Političen list za slovenski narod. g--------U—L______i_.i. ." .-•I-—— -.-_- - --—:—--_________-i—-------- ------- . Po pošti prejeman velja: Zrn tele leto predplačan 16 fld., >a pol leta 8 fld., za četrt teta 4 fld., za jedem mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman valja: trn celo leto 13 fld., za pol le'.a 6 fld., za (atrt leta 3 fld., za jeden meiee 1 fld, V Ljubljani na dom posipan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. J Naročnino !n oznanila (i o s e r a t e) vsprejema upravnlitvo In ekspedteija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17. izhaja vsak dan, izrzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefdn - štev. 74. t^tev. 150 V Ljubljani, v torek 4. julija 1899. Letnik XXYII Brezuspešen boj. Poznato je dobro, kako so se Mažari ustavljali od leta 1860. pa do leta 1867. vsem pozivom avstrijske vlade, da pošiljajo svoje poslance v državni sabor na Dunaj. Dosledno so oni odbijali vsako ponudbo z izjavo, da to ne dopušča njihovo državno pravo. Po tem državnem pravu mora biti Ogrska samostalna država s svojim mi-nisterstvom. Pomagal jim je pri tem podjetju avstrijski državni minister Beust ter razdelil državo na državni polovici, ali z drugimi besedami: Avstrija je postala dualistična država, kakeršna je še dandanes. Mažari so svoj namen dosegli in sicer po svojem državnem pravu. Človek bi mislil, da se Mažari ne bodo ustavljali drugim narodom bivše avstrijske carevine, če se tudi oni bore za samo-stalnost svojo z ravno takim sredstvom kakor oni. Toda tega Mažari ne dopuščajo. Uprli so se odločno Cehom in Hrvatom, ki so zahtevali svojo samostalnost tudi po državnem pravu. Zanikali so to pravo jednim in drugim, a podprli so jih v tem poslu seveda tudi Nemci, katerim je stalo do gospodstva posebno nad Čehi. Mažari so postali v novejšem času še posebno predrzni naproti Hrvatom. Vse njihovo časopisje, na čelu jim »Pester Lloyd«, neprenehoma oponaša Hrvatom njihovo državno pravo in državno celokupnost, katero zovejo »velika Hrvatska«, ki se po njihovem mnenju ne more nikdar osnovati. Po njihovem mnenju seveda ne, kajti oni so Hrvatsko že zdavnaj spremenili v mažarsko župa-nijo ter delajo neutrudljivo, da to tudi zares postane vkljub nagodbi iz 1. 1868., po katerej je zagotovljena celokupnost kraljevine Hrvatske. V tem pogledu godejo isto pesem mažarski in nemški časopisi, da je »velika Hrvatska« nezmisel in da se ne da nikdar vzpostaviti, kakor to mislijo hrvatski domoljubi. Vse to so velike utopije hrvatskih ugretih glav, ki nočejo nič vediti o mažar-skej državi, h katerej edinej pripada Hrvatska, čudno se nam zdi, da se Mažari tako pogostoma bavijo s tem vprašanjem, ko z druge strani zatrjujejo, da ga sploh ni in da se mora Hrvatska utopiti v mažarskem morju. Zakaj bi toliko pisali ter se tako hudovali nad vsako izjavo hrvatskega naroda v tem pogledu, ko ne bi bili prepričani, da se pride vselej do cilja, če se vztrajno in odločno bori za kakšno stvar. Če so Mažari dosegli svoj cilj, zakaj ga ne bi tudi Hrvati. Sicer pa so trditve mažarskih po-litičarjev, da Hrvati nimajo državnega prava, ni-čevne in po zgodovinskem razvitku popolnoma ovržene. Nič zato, če nočejo Mažari tega priznati v svojej oholosti in obesti. Velika Hrvatska je že zdavnaj osnovana. Ko je bila po pogodbi Kampo-formijskega mira leta 1797. Dalmacija izročena državi avstrij., prišla je pod istega vladarja kakor ostala Hrvatska, od katere je bila oddeljcna več nego tri sto let. Od tega časa je ostala pod istimi vladarji razun kratko dobe pod Napoleonom. Hrvatska, Slavonija in Dalmacija so od tega časa tako rekoč že zedinjene, a v novejšem času se je približala že prav znatno tudi Bosna in Hercegovina tej zvezi. Res je sicer, da se vse te zemlje taktično še niso zeainile, ali ideja o jedinstvu je prešinila že ves hrvatski rod v tolikej meri, da je ni v stanu zatrti največa protivščina od mažarske in nemške strani. Celo v Bosni se širi ta ideja v novejšem času tako vspešno, da se ne bode dala nič več zatreti, pa bi upotrebili Mažari zato naj-radikalneja sredstva. To Mažari in Nemci slutijo, zato tudi neprenehoma nas psujejo in ponižujejo, kjer le morejo. To pa le njim škodi in ne nam. Naša borba je pravična; zgodovinsko in narodnostno pravo je na našej strani in kdor se mu protivi, dela nam krivico; pa ne samo nam, nego tudi državi. Hrvati niso nikdar iskali kakšnega