 20.45 bo v Klubski dvorani na Verdijevem korzu 13, predavanje posvečeno opisu nedavnega potovanja v severnoevropske dežele. Govorila bo profesorica Mira Novak, direktor Vojkove delavske univerze v Ajdovščini. Predavanje bo ponazorila s približno 200 diapozitivi, ki prikazujejo motive iz Avstrije, Češke, Švedske in Danske. Odbor kluba «Simon Gregorčič« vabi k obilni udeležbi. V soboto glasbeni nastop v Gregorčičevi dvorani V soboto, 10. maja ob 20.30 bo v dvorani kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13, v organizaciji Glasbene šole glasbeni večer, na katerem bosta nastopila dva mlada umetnika iz Kopra. Nastopila bosta Nadja Hladnik (flavta in klavir) ter Edvidij Gardina (klarinet). Glasbena šola vabi na to svojevrstno prireditev gojence in njihove starše ter vse ljubitelje glasbe IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so 5., 6. in 7. maja prijavili 16 rojstev in 7 smrti. ROJSTVA: Luca Šanson, Alessan-dro Tiziani, Barbara Buttarello, Ingrid Soranzo, Patrizia Zuccolo, Cri-stina Marega, Giancarlo Canali, A-lessia Mucci, Domenico Stomiolo, Mauro Turco, Cristina Genero, Mi-chela Marchioli, ALENKA Flore-nin, Gianpaolo Franceschini, Danie-la Ceohet in NADJA Ferletic. SMRTI: upokojenec 56-letni Bruno Trevisan, upokojenka 65-letna Luigia Sivec, gospodinja 73-letna Anna Coeancig vd. Bregant, upokojenka 89-letna Maria Culot vd. Sta-cul, upokojenka 74-letna Giovanna Brezigar, gospodinja 69-letna Antonia Braidot por. Feresin in gospodinja 98-letna Amalia Dorcic vd. Zuttioni. Značka ’ za zaščito briških vin, kot jo je uvedel konzorcij, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli v Gorici, se že kar dobro uveljavlja. To so lahko ugotovili tudi na vinski razstavi in pokuševalnici za 1. maj na dvoru v števerjanu kjer so prodali še precej več vina kot lani. Na policah razstavljavcev iz Šte-verjana in Oslavja so se vrstila izbrana briška vina z zaščitnim znakom, ki jamči njihovo pristnost in daje zaupanje kupcem. Žal nosi značka samo italijanski napis s «Collio» čeprav so vina iz slovenskih Brd. Poj‘asniIo K sliki smučarjev z Goriškega na Voglu prejšnjo nedeljo, ki je bila objavljena včeraj na goriški strani PD naj dodamo, da so bili na tem izletu in so tudi na sliki, ne samo smučarji iz Sovodenj, ampak tudi iz drugih krajev na Goriškem in iz Gorice same. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN TRINKO V ČEDADU V nedeljo, 11. maja 1969, ob 15. uri v dvorani «A Ristori« v ČEDADU SLOVENSKI PASIJON Mirko Mahnič «VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO« KONCERT NABOŽNIH PESMI izvaja pevski zbor «JACOBUS GALLUS« iz Trsta pod vodstvom UBALDA VRABCA CORSO. 17—22: «Pendulum», G. Pepard in G. Sederg; film je v barvah. VERDI. 17.00: «Le spie vengono dal cielo«, R. Vaughn in K. Lin-ley. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.00: «Pape- rino show», Walt Disneyeva barvna slikanica. V1TTORIA. 17.15: «Amore in qua-rantenna«, L. Sandini in M. Le-grand. Francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Occhio per oechio, dente per dente«, J. Stuart in L. Nichols; kinema-skoski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Trappola per quattro», L. Geffries. Barvni film. EXCELSIOR. Zaprto. PRINCIPE. 