*?riSka Domovina Jpl’g^tVlic. ^kfvn0ffshtaLai1^ šthŠ&UM IN SMRTI ®®mm m u&mAm oms /%' /l/!l' E BI ■ G Pik!%!— i-BO /1/1F tt NO. 225 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 22, 1967 SLOVCN1AN MORNING N€WSPAP€1 ŠTEV. LXV — VOL. LXV lk¥^km DM Hvalimo Gospoda! Obhajajmo dneve veselja in ga hvalimo. Hvaležnost do dobrotnikov je ob enem hvaležnost do Tebe, o Gospod, vir vseh dobrot. ^.fM3 ESS skills pcmapii jugosh gospodarstvu BRUXELLES, Belg. — Evropska gospodarska skupnost se 2aveda, da obstoja precej držav, ki ne spadajo vanjo radi političnih in drugih razlogov, da pa bi pomenilo škodo za EGS, ako se ne bi z njimi dogovorila o gospodarskem sodelovanju. Zato je EGS sklenila posebne sporazume s celo vrsto držav, ki ne Pridejo vpoštev za članstvo. Se-baj so na vrsti pogajanja z Jugoslavijo. Pogajanja so zanimiva radi tega,..ker je to prva komunistična država, ki sili v tesne gospodarske stike z EGS. EGS se ne brani takih stikov in le pripravljena, da sklene z Jugoslavijo posebno gospodarsko Pogodbo. Pri tem jo vodi okoliščina, da se je jugoslovansko rnarksistično tržno gospodar-stvo” začelo v duhu sedanje gospodarske reforme kar dobro razvijati in da ni nobenega raz-*°ga, da bi EGS takemu razvoju metala polena pod noge. Vodstvo EGS je pretekli te-^en že sklenilo, da Jugoslavija jahko dobi zaenkrat splošno Povprečno znižanje vseh carinskih postavk, kot to predvideva sporazum v “Kennedyjevi run-bk” Formalna pogajanja se bo-začela šele po novem letu, bajti šele v decembru bo seja Vnanjih ministrov EGS dala a da ne ve, kdaj bi se lahko vrnil torej od kmetov pobrati riž kot davek v naturi. To je delo pa komunistom ne gre lahko od rok, ako so ameriške čete v bližini. Zato jih je treba “zaposliti” v večjih bojih, na primer v okolici Dokto. Pri vsem tem je pa okoli Dokto že prenehala deževna doba. Zato v bojih okoli Dokto, ki trajajo že od 3. novembra, igrata artilerija in vojno letalstvo svojo vlogo. To ni dobro za ko- ■>redelali v pravo gledališče. Mo- muniste, toda komunistična mo-’ali so pa stavbo dobesedno iz- kopati iz zemlje, kajti stoletja =o jo zasula do roba strehe. Gledališče bo imelo značilno me: Jeruzalemska gostilna. In- vesticijski stroški so znašali nad pol milijona dolarjev. Potreben denar je bil nabran največ pri dobrotnikih v Londonu. na Ciper. To se pravi, da grški režim noče Grivasa na Cipru; saj bi mu tam samo kvaril račune. Ciprska kriza torej pojema in že to je dobro znamenje. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bo kdaj pa kdaj zopet vsplamtela. Stokes prosi za pomoč za Cleveland Župan Stokes je objavil, da se bo v soboto 25. sestal z gover-nerjem in bo prosil za pomoč v delu za obnovo Clevelanda in v reševanju najbolj živi jensko važnih vprašanj mesta. ŠTIRJE NAŠI MORNARJI UBEŽNIKI V MOSKVI WASHINGTON, D.C. — Arne- de Vietnama sedaj imajo še ko-riški uradi vse doslej niso spre- j munisti, je pač v tem, da pri- govorili na vest, da so dne 24. oktobra štirje naši vojaki-mor-narji, ki so služili na ladjji-no-silki letal INTREPID ob japonski obali, iz protesta proti naši udeležbi v vojni v Vietnamu, pobegnili od svoje edinice in se zatekli pod zaščito Zveze Socijalističnih Republik. Znano je seveda bilo, da so mornarji odšli. Značaj njih pobega pa je bil nejasen. Sedaj je jasno, da so pobeg pripravljali s sodelovanjem in pomočjo sovjetskih uradov, ki so jih sprejeli. To so: Richard D. Bailey, Jacksonville, Florida, John Michael Barilla, Catonsville, Maryland,. Craig W. Anderson, San Jose, California, in Michael Lindner, Mount Pocono, Pennsylvania. Proglašeni so za vojne ubežni-ke-dezerterje. Anderson in Barilla sta stara po 20 let, ostala dva pa po 19. Sovjetski listi objavljajo njihove izjave in moskovska televizija je prenašala razgovor z njimi. V glavnem so izjavljali, da so se sami odločili za pobeg, da na ta način protestirajo proti ameriški udeležbi v vojskovanju v Vietnamu. Pripovedovali so, kako so gledali, ko so naši bombniki odle-tavali nad Vietnam, da rušijo komunistične vojne objekte in so se odločili, da morajo nekako manifestirati svoje nerazpolože-nje proti temu. Naše zunanje tajništvo je pri sovjetski vladi protestiralo takoj, ko je bil končan televizijski prenos iz Moskve. Federalna vlada in vojaško poveljstvo stojita na stališču, da so se sovjetske oblasti obnašale skrajno nelojalne, vprizorile so ali vsaj podpihovale to nesmiselno demonstracijo in s tem poslabšali odnose, ki bi potrebovali mirne in resne presoje visečih vprašanj, da bi se zboljšalo mednarodno stanje. Sovjetski ambasador je protest našega tajništva vzel samo na znanje. Iz Moskve še ni glasu. Ni dvoma, da imajo pri celi zadevi sovjetski komunisti svoje prste. Hoteli so dati novega kuriva za nerede in demonstracije po naši deželi. Edino upanje, ki ga gle- čakujejo, da bodo notranji neredi in nezadovoljstvo pri nas prisilili, da bodo naše vojne sile zapustile bojišče. Tega ne bodo dosegli. Sicer pa cela reč samo senzacija, ki bo splahnela brez splošnih posledic. Iz slov. naselbin LORAIN, O. — V četrtek, 16. novembra, je nepričakovano Iz Clevelanda in okolice S&s urad— Urad Ameriške Domovine bo zaprt na Zahvalni Dan, v četrtek, 23. novembra. Pobiranje asesmenta— Društva, ki zborujejo v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti, bodo pobirala ases-ment to soboto, dne 25. novembra, od 6. do 8. ure zvečer. Odbor za kapelo— Centralni odbor za “slovensko