središča zunaj okvirja habsburske države. Vedno so bili zvesti in privrženi habsburškej dinastiji, za katero so prelili več krvi nego drugi avstrijski narodi. Za-toraj je največa predrznost, če nam Mažari ali Nemci oponašajo »veliko Hrvatsko«, češ da hočemo kakšno posebno državo osnovati. Nemci in Mažari so že sploh zgubili vsak pravni čut, kadar razpravljajo o slovanskih zadevah. Oni so nas držali za helote, pa mislijo, da jim moramo tudi kot taki ostati. Toda v državi, kjer je proglašena ravnoprav-nost, to ne more biti in Slovan se je sploh toliko probudil, da ne bode nikdar več tlake delal niti Nemcu niti Mažaru. »Velika Hrvatska« je že osnovana in prej ali slej jo bode morala priznati tudi država, če bode hotela vzdržati se na iztoku in na Jadranskem morju kot velevlast. Tega Mažari in Nemci ne morejo in nočejo priznati, da brez Hrvatske Avstro ogerska ne more napredovati na iztoku in jugu državnem ; zatoraj se tako žilavo borita za gospodstvo v teh krajih, ter se celo družita s tretjim našim sovražnikom, ki je pa ob enem tudi državni sovražnik, namreč laška irredenta. Toda tudi vkup z irredento nas ne bodo ugonobili. Narodni duh in narodno jedinstvo bode to zaprečilo. Res je, da bodemo imeli še mnogo borb z našimi protivniki, toda narodna navdušenost in požrtvovalnost boste brez dvoma zmagali. Naj so le rogajo nam naši protivniki in naj zanikujejo naše pravice, zato mi ne bomo omagali v našej borbi, marveč še vztrajneje delali, dokler ne dosežemo našega cilja: jedinstva hrvatskega in slovenskega naroda na korist svojo in na korist naše države. Napredna Rusija. (Konec.) Omenimo mimogrede nekaj strogo stvarnih pomislekov; da bi se jih ne dotaknili, bi bilo toliko, kakor da bi ne odgovorili na najbolj kričeča vprašanja. — Kako se godi ruskim indu-strijcem? Za potrebo imajo dovolj posla doma; na izvoz ruski industrijci še sedaj ne mislijo. — Ali j a na Ruskem trg, katerega pridobiti si bi bilo dobro za naše izdelke? Udeležniki nižjeav-strijskega obrtniškega izleta pravijo, da bi našel avstrijski kapital tam dobro podlago, da bi se mogla tam cela vrsta izdelkov izpečavati. Da se pa visoke carinske meje vsejedno prekoračijo z dobičkom, to bi bila stvar izdelovalcev, kateri bi morali vse preračunati. Sibirska železnica odpira velikansko perspektivo, vzbuja tako vabljive nade, da se skoro že čuje zahteva, naj bi se naša trgovska mladina — ruski učila; ruščina bode v trgovini s ve t o v en j ezi k, pa hitro! Na Ruskem trdijo baje nekateri, da podjetnost v Avstriji ni nič kaj živahna, da se dado Avstrijci prav lahko odriniti, da so v Nemčiji mnogo urnejši, napeljejo gospodarske niti do druzih držav. Takih besedij obrtniški odposlanci niso bili veseli; to so morali tembolj obžalovati, ko bo lahko opazili, da goji moderna Rusija simpatije do njih domovine. Zastopniki nižjeavstrijskega obrtniškega društva so bili na Ruskem in so pokazali onim, ki še tega niso vedeli, da obstoji obrtniško društvo, sporočili so konzulatom svoje želje in nam morejo povedati, česa manjka, kaj naj se ukrene in na kaj moramo biti pozorni. Spoštovanje do moderne Rusije navdajajo besede induatrijcev — prvih oseb na dunajskem trgu — kateri poleg takih svaril in opominov tudi priznavajo, da so se na svojem potovanju mnogo naučili: »Kdor je videl kaj tako velikega, izvrstnega, ga kar nekaj vzbada, da mora tudi on tako delati, da mora posnemati « In v industrijski državi Rusiji je marsikaj, kar prehaja v velikansko ; del Mlade - Amerike v prostrani ruski nižavi. V Lodzu je neka manu-fakturna hiša z dvorano, v katerej ne stoji nič manj kakor 1500 kolovratov, in podjetnik zida ravnokar drugo dvorano, v katerej bode delalo istotako 1500 kolovratov. In nekje drugje so videli delavsko dvorano sto čevljev široko in še je-denkrat toliko dolgo, in vendar brez vsacega stebra. Če so izletniki kje opazili, da je vodja takega modernega podjetja Avstrijec, ali če so mogli kak stroj pozdraviti, ki je bil izdelan v Avstriji, so bili seveda prav veseli. Ti gospodarski pijonirji se niso mogli dovolj nagledati. To je bilo veselje, katerega ni skalil niti neprijeten dogodljaj pri odhodu iz Peter-burga, nekaterim izletnikom bo namreč izginile listnice s potnimi listi vred; no, to izgubo so prišteli k potnim stroškom, ki tako niso bili ravno obilni: 600 gld. za vsacega, in vsi so bili prepričani, da bodo narastli ti stroški po izkušnjah, ki