GEOGRAFSKI OBZORNIK 
"MEDNARODNOST" SLOVENSKE GEOGRAFIJE 
Jurij Kunaver 
Osamosvojitev in državnost Slovenije 
ter večja odprtost slovenskega naroda v svet 
sprožajo poleg formalnih stikov nas geografov 
z Mednarodno geografsko unijo (IGU - Interna-
tional Geographical Union) v obliki samostoj-
nega članstva tudi razmislek o prihodnosti. V 
IGU smo bili dejavni že prej, čeprav posredno 
prek nekdanje Zveze geografskih društev 
Jugoslavije. V zadnjem mandatu je bil sedež 
te zveze v Sloveniji, z njim vred pa tudi se-
dež t. i. Nacionalnega komiteja za geografijo. 
V času lanskoletne junijske agresije na Slove-
nijo je s protestnim kolektivnim odstopom 
vseh članov obeh teles praktično prenehala 
obstajati krovna organizacija nekdanjih jugo-
slovanskih geografskih društev oziroma zvez. 
Ni pa s tem avtomatično prenehalo članstvo 
nekdanje "jugoslovanske" geografije v IGU. Kot 
nas je iz Kanade obvestil generalni sekretar 
IGU profesor Kosinski bo o novem članstvu 
Slovenije sklepala šele generalna skupščina 
na 27. mednarodnem geografskem kongresu 
letos avgusta v Washingtonu. 
Slovenska geografija se v splošnem 
lahko pohvali, da v povojnem obdobju ni 
čakala na direktive s kom, kdaj in o čem se 
sme pogovarjati na mednarodni ravni ter se 
je krepko povezovala s svetom, kjer in kadar 
je bilo le mogoče. Nešteto je bilo tako oseb-
nih kot tudi uradnih stikov univerzitetnih 
učiteljev in kateder oddelka za geografijo FF, 
geografskih inštitutov in njihovih sodelavcev, 
v zadnjem času tudi oddelka za geografijo PF 
v Mariboru s številnimi posamezniki, tujimi 
univerzami, inštituti in akademijami. Vse to 
je obrodilo medsebojne obiske, študijska biva-
nja, ekskurzije, terensko delo, predavanja, 
simpozije, skupne publikacije in še marsikaj. 
Teh stikov je toliko, da bi jih težko vse zabe-
ležili in se nam zato preteklega povezovanja 
s svetom ni treba sramovati. Zato je formal-
no članstvo v različnih mednarodnih organi-
zacijah, ki ga sedaj pridobivamo, samo dodat-
na potrditev dosedanjega ugleda slovenske 
geografije. 
V povojnem času smo tudi po zaslugi 
profesorja Ilešiča in nekaterih njegovih nasled-
nikov slovenski geografi razvili najvidnejše 
mednarodno sodelovanje, zlasti na področjih 
kot so geografija krasa, agrarna in populacij-
ska geografija, transformacija urbanih naselij, 
agrarna izraba tal, geografija podeželja in 
gorskih območij, problematika Jugovzhodne 
Evrope, varstvo okolja itd. Težo organizacije 
različnih simpozijev so nosile in spoznale 
prav vse slovenske geografske ustanove, neka-
tere seveda bolj kot druge. Pri tem je bilo 
aktivno udeleženo Geografsko društvo Sloveni-
je oziroma sedanja ZGDS in njena "znanstve-
na komisija". 
Mednarodnih stikov bomo tudi v 
prihodnosti verjetno imeli toliko, kolikor jih 
bomo hoteli in predvsem zmogli. Zanesljivo 
jih bo še več kot doslej in dobili bodo nove 
dimenzije in vsebino. Na pobudo Institute of 
British Geographers se obeta boljše povezo-
vanje evropske geografije. 
Slovenija ostaja zanimiva tudi kot 
območje raziskovanja tujih geografov različnih 
usmeritev ob pogoju dovolj svobodnega gibanja 
po terenu brez togih omejitev, tudi pri upo-
rabi kart. Slovenski geografi se lahko uvelja-
vimo tudi v geografskem raziskovanju tujih 
območij in problemov, za kar so obet čedalje 
pogostejša "potovanja" slovenskih geografov v 
gorska, kraška, tropska in celo oceanska 
območja. Naša nekoliko ozka srednjevropska 
usmerjenost nas tudi ne bi smela odvrniti na 
primer od delovnega obiska v poljski razisko-
valni postaji na Špicbergih, kamor smo resno 
vabljeni. Čas je, da pridemo tudi na ta način 
do geografskih informacij iz prve roke, ker 
imajo največjo vrednost. Šele pred kratkim 
smo spoznali mik slabo raziskanih dinarskih 
gorskih območij, ki jih imamo takorekoč pred 
nosom. 
Ne izkoriščamo še dovolj mednarod-
nih fondov, kot so Tcmpus in Erasmus, za 
financiranje različne študijske izmenjave štu-
dentov in profesorjev. Zgled za samostojnost 
na področju navezovanja mednarodnih stikov 
so v tem pogledu študenti geografije z aktiv-
nim delom v evropski zvezi študentov geogra-
fije EGEA. 
Čeprav na koncu omenjamo v tej 
zvezi tudi našo šolsko geografijo, ta prav 
tako nujno potrebuje čim bolj intenzivne 
mednarodne zveze, da se otresemo pretirane 
avtarktičnosti in tradicionalnosti iz pretek-
losti. 
3