kapelo v baziliki Brezmadežnega Spočetja v Washing-umrla na svojem domu na 184Ijlonu’ N.C., je sledeči: Joseph E. 32 St. vdova Agnes Ivančič, lNemanich, predsednik; John roj. Tomšič, stara 65 let. Roje- Sušnik, prvi podpredsednik; na je bila v Bradlocku, Pa., od;Matt Roesmann, drugi pod-koder so se njeni starši preselili predsednik; Frank A. Turek, V' Lorain. Zapustila je sina Ber- tajnik; Rose Želodec, zapisni-narda F. Vance v Niagara Falls, karica. V nadzornem odboru N. Y., dve hčerki, Mrs. Mildred 80: J°hn Pestotnik, Tony O-Klein, Avon Lake, Ohio in Ro- blak in Mary Jeraj; publika-semary Ivančič, katera živi na cijski odbor pa tvorijo: Frank domu, pet pravnukov, v Lo- -A. Turek, Dr. Uroš Roesmann rainu brata Franka in Johna in Joseph Žele. Tomšiča v Elyira, Ohio, v Lo- Rojstni dan— rainu pa še sestro Mary Ger- j Mrs. Kati P 1 e m e 1 , Rock bec. Pokojna je bila članica; Crook, O., praznuje na Za-ADZ št. 21, ABZ št. 6 in podruž-j hvalni Dan svoj 88. rojstni nice št. 40 SŽZ. Pogreb je bil | dan. Iskreno čestitamo v ime-18. novembra ob desetih dopol-!nu vseh sorodnikov in prija-dne v cerkev sv. Cirila in Me-'teljev. toda, od tam pa na pokopališče Kalvarija. la^ pred vrati M Ples nocoj— Slovenski dom na Holmes Avenue priredi nocoj, na predvečer Zahvalnega Dne, veliki ples združen z zabavo. Igral bo priljubljeni orkester Pecon-Trebar. Začetek ob devetih zvečer. Polka Party— Šesta zahvalna Tony’s Pol- ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vsako leto pride v dnevni red zasedanje glavne skupščine ZN tudi točka: sprejem rdeče Kitajske v ZN. Predlog stavi ta ali ona komunistična država ali Party bo v Slovenskem Napa kakšna država, ki bi se Pei-! rodnem Domu na St. Clair pingu rada prikupila. Letos je Avenue na Zahvalni Dan zve-to nalogo prevzela Kambodža, čer. Začetek ob testih. Na njeno pobudo se generalna Pobiranje asesmenta— Filipinske volitve in jugovzhodna Azija skupščina ta teden peča z vprašanjem, ali kaže sprejeti kitajsko komunistično državo v ZN. Debata o tem vprašanju se razvija v duhu običajnega obred-nika, le da se je udeležuje vsako leto manj govornikov. Glasovanje bo koncem tedna, razmerje glasov za in proti bo verjetno ostalo v bistvu isto kot lani. Ker ne bo dosežena dvetretjinska večina, bodo zadevo zopet obravnavali prihodnje leto. Pasež dal blagoslov snega ponoči 30, dež, naletavanje MANILA, Filipini — Filipinski otoki uživajo neodvisnost že 21 let. V tej dobi so doživeli več nesrečnih dogodkov, na primer drugo svetovno vojno, srečnih je bilo pa le malo. Ali bi lahko zadnje parlamentarne volitve smatrali za srečen dogodek, ne vemo. Ako bi uspehe sodili le po številkah, bi morali reči, da je bil rezultat volitev kar dobra stvar za filipinsko politiko. Vladna nacijonalna stranka predsednika Marcosa je namreč dobila pri volitvah toliko mandatov v senatu, da ima sedaj tam absolutno večino. Dosedaj so jo imeli elementi, ki niso hoteli nikake moderne gospodarske in so-cijalne politike. Kar je sklenil spodnji dom, vse je obtičalo v senatu. Sedaj pa ima vladna stranka med 24 senatorji tako večino, da se ji tam ni treba bati nobene sabotaže. Vladna stanka je dalje dobila tudi večino med 65 pokrajinskimi governerji. Biro- kracija ne bo torej mogla ovirati izvrševanja načrtov, ki jih bo uzakonil novi parlament. Dežela je dalje volila 14,000 občinskih svetnikov, tudi tu so zmagali po' večini vladni kandidatje. S stališča številk zato lahko prisodimo odločilno zmago predsedniku Marcosu. Drugo je pa vprašanje, kaj naj z zmago napravi. V volitve je šla njegova stranka z jasnim programom: več riža, več cestnega prometa, več prosvete! Pri tem je treba pripomniti, da je 80% Filipincev pismenih. Res pa primanjkuje hrane, dežela jo mora še zmeraj uvažati. Marcos upa, da bo sedaj lahko tako reorganiziral poljedelstvo, da bo domače hrane dovolj. Seveda bo moral naj-prvo izvesti agrarno reformo. Tu bo naletel na ovire pri vsakem koraku. Veleposestniki in njihovi zavezniki med filipinskimi bogatimi sloji bodo napeli vse sile, da to ak- cijo preprečijo ali vsaj zmaličijo. Marcos bo seveda skrbel tudi za mir. Njegovi glavni sovražniki so komunisti, znani pod imenom Huki. So svoje vrste dvoživke: so gverilci in mirni državljani ob enem. Kadar je treba, izvajajo nad prebivalci nasilja, da iztisnejo iz njih prispevke v denarju in blagu, kadar take potrebe ni, se pa pečajo z verižniš-tvom, tihotapstvom, ropanjem itd. Težko jih je preganjati, ker imajo v korupt-nih uradnikih javne uprave, zanesljive zaveznike in varuhe. Boj proti Hukom bo za predsednika važen posel, akoravno ga na zunaj ne povdar-ja. Opozicijska liberalna stranka ne more predsedniku hudo nagajati, lahko mu pa dela neprilike, kajti v njenih vrstah je vse, kar je v deželi konservativnega in bogatega. Čeprav niso vsi ti nasprotniki številni, je njihova gospodarska in družbena moč tako ve- lika, da bo moral Marcos z njo računati. Vsekako so zadnje volitve dokazale, da je dana možnost, da se sistem svobodne demokracije obnese tudi v jugovzhodni Aziji in da je v 21 letih pokazal že kar lepe uspehe, ki se naravno ne dajo že primerjati z našimi ameriškimi. Filipini še zmeraj trpijo do določene meje pod posledicami tradicij, ki segajo nazaj v dobo španske koloni-jalne uprave, ki se ne dajo hitro izkoreniniti iz značaja naroda in miselnosti prebivalstva. Ako bo Marcos izpeljal svoj politični program in še dosegel mirne volitve v 1. 