17.30: «La monaca di Monza«, A. Heywood, Carla Gra-vina in A. Sabato. Barvni film. Nova (Sorica Soča (Nova Gorica): »Ujeti v pustinji«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter); »Velika ljubezen Elvire Madigan«, švedski barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: »Made in Italy», italijanski barvni film — ob 20. Prvačina: Prosto. Šempas: «šest črnih konj«, ameriški barvni film — ob 20. Kanal: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je prta lekarna Villa San Giusto, zo Italija 244 — tel. 35-38. ’ TRŽIČ Danes ves dan in ponoči lb Tržiču odprta lekarna «Centr Trg republike — tel. 72-341. . Wl:^^.' 4'J-4m' v.■ psi'aJ* Srefe&žS TEDENSKI PREGLED PRVENSTVO «1. Dl VIS 10NE V prvenstvu ženske B lige praktično že vse odločeno Končno po letu dni zmaga Bora nad Mivarjem Hud spodrsljaj Krasa ■ Bor B starta na 3. mesto ženske C lige «Plavi» so si zagotovili zmago v zadnjih sekundah igre ženska B lisca zaključuje zelo počasi. V nedeljo je bilo odigrano le eno srečanje. V Dolini sta stopili na igrišče šesterki Brega in Casagrandeja. Ostali dve tekmi pa sta bili odpovedani zaradi treninga mladinske državne reprezentance v katere so pozvali Sonjo Pernarčič (Boo in Barbierijevo (AGI). Breg je z zmago v zadnji tekmi letošnjega prvenstva dokončno o-svojil drugo mesto. Trenutno je sicer na prvem mestu, a AGI mora odigrati še dve zaostali tekmi in to s Sokolom in Zarjo. Brežanke so se hotele v zadnji tekmi posloviti z zmago od svojih navijačev in to jim je tudi uspelo, čeprav so se morale krepko potruditi da so ugnale dobro razpoložene nasprotnice, ki so že vodile z 2:1. Izid: •Breg - Casagrande 3:2 Lestvica 10 8 2 8 7 1 9 5 4 Breg AGI Bor Casagrande Sokol Zarja Po velikem napredku, ki ga je napravil Kras v prejšnvh kolih je v soboto zgoniška šesterka povsem nepričakovano in nerazumljivo odpovedala v tekmi z zadnjo ekipo lestvice. Torriana je tako v obeh srečanjih s Krasom osvojila edine svoje štiri točke tega prvenstva. Na vrhu še vedno vodijo goriški gasilci, ki pa v primeru zmage v tej skupini nimajo nobene možnosti za napredovanje. kpiri njihova igra je precej poprečna. Izidi: Torriana - Kras 3:2 Gasilci GO - Gasilci TS B 3:1 Kras - Olimpija 3:0 ACEGAT - Gasilci TS B 3:1 Gasilci GO - Torriana 3:0 Gasilci GO - Olimpija 3:0 Turriaco - Torriana 3:0 Bor B - Turriaco 3:2 Lestvica 11 24 15 18 25 18 16 14 19 14 30 12 33 12 31 8 27 4 43 4 * » * Novinec ženske C lige OMA že krepko vodi na lestvici. Tržaška dekleta so do sedaj prepustila nasprotnicam le en set. Ta niz jim je iztrgala mlada pos‘ nva Bora, ki bi morala po našem mnenju osvojiti tretje mesto na končni lestvici. V prvih kolih je izredno ((potegnil« Corridoni, ki si je v zadnjih dveh srečanjih privoščil po- Gasilci GO 14 12 2 38 ACEGAT 12 9 3 29 Kras 14 9 5 31 PAV 11 7 4 25 Turriaco 12 7 5 28 Olimpija 13 6 7 21 Gasilci TS B 14 6 8 29 Bor B 13 4 9 21 CSI Videm 10 2 8 12 Torriana 15 2 13 15 stavi FARI in AGI B. Tudi v lanskem prvenstvu je ta ekipa dobro nastopala, proti koncu pa je zelo popustila. Izidi: OMA - Bor B 3:1 Corridoni - AGI B 3:0 Corridoni - FARI TS 3:0 Lestvica OMA 4 4 0 12 1 8 Corridoni 4 3 1 9 4 6 AGI B 2 113 4 2 FARI TS 3 1 2 3 6 2 Bor B 4 1 3 6 9 2 Porzio 3 0 3 0 9 0 Prihodnje kolo: AGI B - OMA, Corridoni - Porzio. * * * Jutri odpotuje v Neapelj mladinska ženska šesterka Bora, ki bo v tem mestu odigrala vsedržavni finale za mladinke. Izbira tega kraja ni povsem posrečena, kajti bodisi Parma. Kot Bor bosta morala opraviti skoraj celodnevno vožnjo z vlakom, kar pa je zelo utrudljivo. Trezna predvidevanja so, da bo Bor tudi letos osvojil drugo mesto na lestvici, skrita želja in upanje pa ostajata za... višje mesto. t. v. DIRKA PO ŠPANIJI Pingeon še vedno vodi na skupni lestvici SARAGOZA. 