jih prineso seboj, v bogato glavnico, katera jim bode donašala obilnih obrestij. Tudi ženskemu svetu so prinesli gospodje izletniki marsikako zanimivo poročilo. V častniški kazini v Peterburgu je prodajalnica, kjer dobijo častniške soproge kakor v nekakem konsumnem društvu vse, kar potrebujejo; in to je čudovita, velikanska prodajalna, v kateri je vse na prodaj. Da so slišali v čakalnicah po ruskih postajah večkrat igrajočo kapelo, da niso imeli na potu dobrega vremena in da letos tudi na Ruskem — čudno — ni bilo snega. In da je v Rigi razven številnih tovarn za stroje in smodke — katere so si osebno oglodali — tudi klub samcev, »klub črnokožcev«, ki ima lepo lastno hišo in b ponosom trdi, da se je ustanovil že leta 1221. častitljivo društvo res, katero pa vse jedno pri damah — ne samo pri ruskih — ne uživa posebnega spoštovanja. To bo hipni vtisi potovanja, o čegar posledicah bodo v gospodarskih krogih Se dolgo razpravljali. Politični pregled. V Ljubljani, 4. julija. Nagodbene predloge bodo v kratkem objavljene, in sicer istodobno v dunajskem in bu-dimpeštanskem uradnem listu. Da bi se določil način in vrsta objavljenja nagodbenih predlog, se je podal avstrijski ministerski predsednik grof Thun včeraj v Budimpešto ter se posvetoval s svojim tovarišem Szellom o tej zadevi. Obiskal ga je najprej v notranjem ministerstvu in pozneje v poslanski zbornici. Ogrski ministerski predsednik mu je povedal, da bo ogrska poslanska zbornica ta teden dovršila svoje delo in potem ni več nikakih ovir za objavljenje, ker bo vlada v najkrajšem času izposlovala vladarjevo dovoljenje. Nagodba se objavi v ogerski polovici enako, kakor vsaka parlamentarnim potom rešena zakonska osnova, v Avstriji pa s pomočjo zasilnega paragrafa. Avstrijski ministerski predsednik se je sinoči povrnil na Dunaj. 'Vladna akcija za prihodnje dni še vedno ni določena. Z največjo gotovostjo trdijo sicer nekateri listi, da se prične že v avgustu z vso resnostjo z reševanjem jezikovnega vprašanja in da se to delo dovrši do srede meseca septembra, ko se mora sniti državni zbor. Toda v tem oziru do sedaj še ni prav nobene gotovosti. Res je samo to, da se snide drž. zbor v jeseni, da izvoli člane delegacije in se mu predloži proračun za prihodnje leto. Tudi je sklicanje državnega zbora potrebno vsled tega, da morejo stopiti v veljavo nagodbene predloge, katere mora vlada prej predložiti državnemu zboru. Vse prihodnje delo je pa seveda odvisno od razmer, ki si jih vlada do tedaj ustvari s pogajanjem zastopnikov parlamentarnih strank. Volilna preosnova *a nižje-avstrijski deželni »bor, kakoršno je odobril v zadnjem zasedanju deželni zastop nižje avstrijski, še sedaj ni potrjena. Kaj je temu vzrok, se ne ve natanko, gotovo je le toliko, da deluje židovska manjšina z vsemi silami na to, da bi vlada ne predložila v potrjenje dotičnega zakonskega načrta. V zadnjem času je pa storila vlada neki korak, iz katerega se da sklepati, da odločilna beseda ni več daleč. Nižje avstrijsko namestništvo je izdalo namreč ukaz, ki naroča vsem županstvom, naj na novo sostavijo volilske imenike in jih do 15. t. m. do-pošljejo pristojnim okrajnim glavarstvom. Ker ni misliti, da bi se že sedaj pričenjalo z izvrševanjem volilskega zakona, ki še ni potrjen, je prav verjetno, da si hoče nabrati vlada potrebni ma-terijal za presojo predloženega volilnega reda in potem izreči konečno sodbo. Popolno zavreči seveda vlada ne bo mogla tega načrta, ker je vendar sama posredovala pri razpravi in je deželnozborska večina dokaj popustila ravno vsled tega, ker je tako želela vlada. — Jednako se godi volilnemu redu za dunajski občinski zastop, ki še istotako čaka odrešenja. Knez Herbert Bismark in cesar Viljem. Nad jedno uro je trajala v nedeljo avdi-jenca, v kateri je vsprejel nemški cesar kneza Herberta Bismarcka v Liibecku. Malo poprej je bil pri cesarju načelnik civilnega kabineta Luca-nus, ki je poročal o dogovoru z ministrom Mi-quelom, ki se je malo preje vrnil iz Berolina. Vsekako je bil toraj razgovor o politiških zadevah in bržkone se listi ne varajo, ko izražajo mnenje, da bo knez Bismarck naslednik sedanjega državnega kanclerja kneza Hohenlohe. Govori se sicer o njem tudi kot o nasledniku notranjega ministra pl. Recke, toda najbolj verjetna je prvotna trditev, ki se obistini lahko brez vsake ministerske krize, ker knez Hohenlohe le vsled želje cesarjeve še