1969 — ko bo zopet kandidiral za predsednika — potem ga bo filipinska politična zgodovina postavila v vrsto s slavnim predsednikom te dežele Mag-saysayem, kar je naj večja čast, ki jo more doseči filipinski politik v svojem življenju. RIM, Vat. — V nedeljo, dne 19. novembra je Sv. Oče Pavel VI. prvič po svoji operaciji in bolezni zopet dal običajni opoldanski blagoslov “mestu in svetu” in se je v kratkem govoru zahvalil Bogu za ozdravljenje. V glasu se mu je še poznala slabotnost. Izjavil je, da upa, da bo mogel kmalu zopet prevzeti redno delo. Zdravniki potrjujejo, da zdravljenje sv. očeta napreduje normalno. Pred baziliko 1 J' sv. Petra na trgu je Sv. Očeta 1 Medicare— pozdravljala množica okoli 20,000 ljudi. Sv. Oče je ostal Tajnica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v petek, 24. novembra, ob 5.30 do 8. ure zvečer v šoli sv. Vida. Umrl je— John Hribar, ki je dobil najhupše poškodbe pri eksploziji v Calhio Chemicals Corp., Perry, O., je ob 2.40 včeraj zjutraj umrl. 35 smrtnih nesreč— Direktor za varnost na državnih cestah ponovno svari vse, naj te dni skrbno in previdno vozijo. Predvideva, da bo kakih 35 smrtnih nesreč. Število lahko zmanjšajo samo vestni vozači. Cerkev sv. Vida— Včeraj so podrli odre, ki so služili pri preslikavanju. Cerkev sv. Vida bo za zahvalni dan vsa sveže prenovljena. Veliko delo je opravljeno, zelo srečno dovršeno. G. prelatu in župljanom izkrene čestitke. Vidovska cerkev je že pripravljena, za svoj demantni jubilej. Direktor za social security v Clevelandu opozarja, da naj se , , . , . . osebe, ki se še niso prijavile za kakih osem minut pri svojem , ,. i rv^r, Prostovoljno zavarovanje Medicare in so ali bodo letos dosegle oknu odkoder je opazoval mno- | žico in ji odzdravljal. Strašna avijonska nesreča v Cincinnati 64 potnikov je pokopal pod svojimi ruševinami avijon, ki se je zrušil komaj pol milje pred letališčem Greater Cincinati Airport. Avijon je vozil skupno 82 ljudi. Padel je v sadovnjak in bil takoj ves v plamenih. Bil je last Trans World Air Lines. starost 65 let ali pa so že starejše, prijavijo najbližjemu uradu. Izrael bo poravnal škodo na cerkvah TEL-A-VIV, Izr. — Vlada Izraela je objavila sklep, da bo poravnala vso škodo, ki so jo u-trpele cerkve med zadnjim vojskovanjem z arabskimi sosedi, brez ozira na to, kdo je dejansko povzročil poškodovanje. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 225 Weds., Nov. 22, 1967 Za naš zahvalni dan Ko bomo jutri praznovali zahvalni dan v petdesetem letu po oktoberski revoluciji v Rusiji, se zahvaljujemo Stvarniku, ki vodi usodo naradov, da je tudi v tej težki dobi zgodovine človeškega rodu ohranil našo Ameriko kot deželo svobode. Živo se zavedamo, da je red v pravičnosti in svobode poleg osebnega življenja in zdravja največji božji dar za prebivanje v tej solzni dolini. Združene Ameriške Države so nastale iz odpora proti samolastnosti vladarstva, v želji po vladi iz naroda z narodnem za narod. Prepričani, da uveljavljajo Stvarnikovo voljo, so ustvarjalci neodvisnosti Ameriških Združenih Držav in oblikovalci njihovega družbenega in državnega reda v temeljne kamne ameriške neodvisnosti vzidali neodsvoj-Ijive in nedotakljive osnovne pravice, ki vsem milijonom združenih v državno nacijo jamčijo enakopravnost in ^svobodo v prizadevanjih za večjim blagostanjem in bolj srečnim življenjem. Zahvaljujemo se Vsemogočnemu, da je v odločilnih križiščih zgodovine dajal našim velikim prednikom pravo spoznanje in jim srca napolnil s plemenitim čutenjem za blagor skupnosti, da v državnem življenju Amerike nikdar ni prevladala ne maščevalnost iz sovraštva, ne samopašnost sebične klike in ne samovolja poedinca. Bodi hvaljen, o Gospodar, za neprecenljivi dar medsebojnega odpuščanja in razumevanja, ki nam je dalo, da smo v Ameriki mogli živeti kot bratje tudi po državljanskih bojih in težkih so-cijalno gospodarskih sporih. Bodi hvaljen za ta edinstven zgled širokogrudnosti, ki so nam ga dali predniki, ki prepleta vso zgodovino narodnega življenja Amerike. Hvaljen bodi o Gospod, da kljub vsem našim slabostim, vihravosti in neurejenosti, nisi dal, da bi nas kdajkoli zapustil Tvoj opomin, da je vsak naš sosed, vsak sodržavljan ustvarjen po Tvoji podobi in smo vsi Tvoji enakopravni otroci, pa naj bo tisti hip dogodka morda kdo še tako sovražen vsemu kar ljubimo, še tako nasproten vsemu kar branimo, še tako daleč na “drugem bregu”. Zgodovina ameriške demokracije so stoletja obvešče-vanja, sporočanja misli, zagovarjanja stališč, valovanja in prelivanja dognanj, opredeljevanja, luščenja in iskanja najboljših rešitev. Vse to pa dosti hvalevredno v spoštljivem u-poštevanju mišljenja vseh sodelavcev, vseh prizadetih do največje možne mere. Puhli in prazni bi bili naši napori, če ne bi bil Ti, o Mojster vseh vekov, povezal naravnih bogastev naše zemlje, pestro različnost naravnih darov in talentov, kulturnih stopenj, verskih prepričanj, socijalnega stanja, polti in rasnosti v enotne, prostovoljno skupne napore k ciljem, ki si nam jih dal spoznati kot cilje naše sreče in cilje dolžnosti, ki si jih dal Ameriki v človeštvu in za človeštvo. Hvaljen bodi, o Gospod tudi za trpljenje, za poraze, za nesreče in žalosti. V ognju teh si nas kalil in nas prenavljal za podvige k novim uspehom. Če po vsesplošnih spremembah, ki so po dveh velikih vojnah planile na površje življenja, morda nismo povsod in vselej zastavili