[ £ Udeležite se festivala DELA v Dolini! Berite, podpirajte, širite naš tisk Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 15 (725) DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ul. XXIV. Maggio 18 -Telefon 24-36 NAROČNINA: Ledna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 TRST - 31. julija 1968 Posamezna številka 40 lir Petnajstdnevnik QuindicÌBale Spedir, in abb. post. Groppo II Država in dežela naj rešujeta vprašanja slovenske manjšine! Delegacija vietnamsk h žena je obiskala Trst. Srečala se je tudi s prebivalci Doline in Milj. Slovenski in italijanski protifašisti so še enkrat potrdili svojo vzajemnost z vietnamskim ljudstvom, ki se junaško bori za svojo svobodo in neodvisnost. (Sestavek o obisku vietnamskih žena objavljamo na 3. strani) OOOOOOOOOOUUOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO //OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Enotne stavke delavcev v obrambo ravni zaposlitve Tržaški delavci so minuli teden ponovno stavkali v obrambo ravni zaposlitve. Stopili so na ulice !®r demonstrirali tudi proti odločitvam, ki pehajo tržaško industrijo v pogubo. Sporočilo vodstva ladjedelnic, ki pravi, da bodo delavci tržaških ladjedelskih obratov postopoma premeščeni v tržiško ladjedelnico, je še bolj povečalo že itak hudo zaskrbljenost ter povzročilo val protestov. Spričo zelo resnega položaja sta se vodstvi federacij KPI in PSIUP v Trstu sestali na skupni V mesecu avgustu DELO ne bo izhajalo. UREDNIŠTVO Seji, na kateri sta med drugim razpravljali o korakih, ki jih je treba nujno napraviti zato, da se zaščitijo interesi delavcev in seve-interesi vsega Trsta. Vodstvi obeh federaciji sta v skupnem sporočilu poudarili, da sta c d vse-začetka nasprotovali sklepom ,jPE in da jim nasprotujeta tu-Ul sedaj. V sporočilu je podčrta-115 tudi obveznost nadaljevanja ^notnega boja za ohranitev lad-Ndelnice Sv. Marka, v kateri naj e nadalje grade nove ladje in v kateri naj ostanejo zaposleni tržaški delavci. Vodstvi federacij sta tudi poudarili, da nasprotujeta temu, da bi tržaški delavci odvzemali delovna mesta delavcem v Tržiču. Podobno izjavo kot vodstvi federacij KPI in PSIUP sta objavili tudi Nova delavska zbornica — CGIL in Delavska zbornica — UIL v Trstu. V izjavah je med drugim poudarjeno, da so delavci vseh večjih tržaških industrijskih Poslanska zbornica je pretekli teden ponovno razpravljala o zadevah, ki so v zvezi z dejavnostjo SIFAR. Objavljeno je bilo tudi poročilo posebne komisije, ki je izvedla preiskavo. Razprava v zbornici je bila živahna in je še enkrat pokazala, da v določenih političnih krogih ni dobre volje za to, da bi prišla na dan resnica o SIFAR, da bi bili načrti, ki jih je pred leti koval, enkrat za vselej zavrnjeni ter obsojeni. Posebna komisija, ki je izvedla preiskavo o zadevi SIFAR, meni: Ukrepi, ki so bili sprejeti leta 1964, niso imeli za cilj izvesti državni udar; motorizirana brigada je bila ustanovljena iz disciplinskih potreb in zato, ker da morajo karabinjerji skrbeti ne samo za notranjo varnost temveč tudi za obrambo ; načrte za zaščito javnega reda so izdelali na osnovi navodil ministrov za notranje zadeve in za obrambo; seznami o-seb, ki so jih junija 1964 izročili karabinjerjem so izhajali od SI- obratov s stavkami še enkrat odločno zahtevali, naj na višji politični ravni resno proučijo položaj, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo, ter sprejmejo ukrepe, ki so nujno potrebni. Hkrati so delavci zahtevali — tako poudarjajo sindikati — naj se v celoti obdrži proizvodna dejavnost ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev, dokler ne bo zgrajena tovarna velikih motorjev. FAR in odgovarjali seznamom, ki so jih izdelale kvesture ter vsebujejo samo imena saboterjev in oseb, ki so nevarne za javni red in državo; general De Lorenzo je v okviru načrtov o izrednih ukrepih razdelil te sezname raznim poveljstvom, da bi bili pripravljeni izvesti predvidene represivne ukrepe, aretacije, pripore in konfinacije, Naj se na tem mestu ustavimo samo pri tistem poglavju poročila preiskovalne