7. — Belgijec Ray-mond Steegmans je zmagal na prvem delu 14. etape kolesarske dirke po Španiji. 134 km dolgo not od Barbastra do Saragoze je prevozil v 3.21’26” s p. h. 38,722 km na uro 2. Ottenbros (Niz.) 1” zaostanka 3. Saez (šp.) 4. Wright (Angl.) 5. Wagtmans (Niz.) Na drugi poletapi je zmagal na 4 km dolgi progi na kronometer Francoz Roger Pingeon s časom 4’05” 2. Ocana (šp.) 5'06” 3. Perurena (šp.) in Bellone (Fr.) 5’08” 5. Lopez Rodriguez (šp.) in Wright (Angl.) 5’09” zaostanka itd. Na skupni lestvici vodi Francoz Pingeon. POKAL «TITO NORDIO» Jugoslovana Marušič in Ozretič na 5. mestu TRST, 7. — Italijanska jadrnica Urša Major iz Marivele je zmagala danes na drugi regati mednarodnega jadralnega tekmovanja 18. maja PO pohod SPD Trst SPD Trst organizira IS. t.m. tradicionalni planinsko-orientacijski pohod, ki bo letos prirejen v nekoliko drugačni obliki. kot prejšnja leta. Letošnji POP bo na čas in bo torej zmagala ekipa, ki bo prehodila progo v čim krajšem času. Proga bo potekala po zemljišču, ki brezpogojno zahteva planinsko opremo, zato bo planinska oprema obvezna za vse udeležence. Z uvajanjem teh novih oblik se želi SPDT vrniti na stare. tradicionalne planinske pohode kot uvod in trening za izlete v gore. Informacije in prijave v Slovenskem klubu, v Trstu, VI. Geppa 9, v dneh 8., 13., 14. in 15. t.m. Pravilnik tekmovanja bo v kratkem objavljen v dnevnem tisku. razreda »zvezda« za pokal -«Tito Nordio« v Trstu. Posadko sta sestavljala Lapanje in Degaetano, 2. je bila Umberta VII (Genova) 3. Alnilam (Salzburg) itd.. Skupno lestvica je po dveh dneh taka: 1. Umberta VII 43 točk, 2. Alnilam in Lucky Liz 36, 4. Carabella 31 na 5. mestu pa je jugoslovanska posadka Marušič - Ozretič na jadrnici Danica iz Splita s 30 točkami. «UNDER 21» Madžarska-Italija 2:2 BUDIMPEŠTA, 7. — V meddržavnem nogometnem srečanju reprezentanc pod 21 letom starosti sta se Madžarska in Italija sporazumeli za neodločen izid 2:2. Po prvem polčasu so vodili Madžari 1:0 Ekipa Bora B med tekmo s Turriacom iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii„,iiim„,iH„„lnilnI1iI1i,|11|llil(illi1iiiiI|iitliliiiii||i1(i)i1iiiim|inll,||„,|,|,||,l)l||nuniiiiiiiiil|iiiimii.iiiiiiniiiu.iiiiiiiiiiimiiinii Hnale ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva Mladinke Bora odpotujejo jutri zvečer v Neapelj Finale mladineev bo istočasno v Firencah - Bodo naša dekleta ohranila naslov podprvakinj? Mladinsko italijansko odbojkar- odbojkarske zveze poskuša izbira-sko prvenstvo je prišlo do zadnje- ti sedeže takih tekmovanj nekje v ga in odločilnega dejanja. V so- j sredini zemljepisnih razdalj naj-boto 10. in nedeljo 11. t.m. se bc-1 bolj oddaljenih severnih in južmh do fantje v Firencah in dekleta v mest, ki imajo svoje predstavnike Neaplju spoprijeli za najvišji naslov v državi. Pri fantih je bilo pripuščenih v ta sklepni del osem šesterk, pri dekletih pa samo štiri. V glavnem mestu