vse naše moči in vpliva Amerike za dobro in za najboljše rešitve mednarodnih odnosov, je vendar Amerika šla v zgodovino kot rešiteljica svobole v Grčiji, južni Koreji, južnem Vietna-?mu in še v mnogih manj znanih krajih in manj očitnih slučajih. Sedaj smo sredi krute vojske za obrambo svobode v deželah Azije, ki so še ostale svobodne po navalu revolucije do Tihega oceana in do meja Indije in Japonske. Nič v tem boju nočemo in ne iščemo neposredno zase: ne zemlje, ne ljudi, ne zakladov blaga. Samo za svobodo teh, neposredno prizadetih narodov in nas vseh je boj- Komunistično revolucijo ustaviti, širjenje komunistične diktature preprečiti, neodvisnost narodov ohraniti in podpreti državni red in vlado ljudstva z ljudstvom in za ljudstvo, to je ameriški edini namen v Vietnamu. Zahvaljujemo Te za to bridko vlogo in težavno nalogo, častna je in odrešilna: Ustaviti sovraštvo, ki je naprejeno proti Tebi in Tvoji podobi v nas, proti Stvarniku in kroni Njegovega stvarstva, proti Bogu in svobodnemu človeku, Solze vdov in sirot, bolečine žrtvovanih in žrtve vseh nas Ti prinašamo v zahvalo za to težko poslanstvo, ki naj po Tvoji dobroti človeštvu odpre vrata v dobo trajnega miru. Ko praznujemo zahvalni dan ob 1200 letnici pokristjanjenja Slovencev, smo na kolenih v zahvali za krščansko vero, ki je po neskončni božji Previdnosti ohranila naš slovenski narod, ko bi po vseh človeških računih in predvidevanjih ter spričo neštetih načrtov in naklepov sovražnikov že davno moral umreti. Zahvalimo Te Gospod tudi za nedoumljivo skrivnost strahotnega trpljenja Slovencev v zadnjih vojnah in revoluciji. Ogenj in nož Tvojih in naših sovražnikov sta sekala rane v življenje Slovenije, ki jih rodovi ne bodo zazdravili, a tudi dvignila naše ime med velike ^ , branilce svobode in vzgledno odločne upornike proti brez-j boštvu. Zahvalimo Te za vse izredne priložnosti, da so radi j Tvojega Imena tako številni naši zapustili dom in kruh in pomnožili množice pričevalcev in klicarjev na okope v hrambo proti poplavi komunistične revolucije, ki se je valila preko kontinentov. Zahvaljujemo se Ti za vse dobrote, ki so jih pregnani demokratični Slovenci postali deležni v blagoslovljeni Ameriki, kot njihovi novi domovini. Zahvalna pesem Ti doni iz sedanje bolečine Slovenije, ki jo vodiš k novemu vstajenju. V obletnici obiskovanja Tvojih svetih misijonarjev Cirila in Metoda med Slovenci Te zahvaljujemo za čudovito navdihnjenje, da sta nam prinesla evangelij ljubezni v mili govorici naše narodne ljubezni. Bodi hvaljen za blagodejno doživetje, da je Tvoja Cerkev povabila vse narode, da Te zdaj slavimo v svojih materinih jezikih. Bodi hvaljen za blagoslove, ki jih v tem letu daješ naporom za zedinjenje Cerkva. Ob njih Te hvalimo za našega sina, Tvojega velikega duhovnika Slomška, ko doživljamo dozorevanje sadov njegove gorečnosti za zedinjenje Slovanov v Kristusu. V letu vere hvaležni obujamo vero v Tvoje očetovsko Gospodstvo. Ko Ti skupnost Slovencev-Amerikancev prepeva hvalnice iz posebnih naših razlogov, nam ti nič ne ožijo pogleda in ne zatemnujejo obzorja. Hvalimo Te za posebni blagoslov časa, zgodovinske dobe v Tvoji Cerkvi. Hvala in zahvala Ti za vse, ki nas vodijo in za vse kar nas napotuje v to udejstvovanje novega apostolata naših dni. Apostolat ljubezni je to. Kot delo kiparja je, ki hoče upodobiti Tvojo podobo, Tvojo pričujočnost ne le v življenju posameznika, ampak prav posebno- v življenju in v odnosih narodov, sožitju vseh ljudi. Tu pa je upanje v dobo trajnega miru, ki po njej svet tako hrepeni. Neskončna Modrost, ki daješ, da človek prodira v vesolje in odkriva na-slutene skrivnosti Tvojega stvarstva, hvalimo in zahvalimo Te za vsak spomin in opomin Tvoje Neskončnosti- V prahu in pepelu Te hvalimo in zahvaljujemo za vse žarke Tvojega sonca ki razsvetljujejo našo pot in ogrevajo življenje za Tvoje dopadenje. Bogu hvala! žrtve, da bi ukrotili komunisti- gara za svoje ljube Slovence, čno prodiranje v južne dele Ari- ^ najplodneja Drevajalec Dr. Kolednikovo delo bi zaslu- je. Zdaj se Kitajci postavljajo z atomsko bombo in nueklerskimi raketnimi izstrelki. McNamara je objavil neke načrte za “obrambno steno” s proti neukler-skimi izstrelki. Prav nekaj takega so izvajali pred zadnjo vojno Francozi z njihovo Maginot ob- žilo izčrpno študijo. V kolikor mi je znano, je doslej obelodanil 47 (sedeminštirideset) slovenskih knjig v raznih tujih jezikih, več končanih prevodov pa še čaka na tisk. Po njegovi zaslugi je Jurij Kozjak najčešče , .prevedena slovenska knjiga, ki rambno črto, seveda v drugih ob- jo od Grčije do Norveške) likah in drugačno obrambo. Zdaj seveda vse po “atomsko”. Maginot črta se je tedaj zrušila pred nemškim orožjem. Ko sem videl te dni vse to v tisku in čul o tem po radio, mii v obeh Amerikah, pa tudi v več afriških in azijskih jezikih. G. Nande je sam prevedel več knjig v francoščino, nemščino, italijanščino, angleščino, latinščino in hrvaščino, potem pa se je je v spominu stopil pred oči, , , . ^ , o i • • j i neumorno trudil dalje, da je na- Sved Sornsen, ki nam je pred’.. . . . , v , , ,. kakima dvema letoma govoril v prodajalni avtov, da bo čas med 1966 in 1970, najnevarnejši čas, v katerem se zna znajti čez noč ves svet v ognju. Taka opo- šel prevajalce — in često tudi založnike — še za druge jezike. Čeprav pozna slovenska javnost jubilanta le po prrevodih Jurčiča, Finžgarja, Terčelja, Ba-zilija in drugih, je g. Nande tudi zorila navadno svet hitro pozabi , , . „ —. - a le prerada se uresničijo. Dal sam vellko napisal. Njegovi elan- Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. DULUTH, Minn. — Ko to pišem smo že v jesenski dobi. Ta se pri nas začne, ali če hočete pride med nas največkrat preje, kakor pa ji je odkazano po koledarskih časih. Slane smo imeli letos že pred uveljavljenim časom uradne jeseni. A kaj to? Pritožiti še..nimamo glede tega nikomur. 