36. številka.
V Trstu, v soboto 4. maja 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vgttko iredo in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. »>.-; izven Avst. 9.— (jI. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritu po *» nov.,
v Gorici in v Ajdovaćinl po «t nov. Na Baročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se pošiljajo nrednifttvn v ulici Carintia St. 28. Vnako pi*rno mora biti 1'ritiikovitno, ker nefrankoTana ho m npre-jeimijo. Rokopisi te ne vračajo.
Oglasi in oznanila ho račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ^a
obHoglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in interate prejemu upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorski.
• V •dmoat J« n,oG«.
Za Trst in — Češko.
Pod tem naslovom prijavlja praška „Politik" znamenit članek, katerega posnamemo v nadeji, da s tem zadovoljimo svojim čitateljem.
„Velika zasluga je našega poslanca dra. 81avikatt — piše omenjeni list — „da je zopet enkrat v državnej zbornici pov-darjal škodo, ki jo učinja vsemu ljudskemu gospodarstvu „sebična politika tarif". Po pravici je na to poslanec dr. Slavik kazal na Ogersko, kjer se državna uprava na vbo kriplje trudi v interesu povzdige in ojačenja lastne obrtnije, da kolikor možno prisili privatne železnice, da znižajo svoje tarife. Osobito je Ogerska svojo skib obrnila do Reke, da se lepo razvije v zadnjem mestu trgovina in obrt in to z uvedenjem nizkih tarif na njenih železničnih progah. Beka se je istinito lepo razvila in brez bojazni sedaj Čaka, da se odpravi svobodno pristanišče ter se jo pridruži ostalim avstrijskim deželam.
Kakor znano, doba za odpravo svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki se je podaljšala dne 6. m. na. do 1. julija 1891., kajti v Trstu — kar je bilo uže prej lehko poznati — treba, da se dokončajo razna dela in priprave, koje bi gotovo ovirale razvijanje trgovine v Trstu.
Žalibog, da ne more Trst navzlic velikanskim stavbam in pripravam gledati z ono mirnostjo in gotovostjo v prihodnjost, kakor Reka, kajti nad Trstom leži še vedno monopol tarifov južne železnice in avstro-ogerskega Lloyda, — koja monopola v Trstu zavirata prost razvoj trgovine, ne da bi jo krepila in pospeševala. Ista sta tudi jedini uzrok, da tržaško pristanišče navzlic njemu tako ugodnej geografičnej legi, ni še doseglo onega razvoja niti vznosa v svetovnej trgovini, kakoršnega bi bilo po pravici pričakovati od prvega našega pristanišča. Brezkončne so tožbe našega trgovskega in obrtnega sveta, kakor tudi
naših trgovinskih zbornic proti visokim tarifam avstro-ogerskega Lloyda, katerim se imamo osobito zahvaliti, da je ostal izvoz obrtniških izdelkov — in ne samo teh izdelkov iz Češkega — na tako nizkej stopinji, v tem ko bi se bil lehko najlepše razvil".
Ali Trst ne trpi samo visocih pomorskih tarif, temveč žulijo ga tudi ogromne tarife južne železnice. Poslanec Burgstaller je uprav oni dan v državnej zbornici izjavil, da Trst z bojaznijo gleda na treno-tek, ko se mu bode odvzela stara pravica svobodnega pristanišča. Vzrok te bojazni in skrbi je pa v prvej vrsti pomanjkljiva zveza Trsta z notranjimi deželami — radi1 česar je omenjeni poslanec zopet govoril. o potrebi zgradbe tauriške železnice. j
Tauriška železnica! Ta beseda nas j spominja žalostnega položaja naše obrti, našega izvoza, prvega našega pristanišča. Trsta. Ker bi tudi Češka od zgradbe te železnične proge obilo pridobila, kajti po- j vzdignola bi se njena obrt in izvažanje1 preko morja, naj nam bode dovoljeno iz-1 reči nekoliko besedi, ter pojasniti potrebo | in korist, ki bi od nje prihajale no samo Trstu, temveč i vsoj državi.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Katoliškega shoda na Dunaji se je udeležilo, kakor poročajo listi, okolo tri j tisoč ljudij. Mej udeleženci jo mnogo škofov, I višjih duhovskih dostojanstvenikov, izredno dobro je zastopano pa višje plemstvo. Predsednikom shoda je bil izvoljen grof Bloom. V svojem nagovoru je povdarjal I važnost katoliškega shoda ter njega domoljubni značaj. Koncem govora predlaga, !naj se odpošlje papežu telegram, v katerem prosi katoliški zbor sv. očeta blagoslov, ob enem pa protestuje proti tlačenju gla-
PODLISTEK. Ivan Gaber.
Crtica. 8pioal Branimir.
Med visocimi gorami na Slovenskem se razprostira dolina Bežilovo. Bežilovo nima nobenih posebnih zanimivosti, da bi vabilo tujce daljnih krajev, a vendar je prijazno dovolj, da ga njeni prebivalci ljubijo in ako ao na tujem, se ga često spominjajo.