vztraja na dosedanjem mestu. Na ministersko krizo sedaj ne računajo več toliko, ker je cesar prepričan, da prodre njegov kanalski načrt, kakor ga sam želi. Vremena zbornici se sicer še niso povsem zjasnila, vendar bo cesar v osebnem občevanju mnogo več dosegel, kakor pa potom parlamenta. Bismarck bi prišel toraj na krmilo le vsled prostovoljnega odstopa kneza Hohenlohe. Kriza v Belgiji. Premirje sta sklenili v belgijski poslanski zbornici večina in manjšina, katerega razun revolucijonarnih socijalistov do sedaj še nihče ni kršil. Vlada in večina sta morali obljubiti levičarskim strankam, da se hočeta ozreti po kakem drugem načinu rešitve prepor-nega vprašanja in eventuvalno predložiti nov, oziroma popravljen načrt. Vsled tega slavi ulica zmago, akoravno še ni dosegla in najbrže tudi ne bo, kar je zahtevala na način, ki presega vse meje dostojnosti. Kakor namreč javljajo najnovejša poročila, se je udala vlada le v toliko, da razširi razmerno zastopstvo razun na znanih sedem okrajev tudi na vse one okraje, ki pošljejo v državni zastop vsaj tri zastopnike. Kakor znano, opozicija tudi s to koncesijo ni zadovoljna, ter zahteva to ugodnost za vse volilne okraje, ob jednem pa tudi splošno in jednako volilno pravico. V to pa seveda desnica ne bo nikdar privolila, ker bi se potem morala spremeniti tudi ustava. Isto misel zastopa tudi kralj Bam. Županom štirih večjih mest, ki jih je vsprejel v soboto in ki so izjavili, da ne morejo prevzeti poroštva za javni mir, ako vlada ne ustreže zahtevi opozicije, je odgovoril kralj Leopold, da hoče preje počakati, kak uspeh bo imel navedeni posredovalni predlog, in da se dobro zaveda dolžnosti, ki mu jih nalaga ustavi. Umevno je, da so odšli liberalni župani precej poparjeni na svoj dom. Danes ali jutri se pričakuje rešitev. Ako se opozicija ne zadovolji s posredovalnim predlogom, bo najbrže razpuščen parlament in bodo znova sodili volilci. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. julija. (Podpora vsled toče.) Kakor čujemo, je osrednja vlada za ponesrečence vsled toče na Kranjskem dovolila 12.000 gld. podpore, a deželni odbor je v ta namen določil 3000 gld. Pri tej priliki izrazili bi željo, naj bi se darovi razdelili prej ko mogoče, in sicer v denarju najrevnejšim ponesrečencem, a ne po razmerju škode ne glede na imovitost, kakor se je včasih godilo. (Terzit gospoda župana Hribarja.) Gospod župan Hribar je slovesno zapriseganje zlorabil v to, da je v svojem govoru na skrajno netakten, s slovesnostjo nikakor ne skladajoč se način žalil nasprotnike sedanje meBtne uprave rekoč: »Naj tedaj vstajajo Terzitje in se zadirajo nad nami; zgodovina, o tem sem za trdno prepričan, bode sodila, a obsodila ne bode — nas!« Gosp. župan Hribar si je izbral res dober trenutek, da je padel po mestnej opoziciji. Dobra je bila prilika: 1. ker je bila slovesna seja in radi tega nihče gospodu županu ugovarjati ni mogel; 2. ker, če bi tudi ne bila slovesna seja, je gospod župan dobro vedel, da ne bo nihče izmed mestne opozicije ugovarjal, ker nikogar zraven ni bilo. Treba pa še pogledati, ali je imel gospod Ivan Hribar prav, da je primerjal mestno opozicijo s Terzitom. Terzit napadal je junaka Agamemnona. Ali misli gospod Ivan Hribar, da je v čem podoben temu junaku? Poglejmo! Ko se je Ahilej, jezeč se nad porazom Ahajcev, odstranil, poslal je Agamemnon, da ga zopet potolaži, ponj Feniksa. Tega bi n. pr. gospod Hribar ne mogel, ker Feniksa ima v Ljub ljani v oblasti županov stanovski in odborniški kolega gospod Prosenc, dočim za časa Agamem-novega Slavije niso poznali. Ali se morda gospod Hribar primerja Odiseju, kateri je Terzita z udarci strahoval ? Ako bode tako dolgo potreboval do zaželjenega cilja, da gmotno povzdigne Ljubljano, kot je potreboval Odisej, da je dosegel svoj cilj, potem bo Ljubljana še dolgo čakala vstajenja dne. Kaj pa je mestna opozicija zahtevala od občinskega sveta? Da postopa varčno in gospodari previdno z mestnim imetjem. Ali je to terzitsko? Ali ni tudi ekscelenca gospod deželni predsednik včeraj v svojem nagovoru na župana rekel, da »treba postopati z največjo varčnostjo, izdatki naj se delajo o pravem času in v pravi namen« ? Ali se županova jeza razteza zategadelj tudi na deželnega predsednika ? Menda vendar ne! Mi bi gospodu županu v spomin klicali besede gospoda deželnega predsednika: »Pravičnost, nepristranost in objektivnost v vsakem obziru je najtrdnejša podlaga vsaki dobri upravi.