'Na našega predsednika LBJ se ne moremo radi tega obrniti. Saj ima še drugih sitnosti vse preveč, pa naj bi še to obešali na njegov hrbet? To bi ne bilo gentlemansko. V soboto po sv. Mihaelu sem obiskal Kožuharjevo Nežo in pa sodraškega Antona. Oba, še vsak dobro vozita tam po in okrog Keewatina. Anton si je nažagal veliko skladovnico drv. Zložil jih je tako mojstersko, da je skladovnico kar lepo pogledati. Ko sva ogledavala tisto, mi je Anton dejal: “Veš Andrejček, to je moja obrambna stena proti zimi, ki tod po zimi ostro grize. Kdor si pa ob pravem času drva pripravi, da kuri z njimi, ta ima potem tudi gorak zapeček vse od sv. Mihaela pa tja do sv. Jurija spomladi.” Pritrdil sem mu, da ima prav in da je moder gospodar. Nato mi je Anton postregel z dobrim “domačim pridelkom”, ki je kaj krepak, in ti da to čutiti po grlu, vse tja doli do pet. Za tem sva jo pa skupaj mahnila tja k Neži, ki je bila tiste dni tudi zelo zaposlena. Ima nekaj njivice, ki ji daje vsako leto lepo zelenjavo. Ona pa kuha in spravlja v razne steklene in druge posode, da ima teh reči dosti za vso zimo. Pogostila je naju z dobrim malinovcem, ki ga zna Neža prav dobro pripraviti. Nato smo se še pogovarjali precej časa o vseh raznih stvareh, ki se dogajajo tu v Ameriki, doma v starem kraju in drugod. Popoldne se je nagnilo že proti večeru in poslovila sva se od Neže, z obljubo, da se o priliki zopet vidimo. Anton proti njegovemu domu, jaz pa na Chisholm, kjer sem prenočil pri znancih. * KAKO JE ŠE KAJ NA CHISHOLMU? — Prihodnji dan v nedeljo dopoldne sem srečal par naših rojakov. Starejših, kakor povsod je vsak dan manj. Mlajši, tu rojeni zavzemajo mesta starejših, a seveda so Ame-rikanci. Tu so rastli, tu so se izšolali, mislijo in delajo po a-merikansko. Drugega od njih ni pričakovati. Ti bodo živeli tu, tu bodo kovači svojih sreč. Tako življenje. Zanimajo se pa tudi mladi še vedno za slovenska društva in visoko cenijo žrtve in dela na poljih fraternizma, na katerih so . vložili njihovi roditelji toliko žrtev in dela. V tem jim gre vse priznanje. Nekatere stare korenine, kolikor jih je še, seveda govorijo le o starih časih, kako so v njihovih časih debatirali na sejah, itd. Takrat so bili seveda mladi, polni življenja, na sejah je bilo živahno, po sejah zabave. Tu in tam je pela harmonika, vriskanje, petje. Res lepi časi, po katerih je res lahko marsikomu žal. Zdaj je bol po amerikansko, bolj uradno. Tistega starega bratstva, res ni več tako živega in toliko. A nekaj ga je še vedno. V pogovorih mi je nekdo o-menjal prve Slovence v tem kraju. Bili so to Matija Gersich, rodom od Černomlja. V Ameriko je prišel leta 1892, sem na Hibbing pa leta 1898. Omenjali so nekega Johna Baveca, Frank Funteka, Jakoba Skala in še več drugih. Vsi seveda že pokojni. Njihovi sorodniki so pa še tu in tam. Zanimivi so pogovori o prvih pijonirjih, ki so se borili z velikimi težavami za obstanek, zraven pa našli še vedno čas za društva in vse drugo, kar se je doseglo med Slovenci v Ameriki. Njih dela bodo ostala nepozabljena v zgodovini ameriških Slovencev. Kar z lepimi spomini sem se vračal nazaj proti domu. * ZAČETI JE LAHKO — KONČATI TEŽKO. — Tako je navadno z vsako vojno. Vojna v Vietnamu to še posebno potrjuje. Ameriška javnost jo je sita. Konca ni in to ustvarja težak položaj. Doma se radi tega prepiramo, dajemo drug drugemu nasvete in tuji svet na to gleda. Komunisti to izrabljajo i hinavsko obračajo vse vode v tem oziru na svoje mline. V Evropi in drugod po svetu, je vse politično razcepljeno. Vsak gleda zase in po svoje snuje načrte. V Nemčiji nastaja nezadovoljnost, ker vidijo v tem, da se bodo načrti glede zedinjenja obeh Nemčij zavleklo — lahko v zelo dolgo dobo. Francija vozi po svoje, baranta z Moskvo in Pekingom. Mi pa skoro sami nosimo Bog, da se ne bi nikoli! Organizacija Združenih Narodov, ne stori nič, da bi včlanjene države nastopile skupno za mir v Vietnamu. Vse prepuščajo naši Ameriki. Žrtve za to ustvarjajo doma nezadovoljnost. To pa so ravno računi komunistične politike v Moskvi in Pekingu. Da bi nas čim dalj zadržali v Vietnamu skrbita Moskva in Peking s tem, da zalagata z orožjem in vsem Severne Vietnamce. To bi nas naj začelo slabiti. Če se umaknemo, bi zgubili vpliv. Z izolacijo in z umikom, bi postali plen novim sovražnim načrtom, kakor v zadnji vojni. Postavlja nas to v težak položaj. Zgleda, da smo neki igri, kjer imajo nasprotniki boljše adute v rokah, kakor mi. Vse kaže, da smo potrebni velike modrosti in razsodnosti v teh težkih časih. Prosimo Boga za njo! Andrejček. IMi Si-Setnšei pretajafca ir. Ferdinanda Ideiiika KENT, O. — Letos, 24. maja, je poteklo 60 let, od kar se je v Mariboru preprosti kmečki materi in očetu železničarju rodil sinček Nande. Ko je bil Nande komaj šest let star, je bil oče ubit v železniški nesreči in mati vdova j e. ostala sama s petimi majhnimi sirotami. Že s sedmim Iteom je moral Nande po svetu, najprej