Toskane bodo igrale sledeče ekipe: Casadio Ra-venna, Baby Brummel Ancona, Pallavolo Parma, Argentia Gorgonzola Milan, CIAM Modena, Ostia Rim, Zoli Pontedera Piša. CUS Catania. Odbojkarji bodo razdeljeni v dve skupini po štiri ekipe, ki bodo i grale vsaka z vsako. Zmagovalca vsake skupine pa se bosta potem spopadla za prvo, oziroma drugo mesto, dve drugo uvrščeni šesterki pa za tretje in četrto mesto in tako naprej, da bodo dobili več ali manj objektivno razvrstitev do 8. mesta. Kot je znano, Borovim mladincem ni uspelo premagati predzadnje ovire meddeželnega dela, ker so v Padovi izgubili srečanje s CIAM iz Modene in so bili tako prisiljeni se posloviti od tega tako pomembnega tekmovanja. Pri dekletih pa je mladim borov-kam uspel že drugi tak zaporedni podvig, da se uvrstijo med štiri najboljše ekipe v državi. Turistično privlačna in svojstvena metropola pod Vezuvom bo v nedeljo gostila sledeče štiri ekipe: CUS Parma, Fiamma Rim, Šport Palermo in ŠZ Bor. Ker so pri mladinkah samo štiri ekipe, bo sistem tekmovanja nekoliko drugačen. Sester-ke bodo igrale vsaka z vsako in tako bomo dobili končno razporeditev. Nastopi na teh turnirjih so izredno naporni, ker se tekmovanje močno zavleče in to še posebej, ker so ekipe zelo izenačene in morajo odigrati na tri osvojene sete. Tekmovalna komisija italijanske na teh turnirjih. Neapelj pa ni najbolj primerno prizorišče za Tržačanke, ki bodo morale na pot že v petek zvečer Verjetno pa bo najbolj neprijetno presenečen društveni blagajnik, ki bo moral seči globoko v žep, da bo lahko kril stroške tega dolgega in dragega potovanja. Upajmo, da bo lahko ne preveč «zvrhana» blagajna prenesla tudi to obremenitev. Lepo bi bilo, da bi priskočili na pomoč vsaj v takih primerih tudi drugi, saj to ni samo uspeh Bora, ampak vseh Slovencev v zamejstvu. Sedaj pa si malo pobliže oglejmo kakšne so možnosti naših zastopnic. Kot smo že omenili, je že sam nastop v finalu tega tekmovanja izreden uspeh. Vse šesterke se želijo povzpeti čim bliže vrhu ah pa celo na sam vrh. Mislimo pa, da je prvo mesto oddano lanskim prvakinjam in odličnim igralkam ekipe CUS iz Parme. Osvojitev o-stalih mest pa je popolnoma odprto vprašanje in tu imajo ostale tri šesterke enake možnosti. Medtem ko so odbojkarice Parme že dobre znanke in še posebej reprezentantka Forestelli, je objektivna odbojkarska sposobnost Rimljank in Palermčank popolnoma zavita v meglo. Večina igralk iz srednje in južne Italije ni visoke rasti so pa izredno hitre, spretne in okretne, kar jim omogoča zanesljivo in Cesto presenetljivo dobro obrambo. Upajmo, da dolga vožnja in vročina ne bosta zapustili pri naših igralkah nezaželenih sledov. Prvenstveni nastopi naše šesterke so ji prinesli mnogo poguma in vedrega razpoloženja. Ne moremo pa reči, da so posamezne igralke v «top formi«, ampak njihove psihofizične sposobnosti stalno rastejo, če ne bo prišlo do nepričakovanih in še manj zaželenih slučajev, lahko pričakujemo razveseljive novice iz Neaplja. Našim predstavnicam ne pripada vloga favoritinj, čeprav branijo naslov podprvakinj Italije. To je zelo važen činitelj, ki je nam v korist. Priboritev katerega koli mesta od 4. navzgor pa bi predstavljal več kot odličen uspeh. Vse naše igralke se zavedajo te odgovorne in težke naloge in so trdno prepričane ter dobro pripravljene greniti pot ostalim šesterkam pri naskoku na ta prestižni naslov, F. G. BOR - MIVAR 43:42 (16:20) BOR: Rajmund Kralj 18, Stojan Kafol 7, Aleksander Pertot 6, Martin Kralj 2, Edi Čermelj, Renato štokelj, Sergej Tavčar 10. MIVAR: Ugo 5, Purga 1. Caval-laro, Sergi, Giuni, Cresseni, Otti 4, Buldrin 19, Valastro 4, Spon-za 9. SODNIKA: Cian in Fegac. PROSTI STRELI: Bor 9:26, Mi-var 5:30. 