Bežilovo obdajajo okrog in okrog zelene, visoke gore, obrastene od vznožja do temena s prekrasnimi bukvami ali pa s tomnozelenimi jelami, ki tvorijo veličastne, prostrane gozde. Med gorami in med obdelanim poljem se razprostirajo kot širok pas cvetoči travniki. Po sredi ravnine so obdelane njivo obsejano z žitom, okopa-vinarni, sočivjem in deteljo. Tu pa tam se vzdiguje iz ravnine osamela dobrava s stoletnimi, orjaškimi hrasti, ali pa samoten log z belimi brezami, z visocimi javorji in sivimi jelšami. V dolini so posejane prijazno vasice s snažnim', belimi hišami, ki so skoraj popolnoma skrite v sadnem drevji. Na holmcih nam blišče bele cerkvico med košatimi lipami.
Bežilovčani pravijo, da prekrasnemu Bežilovu manjka še samo potoka, ki bi namakal in pojil polja in travnike ter bi pospeševal rast in plodovitost.
V	Bežilovem, pod nizkim, z loščev-jem in brezami obrastenim gričem Gorica, leži vasica Solzice, Skromno in ponižno se zavija v zeleni plašč sadnega drevja; le cerkveni stolp smelo dviguje svojo glavo nad visocim dvrevjem, kakor da bi si ogledoval bežilovske gozde in polja. V Solzicah so „srednji" kmetje, ki še precej dobro izhajajo, kateri pa VBled velicih davkov ne morejo obogateti, vendar v Solzicah najstareji ljudje ne pomnijo dražbo zaradi dolgov.
V	tej vasici zagledal je v drugoj polovici devetnajstega stoletja luč sveta Ivan Gaber, po domaČe Zorčev Janko. Očeta ni
j poznal nikdar, a mater tudi malo, kur mu je oba prezgodaj vzela koščena žena, — bleda Bmrt. Babica mu je nadomestovala .mater, a ujci in tete so mu skrbeli za j VBe, kar jo potreboval. Učili so ga lepo ! se vesti in moliti. So predno je začel hoditi v šolo, znal je uže nekaj nemških besed, kajti ujci njegovi so bili nekoliko ' „študirane" glave, ki so znali razun slo-I venskega tudi nemški, kur so bo naučili v
varja katoliško cerkve, ter zahteva, naj so mu povrne zopet vladarska moč v onej meri, kakor se zdi njemu samemu potrebno, da zamore svobodno vršiti svoj urad, kot glavar katoliške cerkve. Predlog jo bil z odobravanjem vsprejet. — Katoliški shod so bavi z jako važnimi vprašanji. V štirih oddelkih se ima razpravljati o novinarstvu, o socijalnih vprašanjih, o šolstvu, o ume-teljnosti in slovstvu, katoliški shod je spoznal potrebo širiti katoliško novinarstvo, ker je dognana in neovrgljiva resnica, da so nasprotniki katoliški najbolj napredovali potom tiska. Sirili so v velikem številu knjige in časopise mej ljudstvo ter si tako pridobili veliko krdelo privržencev. Katoličani hočejo se ravnati po tem vzgledu in snovati liste, ki bodo pisani v strogo katoliškem duhu, ki bodo pa poleg tega zagovarjali koristi posamičnih stanov in strok obrti in človeškega zanimanja. Osrednje glasilo ostano „Vaterland" na Dunaji, ki bodo znatno razširjen. Osnovati se imajo pa tudi novinarska družtva, ki bodo to novinarsko podjetje vodila in dajala podpore sotrudnikom. Jako obširno se je katoliški shod bavil s socijalnim vprašanjem. Najprej se je razpravljalo o kmetskom stanu, katerega Bmatra katoliški shod podlogo vsem drugim in kateri zasluži največjo pozornost in podporo. Katoliški shod je sklenil resolucijo proti delitvi imovin. Shod jo spoznal za pravo, da treba omejiti pravico, da sme vsak kmet po svoji volji kosati in drobiti svoje posestvo, kar vodi v pogubo. Tudi dedno pravico hoče omejiti ter osigurati onemu, ki ostane na domu, toliko, da lahko izplača svojo brate in sestre, ne da bi se moral zato zadolžiti, ali pa razprodajati svoje posestvo, katero ima mari več ohraniti celo. Določi naj se tudi meja, do katere se sme kmet zadolžiti, da se mu zabrani lahkomišljeno delati dolgove. Tudi glede obrtnikov je sklenil shod resolucijo, v katerej zahteva mnogo premen do sedaj veljavnih zakonov. Ivato-
glavnem mestu. Ivan je vedel, da se pravi miza „tiš", peč „ofen", okno „fenster", hiša „haus", konj „ferd" ali pa „ros" in šo nekaj tacih besed, katere jo tnoral vselej ponoviti, če jo prišel kak znanec ali prijatelj obiskat babico ali ujce. Nekateri ga je samo pohvalil, nekateri mu jo pa tudi kaj podaril in Ivan jo dobro vedel, kdo mu kaj podari; istemu je z veselim srcem glasno in določno povedal, kar ga jo vprašal.