v zavod k salezijancem, kjer je o-stal do petnajstega leta, potem pa v šole k francoskim trapistom, kjer se je dodobra naučil francoščine. Leta 1932 je postal duhovnik-menih, že leta 1933 pa župnik na nadvse siromašnemu otočku Zuri. Leta 1935 so ga predstojniki poslali v Francijo, kjer je postal duhovnik in prijatelj slovenskih delavcev, istočasno pa je nadaljeval študije na univerzi v Parizu. Po okupaciji Francije se je vrnil v šibeniško škofijo in do leta 1943 služboval kot vikar v Šibeniku, ko pa se je zameril tamkajšnim okupacijskim oblastem, se je umaknil na otok Zuri. Oktobra 1943 leta so ga nemški geštapovci dohiteli in ga zaradi njegovih številnih reševal nih akcij odvedli v zapore v Nemčijo. Dne 23. aprila 1945 je bil obsojen na smrt, toda Nemci so v upanju, da morda le izvlečejo iz njega kake informacije, usmrtitev odložili. Tako je samo po srečnem naključju g. Nande dočakal osvoboditev in letos maja je ves zasut z delom in skrb mi tiho obhajal šestdesetletni jubilej. Tudi po vojni je g. Nande o-stal večen popotnik — brezdomec. Misijonaril je med Indijanci v Južni Ameriki, se ves zveri-žen od revmatizma preselil v Kanado, kjer je pisal in poučeval; odšel je pastirovat in pomagat med zapuščene v Asten in končno se je po osmi težki operaciji umiril v prelepih Podgorjah na Koroškem. Tam vkljub bolehnosti z nezmanjšanim idealizmom in neumorno delavnostjo in iznajdljivostjo še vedno ki, kjer je skušal vedno čim lepše predstaviti Slovenijo in Slovence, so razkropljeni po številnih tujih revijah, kjer delajo druščino prenekemu Ko-lednikovemu prevodu, ki je izhajal v periodičnem tisku kot podlistek. Pri “Slovenian Research Centru” tu v Ameriki imamo le nepopolno zbirko Ko-lednikovega gradiva in vendar je je za dve polni omari! Leto za letom je jubilant vstajal že ob štirih zjutraj in navadno ostal pri pisalnem stroju do pozne noči. In nihče ne ve, kolikokrat je zadnje dese-take zanesel v tiskarno, da je tako zagotovil tisk prevodom. Čeprav ne poznam nikogar, ki bi bil med nami tako kruto in krivično obrekovan kot je ravno g. Kolednik, ni z delom za slovensko stvar nikdar niti za trenutek popustil. In svet je končno pokazal, da njegovo neumorno delo ceni. Francoska a-kademija znanosti in umetnosti mu je poklonila zlato medaljo' in več literarnih nagrad. Claudel, Goyau, Veuillot, Tisserant in številni drugi svetovno znani veljaki so ga zvesto moralno podpirali, priporočali njegove prevode in tako pomagali Slovencem do lavorik na polju svetovne književnosti. Društvo kanadskih pisateljev je sprejelo jubilanta med svoje člane in nedavno je bil imenovan za člana rimske akademije Tiberina. Za jubilej mu je poslalo čestitke tudi Društvo slovenskih književnikov, Društvo slovenskih prevajalcev pa mu je poklonilo častno članstvo. Dobrotnik stoterih Slovencev Jubilantovo dobrodelno delo za narod ni, kolikor vem, nikdar nihče omenjal v javnosti. Tudi sam mi ni o tem nikdar pripovedoval, čeprav sva se večkrat srečala in sem ga precej prevažal po Ameriki, Kanadi in tudi Evropi. Znova in znova pa sem srečeval hvaležne duše, ki so mi pripovedovale, kako se je dr. Kolednik ves žrtvoval zanje. Dva nadarjena slovenska slikarja v New Yorku, na katera smo danes upravičeno ponosni, sta mi povedala, kako jima je v naj-hujših dneh g. Nande pomagal v šole in do poklica. V Brestanici sem v jubilantovi družbi slučajno srečal svojega dobrega prijatelja Zmaga Zemljaka, ki je takoj zaupal, koliko kovčkov mu je v naj hujših dneh prinesel g. Kolednik. V Ljubljani sem srečal Domžalčana Marka. “Bili smo že na tovornjaku, da nas odpeljejo v taborišče smrti,” nii je razlagal Marko, “pa naenkrat od nekod pride dr. Kolednik, z italijanskim duhovniškim klobukom na glavi, in v gladki italijanščini zahteva, naj pustijo štiri fante z njim. Nikdar ne bom razumel, kako je uspel, a komandant je prikimal in med štirimi je kot enega najmlajših gospod izbral tudi mene. Uver-jen sem, da mi je rešil življenje. Želite govoriti še z drugimi?” Profesor Jože Felicijan mi je pripovedoval o Koledniiku in glasbeniku Alojziju Luskarju. Med okupacijo se nekega dne zglasi Kolednik pri Luskarju in oba razpravljata o strašnih časih, ki so zadeli slovenski narod. “Če bi imel vsaj harmonij,” je vzkliknil g. “Luskar, pa bi vse laže prenašal!” Ko je g. Luskar že davno pozabil na Kolednikov obisk, so mu nekega dne pripeljali harmonij. Nekje v Italiji ga je zanj staknil g. Nande in mu ga poslal. Ko sem bil v Columbusu, me nekoč obišče g-Kolednik. Predno sem vedel, kako in kaj, je imel kakih šest velikih zabojev obleke — daril za potrebne v Evropi. Vkljub hudim bolečinam v nogah in hrbtu ga nisem videl še nikdar potovati, ne, da bi prenašal vsaj nekaj kovčkov za druge. Kot večen popotnik, ki spravlja slovensko književnost v svet, med potrebne< Slovence pa pomoč, g. Nande verjetno ve več o slovenskih naselbinah po obeh Amerikah in Evropi kot zlepa kak drug Slovenec. Naš Slovenian Research Center je zato izredno srečen, da je g. Nande njegov delavni član. Dr. Kolednik je tudi predsednik Slovenske kulturne ustanove EU-RAM, kjer je in ostane glavni garač in duša vsega dela. Skoraj neverjetno se sliši, da je poleg vsega drugega dela v zadnjih nekaj letih jubilant v Podgorjah zgradil tudi krasen dom za ostarele, pravo palačo z nad trideset sobami, kapelo, nodernimi kopalnicami, dvigalom, itd., pri čemer so mu pomagali predvsem francoski in belgijski