5 OSEBNIH NAPAK: Kafol, Pertot, Kralj M„ Sponza, Otti in Buldrin. Končno so «plavi» le prišli do zmage. Prišli so po napeti in borbeni tekmi šele 8 sekund pred zaključkom tekme, ko je pri stanju 42:42 Kafol imel na razpolago dva prosta meta. Prvega je zgrešil, drugega pa je realiziral in tako so borovci prišli do zmage, katero so pričakovali že eno leto. Kako izenačena je bila tekma, priča dejstvo, da nobena ekipa ni v teku tekme, imela več kot 4 točke naskoka. Zmaga borovcev je zato še bolj zaslužena, kajti ne smemo pozabiti, da so igrali v o-krnjeni postavi. Spet se je izkazal visoki Rajmund Kralj, ki je bil tudi edini, ki je točno metal proste mete. Odlikoval se pa je tudi Tavčar z lepimi prodori in z meti od daleč. Pohvale vredna sta tudi Kralj Martin in. Čermelj, ki sta lepo branila. Med nasprotniki se je spet izkazal Buldrin, ki je — kot v prvi tekmi — spet dosegel 19 točk, Nič slabši pa ni bil Sponza. Omeniti je treba, da za nasprotnike ni nastopil polkitajec Jankovič. še besedo o sodnikih. Sodila sta nekoliko pomanjkljivo in to v škodo ene in druge ekipe. Tekma je bila težka in tudi igra je bila nekoliko groba. Zato je bila tudi naloga sodnikov nekoliko težja. zasluženo premagali ekipo Mivar-ja. To je bilo napeto in izenačeno srečanje. Tekma je bila tudi zelo borbena in tik pred koncem je Opencem le uspelo spraviti svoje nasprotnike na kolena in odnesti zmago, čeprav so bili pred tekmo večji favoriti igralci Mivarja. Med Openci so se najbolj izkazali Danev in oba Sosiča. Ti trije igralci so sposobni odločilno poseči v dogodke na igrišču. Zato je tudi celotno moštvo igralo «za njih«, saj so prav ti trije dosegli vse koše. Razen tega lahko tudi rečemo, da je bil Jani Sosič najboljši igralec na igrišču sploh. Nje- gove možnosti, da se razvije v od ličnega košarkarja, so velike. tw» s košarko se, žal, ne ukvarja stematično. Je namreč igralec » seballa in se je tudi uvrstil v ffl* dinsko reprezentanco. Košarko 1P le za lastno zabavo. V nasprotni ekipi sta se zala Cechetti in Luin, poP°*“rj ma pa je razočaral Ferrante,, je v tekmi proti Boru sam 18 točk in tako odločilno mogel k zmagi svoje peterke, v sta pa tokrat igrala Starz in covich, ki je bil v sobotni teC1 med najboljšimi na igrišču. — jan " MLADINSKE IGRE Prepričljiva zmaga openskega Poleta ROLET - MIVAR 24:19 (10:11) POLET: Danev 11. A. Sosič 5, J. Sosič 8, Jugovič, Hrovatin, Mihe, Gantar. MIVAR: Ferrante, Luin 6, Cechetti 8, Civitarese, Sergi 1, Zonta 2, Gerdina 2. SODNIK: Frizzatti. Openci so tudi v drugi tekmi Navijači Vesne so radostno pozdravili zmago svoje ekipe nad Z*1 jo, saj je prinesla napredovanje v višjo ligo ■■silliliiii(mijiiiiili>illiaiiKii>iliiiiiiiiiiiaiililllliliiiiiiKliiuiiiiaiiitiililllllliliillllllilliitl>«il>ia,l>11 Onesti zopet izvoljen za predsednika CONI RIM, 7. — Na zasedanju nacionalnega sveta CONI so danes ponovno izvolili za predsednika te najpomembnejše