« (Nevarne je obolel,) kakor se nam brzojavno poroča, č. g. Franc Jereb, župnik v Zaspem pri Bledu. Priporoča se v memento. (Telovadba na obrtnih strokovnih šolah) Z novim letom 1900 se po ukazu naučnega ministra uvede pouk v telovadbi na tukajšnji strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo. Odločene bodo temu neobligatnemu predmetu štiri ure na teden. (Na tukajšnjem učiteljišču) so danes zaključili šolsko leto s sveto mašo v cerkvi Srca Jezu-Bovega. (Ciril Metodov kres) prižge »Slovenska kršč.-socijalna zveza« v Ljubljani v četrtek zvečer ob 9. uri na Rožniku. Naj bi se tudi drugod tedaj zažareli slovenski holmei, da s tem pokažemo svojo versko in narodno zavest. (Celjski mestni urad in slovenščina.) Županstvo celjske okolice je mestnemu uradu v Celju poslalo slovenski dopis. Mestni urad pa je odgovoril, da v stvareh, ki se tičejo lastnega področja, vspre-jema le nemške dopise. Županstvo celjske okolice se je pritožilo na okr. glavarstvo, a to je pritožbo odstopilo ces. namestništvu v Gradcu, katero je akt vrnilo celjskemu mestnemu uradu z nalogom, da o stvaii poroča. Mestni urad je to stvar izročil pravnemu odseku, v čegar imenu je v zadnji seji poročal obč. zastopnik dr. Schurbi ter nasvetoval, da mestni urad vse agende lastnega področja vsprejema in rešuje samo v nemškem jeziku. Radovedni smo, kaj sedaj poreče ces. namestništvo. (Železnica Radgona-Ljutomer.) Dne 30. junija je bil na Dunaju redni občni zbor lokalne železnice Radgona Ljutomer. Računski zaključek izkaže dohodkov 25.919 gld., stroškov 14.172 gld., prebitka 11.747 gld. S tem je treba najpreje pokriti primanjkljaj iz prejšnjega leta v skupnem znesku 9480 gld. (Ib celovške škofije.) Pri stolnem kapiteljnu v Celovcu je do 19. julija razpisano mesto stolnega prošta, oziroma stolnega školastika in navaden kanonikat. — Do 3. avgusta je razpisana fara Gradenek. — Za kn. šk. svetovalca sta od škofa imenovana č. g. Šim. B a u e r, dekan v Pli-berku, in č. o. Lambert Lanzuner, predstojnik kapucinov v Celovcu. — Orglarska šola v Celovcu je letos dovršila drugo leto. Podučevalo se je v dveh oddelkih. Napredek učencev je bil prav povoljen. — Razstava cerkvenih oblačil bode letos dne 11. avgusta. — Mil. g. knezoškof je letos ob vizitacijah itd. birmal vkup 4946 otrok. (Iz tržlške okolicf.) Pretočeno nedeljo popoldne ob V«4. uri je priredilo slovensko katoliško delavsko društvo javen ljudski Bhod na Pristavi pri Tržiču. Predsednikom je bil soglasno izbran gospod Ahačič iz Tržiča. Gospod Moškerc je razvil krščansko-BOcijalni program, pojasnoval je zborovalcem, po kateri poti je mogoče ustvariti boljše razmere delavskih stanov. Gostinčar je govoril o političnem položaju v Avstriji, povedal vzroke, zakaj ne more delati državni zbor. Treba se nam je organizovati, da se moremo braniti na-silstev sovražnikov. Gospod Jakopič je dalje govoril o pomenu krščanske socijalne organizacije z ozirom na ljudstvo. Pozval je tudi navzoče, da dne 6. t. m. zakurijo v čast sv. Cirilu in Metodu kresove. Gostinčar je potem priporočal zborovalcem, čitati dobre časopise in knjige. »Glasnik«, »Delavski prijatelj« sta odločno dobra delavska lista, naj si enega ali druzega naroči vsak delavec. Za premožnejše priporoča »Slovenski List«. Delavci moramo v javnem življenju pokazati, da smo zreli in vredni boljših časov in veljave. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik z živio - klicem cesarju zaključil lepi shod. (Merski deželni odbor) je imenoval za ravnatelja italijanskega gimnazija v Pazinu nekega Sil-vija Mitisa, o katerem ve »L' Istra« povedati, da zna tudi nemški in nekoliko hrvatski, kar je po besedah lahonskega lista v Bedanjih razmerah potrebno. (Ciril Metodov kres) bo gorel tudi na kamniških planinah in sicer na mali Planini, od koder se bo videl daleč po kranjski in štajerski deželi in pričal o zadružni organizaciji tukajšnjega okraja Videl se bo na Gorenjsko do Triglava, na Dolenjsko do Gorjancev in na Notranjsko do Nanosa. (Dar.) Biskup Strossmayer je daroval za župno cerkev sv. Križa tik Slatine 500 gld. (Uro z verižico) našel je nekdo na zadnjem sejmu v Rajhenburgu. Kdor jo je izgubil, oglasi naj se pri župnem uradu v Boštanju, p. Radna. (Utopljenca.) V nedeljo zvečer so izvlekli iz Ljubljanice pod Fužinskim mostom kakega 40 letnega utopljenca ter ga prepeljali v