dobrotniki. Večkrat mu je zmanjkalo denarja celo za brano ali vlak, toda z neverjetno vztrajnostjo je nadaljeval z delom in spravil krasno stavbo 5od streho. Kako zelo je pri :vojem delu podjeten, dokazuje tudi dejstvo, da so mu skozi po-'etne počitnice pomagali zidati francoski skavt j e in slovenski vtudentje iz Celovca in Ljubljane. Ko sva ga z dravograjskim oroštom Tinčekom Štefancijozo skušala pregovoriti, naj si ne na-aga novih skrbi, ampak si najde fak majhen miren kotiček, kjer bo lahko v miru nadaljeval s svojim kulturnim delom, naju je takoj zavrnil: “Počival bom v grobu. Dokler živim, bom pa storil vse, kar morem.” Smilil se mi je, ker vem, kako razburkano in polno trpljenja in nehvaležnega garanja je bilo njegovo življenje. Nisem pa si mogel pomagati, da ne bi njegove trme n navdušenja občudoval. “V Podgorjah bom čakal na smrt,” mi je zaupal v enem svo-'ih pisem. “Tu imam še kupe orevodov, pa tudi mnogo važnih zgodovinskih arhivov in drugega narodnega blaga. Dosti me je življenje teplo — zdaj se ne mislim seliti več. In s škofom Držečnikom sem v posvetih, kateri družbi ali ustanovi naj za-oustim ta moj Dom, da bo najbolje služil Slovencem.” * * * * Dragi jubilant, gospod Nande! Od šestega leta dalje ste bil sirota in brezdomec. Čeprav VaS kot narod navadno nismo znali razumeti in ceniti, ste vendaf žrtvoval vse, kar ste znal W mel, da bi razširil slovensko ime v svet in da bi prinesel čim več veselja in svetlobe v življenj6 svojih slovenskih bratov. Bil ste izredno uspešen. Iz prečutih noči in stoterih prizadevanj pd tujih založnikih se je porodil VaS dragocen dar slovenskemu narodu — prodor in uspeh slovenske knjige do Abesinije, Vi6* Nama in Japonske. In v Po^j gorjah ste ustvaril nov čudeČ svoje nemirne ustvarjalnosti krasen narodni hram. ki je VaS jubilejni dar narodu siromaka-Le mi sami prihajamo k Vah1 vedno praznih rok in premnog0' krat! Praznino skušamo daneS napolniti s hvaležnostjo. Želih10 Vam še dolg srečen in plod60 življenski večer. Hvala Vam vse in Bog Vas živi še na mnog3 eta! Edi K)oo()^^ooo<==>o() • v. --•? ‘ Kupujte pri May dnevno: v mestu od 9:30 do 5:45; ob pon. in četrt, do 9. zv. V podružnicah dnevno od 9:30 do 9:30. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE ! Ženske g a I o š e s kesmalesiisfii imhkl in sprednje zadrgo MM Galoše za preko čevljev z zadrgo. Toplo podložene, zgoraj obrobljene s kosmatenimi zavihki. Samo črne. Mere 5 do 10 Slffadmski škornji s IHrimi zapoitami s štirini] za p on a mi 4,§9 Trpežni škornji za živahnega otroka. Vsak par ima posebej ojačene pete, zapenjajo se z zapo-nami. Mere 11 do 2 Žeiske nfm galoše za hladne vreme ^«99 Nepropustne nylon galoše imajo nedrseče gumijaste podplate in ojačene opetnice. Mere 5 - 10 Ženski in mladeniški škornji za mrzlo vreme Nepropustni z nizkimi petami. Toplo podloženi. V črni barvi. Mere 5-10 Dekliški 13-inš visoki škornji Kupite en par 13-inč visokih škornjev, prav takih, kot jih nosi mama. V črni ali rjavi barvi. Mere 13 do 4 Otroški škornji za preko ševlja |J8 To je pravo obuvalo, da bodo otroške noge suhe. Toplo podloženi. Mere 7 do 3, v črni, beli in rdeči barvi. MOŠKI IN DEŠKI GUMIJASTI ŠKORNJI Trpežni gumijasti zgornji del, nedrseči gumijasti podplati in pete. Se spredaj v celoti odpirajo. Ne prepuščajo vode. Črni, polne mere. Deški 3 do 6, Moški 7 do 12 Kletni oddelek moških čevljev, v vseh 7 trgovinah, vključno Sheffield l____________________________________________________/ Kletni čevlji, v vseh 7 trgovinah, vključno Sheffield Sprejemamo pismena in telefoniena naročila, kličite CH 1-3070 Lorain. 233-6141 Elyria, 322-6304 '■■‘O" v--'.-:- ' ' ‘ '" '...r ' ' ' '• . DRAMATSKG DRUŠTVO “LILIJA” poda burko v treh dejanjih “Vaška venera” v nedeljo, 28. novembra !S07, ob 3.30 popoldne V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. Po igri zabava s plesom! Igra orkester SONET! Vstopninski dar $1.50 “Novega ni nič. Saj nima biti kaj novega” — in Štefuc se je popraskal za ušesi — “jaz sem sedaj za volarja.. “Kdo pa pase?” “Pase pa sedaj tisto Drolavo Reze — saj poznaš otroka?” “Poznam —. Kaj pa sedaj kaj pridelujete?” “Vsake vrste ... Krompir smo že zdavna pokopali; repo smo spravili; zelje je pa še na njivi. O, dela je dosti — ljudi je premalo ...” “Ljudi —? Saj vas je dosti!” “Ni nas ne! Posečnica je naročila, ko bi ti hotel priti na^aj... Radi bi te vzeli... In ko bi ne maral biti za volarja, bi pa bil za malega hlapca. Tako mi je naročila!” jutri.” “Ali so rekli, da takoj jutri?” “Rekli.” “No, pa pridem; le povej, da pridem!” Ko je odhajal Štefuc, je zrl Blaže še dolgo za njim. Pri tem so se mu menjavala čuvstva tako različna, tako vesela... Bilo mu je, kakor da je še le ta trenutek dosegel tisti rešilni drog, po katerem je segal že toliko časa, a zaman... In tega se je veselil. Pri srcu mu je bilo lahko, da bi bil poletel kakor ptič. Najrajši bi bil objel ves svet ob enem in povedal vsakemu posebej, da bo šel zopet k Posečniku — in to takoj jutri... Ko je izginil Štefuc za ovinkom, je hodil Blaže s hitrimi ko- “Ali je res tako naročila?” “Res.” To, kar je govoril štefuc, to je bilo tako vabljivo, tako prijetno... To je bila godba ... “K Posečniku—.” To bi bil vrhunec želja njegovih; to bi, bilo tisto po čemer mu je hrefpenela vsa duša že toliko časa, ne da bi bil vedel za to ... Da, k Posečniku, k Posečniku. Blaže je pustil sekiro in polena in gnal Štefuca v hišo in