komisije, ki se nanaša na sezname SIFAR. Poročilo ugotavlja, da gre za povsem «zakonite» sezname, ki jih sestavljajo varnostni protivohunski organi za osebe, ki so potencialni vohuni in da je tudi povsem v redu, če se sestavlja sezname oseb ', ki so «nevarne za varnost države». Seznami so bili sestavljeni v letih 1952-53 in obsegajo osebe, ki so pripadale napol vojaškim formacijam, ki so bile ustanovljene med drugo svetovno vojno. Kot je znano gre v bistvu za partizanske formacije. In prav to je po mnenju preiskovalne komisije «povsem v redu», saj naj bi bili, po mnenju nekaterih, prav partizani «nevarni za državo». Razumljivo je, da ni moč soglašati s stališči, ki jih je zavzela omenjena komisija.. Zato se je v poslanski zbornici vnela zelo vneta razprava, v katero so posegli številni poslanci. In še enkrat so prišla — kot poudarjamo v uvodu — do izraza zelo različna mnenja. Na eni strani so poslanci levice, ki zahtevajo, naj se obelodani celotna zadeva SIFAR ter preneha z nezakonitim delovanjem, na drugi strani pa so poslanci, ki se zagrizeno zoperstavijo tej zahtevi, opirajoč se na znano krilatico, da gre za varnost države. Mi se ne bomo ustavljali pri tem, kaj je rekel ta in kaj oni poslanec, omeniti pa hočemo izjavo, ki jo je dal poslanec Boldri-ni, predsednik združenja italijanskih partizanov — ANPI. Ta med drugim pravi : «Poročilo preiskovalne komisije nima potrebne dokumentacije, je nejasno, nesmiselno. Komisija, taka kot je bila, ne more nadomestiti parlamentarne komisije, ki bi morala izvesti temeljito ter nepristransko preiskavo». Boldrini je omenil lajno okrožnico označeno s številko D 651045-3, ki je bila izdana ob koncu leta 1957 in ki je še vedno v veljavi. Ta okrožnica govori tudi o pripadnikih etničnih manjšin in o obmejnih krajih. Govori tudi o zahtevah manjšin. Zadeva je zelo resna. Lahko rečemo, da je mon-stmožna ! Je v polnem nasprotju z določili republiške ustave, ki jamči enkopravnost vsem državljanom. Ta okrožnica nas spominja na nekdanje čase. Na tiste čase, ko je zadostovalo že to, da (Nadaliev'ime na > strani) Stavka v Trstu. Delni pogled na sprevod po glavnih mestnih ulicah. Delavci zahtevajo zagotovitev zaposlitvene ravni. Ansambel narodnih plesov in pesmi Tone Čufar z Jesenic Spored festivalskih prireditev v Dolini Sobota, 3. avgusta: — ob 19. uri otvoritev festivala, — ob 20,30 nastop pevskih zborov : Valentin Vodnik iz Doline, France Prešeren iz Boljunca, Slovenec iz Boršta, Slavec iz Ricmanj in folklorne skupine iz Boršta, — od 22. ure dalje plesna zabava. Nedelja, 4. avgusta: — ob 16. uri koncert godbe iz Brega, — ob 18. uri nastop ansambla narodnih plesov in pesmi DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic, — ob 19. uri zborovanje. Govorila bosta: deželni svetovalec Dušan Lovriha in senator Paolo Sema — po zborovanju bo na sporedu drugi del folklorne prireditve, — od 21. ure dalje plesna zabava. Igral bo ansambel z Jesenic. Prireditveni prostor bo odprt neprekinjeno od 10. ure dalje. Ponedeljek, 5. avgusta : — prireditveni prostor bo odprt ob 19. uri, — ob 21. uri nastop ansambla Bordon. Pojeta Dario in Darko. Sledi plesna zabava ob vzokih ansambla The Ro-bles. 2 DELO 31.7.1968 3 • DELO Pismo petih partij KPČ Na ses tanku komunističnih in delavskih partij socialističnih držav, ki je bil sredi tega meseca v Varšavi, je bilo sestavljeno tudi pismo, naslovljeno Komunistični partiji Češkoslovaške. Pismo so podpisali predstavniki sovjetske, poljske, madžarske, bolgarske in vzhodnonemške partije. Pismo objavljamo v nekoliko skrčeni obliki. «Hudo smo v skrbeh za razvoj dogodkov v vaši deželi. Napad reakcije na vašo partijo in na temelje socialističnega sistema v češkoslovaški isocialističrii republiki; na-/ pad, ki ga podpira imperializem, po našem prepričanju spravlja v nevarnost vašo deželo in grozi, da jo odvrne od poti socializma. Ta napad ogroža interese vsega socialističnega sistema. Radi bi, da nas razumete in da pravilno presodite našo težnjo. Nismo imeli in nimamo namena, da bi se vmešavali v tiste stvari, ki spadaio izključno v notranje