mrtvašnico na pokopališču pri D. M. Polje. (Zatiranje Slovencev.) Iz Marenberga dne 3. ju lija. Tukajšnji Slovenci se vedno bolj zavedajo posebno vsled pritiska male peščice zagrizenih Schtf-nererijancev. Schonererijanci so nekateri prestopili k protestantizmu in so imeli dne 29. junija ob treh popoldne svoj »Abendmahl«. Tako je mnenje, da za veliko brezvercev, ki do Bedaj niso niti v Boga verovali in živeli kakor živali, da jim bo protestantizem le nekoliko koristil, češ kaj božjega bodo vendar le slišali. Zaradi par Nemoev je bilo do sedaj ob nedeljah in praznikih zjutraj in popoldne nemško opravilo, ob sobotah večerih in ob večerih pred prazniki so nemške večernice, vsakdanje majnikove šmarnice (govori) so nemške. Samo ob nedeljah in praznikih ob desetih je slovenska pridiga, dasi niti četrtina župljanov ni nemška. Take predpravice še tukajšnim prenapet-nežem ne zadostujejo. Slovenci hodijo k nemškim pobožnostim, Nemci pa skoraj nič in težijo po lu-teranstvu. Za nedeljo 2. julija skliče gospod Kari Brus političen shod s krščansko-socijalnim vspo-redom Politična oblast prepove shod, češ da je prepozno dobila naznanilo. Stvar pa je taka. V sredo dne 28. junija se je že si. ces. kr. okrajnemu glavarstvu odposlalo priporočeno (recomm ) pismo. In akoravno je poštna zveza ugodna in akoravno Slovengradec ni daleč od Marenberga, je bojda naznanilo še le 30. junija prišlo h gla varstvu. Kedo je kriv, da naznanilo ni prišlo pravočasno h g. Zoffu, to bo preiskava pokazala. Gospod Zoff je najbrž takoj v petek prepovedel zborovanje, pa sklicatelj dobi prepovad še le ob */»2. uri 2. julija in ob treh se je imel shod pričeti. Kdo je zopet temu kriv ? Nasprotniki so pa že prej vedeli, kakor sklicatelj, da je shod prepovedan. Je li to vse pošteno? Položaj se je še bolj razjasnil. Sklicatelj razdeli takoj, ko zve, da je javen ljudski shod prepovedan, svojim znancem in prijateljem na ime glaseče se vabilne listke k zaupnemu shodu. Pa kaj smo doživeli ? Ob treh pokličejo orožniki sklicatelja in mu pretijo z zaporom, ako ne razpusti svojih povabljenih gostov. Ko zaupni možje to izvedo, gredo nekateri k orož-niškemu vodju, kakor dr. Schoppel, državni poslanec Kurz, dr. Hrašovec in rečejo, da se bodo v smislu § 2. zb. zak. pogovorili s zaupniki, ker imajo to pravico. Pa orožniki rečejo, da imajo od zgoraj povelje z orožjem povabljene zaupne može razgnati, ako ne zapustijo sobane v I. nadstropju. Povabljeni se ne ustavljajo, dasi so prepričani o krivici, in gredo v gostilniške prostore, da se nekoliko pri pivu pokrepčajo. Sklicatelj in nekateri tovariši zahtevajo, da tudi orožniki podpišejo zapisnik, ki ga napravijo o celem dogodku. Orožniki se nočejo podpisati. V gostilni dr. Karlovšek s čašo piva v roki napiva marnberškim Slovencem in izraža večkratni živijo na čast presvitlemu cesarju. Pa kmalu stopi pred njega orožnik in mu prepove govoriti. Dr. Karlovšek se predstavi orožniku, ga vpraša po imenu in mu naznanja, da ga bo tožil radi razžalenja časti. Zakaj kdo bi govorniku smel vpričo drugih ljudi prepovedovati na-pitnice med svojimi somišljeniki I Celi popoldan stojijo orožniki pri »Stari pošti«, kakor da bi bili v njej kaki razbojniki. Nemci pa smejo pri Ger-mutu poslušati politične govore protestantskih pastorjev, g. Schoberja in nekaterih rogoviležev. Po trgu se sme »Wacht am Rhein« prepevati in to ni nič prepovedanega. Za poštene Slovence je druga mera kakor za nemškonacijonalne kričače. Tako se domoljubni Slovenci zatirajo ! Pa od zdaj zanaprej ne bo več šlo Slovan gre na dan! (Na včerajšnji živinski semenj) so prignali 1131 konj in volov, 264 krav in 57 telet, skupno 1452 glav živine. Kupčija s konji in voli je bila zelo živahna, ker je bilo dovolj kupcev z vseh strani. * (Vreme) je nenavadno hladno; predzadnjo noč je sneg pobelil vrhove gorenjskih planin. Tudi na Štajerskem in Koroškem je v noči od nedelje na ponedeljek palo precej snega. (Zahvala.) Podpisani odbor izreka najprisrč-nejšo zahvalo vsem, kateri so pripomogli, da se je slovesnost blagoslovljenja gasilnega doma in orodja v Trebnjem tako sijajno izvršila, osobito prečastitemu gospodu dekanu za kraBni govor v cerkvi, gospodu kapelanu, zastopnikoma zaveze gasilcev, zastopanim gasilnim društvom, gospodom uradnikom iz Trebnjega, Novega Mesta, Mokro- noga in Žužemberka, vsem darovalcem dobitkov, pevcem in pevkam, narodnim dekletom, vsem udeležnikom raznih stanov, ki so počastili društvo pri popoldanski veselici, zlasti pa tudi onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je gasilni dom dovršil. Odbor. * * (Sole na Hrvatskem.) Koncem šolskega leta 1898 je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji 1360 ljudskih šol in 1083 šol. vrtov, iz katerih bo darovali 84.015 domačih, 110 711 amerikanskih trt, 142.538 sadnih drevesc. (Umrl) je 22. junija Danilo Jaroslav Borik, slovaški rodoljub, ki je bil 1. 