mu prinesel sadja in ga silil, naj je. - In potem je hotel čuti zagotovilo še enkrat. “Tako praviš, da ti je Posečnica naročila, je li?” “Posečnica.” Kaj je Štefuc vedel, kakšnega pomena je za Blažeta novica, ki mu jo je prinesel! Niti sanjalo se mu ni o tem! “Kaj je pa Posečnik rekel?” “Tudi Posečniku bi bilo prav, ko bi prišel,” je odgovoril Štefuc in zadnje jabolko mu je izginjalo pod zobmi; “on je tudi naročil, da pridi. Bela boš imel, če tudi bo zima. In v nedeljo po maši boš lahko ostal doma pri materi... Tudi med tednom te bo pustil domov za kak dan, če boš hotel. Tako mi je naročil.” To je bilo zopet nekaj za Blažeta. Hej, potem bo imel nedeljo prosto, potem bo celo med tednom-------hm, celo v Brode mu ne bo zaprta pot in Andreju bo lahko izpolnil besedo, ki mu jo je dal... “Tedaj tudi Posečnik je naročil?” “Tudi. Ali boš prišel?” “Kdaj bi pa imel priti?” “Kadar ozdraviš popolnoma. Ce si pa zdrav, pa lahko takoj Blaže je obstal. Iznena.dilo ga (raki po sobi gori in doli. Mirovati mu ni dalo. Predstavljal se je zopet sredi med Posečnikovo družino. Mislil je na to, kaj mu bo rekel Posečnik, kaj drugi. Posečnik bo sicer vesel, a skrival bo veselje in se držal resno. Posečnica bo malone jokala in mu stregla, kakor bo vedela in znala. Hlapec bo molčal, morebiti se bo celo grdo držal; a spoštoval ga bo. Tudi dekle bo molčalo, ker si ne bo upalo dražiti ga vpričo Posečnika in Poseč-nice. In Štefuc — ta bo ponosen na svojo volarsko službo, do katere je prišel tako zgodaj in na tako lep način ... Hej, to bo lepo! — Blaže se je čudil, kako da mu je moglo kdaj presedati življenje vrh Žirovskega vrha in kako da ga je mogla obvladati nezadovoljnost in mržnja do Po-sečnikovih ljudi. O, ta dan, ta trenutek je videl stvari v drugi in lepši luči kakor sicer! Ko je prišla Rotija proti večeru domov, je imel Blaže vsaj koga, da mu je mogel povedati vse, kar mu je ogrevalo dušo in mu polnilo srce. Materi je povedal ves dogodek in ves pogovor s Štefucem — in tudi o svojem namenu ni molčal. In kaj bi bil mogel povedati Rotiji veselejšega kakor to! Saj mu je že sama mislila prigovarjati k Posečniku, pa se je bala, da bi ga ne razdražila. No in sedaj jo je prehitel Blaže sam. “O le k Posečniku, Blaže! Nikamor drugam kakor k Posečniku!” Razume se, da sta po večerji sedela še dolgo ter govorila in CHICAGO, ILL. MALE HELP SHIPPING CLERK WANTED Experienced in U.P.S. and Parcel Post. Good working conditions, free hospitalization and insurance. For appointment call '944-5051 (226) BUSINESS OPPORTUNITY MOBIL OIL CORP. SERVICE STATIONS FOR LEASE Rand-Dempster, Des Plaines, Main N. W. Highway, Barrington; Lake Hawley, Mundelein, Madison and La Vergne, Chg.; Belmount - Narragansett, Chicago. Paid training for those who qualify. For information Phone — . Mr. LOU BRIGHT 647-9644 (229) NA POTI V HAJFONG — Japonka Kyoko Koda na Phoenixu, jahti ameriških pacifistov, ki plove iv Haj-fong v Severni Vietnam z zdravili in drugimi zdravstvenimi potrebščinami. ukrepala o Blažetovi sreči. In ko je naposled prišel Blaže v zidanico, kjer je imel ležišče, še dolgo, dolgo ni legel k počitku. Kdo bi mislil na spanec, če je to njegov zadnji večer doma in če ve, da se ima pričeti z drugim dnevom zanj staro, a vendar tako novo življenje! Blažetu se ni dalo spati. Ogrnil se je, odprl okno in gledal venkaj v mesečno noč. Zadnji krajec je svetil na nebu in lep večer je bil tam zunaj. Iz okna se je videlo naravnost na Žirovski vrh. Gozde, ki so se vlekli proti vrhu, je osvetljeval mesec le za silo. Na vrhu pa, kjer so gozdi ponehali in se pričeli travniki in senožeti, tam je izdala mesečna luč; tu se je ločila vsaka senca, vsako drevesce, ako je stalo na samem. Prav po vrhu naj višje senožeti se je vlekla podolgovata senčnata poteza: to je bilo sadno drevje okrog Posečnika. Izmed sence pa se je nekaj belilo, in to je bila Posečnikova hiša ... Blaže je slonel in gledal. Pa ne le oko njegovo, tudi duh mu je rajal gori po Žirovskem vrhu, gori okrog Posečnika. Kako je bilo lepo tako-le ob mesečnih večerih tam gori! Ob takih večerih je Blaže vselej slonel na lini gori na Posečni-kovih svislih, in pozno ,v noč zrl venkaj v prirodo. Kako bi se z veseljem ne spominjal tistih večerov! A naj lepše je bilo takrat, kadar je sijal zadnji kraj.ec — Bistvo našega inačina . . . Znano vam je, kaj stori ogenj na postaji WDOK, 102.1 FMl od 12.30 do 1. popoldne na postaji WDOK, 102.1 FM. Ob nedeljah je od 9. do 10 dop-na WXEN-FM srbski programi od 6. do 7. zvečer pa hrvaški. Skupinska potovanja ¥ Slsceap 1968 Express Travel Vam nudi sledeče možnosti: $299.00 — NEW YORK/CELOVEC, jet, v obe smeri za 3-tedenska potovanja, plus $70.00 for land arrangements. $314.00 NEW YORK/LJUBLJANA center mesta, jet, v obe smeri za grupo 50 oseb članov ameriških slovenskih organizacij Otroci od 2 - 12 let starosti imajo 50% popust. NO SERVICE CHARGE Nudimo najboljše direktne zveze z najmanj prestopanj na letalih. Za podrobnejše informacije kličite slovensko pot. pisarno: EXPRESS TRAVEL SERVICE Tel.: 781-8282 510 Euclid Avenue Cleveland, Ohio 44115 Tel.: 781-8282 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17062 Lake Sbtore Blvd. 1853 East 62nd Street KEnmore 1-630? HEnderson 1-2088 Grdina trgovina a pohištvom — 15301 Waterloo Roaič KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers Z GOSPODARJEM — Šimpanz Mark se trdno drži gospodarja Lumarja Browna, ko