zadeve vaše patrije in države, da bi v odnosih med komunističnimi partijami in socialističnimi državami kršili načela o spoštovanju neodvisnosti in enakosti. Ne nasto-namo kot predstavniki preteklosti, da bi vas hoteli ovirati pri poprav-Ijaniu napak in pomanikljivosti, vštevši kršitev socialistične zakonitosti. Ne vmešavamo se v metode načrtovania in upravljanja češkoslovaškega gospodarstva, ne vmešavamo se v vašo dejavnost, katere smoter je zboljšati gospodarski ustroj in razviti socialistično demokracijo. Pozdravili bomo ureditev odnosov med Čehi in Slovaki na podlagi zdravih načel bratskega sodelovanja v okviru Češkoslovaške socialistične republike, ne moremo se na strinjati s tem. da tuje sile odvračajo vašo deželo s poti socializma in izpostavljajo Češkoslovaško nevarnosti, da se odtrga od socialistične skupnosti. To ni več samo vaša stvar, temveč stvar sle. berne komunistične in delavske partije in sleherne države ki jih novezujejo stiki sodelovanja in prijateljstva. To ie skuona stvar vseh naših, ki so združene v varšavskem paktu, da bi zagotovile svojo neodvisnost. mir in varnost v Evropi in postavile nezlomljiv branik pred agresivnimi in revanšističnimi manevri imperializma. Narodi naših dežel so zmagali nad hitlerjevskim fašizmom z velikanskimi žrtvami in si izboievali svobodo in neodvisnost, možnost, da gredo no poti napredka in socializma. Mele socialističnega sveta so se prenesle v srce Evenne, do Labe in do gora šumave. Nikoli se ne bomo sprijaznili, s tem, da bi bile ogrožene zgodovinske pridobitve =ocializma. neodvisnost in svoboda naših narodov. Nikoli ne bomo privolili v to. da bi imperializem na miren ali nemiroliubeo načm. od znotraj ali zunaj ustvaril odce-nitev v socialističnem sistemu in snremenil razmerie sil v Evropi sebi v prid. Moč in trdnost naše zveze ie odvisna od notranie mori socialističnega sistema sleherne socialistične dežele in od marksistično - leninistične politike, ki io izvaia'ìn naše partile, pri čemer igraio vodilno vlogo v nolitičn^m in družbenem življemiu naših de^el in naših narodov. Politična organizacija in klubi, ustanovljeni zunaj okvira nacionalne fronte, so v zadnjem času postali v bistvu štabi reakcionarnih sil. Socialni demokrati si vztrajno prizadevajo ustanoviti svojo stranko, organizirajo podtalne odbore in hočejo ustvariti razcepitev v gibanju delavskega razreda češkoslovaške, hočejo se polastiti vodstva države in znova vzpostaviti buržoazni sistem. Socializmu sovražne si- le in sile revizionizma so prevzele v svoje roke tisk, radio in televizijo. Ta sredstva so spremenili v sredstva za zavajanje delavskega razreda, uporabili so jih za to, da bi spodkopali prijateljske odnose med Češkoslovaško socialistično republiko in drugimi socialističnimi državami. Kljub resoluciji, ki je bila sprejeta na majskem plenumu CK KP Češkoslovaške in po kateri pomenijo desne in protikomunistične sile glavno nevarnost, niso bili zatrti čedalje močnejši napadi .reakcije. Ta000000000000000000000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ' 70-letnica društva Slovan Padriče so svoj visoki jubilej slovesno proslavile Prosvetno društvo «Slovan» v Padričah je slavilo svojo sedemdesetletnico. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 21. julija. Na njej so nastopili poleg domačega pevskega zbora še zbori iz Trebč, Bazovice in Boršta, godba iz Trebč in folklorna skupina iz Boršta. V okviru te proslave so bile tudi športne prireditve. O življenju društva «Slovan», o uspehih, ki jih je doseglo, tudi o težavah, na katere je čestokrat zadelo in pa o perspektivah za bodočnost, je govoril Dušan Kalc. Iz njegovega govora povzemamo naslednje : «Življenje prosvetnega društva «Slovan» je bilo vse prej kot enolično in danes smo tu zato, da bi te dogodke, te drobce, izrezljane iz velikih prizadevanj zbrali v duhu v celoto, katere splošno ve-1 javno bitnost ni mogoče več zdrobiti ; zbrali smo se zato, da se s Pesmijo, ki daje duška vsem lepim čustvom, spomnimo lepe slovenske pesmi, s katero je društvo «Slovan» skozi vseh sedemdeset let kljubovalo stvarnosti, ki te lahko požre kot nevihta, če ji ; nisi kos s svoio vztrajnostjo in j Pogumnost jo. Slovenska pesem ni ■ zamrla niti v nnibolj mračnih ča- ' sih, ko se je nad naše ljudstvo i zgrnila nasilna pest narodnega u-ničevalea in ne izumira danes, ko h iz okvira naše manjšinske skupnosti grozi nevidni a škodljivi za-ledalec. Celo v najkritičnejših časih so Padričani dokazali da zna-10 ceniti pomen in moč kultur-nega dela, pa čeprav so morali !