1848 tajnik slovaškega n&rodnega sveta in je podpisal s Hurba-nom, Sturom in drugimi poziv na vse nemažarske narodnosti. (Slovani na šoli političnih znanostij v Parizu) so letos dosegli nenavaden uspeh. Izvzemši prvo mesto in nagrado v znesku 300 frankov so vsa druga mesta dobili Slovani. Tako je drugo nagrado 200 frankov dobil Hrvat St. Radič, tretjo Poljak Kinjorski, četrto Bolgar Mihajlov, peto Hrvat Jelavič, sedmo zopet Poljak Kripski; v vrsti odličnjakov sta tudi dva Rusa. (Vezuv) je minuli teden Bipal ognjen dež na Pompeji in bližnjo okolico. Ljudje so morali bežati. (Trije vlaki so trčili) v noči od nedelje na ponedeljek na ameriški železnični postaji Wins-ford. Najprej je pred postajo skočil s tira tovorni vlak in s tem zastavil bližnji tir, po katerem je nekaj minut pozneje pridrdral drugi tovorni brzo-vlak in se z vso močjo zagnal v razbite vozove prvega vlaka. Toda to še ni bilo dovolj. Od nasprotne strani je došel kmalu nato zabavni vlak z velikim številom izletnikov ter z vso silo butil v razbite vozove prvih dveh. Razbitih je do petdeset voz in ranjenih veliko število oseb. Nesreča Be je morala pripetiti le vsled skrajne nepaznosti osobja, čegar prva dolžnost bi bila morala biti, odvrniti nadaljno nesrečo. (Plemenit človek.) Baron: »Danes pa gotovo dobite svoj denar, ker sem se prav bogato oženil.« — čevljar: »Gospod baron, pa se vendar niste zaradi meno oženili ?« (Pri mestnem zdravniku.) Ubog delavec: »Prosim, g. zdravnik, moj otrok je obolel; bodite tako prijazni in pridite ga pogledat«. Zdravnik: »Ne utegnem, je predaleč!« — Delavec drugi dan: »Naznanjam Vam, da mi je sin umrl«. Zdravnik: Kje imate potrdilo zdravnika, ki ga je zdravil?« Delavec: »Prosil sem Vas včeraj, a niste hoteli priti«. Zdravnik: »A, tako! Je že dobro!« (Uradui odgovor.) Na vprašanje vojaškega oblastva v B., ali še žive stariši vojaka N. N., je odgovoril župan: »Stariši so umrli, posebno pa oče. Ali mati še živi ali ne, ni mogoče dognati; eventuvelno jo je treba poprašati«. Društva. (Št. Peterska ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) slavite jutri 5. t. m. slavni imendan slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda s slovesno peto sv. mašo, katero bode daroval za vse žive in mrtve društvenike podružnični predsednik visokočastiti gosp. Martin Ma-lenšek ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. K prav obilni vdeležbi najvljudneje vabita vse častite člane in prijatelje podružnic odbora. (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) je izdala te dni poročilo o delovanju od-borovem in stanju družbe v minulem letu. Ker smo o tem že obširneje poročali povodom redne glavne skupščine te družbe dne 25. maja v Opatiji, nam preostaja danes le omeniti, da je imela ta dična družba koncem leta 77 ustanovnih članov in 34 podružnic, 9016 gld. 78 kr. dohodkov, 8416 gld. 46 kr. stroškov, toraj 600 gld 32 kr. prebitka. Skupna imovina znaša 39.280 gl. 32 kr. in se je toraj minulo leto pomnožila za 3929 gl. 56 kr. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca junija 1. 1899 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 708 strank gld. 196.102-13, 615 strank pa vzdignilo gld. 153,463 45. V drugem četrtletju dovolilo se je 176 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld. 513.660 —. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu jun 1899 je 146 strank vložilo 38.904 gld. 57 kr., 119 strank vzdignilo 32.374 gld. 30 kr.; toraj več vložilo 6530 gold. 27 kr., šestim strankam posojil se je izplačalo 4900 gld. — kr., stanje vlog 1,260.196 gld. 23 kr., denarni promet 172 258 gld. 73 kr. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu juniju 1899 je 142 strank uložilo 24.459 gld. 67 kr., 120 strank uzdigmlo 11.534 gld 9 kr., 33 strankam se je izplačalo posojil 16.065 gld., denarni promet 86.467 gl. 15 kr. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 4. julija. Ministerski predsednik grof Thuu se je zjutraj vrnil iz Budimpešte. Zunanji minister grof Goluhovski je nastopil večtedenski dopust. Dunaj, 4. julija. Danes je bil posvet ministrov, pri katerem je Thun poročal o dogovorih z ogrskimi ministri glede nagodbe. Določil se je tudi rok, kedaj da se nagod-beni zakoni razglase. Dunaj, 4. julija. Soc. dem. so včeraj priredili dva shoda, ki je pa oba razgnala policija. Od Židov plačani soc. dem. iinajo sedaj od svojih gospodarjev nalogo z agitacijo proti spremenjenemu volilnemu redu omajati vpliv kršč. soc. voditeljev zlasti Luegerja na Dunaju, ker liberalci so mnenja, da bodo potem tudi večjo politiko ložje po svoje uganjali. Budimpeita, 4. julija. Ministerski predsednik grof Thun se je sinoči vrnil na Dunaj. Ob 11. uri dopoldne se je razgovarjal z Szellom o podrobnostih glede istodobnega objavljenja nagodbenih predlog. Pariz, 4. julija. Listi večinoma vsi pišejo skoro samo o Dreyfusu in njegovi pravdi. Židovsko-liberalni listi slikajo Drey-fusa kot mučenca gotovih strank ter vzbujajo zanj sočutje, pripovedujoč, da je bil n a hudičevem otoku tako zanemarjen, da je celo govoriti pozabil ter da mu bo treba posebnih jezikovnih vaj, da bo mogel nastopiti pred sodiščem. Bruselj, 4. julija. Nekateri ministri so zato, da se upor če treba tudi z najhujšo silo zatre. Kralj pa omahuje mej vlado in mej ulico. Pravijo, da bodo reservisti poklicani v službo ter da kralj že obravnava z generali, katerim hoče izročiti poveljstvo. Bruselj, 4. julija. Na socijalistiškem shodu v Monsu se je sklenilo, da premo-garji takoj ustavijo delo, ako vlada ne predloži načrta zakona za splošno volilno pravico. Bruselj, 4. julija. Levičarske stranke poslanske zbornice so se izjavile na včerajšnjem shodu proti vladni volilni predlogi in za razpust zbornice. — „Independente Belge" zagotavlja, da objavi vlada danes spremenjeno volilno predlogo. Bruselj, 4. julija. Združeni socijalni de-mokratje in liberalci se že čutijo gospodarje političnega položaja. Za prihodnje dni sklicujejo shode, na katerih hočejo hujskati ljudstvo, da ne preneha z rogoviljenjem proti vladi toliko časa, da se vlada ne umakne. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. S a Ca. opazovanja Stanjo barometra V 111 U). Tempera- ! tura po Celzija | Vetrovi Nebo lh « ^ a a »* ► 9. zvečer M-4L ti-7 | nI. sever jusno 4 7. zjutraj 2. popol. 7.<6 0 734 4 101 1 231 | si. ju u n a j 8 k a borza. Dni 4. julija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 45 kr. Bkupni državni dolg v srebru.....100 » 30 » Avstrijska zlata renta 4°/0......119 » 30 » avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . IGO » 35 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » 10 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » 35 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 911 » — » Kreditne delnice, 160 gld.......381 » 75 » London vista...........120 » 52',',. NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 68 » 95 » 80 mark............11 » 78 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 65';,» Italijanski bankovci........44 » 65 » C. kr. cekini......................6 » 67 » Dn6 3. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic 4°/0 168 gld. — 157 » 25 195 . — 9ft » 10 138 » _ 129 » 25 108 . 50 112 . — 98 » 26 97 » 15 210 . 75 169 . 30 122 . — 99 . 60 - kr. Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 > 70 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — Salmove srečke, 40 gld........86 > — St. Gendis srečke, 40 gld.......83 » 25 VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » — Ljubljanske srečke.........23 » 75 Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . 152 » 10 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3250 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 440 » •— Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 » — Splošna avstrijska stavbinska družba . . 105 . — Montanska družba avstr. plan..........239 » 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 > — Papirnih rubljev 100 ................126 ► 87 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, iredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U 1»" I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 2KJT Pojasnila "£S * vseh gospodarskih in flnanSnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naloženih glavnic. Ifi