GEOGRAFSKI OBZORNIK "MEDNARODNOST" SLOVENSKE GEOGRAFIJE Jurij Kunaver Osamosvojitev in državnost Slovenije ter večja odprtost slovenskega naroda v svet sprožajo poleg formalnih stikov nas geografov z Mednarodno geografsko unijo (IGU - Interna- tional Geographical Union) v obliki samostoj- nega članstva tudi razmislek o prihodnosti. V IGU smo bili dejavni že prej, čeprav posredno prek nekdanje Zveze geografskih društev Jugoslavije. V zadnjem mandatu je bil sedež te zveze v Sloveniji, z njim vred pa tudi se- dež t. i. Nacionalnega komiteja za geografijo. V času lanskoletne junijske agresije na Slove- nijo je s protestnim kolektivnim odstopom vseh članov obeh teles praktično prenehala obstajati krovna organizacija nekdanjih jugo- slovanskih geografskih društev oziroma zvez. Ni pa s tem avtomatično prenehalo članstvo nekdanje "jugoslovanske" geografije v IGU. Kot nas je iz Kanade obvestil generalni sekretar IGU profesor Kosinski bo o novem članstvu Slovenije sklepala šele generalna skupščina na 27. mednarodnem geografskem kongresu letos avgusta v Washingtonu. Slovenska geografija se v splošnem lahko pohvali, da v povojnem obdobju ni čakala na direktive s kom, kdaj in o čem se sme pogovarjati na mednarodni ravni ter se je krepko povezovala s svetom, kjer in kadar je bilo le mogoče. Nešteto je bilo tako oseb- nih kot tudi uradnih stikov univerzitetnih učiteljev in kateder oddelka za geografijo FF, geografskih inštitutov in njihovih sodelavcev, v zadnjem času tudi oddelka za geografijo PF v Mariboru s številnimi posamezniki, tujimi univerzami, inštituti in akademijami. Vse to je obrodilo medsebojne obiske, študijska biva- nja, ekskurzije, terensko delo, predavanja, simpozije, skupne publikacije in še marsikaj. Teh stikov je toliko, da bi jih težko vse zabe- ležili in se nam zato preteklega povezovanja s svetom ni treba sramovati. Zato je formal- no članstvo v različnih mednarodnih organi- zacijah, ki ga sedaj pridobivamo, samo dodat- na potrditev dosedanjega ugleda slovenske geografije. V povojnem času smo tudi po zaslugi profesorja Ilešiča in nekaterih njegovih nasled- nikov slovenski geografi razvili najvidnejše mednarodno sodelovanje, zlasti na področjih kot so geografija krasa, agrarna in populacij- ska geografija, transformacija urbanih naselij, agrarna izraba tal, geografija podeželja in gorskih območij, problematika Jugovzhodne Evrope, varstvo okolja itd. Težo organizacije različnih simpozijev so nosile in spoznale prav vse slovenske geografske ustanove, neka- tere seveda bolj kot druge. Pri tem je bilo aktivno udeleženo Geografsko društvo Sloveni- je oziroma sedanja ZGDS in njena "znanstve- na komisija". Mednarodnih stikov bomo tudi v prihodnosti verjetno imeli toliko, kolikor jih bomo hoteli in predvsem zmogli. Zanesljivo jih bo še več kot doslej in dobili bodo nove dimenzije in vsebino. Na pobudo Institute of British Geographers se obeta boljše povezo- vanje evropske geografije. Slovenija ostaja zanimiva tudi kot območje raziskovanja tujih geografov različnih usmeritev ob pogoju dovolj svobodnega gibanja po terenu brez togih omejitev, tudi pri upo- rabi kart. Slovenski geografi se lahko uvelja- vimo tudi v geografskem raziskovanju tujih območij in problemov, za kar so obet čedalje pogostejša "potovanja" slovenskih geografov v gorska, kraška, tropska in celo oceanska območja. Naša nekoliko ozka srednjevropska usmerjenost nas tudi ne bi smela odvrniti na primer od delovnega obiska v poljski razisko- valni postaji na Špicbergih, kamor smo resno vabljeni. Čas je, da pridemo tudi na ta način do geografskih informacij iz prve roke, ker imajo največjo vrednost. Šele pred kratkim smo spoznali mik slabo raziskanih dinarskih gorskih območij, ki jih imamo takorekoč pred nosom. Ne izkoriščamo še dovolj mednarod- nih fondov, kot so Tcmpus in Erasmus, za financiranje različne študijske izmenjave štu- dentov in profesorjev. Zgled za samostojnost na področju navezovanja mednarodnih stikov so v tem pogledu študenti geografije z aktiv- nim delom v evropski zvezi študentov geogra- fije EGEA. Čeprav na koncu omenjamo v tej zvezi tudi našo šolsko geografijo, ta prav tako nujno potrebuje čim bolj intenzivne mednarodne zveze, da se otresemo pretirane avtarktičnosti in tradicionalnosti iz pretek- losti. 3