Babica in drugi domači, dasi no bogati, so enoglasno sklenili, da bode moral Ivan v glavno mesto v šolo, da so bode (živel z umom, meBto s trdim kmetskim delom, ker Ivan ni bil zmožen za težko delo; bil je na desnej nogi nekoliko šepav. ] Predno so ga dali v glavno mesto, obiBka-val jo dvorazredno šolo v Bežilovem, kjer ga je poučeval vrli učitelj Matija Iluver-' nik. Zlato dni je užival Ivan Gaber, predno je šel v glavno mesto. Doma so ga lju-( bili vsi, najbolj babica. Ona ga je zago-varjala, če se jo kdo nad njim jezil, ona je »krbela bolj zanj, kot bi mogla skrbeti lastna njegova mati. Po dnevi, ko ni bil v šoli, imela ga je blizu sebe, da bi so mu kaj žaloga no dogodilo in po noči jo spal pri njej. Zvečer mu jo pri peči pravila
liski shod zahteva, naj so v bodočo vsakdo ukaže s spričevalom sposobnosti, predno začne kuko obrt. Krošnjarenje ali „haiuzi-ranje" naj se prepove ter omeji obrtniško delo po kaznilnicah, ker oboje obrtnikom zelo škodi. Vsakdo, ki prevzame kako podjetje, mora dokazati, da ima tudi dovolj materijalnih sredstev v to, preteklost vsa-cega podjetnika mora biti neomadeževana. i'osebno nadrobno se bavi katoliški shod s vprašanjem o delavcih. Da se to vprašanje uredi, treba nnjprej doseči zdravo razmerje mej izdelkom in porabo. Katoliški shod ustanavlja natanko, v kaki razmeri morata živeti gospodar in delavec ter hoče braniti oba : gospodarja z visoko varstveno carino pred tujo konkurenco, delavca pa s tem, du mu osigura delo in v starosti ali onemoglosti pokojnino njcinu in njega družini. Ženske naj so kolikor mogoče odstranijo iz tovarn ; nikdar ne bi smele delati po noči, sploh pa bi morali ponočno delo kolikor mogočo omojiti. O porodu naj bi skrbel za ženske, ki delajo v tovarnah, gospodar tako dolgo, da morejo zopet na delo. Ob nedeljah in praznikih moralo bi se vse delo ustaviti. Tudi /a primerna in zdrava delavska stanovanja bi morali skrbeti gospodarji {in država bi morala v ta namen podpirati zgradbo majhnih hiš, kjer bi delavci dobili zdrava stanovanja po jako nizkih cenah. Katoliški shod je razpravljal tudi mnogo o šoli. Sklenil je, potegovati se ne samo za versko J osnovno šolo, ampak tudi za versko srednjo šolo. Na visokih šolah iinajo se osnovati katoliška družtva, ki naj bi širila moj učečo se mladino katoliški duh. Glede umeteljnosti jo bilo sklenjeno podpirati cerkveno umetnost, posebno slikarstvo in kiparstvo ; mej vedami priporoča katoliški shod najbolj cerkveno zgodovino. — Do-šel je shodu tudi uže odgovor p a p e-ž e v, ki udeležence blagoslavlja ter se jim zahvaljuje na udanosti.
O g e r s k i državni zbor jo vsprejel
pravljice in pripovedke, dokler jej ni glavo v naročje naslonil in zaspal.
Učitelj je imel rad poslušnega Ivana, a tudi Ivan je spoštoval in ljubil svojega dobrega učitelja, ki mu jo bil pozneje pri birmi kum. Takrat jo bil Ivan prvič
I na cerkvenem koru. Ivan ni imel oči | obrnjene toliko v škofa, kolikor v orgije, i Ogledoval si jih je tako, da je pri tem vso drugo pozabil; kum ga je moral dvakrat poklicati, da je šel ž njim doli. Kum mu je nakupil mnogo lepih stvari ter mu podaril pet srebrnih tolarjev. Oj koliko voselje!
Ko jo spolnil Ivan deseto leto, dal mu je učitelj dobro spričevalo in ujec ga jo peljal v šolo v mestu. Kako se je Ivan težko ločil od zelenih logov in cvetočih trat bežilovskih! Dan pred odhodom obiskal je še vso znance in prijatelje in vse priljubljeno kraje. Sivki v hlevu se jo naslonil na vrat, jo jo počehljal po čelu ter jej skrivnostno povedal na uho, da pojde daleč, daleč tja v glavno mesto v šolo ter da se dolgo no bosta videla. Krotke golobčko, kojih jo imel oBem, jo vjel, vsaoega pobožal in poljubil na kljun-ček, šepetajo mu, da ga no bodo več krmil, ker pojde v glavno mesto, in ko
vladni načrt zakona o novačenji nespremenjen. Novi zakon bode koj potrjen in v kratkem prične novačenje.
Vnanje dežele.