športne organizacije v Italiji dosedanjega predsednika odv. Giulia Onestija. Onesti je od 30 glasov prejel 28. Onesti je postal predsednik CONI že pred 23 leti. Je tudi član mednarodnega olimpijskega odbora in predsednik združenja nacionalnih olimpijskih odborov. Tudi dosedanjega tajnika CONI, Vesne po zaključku letošnjega prvenstva, 2. amatersko ligo v katerem si je priborila povratek v dr. Maria Sainija, so ponovno P°» dih na njegovem mestu za naši nja štiri leta. ,i0 Pred svojo ponovno izvolit-je Onesti podal izčrpno P°r°?j£ o trenutnem stanju športa v NOGOMET JUGOSLOVANSKO FRVENSTV° Poraz Olimpije remi Maribora Danes so odigrali 26. kolo P' goslovanskega nogometnega P: z nasied' (2:0> stva, ki se je končalo njimi rezultati: Vojvodina - Radnički 3:0 -Sarajevo - Olimpija 2:1 Crvena zvez. - Proleter 2:0 JK, Dinamo - Bor 4:0 Vardar - Hajduk Čelik - OFK Beograd Velež - Zagreb Rijeka - Partizan Maribor - železničar l:° <1=®! l:° 0:2 <°:® 3:0 (0:0) 0:0 Po tem kolu sta na vrhu lestvjn Crvena zvezda s 36 točkami Dinamo, ki ima prav tako 36 W^ toda slabšo razliko v golih. Partizan z 32 točkami, na s 30 in Hajduk z 29 Ljubljanska Olimpija je s 23 1 kaml na 13. mestu. Maribor ■, z 20 točkami na predzadnjem- P‘r, Reko, ki ima 19 točk in Prold jem, ki je zadnji s 17 točkami- Vojv^l' o b v e s r 11 o V#' športno društvo «Sovodnje* bi nogometaše prve ekipe n» s®ufj ni trening, ki bo danes ob 1®' na igrišču. MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri V Tominjah so SS oddelki zaprli v hiši št. 30 in 39 29 ljudi, v hišo št. 38 pa 4 ljudi in hiši zažgali ter streljali v ljudi, ki so se poskušali rešiti iz gorečih poslopij. Tedaj je neki terenski obveščevalec poročal: ((Tuljenje ljudi, grozno, blazno vpitje med prasketajočim ognjem in dimom je spremljalo to strahotno dejanje.« 6. ZAJELŠJE: požgali vse hiše (16), poropaU vso živino in pobili naslednje ljudi: 1. IVANKO LAKOTA, staro 70 let 2. URŠO DEKLEVA, staro 71 let 3. ANTONA LAKOTA, starega 84 let 4. MARIJO LAKOTA, staro 79 let 5. LUMPOVO MATER, staro 80 let 6. ANO PRIMČEVO, staro 82 let 7. FRANCA PRIMCA, starega 49 let 8. ANGELO PRIMČEVO, staro 5 let 9. 4-letno deklico, Lumpovo iz mlina pod Zajelšjem Moram še dodati, da so hitlerjevske zveri, domobranci in fašisti, še drugi in tretji dan požigali, kar ni 18.5. zgorelo, in streljali na vsakogar, ki so ga opazili v vasi ali njeni bli- Beg Nedlčevih četnikov Iz Ilirske Bistrice 28. 4. 1944 žini. Fašistične in domobransko nacistične zveri so po tem okrutnem dejanju prepovedale prebivalcem, da bi se spet vselili v preostale ruševine in grozili, da bodo streljali na vsakogar, ki bi ga zalotili v vasi ali njeni bližini. Zato so se preživeli domačini skrivali po gozdovih in poljskih skrivališčih tja do zime 1944-45. USPEŠEN NAPAD NA ESESOVSKI AVTOMOBIL NA KOZINSKEM VRHU Obveščevalci Istrskega odreda so že dalj časa zasledovali esesovskega majorja, ki je prihajal iz Trsta v črni limuzini v postojanke na Kozino, v Materijo, Podgrad, Divačo in drugam. Okoli 20. maja 1944 so zvedeli, da je vodil 18. maja 1944 kazenski pohod v Brkine, kjer so nemški in italijanski fašisti požgali 6 vasi in pobili 72 ljudi. Zato je dobil 1. bataljon IO, ki je takrat taboril v Ska-danski gori pod Slavnikom, nalogo, naj napade in likvidira tega nevarnega