° vdelo opravljati za ceno lastne rože v podzemlju, ki jim je drugače služilo za zaklonišče Veliko nalogo, ki jo je slovan-sko ljudstvo na Primorskem do c-anes v glavnem zadovoljivo o-Pravljalo, pa moramo mi njegovi Potomci pametno nadaljevati. Pri- j zadevanja morajo biti v prosvet- nih in narodno-obrambnih zadevah jasna, enotna, optimistična in usmerjena izključno k pospeševanju zavednosti Pogosto slišimo med nekaterimi starejšimi izjave, da bo z njihovo smrtjo izumrlo tudi prosvetno delovanje. Da to ni splošna resnica, nam dokazujejo študentovska in druga mladinska protestna ! gibanja, ki so v zadnjem času zajela ves svet. Marsikdo tega ne razume, marsikdo tega noče razumeti, vendar je to neizpodbitno dejstvo, ki dokazuje, da današnja mladina čuti krivice in noče zavreči duhovnih vrednot. Tudi mladina v Padričah se zanima za vprašanja in za duhovne vrednote nasploh. Poleg koristnih nasvetov pa potrebuje več zaupanja. Samo na ta način bo mogla nadaljevati delo, ki je bilo začeto pred sedemdesetimi leti in še prej. Obnovila bo lahko prosvetno delovanje v smislu, da se to : ne sme omejevati samo na gojenje krajevne Ij uds ko-prosvetne dejavnosti, temveč mora prevzeti nase obrambo slovenskih narodnih interesov na vsem področju, kjer prebivajo Slovenci. Kot smo se pred nekaj tedni zbrali v Doberdobu na veličastnem dnevu slovenske kulture, tako smo se danes zbrali tukaj v Padričah, da se skupno ozremo na preteklost, sedanjost in bodozč-nost našega naroda, da skupno zapojemo pesem, ki naj ostane večen simbol ljubezni do sočloveka naroda in človeštva nasploh.» Natečaj Tržaška občinska uprava je razpisala natečaj za mesto uradnega prevajalca v slovenski jezik. Natečaja se lahko udeleže osebe v starosti od 18 do 30 let, ki so dokončale višjo srednjo šolo. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti je treba dostaviti do 7. semptembra 1968. Za podrobnejša pojasnila naj se prosilci obrnejo na personalni urad v palači tržaškega županstva (2. nadstropje, soba štev. 92). Pevski zbor Slovan na nedeljski proslavi v Padričah Amaterji na ravni poklicnih umetnikov Ansambel narodnih plesov in pesmi Tone Čufar z Jesenic, ki bo gostoval na festivalu Dela v Dolini, ima letno od 13 do 15 nastopov v tujini in prav toliko doma Ansambel narodnih plesov in pesmi Tone Čufar z Jesenic spa-pa med najbolj aktivne tovrstne skupine v Sloveniji. Vsako leto ima povprečno od 13 do 15 nastopov v Jugoslaviji in prav toliko v tujini. V Italiji je gostoval že mnogokrat. V seznamu krajev, kjer je že gostoval beremo tudi Imena naslednjih krajev: Genova, Novi Ligure, Piombino, Villa Santina, Tolmezzo, Moggio, Cervigna-no, Pavia di Udine, pa tudi Čedad, Trbiž, Doberdob. Ansambel je nastopil v vseh večjih mestih na Slovenskem. Tudi v Celovcu in Beljaku je že gostoval. Spored s katerim v zadnjem času nastopajo Jeseničani, obsega vrsto srbskih, istrskih, banatskih, prekmurskih, makedonskih, vojvodinskih in drugih narodnih plesov. Seveda se spored zaključuje s spletom starih gorenjskih plesov. Da je program bolj pester so vanj vpletene vokalne in instrumentalne točke. In s tem sporedom bo jeseniški ansambel nastopil na našem festivalu v nedeljo, 4. avgusta v Dolini. Jeseniški ansambel narodnih pie- j sov in pesmi «Tone Čufar» se je j pred 'kratkim vrnil z gostovanja v Italiji. Železar, glasilo delovnega 'kolektiva Železarne Jesenice je o omenjenem gostovanju takole poročal: «Ansambel je bil gost združenih italijanskih železarn Italsider in sicer železarne Dovere ob jezeru Iseo, ki zaposluje Okrog 3000 delavcev. To je bilo že tretje zamenjalno srečanje jeseniških