O nihilistihsov zadnji čas začeli pisati nemški listi, češ, da so se zopet oglasili ter da hočejo ruskoga carja umoriti. Tako pripovedujejo dunajski listi, da je našel car na svoji pisalni mizi mej akti nekoliko številk v Zurigu na Švicarskem izhajajočega revolucijonarnega lista „Svobodo" in opomnjo, naj se krnalo pripravi na smrt. To. daje neči carja silno poplašilo ter da so zaprli nekoliko dvornih slug in odstavili policijskega načelnika. Carica, ki je to zvedela, je ves dan na strani svojega soproga. Tako pripovedujejo nemški listi, katerim pa ni verjeti ni stotega dela tega kar pišejo.
Srbska vlada je sklonila odpovedati vsem tujcem na Srbskem javno službo. Ta nova naredba zadene mnogo Avstrijcev, ki so na Srbskem bodi si v državni, ali pa kakšni drugi javni službi. Vlada je tudi ukrenila, skleniti z Anglijo in Avstro-Ogersko samo provizorne trgovinske pogodbe, dokler nt* potečojo d<> sedaj veljavne za Srbijo neugodue pogodbe ter se sklenejo nove. — Rumunski poslanik Rosseti je predal vladarstvu svojo poverovnico ter o tej priliki izjavil v imenu kralja, da Ru-munija želi živeti v vednem prijateljstvu z kraljevino Srbijo ter izjavil mlademu kralju najpresrčnejša voščila za srečno in sijajno bodočnost. — Srbska vlada je sklenila dogovor z ogersko vlado glede urejenja Donave pri Žoleznih vratih. Delo se bode kmalo začelo.
Na Bolgarskem vtegnejo v kratkem navstati resni nemiri vsled nespo-razumljenja mej duhovstvom in knezom. Nedavno je Stambulov napil Ivoburgu ter izrazil nadejo, da ga kmalo pozdravi načelnikom bolgarske cerkve. Mislil je pač, da je vse ugnal, ako je šiloma razgnal biskupski zbor, a motil se jo. Sedaj mu baš zaradi tega grozi velika nevarnost in kdo ve, morda mu bode treba celo iz de-žele, katerej je hotel biti vladar.
V B u k a r e š t je došel princ Ferdinand Hohenzollerski, rumunski prestolonaslednik, katerega so, kakor pripovedujejo nemški listi, zelo navdušono sprejeli. Ta navdušenost je prikipela do vrhunca v bakladi, katero so pa vprizorili vojaki. Ako po tem sodimo, smemo pač biti uver-jeni, da so za princa Ferdinanda bolj navdušeni dunajski židje, nego Rumuuci.
Na Francoskem raste moč opor-tunistov. V zadnji Čas je prešel list „Esta-fette" v njih roke in Ferry mu je vodja. Ferry očita tu radikalcem, da so narodu
se bo vrnil, bo težko katerega še dobil, ker varovati jih ne bo imel kdo pred črnim, sosedovim mačkom; nikdo ne bode odpodil grabežljivega jastreba. Čapki, ki se je na dvorišču kopala v prahu, je mimogrede šepetnil, da pojde z doma. Težko se jo poslovil od svojega najmilejšega prijatelja, sosedovega Vinka; objela sta se in jokala. Zadnjo noč pred odhodom je Ivan malo spal. V mislih jo še obtekal bežilovske trate in pašnike. Poslovil se je pri vseh součencih in drugih znancih, pri sadnih drevesih na vrtu, ter še vaške lipe ni pozabil, v katere senci se je po leti dostikrat igral.
Drugo jutro, ko je uže čakal voznik, poslovil se je še od domačih in babice, ki je jo!-ala skoraj bolj kot Ivan. Ivan se je vsedel z ujcem na voz, voznik jo pognal in voz je odrdral po ccBti v mesto. Milo se je oziral Ivan po rojatvenej vasici. Ko je dospel vrh klanca, kjer se skrije očem bežilovska dolina, obrnil se je na vozu in tiho rekel: „Z Bogom rojstna dolina, z Bogom trato in poljane bežilovske, z Bogom Solzice in njeni stanovalci." Žalostno je pogledoval nazaj po bežilov-skih gorah, ki so ostajale zadej v megli.
(Dalje prih.)
preveč obetali, dati mu pa niso mogli niti ene vlade. Kompromitovali so republiko in tako podpirali boulangizem. — Boulanger-jevi prijatelji so v Bruselju odpovedali stanovanja, znamenje, da se Boulanger no vrne več v Belgijo.
Iz B e r o 1 i n a poročajo, da bode na samoaski konferenci sklenjeno priznati otokom samoupravo. Nobena država, ni Nemčija, ni Anglija, ni Amerika, se ne sme več vpletati v notranje zadeve t h otokov. Ni še znano, kedaj bode prihodnja seja, ker pričakujejo zastopniki drugih držav instrukcije od doma.
DOPISI.