zločinca. Komandant bataljona Leopold Krebelj je zbral 16 najboljših borcev.Z njimi je 26.5. ob 3. uri zasedel položaje 'na Kozinskem vrhu približno 1000 metrov severozahodno od Kozine. Položaje so borci zasedli 50 metrov vzdolž ceste Reka-Trst na njeni južni strani. Ta kraj je bil zelo nevaren, saj je bilo tfšti dan na Kozini več kot 1000 nemških vojakov, 5 km daleč v Bazovici pa približno 300, za hrbtom zasede pa je bila železnica, morje in Trst. Toda tega nevarnega in prefinjenega esesovca je bilo treba presenetiti, ga napasti, kjer se je počutil najbolj varnega; tega pa ni bilo mogoče doseči brez tveganja. Borci so si izbrali položaje še v temi, se poskrili za skale in po grmovju, se maskirali in potrpežljivo čakali, kdaj se bo pokazala izza ovinka črna limuzina. Te pa dolgo ni bilo. Po cesti so vozili nemški kamioni. S Kozine je bilo slišati kričanje nemških vojakov, napetost je od hipa do hipa rasla, ozračje je bilo polno neznank. Borci so vzdržali v tej hudi živčni P ^ iskušnji že štiri ure, morali pa so še vztrajati, da bi izP0Loil svojo dolžnost do domovine in trpečega ljudstva, šele °*L 7.30 je opazovalec, ki je bil na griču 50 metrov za zasetf'. obvestil komandanta, da se limuzina bliža od Krvavega p°t0 Komaj so šepetaje prenesli komandantov ukaz borcem, naj pripravijo za boj, se je vozilo približalo levemu krilu iase,°.\o Vsem je zastal dih. Naperjeno orožje je natančno spremo® to veliko črno «pošast», v kateri je sedel zločinski esesov ki je sejal med naše ljudi smrt v plamenih. Bližal se je trenutek obračuna, še sekundo, še delček •f kunde in major bo na lastni koži občutil bridkost uničePL ki ga je s takšnim užitkom sejal med naše ljudstvo v *®L na Krasu, v Brkinih in kdo ve še kod 2e so počile P"**'. zaregljale strojnice in brzostrelke, črna limuzina je bila h®ci krat vsa preluknjana in je začela opletati po cesti, kot & ji zmanjkalo zraka, toda ni in ni obstala, kot zakleta je d&e naprej. Čeprav je bil šofer ranjen, je bil še toliko priso j da je pripeljal do križišča na Kozini, kjer je pred PočkaU®^ hišo vozilo ustavil. Ko so odprli vrata limuzine, se je 9 zgrudil mrtev Iz nje, vsi drugi pa so bili ranjeni. Mrtve|fl esesovca so vojaki zavili v odejo, ga naložili na kami°n odpeljali proti Trstu. Med vsemi borci se je najbolj izkazal strojničar Brne, KiJgi s svojim Šarcem med drdranjem rafalov sikal skozi zobe: ((I\) to vam bodi za pobite ljudi v Lipi in Brkinih; to za P°igaL Podgoro, to za poropane prašiče; to za vaše švabsko zvef stvo; to za vašega norega Filhrerja, to za...!» Tako bi bil h* še in še streljal in belil šarčeve pošiljke z mastnimi klet!'j|! mi, da ni komandant ukazal umika. Tedaj je molče vst® oril z olajšanjem v srcu odšel za drugimi borci. Tega ni st% zato, da bi užival v ubijanju, temveč zato, da bi uničil «i°rl ki so sejali smrt po vsej Evropi. (Nadaljevanje slediJ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno 800 & p vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinar jev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) —i Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega j: jjr Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglp.sov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Publiolta Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst KOŠARKA ODBOJNA