kulturnikov. Tako, kot pri vseh dosedanjih srečanjih, je bil tudi tokrat ansambel izredno toplo sprejet. Ansambel se je predstavil s celovečernim programom plesov in pesmi jugoslovanskih narodov v mestni dvorani v Dovere, železanjem tovarne Italsider. čeprav se je obleka lepila na plesalcih in jih je znoj cubkoma oblival, je bil program izveden odlično. Tako plesalci kot vokalni kvartet in instrumentalni seks-tet so svojo nalogo izvrstno opravili, program so izvedli na izredno visokem kvalitetnem nivoju. Spontani aplavzi občinstva in ploskanje po taktih naše narodne glasbe, so plesalcem in ostalim izvajalcem, kljub nemogočim vremenskim pogojem, vlivali moči, da so do konca vzdržali. Občinstvo je bilo več kot zadovoljno. Ansambel je nastopil tudi v kraju Boario. Tam so bili pogoji nekoliko boljši, ker je bila pirreditev v parku. Vendar je nastop pred zelo zahtevnim občinstvom povzročal zaskrbljenost. Ne toliko zaradi kva- • litete kot zaradi tega ali bodo izčrpani plesalci vzdržali še zadnji zelo odgovorni napor. Uspeli so, uspeli predvsem zaradi fiz;čne pripravljenosti, plesalcev in zaradi zavesti, da predstavljajo delovni kolektiv jeseniške železarne in slovensko in jugoslovansko kulturo. Že po prvih točkah se je prvotno nekoliko zadržan aplavz začel spreminjati v krepak spontan aplavz, ki se je od točke do točke še stopnjeval, tako da je ansambel del gorenjskih odplesal bolj po taktu, ki ga je občin- stvo dajalo in s ploskanjem, kot pa po taktih glasbe. Priznanja so bili deležni vsi do kraja, tako pevci kot instrumentalni sekstet. kot plesalci, ne samo po končanem plesu ali pesmi, velikokrat med samim izvajanjem. Kako da ne, saj so člani ansambla narodnih plesov in pesmi dali od sebe vse in oceno, ki so jo dali gledalci in posamezni poznavalci folklore, da so to amaterji na profesionalnem nivoju, tudi zaslužijo.» „Kraška ohcet“ Ob otvoritvi muzeja «Kraška hiša» bo zadruga Naš Kras organizirala dne 22. septembra letos v Repnu «kraško ohcet» po starih ljudskih običajih. Zadruga vabi dekleta in fante slovenske narodnosti s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije, da se prijavijo in sodelujejo na tej ohceti. Izmed prijavljenih parov bo na Kmečkem taboru na Opčinah dne 18. avgusta letos javno izžreban par, ki se bo potem 22. septembra slovesno poročil na Repentabru. Izžrebanemu paru se obeta bogata bala in svatovanje, o-slali pari pa bodo obdarovani in povabljeni na poročno kosilo. Pismene prijave za sodelovanje na «Kraški ohceti» sprejema zadruga «iNaš Kras», Veliki Repen 31, ali pa uredništva časopisov, ki so prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo : Primorski dnevnik, Novi list, Gospodarstvo in Delo. Ob priliki <«kraške ohceti» bo v Repnu veliko slavje. Predvidena je tudi revija narodnih noš. Skratka, Repen bo doživel dan, kakršnega prav gotovo še ni ne pomni. 4 • DELO 31. 7.1968 Iz goriške pokrajine Festival našega tiska v Doberdobu Doberdobslki tovariši so priredili v Doberdobu festival Komunističnega tislka, ki je v tej vasi postal že tradicija. Festival je obiskalo veliko število ljudi iz vseh krajev Goriške pa tudi iz Trsta. V soboto 13. julija zvečer so se med sabo pomerili tekmovalci briškole. Prvo nagrado je dobila dvojica Tence-Sirk iz Križa. Ostale tri nagrade pa so ostale v Doberdobu. Tako sta prejela drugo nagrado Edo Ferletič in Moretti, tretjo Aldo Jarc in Andrej Ferfolja četrto pa Marjan in Jože Gergolet. Poleg zabavnega sporeda so doberdobski tovariši poskrbeli tudi za bogat kulturno politični večer, ki je bil v nedelja Najprej je nastopal instrumentalni kvintet z vdkalnim kvartetom Briški slavček iz Števerjana, ki je z izvajanjem pesmi Bardorferja in bratov Avsenik žel veliko odobravanje občinstva. Nato je govoril po slanec Albin Škerk, ki je prikazal sedanje politično stanje v Italiji in napore komunistov v borb' za boljše socialne in ekonomske pogoje delavškega razreda. Dalj časa je govornik obravnaval probleme slovenske narodne manjšine in še nerešena vprašanja Slovencev v Italiji. Poudaril je, da se bo osebno in skupno s komunističnimi