Iz kvarnerskih otokov 13. aprila 1889. (Govor gos p. dr. Dinka Vitezi ča v državnem zboru. Blamiranje okrajnega glavarja in komisarja). Kakor znano, vznemiril je govor hvalevrednega našega državnega poslanca gosp. dr. Dinka Vitezica od 28. je-narja t. I. v državnem zboru nepopisljivo irredentovski smrad cele Istre. Vsa njih „libela" glasila napovedala so mu skrajno vojno za izrek : „jezik za zobmi", s katerim je zasluženo pokaral mlečnega in mikroskopičnega doktorja poslanca Ver-gottinija.
V istem govoru razpravljal je gosp. V i t e z i ć žalostno stanje kvarnerskih Hrvatov, katere zastopa v državnem zboru. Mej drugim je obelodanil nezakonitosti in strankarstvo naših političnih uradnikov, ter izjavil, da se oni pajdašijo z poznato irredentarsko kliko. Vsled tega sta so čutila naš Zueck in Lasciac močno žaljena ter maščevala bi se bila rada nad možom, ali „grozdje bilo je previsoko*. Radi tega — kaj sta iz-tuhtala? Agitovala sta po Lošinju, ter razgrela bolne možgane nekej stranki, ki so rada zove filo-italianissima, a v svoji zaslepljenosti ne vidi, da je „carica di pipe e corni", z izjavo, da govor Vitezičev nij samo njih razžalil, ampak celo mesto, na-zivljajoč prebivalstvo irredentarsko. To ni tedaj več osebnost, ampak javnost, v ples
tedaj z občino;--zmišljeno, storjeno. —
29. marca imela je občina svojo redno sejo, ali po mestu se je uže na vse zgodaj govorilo, da občinski zastopnik Janez Marija Vidulie (Harić), brat pokojnoga deželnega glavarja, bode interpeliral zbor radi raz-žaljivih izjav Vitezičevib proti prebivalstvu mesta in proti „nepristranskim" in poštenim uradnikom, katerim da ima tudi on čast biti prijatelj. In tako so je tudi zgodilo. Po končanem dnevnem redu vstane imenovani Ilarić in čita precej dolgo fili-piko ter naposled predlaga: ker jo Vitezič prebivalsto patrijotičnega mesta Lošinj nazval irredentovskim, mora se konec storiti takim nesramnim Činom. Zbor mora uže v sedanjej seji zaključiti protestova-nja ter poslati na znanje ta zaključek predsedniku državnega zbora, slednjič objaviti v uradnem glasilu „Adria" in drugih, nemških listih Cislitavije. — Toda Ilarič in njegova dva „proteta" so obračali, zdravi um občinskega zbora pa zaključil in obrnil. Nujnost predloga je bila odklonjena, ter so zaključilo, da stvar pride v prihodnji seji na dnevni red. Danes, 13. t. m. bila je odločilna debata. Na obra/ih vsacega so je uže v naprej poznalo, kakšen bodo izid, dobro vedoč, da pošteni stari Lošinj se no bodo pustil v zanjke zapleti od petih, šestih lažitrobcev, liberalcev in poznatih framazonov, ampak da bode vnovič pokazal, da je mesto v pravem pomenu avstrijsko patrijotično, in pokazal tudi, koliko čisla vrednega rodoljuba gosp. Viteziča, kateri ni razžalil prebivalstva, ampak dal samo zasluženo lekcijo, kdor jo je zaslužil. — Lasciac je tisti dan zopet agitoval in nagovarjal občinske zastopnike, da glasujejo proti Vi-
tezicu, ali dobil odgovore, kakor se spodobi od neodvisnih mož, ter jo popihal z dolgim nosom. Občinski odbornik in častivredni rodoljub gosp. Širne Kozulič govoril je pred glasovanjem ter dokazal z dokumenti na razpolago, da Vitezič ni razžalil prebivalstva Lošinja, ker on je vedno zmatral in zmatra to prebivalstvo hrvatske narodnosti. Nazivljajoč tedaj on to prebivalstvo irredentovskim, bi si sam sebi v obraz bil ter tako radii proti svojemu programu, za katerega neprestano dela in se trudi. Ako se tedaj Zuek in Lasciac (Laščak) čutita žaljenim, naj iščeta svojo čast Bodbenim potem, ali da bi šla občina po pečeni kostanj v žerjavico za ona dva uradnika, to ne gre in tudi ne sme biti. -- Rekel je med drugim tudi, da Vitezič jo imenoval Laščaka Slovencem, da je bil v Tominu ud družbe sv. Mohora, kar je tudi resnično, saj da ni treba druzega, kakor ga pogledati v lice. Da se tedaj gospodje italijanske stranko toliko za jednega Slovenca potegujejo, in to v svojej zaslepljenosti in strasti želeČ vse Slovence in Hrvate požreti, so prav pomilovanja vredni. —
Izid glasovanja je bil 21 glasov proti 9 glasom, da se odkloni interpelacija Ha-riča ter da se izreče Vitezicu zaupnico. Poznata klika devetorica dobila je svojo zasluženo kazen, omenjena uradnika naj si pa v prihodnje dobro premislita, da ne bodeta tako rahločutno več skušala misli in nazore občinskega zbora, kajti to se pravi ljudstvo dražiti, delati nemir, in provokacije, mesto držati se nevtralnim, nestrankarskim in pravičnim uradnikom. Toplo priporočamo to Njih prevzvišenosti gosp. deželnemu namestniku v Trstu, in ' ekscelenci Taaffeju v Beču, da bi bilo1 vendar čas enkrat konec storiti takim nezakonitostim, in se nam nadomesti uradnike nepristanske, četudi niso naše narodnosti ; vsaj blagorodnoga gosp. Truksa, nemca, je tukaj vse ljubilo, razun male izjeme slovanofobov. —
Naj še omenim, da je glavar Zueck pred sejo 31. marča prišel v sobano gospoda župana ter mu z nekako „avtoriteto" povedal, da ima biti danes interpelacija proti Vitezicu, ter dostavil: „sareb-bo ormai tempo di troncare queste ver-gogne". Gosp. župan je odgovoril, da v govoru gosp. Viteziča ne sluti „vergogne" ter dostavil: „ft pur troppo vero, che cer tu stampa gia da luugo calpesta, of-fende e vilupera onesto persone, impiegati, la comune, la chiesa, i preti e la reli-gione, h en za che si avesse trovato fin ora chi dovrebbe porre il riparo a queste vergogne". Glavar jo dobro razumil pomen teh besed, in današnja poštena samoza-vest mestnil> očetov ga jo mogla overiti, da v Lošinju nij še on Bog, niti njegov adlatus, ter da prebivalstvo Lošinja ne deli njegovih nazorov in onih družtva „Unione", kateremu sta duša on in komisar Laščak, ter da je lahko blizo čas, ko bo njegovemu avtokrutovanju in pašovanju odzvonilo : vsaj tega se nadejamo od pravico-željnega ministra TaafFeja, ter se tudi priporočamo gosp. Vitezicu, da taj slučaj ne ostane „Ittera ruorta", ampak da opozori ministra na to, kar se je v Lošinju zgodilo.
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda darovala je pregledovalna stavbena komisija svojo dijete 17 gld.
Poročilu o glavnej skupščini možko podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu dodajemo še nastopni izkaz podružničnih dohodkov in troškov :
I. D o h o d k i: Ostanek od 1. 1887. f. 36.55; vplača udov f. 157; od ženske podružnico prejeli f. 92.20; učnina for. 130.49. Dobrovoljni doneski for. 738.87^ ; vodstvo iz Ljubljane poslalo je for. 1.218. — Skupaj for. 2.373.1 ll/2.
II. T r o š k i. Stanarina za šolo jin vrt for. 650.90 ; odškodnina za izpraznjenje stanovanja bivšemu gospodarju for. 80; troški za popravljenje stanovanja f. 498.63 ; plača učiteljskemu osebju f. 863; plača služabnici f. 87. — Skupaj f. 2.179.53.— Odposlanih vodstvu v Ljubljano for. 90r ostane gotovine f. 103.58^. — Kakor je razvidno iz tega denarnega prometa, morajo biti vsi rodoljubi z napredkom naše podružnice zadovoljni,
Občni zbor „Slovanske čitalnice" v Trstu bode danes, 4. maja ob 8. uri zvečer v družtvenih prostorih (via del Campanile, h. št. 4). Opozarjamo gg. družabnike, da se zborovanja izvestno udeleže.
Deželnih volitev v Istri vdeležila se bod e letos prvikrat resno in z vsemi silami tudi narodna stranka. Zatorej naj se ugledajo narodni prvaki v posamičnih občinah in okrajih uže sedaj na naše nasprotnike, kateri se uže dolgo časa pripravljajo na volilno borbo. Posvetujto se zatorej, narodnjaki, o tem, koga izvolite o svojem času fiducijarjem, kajti znano vam je, da od njih odvisi izid volitve. Kakoršni so volilni možje, katere si postavljate vo-lilci sami, takšni vaui bodo poslanci, kateri bodo zastopali vaše težnje ali v vašo korist — ali pa v vašo lastno škodo.
0 zavarovanju delavcev. C. kr. mini-sterstvo notranjih zadev izjavilo seje vsled necega posebnega slučaja, da so vse prošnje za oproščenje od zavarovanja po § 4,, zakona od 30. marca 1888. ne glede na to, da-li jih predloži delavec, ali pa delodajec, v smislu § 75. istega zakona proste k o 1 k o v i n e.
Pevsko družtvo „Adrija" v Barkov-ljah priredi prvo svojo vesolico dno 12, maja 1889. v prostorih gostilne pri gosp. Ferlugi na Greti z uže objavljenim programom. — Zopet opozarjamo si. naše občinstvo na to veselico v nadeji, da jo mnogoštevilno obišče ter s t**m dokaže svoje sočutje mlademu narodnemu družtvu, katero koraka vkljub vsemu nasprotovanj« njegovih sovražnikov, koji je žele vgonobiti.