poslanci zavzemal za rešitev naših perečih vprašanj. Ob zaključku je ovrgel 'kritike Kat. glasa glede doberdob-ske občinske uprave in dejal, da skuša Skupina ljudi, ki se zbira okrog tega lista ovirati uspešno delovanje doberdobskega občinskega odbora. Končno je nastopil znani sovjetski pevec Vladimir, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Izvajal je ruske narodne in borbene pesmi. Kljub slabemu vremenu v ponedeljek zvečer, je festival dobro u-spel. Za to gre pohvala doberdob-skim tovarišem. O prosti coni Borba, ki so jo vodile sindikalne organizacije in komunistična partija za določitev pravične cene slad-karja goriške proste cone. je rodila zadovoljiv uspeh. Odslej dalje bodo goriški potrošniki kupovali sladkor po 95 lir kg. Vsekakor pa bi bilo zanimivo vedeti v čigave žepe se je stekal denar, ki so ga doslej pridobivali s tem. da so sladkor proste cone prodajali po 130 lir. Je stekal, morda, v žepe — le nekaterih grosistov? Nihče ni doslej pojasnil zadeve v pravi luči, nihče ne ve povedati, kam je šel denar. Toda to je le en primer. Prosta cona pa predvideva tudi druge ugodnosti. Zakon predvideva izredne cene tudi za maslo, meso in druge potrošne dobrine. Tudi to vprašanje bi se moralo rešiti v prid prebivalstva, ki prebiva na področjih proste cone. Skrajni čas je, da se vzpostavi red v gor;ški prosti coni. To bo v interesu ne le prebivalcev Gorice, temveč celotnega ozemlja, ki je vključeno v prosto cono. Ljudske kuj’zuice Pred kratkim je v založbi državne knjižnice v Gorici, izšla lična ! knjižica «Gorizia ed il sistema bibliografico iisontino». ki jo je napisal ravnatelj goriške državne knjižnice dr. Guido Manzini. Knjižica obravnava delovanje obstoječih občinskih knjižnic, ki so v glavnem bile ustanovljene v zadnjih dveh letih. Med temi je tudi doberdob-ska občinska knjižnica, ki ima sesedaj na razpolago 1.217 slovenskih odnosno italijanskih knjig in je bila ustanovljena leta 1966. V načrtu je med drugimi tudi otvoritev knjižnic v Sovodn j ah in Šte-verjanu, in sicer v teku leta 1969. V zvezi z delovanjem posameznih občinskih knjižnic z zadovoljstvom ugotavljamo, da je doberdobska na prvih mestih. Tako ima doberdobska v zvezi s številom prebivalstva največ članov - čitateljev. Tudi kar se tiče branja in izposojanja knjig je Doberdob na prvem mestu skupno z občino Marian, s 120% odnosno 121% izposojenih knjig. To je vsekakor razveseljivo. Še toliko bolj pozitivno pa je dejstvo, je v Doberdobu več kot 90% čitateljev iz vrst mladine. Lahko pa bi se šte- vilo članov in čitateljev še več kot podvojilo, če bi se knjižnice posluževali v večjem številu tudi starejši ljudje. Upamo, da se bodo prav tako dobro izkazale tudi bodoče knjižnice s slovenskimi knjigami v Sovod-njah, Podgori in Števerjanu. Žal pa v omenjeni knjižici dr. Manzini j a ni v načrtu knjižnice v Štandrežu, kjer prebiva slovensko prebivalstvo, ki si prav tako želi dobre slovenske knj:ge. Zato je potrebno, da bi državna knjižnica v Gorici v kratkem odprla svojo podružnico tudi v tej vasi in da bi ta, seveda, imela tudi slovenske knjige. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnoOGOOOOOOOOOOOOOOOOOlJOUUOiluoOOl « >OOOo< >1)00000001 S tržaškega ozemlja Salež je slovesno počastil spomin padlih partizanov Naš narod je neizmerno hvaležen junakom, ki so darovali svoje življenje v boju za svododo. To hvaležnost več ali manj svečano manifestira ob najrazličnejših prilikah. Skoraj vse večje vasi na Tržaškem in Goriškem so že pred mnogimi leti postavile lepe spomenike, na katere so, lahko rečemo, upravičeno ponosne. Ti spomeniki pa so obenem trajen opomin, da moramo mi, ki uživamo sadove težkega boja, nenehno čuvati največjo dobrino — mir. Salež je ena izmed vasi, ki je •izredno dosti žrtvovala v boju za svobodo. V nedeljo, 21. julija je minilo dvajset let od postavitve omenjenega spomenika. Ta obletnica ni šla nemo mimo zavednih vaščanov. Proslavili so jo izredno slovesno. Spomenik so skrbno okrasili, občinska uprava pa je preskrbela novo ograjo. Pred spomenikom je bila svečana komemoracija. Vaški zbor