Spričevalo poštenosti. Kako o vsaki priliki c. kr. uradi, a posebno hI. ravnateljstvo pošte v Trstu, znajo prezirati Slovane in njih jezik v Trstu in na Primorskem, to vsak ve. Danes pa je si. c. kr. ravnateljstvo pošte podpisalo Slovanom spričevalo poštenosti i zato mu morama biti hvaležni. Razposlalo je namreč to ravnateljstvo kakor navadno naznanila v italijanskem in nemškem jeziku, z katerimi vabi občinstvo, da mu pomore priti na sled tatom, kateri so pretekli teden vkradli 53.000 gld. Kakor je videti, si. c. kr. poštno ravnateljstvo drži za gotovo, da Slovani niso vkradli tega denarja, a to je pač za nas posebno laskavo.
Občinski svet tržaški imel je dne 1. t. m. javno sejo, katerej je predsedoval župan dr. Bazzoni osebno. Navzočih je bilo 33 svetnikov. Sklenolo se je : osnovati 4 nova učiteljska mesta za I. — V. razred na mestnih ljudskih šolah (2 začasni mesti za učitelje in 2 za učiteljice III. vrste). Natečaj se razpiše za asistente mestnih ljudskih šol in italijanskih oddelkov pokrajinskih sol. — Za nabavo zastorov v mestnej ljudskej šoli v Fcrrieri dovoli se 600 gl.; za troške v svrho pobijanja nalezljivih bolezni odobri so za I. 1888. večji trošek 11.519 gl, 51 nvč. Izkaza dohodkov mitnic za leto 1888. v iznosu 18.358 gl. 82>£ kr. in klavnih pristojbin v iznosu 60.846 gl. 99 kr. sprejmeta se na znanje. Zatem bila je tajna seja, v katerej so jo zaključilo: Vsled predloga naučne komisijo uloži se utok proti odloki c. k r. n a m e s t n i -stva, po katerej se ima uvesti preiskava proti „nekomu" mestnemu učitelju ter se imenuje gosp. dr. d' Angeli poverjenikom občine v tej zadevi. (O tej preiskavi govorili smo v zadnjoj št. našega lista v dopisu „Iz tržaške okolico" ter vso stvar našim čitateljem nekoliko pojasnili. Ne čudimo se, ako se
mestni „očetje' potegujejo za vernega ivojega „sinka*. Ur.) — Suplent Al. Morpurgo imenuje se profesorjem na mest-nej realki. — Prošnja učiteljice Antonije Ferluga, da se jej vračuni v službo doba, v katerej je poučevanje pretrgala, se odbije. (Gori navedenemu učitelju baje ne bi se v enakem slučaju isto pripetilo. Ur.) Ostali ukrepi so brez posebne važnosti.
Iz Barkovelj piše se nam : Nezaslišano „liberalstvo" magistrata tržaškega razburilo je zadnjo nedeljo vse prebivalstvo. Kaj umejete pod besedo „liberalnost" P Slovenskemu prebivalstvu vsilili ste županom moža tujca, kateri sovraži, in ne razumi, — ali neče razumeti našega jezika. V Barkovljah je sedaj sploh le en glas, da je čas, da se Capovilla odstrani. Očitno ae govori, da alco drugo ne pomaga, naj se odpošlje deputacijo do Njeg. Vel. cesarja v tej zadevi. Radi večkrat omenjene veselice izrazilo se je jako nepovoljno tudi mnogo naših poštenih Italijanov proti „liberalnosti" Cesara in enakih oseb. Priporočamo zatorej našej gospodi iz mesta : „Ko bode čas za kopelj, naj so spomnijo, da Be nahajajo mimo kopališča „Excelsior" še druga kopališča in b tem jo povedano vse. Vsaj „liberalec" Cesare nima potrebe našega, slovenskega denarja, akoprav je krstil njegovo mater „Kraški" duhovnik. Se enkrat pa našim nasprotnikom : „Z Vašim postopanjem proti nam ste družtvu „Adrija" in narodu sploh več koristili, nego škodovali" !
Nova vojna ladja. Vojno ministerstvo je predsedništvu državnega zbora poslalo naslednje vabilo: Dne 18. maja t. I. bode vojna mornarnica, skoro gotovo vpričo Najvišje cesarske hiše, praznovala slovesen krst novega križarja „Cesar Fran Josip I." v Trstu. Nova vojna ladija je sagrajena po najnovejših skušnjah in iznajdbah stavbene tehnike, Z ozirora na živo zanimanje častitih Članov visoke zbornice za razvoj državne pomorsko silo vabimo vse člane visoke zbornice k napominami slavnosti.
Nov list. V Trstu izšla je dne 2. t. m. 1. številka novega lista „Bricciche pe-dagogiche", glasilo pedagogičnega družtva za primorske šolo. Izhajal bode, — ako mu Bog da živenja, — zadnji dan vsacega meseca v 10 stranij obsegajočoin zvezku. — Novo to „pedagogično* pojavo omenjajo vladni in polvladni tukajšnji listi jako pohvalno. Videli bodemo, kaj se skuha iz tega!