je zapel žalostin-ko, gledališki igralec Danilo Turk pa je recitiral partizanske pesmi. Sodelovala je tudi proseška godba. Spregovorili so: domačin Just Pegan, pokrajinski predsednik partizanske zveze Calabria in član pokrajinskega odbora patrizanske zveze Kenda. Tovariš Pegan je podal zelo jasno sliko nrotifašističnega Saleža. Med drugim je dejal : «Fašizem je že leta 1922 razpustil Ljudski o-der, leta 1927 pa še društvo Bratska sloga; v letih 1918-1941 je bilo odpeljanih v zapore in internacijo 23 zaščanov. v letih 1941-1945 pa nadaljnjih 64 vaščanov. Kljub tolikim žrtvam pa ne uživamo še vseh pravic, ki nam pritičejo.» Ob zaljučku svojega govora je tovariš Pegan poudaril, kako pokrajinska uprava omalovažuje pravične zahteve Slovencev. To potrjuje tudi s tem, da noče postaviti dvojezičnih napisov na cestnih križiščih niti na področju zgoniške občine, ki je stoodstotno slovenska. Tovariš Calabria je med drugim poudaril da se je v težkem boju proti fašizmu in nacizmu skovala OOOCmOnnooooooOOOOOOOOOCOOOOOO 'OOOOOOC >000000000000000000000 Gorenjski sejem v Kranju V dneh od 2. do 13. avgusta bo v Kranju tradicionalni «Gorenjski sejem». To bo sicer že 18. sejem, toda od prejšnjih se razlikuje po tem, da bo letos imel mednarodni zna- i čaj. Poleg domačih razstavljalcev bodo tokrat na njem tudi razstav-1 j alci iz Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Švedske. Značilnost sejma je v tem, da se razstavljeno blago neposredno prodaja. Je torej potrošniški sejem. Ker je «Gorenjski sejem» odprt sredi turistične sezone je združen z zabavnimi prireditvami, ki bodo na sporedu vsak večer. enotnost med Slovenci in Italiani. Poudaril je tudi, da borci niso opustili boja ter da vztrajno stojijo na braniku ter nadaljujejo političen boj za demokratične pravice. Tov. Kenda je govoril o pomenu 25-letnice splošne vstaje primorskega ljudstva proti nacifa-šizmu. Opozoril je na gorje, ki ga je primorsko ljudstvo prestalo pod fašizmom ter na žrtve, ki jih je doprineslo v velikem boju za svobodo. Občinske izpostave Tržaška občinska uprava ima v večjih vaseh v gornji okolici svoje izpostave, katere vodijo županovi delegati. Izpostave, odnosno delegati imajo sicer omenjene pristojnosti, vendar je njihova dejavnost potrebna. Občan, ki bi sicer moral iti osebno na županstvo ali v razne občinske urade, določene zadeve lahko uredi v uradu omenjene izpostave. Sicer pa nimajo vse izpostave enakih pristojnosti. Prav v zvezi s pristojnostjo občinskh izpostav sta naša občinska svetovalca tovariša Wilhelm in Gerbčeva pred kratkim naslovila pristojnemu občinskemu odborniku vprašanje, v katerem želita izvedeti, ali namerava občinska uprava dodeliti izpostavama na Proseku in v Bazovici večjo pristojnostjo kot pa jo imata danes. Naša svetovalca se med drugim zavzemata za to, da bi tudi v omenjenih izpostavah sprejemali prijave rojstev odnosno smrti občanov. Tako pristojnost ima sedaj prakdčno samo izpostava na Opčinah. V Križu bi jo tudi morala imeti, saj tako je bilo voj čas zagotovljeno. Svetovalec Wilhelm je v neki drugi pismeni vlogi povabil pristojna* ga občinskega odbornika, naj ukrene, kar je potrebno za ureditev razsvetljave na cestnem nadvozu pri Banih, tako da bi bila dejansko vsa cesta od Opčin do Banov razsvetljena. Občinsko upravo je pozval tudi. naj poskrbi za postavitev primerne ograje na omenjenem nadvozu. Nadaljevanje Vprašanja slovenske manjšine se je nekdo izkazal kot Slovenec, da je imel slovenski ali hrvaški priimek, in je bil vpisan v posebne sezname kot «nezanesljiv element», kot «upornik, nevaren za državo», kot «allogeno» ali «alloglotto». Spominja nas ta okrožnica na tiste čase, ko so tisoči Slovencev bili v ječah, v konfinaciji, pred posebnim sodiščem, v posebnih bataljonih ali pa so živeli v izgnanstvu. Spominja nas na tiste čase, ko so vprašanja etničnih manjšin spadala izključno v pristojnost «varnostne službe». Ako pomislimo na to, kako so doslej potekale zadeve, ki se tičejo vprašanj etničnih manjšin lahko pridemo do zaključka, da se je za ta vprašanja prvenstveno zanimal SIFAR ali SID, da se je pa država kot taka prav malo zanimala zanja, da o avtonomni deželi sploh ne govorimo, saj, po mnenju prvakov levega centra, ni niti pristojna za reševanje manjšinskih vprašanj. Skrajni čas je, da se stvari postavijo na pravo mesto, da se dokončno izreče tudi o pristojnosti in o nepristojnosti. Enkrat za vselej bi morali priti do zaključka, da SID ali bivša SIFAR nima pristojnosti za etnična vprašanja, da ta vprašanja spadajo v pristojnost države in avtonomne dežele, kajti le tako je moč pričakovati, da bodo številna odprta vorašanja slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi končno rešena in ne bo več državljanov druge kategorije, ne «allogenov» pod nadzorstvom SIFAR ali SID. Odgovor KPČ Sporazumi in pogodbe, ki povezujejo socialistične države, so važen dejavnik medsebojnega sodelovanja, miru in kolektivne skupnosti. Češkoslovaška v celoti spoštuje svoje pogodbene obveznosti in še naprej razvija sistem pogodb s socialističnim državami, kar dokazu- “ jejo nove pogodbe, ki smo jih nedavno sklenili z Ljudsko republi- ^ ko Bolgarijo in Ljudsko republiko Madžarsko, a tudi pripravljena pogodba o prijateljstvu in sodelovanju s Socialistično republiko Romunijo. Skupaj z avtorji pisma ne bomo dovolili, da bi bile ogrožene zgodovinske pridobitve socializma in varnost narodov naše države, a tudi ne bomo dovolili, da bi imperializem, bodisi po mirni ali nasilni proti zrušil socialistični sistem in spremenil ravnotežje sil v Evropi v svojo korist. Glavna vsebina našega razvoja po januarju je boj za povečanje naše notranje moči in trdnosti socialističnega sistema pa tudi naših zavezniških vezi. Sprejemamo zagotovila, da namen zanimanja ni vmešavanje v metode planiranja in upravljanja socialističnega gospodarstva ČSSR in naše ukrepe za izpopolnjevanje ustroja gospodarstva ter razvoja socialistične demokracije in to da se pozdravlja urejanje odnosov med Čehi in Slovaki Soglašamo z glediščem, da sta moč in trdnost naših zvez — kar je brezdvoma skupnega življenjskega pomena za nas vse — odvisni od notranje moči socialističnega sistema. Ne dvomimo, da bi snodko-pavanje vodilne vloge komunistične nartije grozilo socialističm družbi. Prav zato je nujno, da se medsebojno razumemo glede tega, kaj je pogoj za moč socialističnega sistema in za krepitev vloge komunistične partije. V akcijskem programu naše partije smo podčrtali, da je za našo partijo predvsem nujno, da izvaja tisto politiko, ki bi lahko v celoti zagotovila vodilno vlogo v naši družbi. Prepričani smo, da je v sedanji okoliščinah to pogoj za socia listični razvoj. Komunistična partija je odvisna od prostovoljne podpore ljudstva. Ne izpolnjuje svoje vodilne vloge tako, da vlada družbi, ampak da zvesto služi njenemu svobodnemu naprednemu socialističnemu razvoju. Ne more vsiljevati svoje avtoritete, ampak si jo mora nenehno pridobivat: v svojimi dejanji. Ne more uresničevati svoje linije z ukazovanjem, ampak z delom svojih članov in verodostojnosti svojih idealov. Ne prikrivamo dejstva, da so danes tudi težnje, ki imajo namen diskreditirati partijo, poskusi, da bi ji odrekli moralno in politično pravico, da bi vodila družbo, toda če se vprašamo, ali je take in podobne pojave mogoče pravilno oceniti kot grožnjo socialističnemu sistemu, kot upadanje politične vloge. KPČ pod pritiskom reakcionarnih, kontrarevolucionarnih sil — pridemo do siklepa, da ni tako. Vsak posgus vrnitve k starim metodam bi povzroč-1 odpor Of gromne večine članov partije, odpor vseh delovnih ljudi. Partija bi z vračanjem na staro ogrozila svojo politično vodilno vlogo in ustvarila položaj, v katerem bi zares prišlo do boja za oblast. S tem bi bile v resnici ogrožene socialistične pridobitve ljudi in tudi naši skupni interesi v protiimperialistični fronti soc alistične družbe. Uresričevanje akcijskega programa in priprav za izredni kongres partije ne sme spraviti v nevarnost noben korak, ki bi povzročil boj za oblast v državi. Zato je treba odločno ločiti partijo kot celoto od deformacij preteklosti, za katere so odgovorni ljudje iz starega vodstva».