Dramatični odsek. Prihodnjo sredo začnejo se v novič vajo dramatičnega odseka v navadnih prostorih.
Vremensko prorokovanje. Znani prorok Matthiru do la Drome se je v svojem računu vsaj v toliko, kakor nam je pro-rokoval vreme za prve dni meseca maja, Btrašno prevaril. April se je sicer poslovil od nas s slovitim svojim kislim obrazom, toda užo v noči na 1. maj seje nebo zvedrilo in vse dni je solnce sijalo tako žarko in veselo, da je moralo omehčati tudi tvrdo pesimistično srce vremenskega proroka. „Ma-jalis" bil je zatorej izredno živahen. Pri „lovcu", v gozdiču, pri sv. Andreju, bilo je ves dan polno ljudstva, povsodi igralo so razne glasbe vesele komade, da, celo slavni Canova v Barkovljah zaletel se jo tako daleč, da je priredil v dvorani „Ex-celsior" koncert „maestra Chero", ne da bi se bil „padronc Cesare" tej drzovitosti ustavljal. Seveda jo pričakoval drugih gostov, nego priprostih barkovljanskih „ščavov". Omenimo to le mimogrede, kajti mislimo, da tudi to spada nekako v „vremensko prorokovanje". --Ćujmo sedaj,
kaj nam prorokuje „Matthieu de la Drome" : Mrzlo in vlažno o mlnju do 8. maja ; mraz na Francoskem, v severnej Italiji, Švici, Badenskem, Renskej dolini, v južnej Belgiji in srednej Angleškej. Nenadne pro-meno toplote o 1. krajcu od 8. do 15. Dež na Francoskem, v Savoji, Švici in Nemčiji ; močni nestalni vetrovi, posebno Jaki o početku te dobe. Viharji v biskaj-
skem zalivu; sredozemsko morje vzn, -mirjeno. Enako vreme o ščipu od 15. do 21. Pogoste nevihte, occan razburjen, isto tako sredozemsko morje o srednjoj dobi; tudi severni del jadranskega morja razburjen. Lepo vreme o zadnjem krajcu. Jutra hladna. Nestalno vreme o mlaju od 29. maja do 9. junija.
Železnična postaja na Opčinah. Svojedobno obrnil se je obč. svet tržaški na ravnateljstvo južne železnico s prošnjo, da se osebni vlaki med postajima Sežana in Prosek na Opčinah ustavijo. V tej zadevi bila je užo na Opčinah posebna komisija, da določi kraj, kjer se bode vlak ustavljal.
„Slov. Naroda* št. 100 zaplenila je c. kr. dež. vlada Kranjska zaradi „Poslanega iz Vipave". — Da odškodi svoje naročnike, priredilo je uredništvo 101. številki 4 strani priloge.
„Ljubljanski Zvon". Zvezek 5. prinaša sledečo vsebino: 1. Gorazd: Ukrajinska balada. 2. Marica: Moja prijateljica. Povest. (Konec.) 3. Jos. Apih: Statistika članov „Matice Slovenske" poleg stanov. (Konec.)
4.	Bodlimbarski. Strijčevi darovi. 5. Dr. M. Murko: V provinciji na Ruskem. Potopis. 6. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. (Dalje.) 7, Dr. K. Štre-kelj: Jozikovne mrvice. (Dalje.) 8. Janko Kersnik: „Rošlin in Verjansko". Povest. (Dalje.) 9. L. Pintar: Akrostihon v Prešernovih sonetih. 10. Fran Lovec: Matej Cigalo f. 11. V. Holz: Janez Šubic f. 12. Listek.
„Učiteljski tovariš" prinaša v svojej 8. številki: 1. Maj. 2. Domača vzgoja. 3. Svitoslav in Danica. 4. O šolskih vrt6h.
5.	Iz šole za šolo. 6. Pogovor o vremenu.
7.	Književnost. 8. Prvo zborovanjo „Zaveze slovenskih učiteljskih družtev" v Ljubljani dno 22. in 23. aprila 1889.
8.	Dopisi. 9. Premene pri učiteljstvu.
Kmetovalec. St. 8. prinaša nastopno vsebino: 1. Požlahtnitev zelenečih ameriških trt. 2. Državni melijoricijski zaklad in dežela Kranjska. 3. Razne reči. 4. Vprašanja in odgovori. 5. Gospodarske novice.
6.	Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Topničarske vaje v Pulji začele so letos dno 2. t. m. ter trajajo izvzemši nedeljo do 25. t. m. Strelja se od 6. do 12. uro dp. Opozarja se zatorej vse zapovod-nike ladij, katere prihajajo v puljsko pri stanišče, da držo svoje ladije kolikor mogoče ob severnej obali vhoda v pristanišče, posebno do 15. t. m., kajti te dni strelja so iz baterijo S. Pietro proti vhodu v pristanišče.
Ranjen tihotapec. Dne 1. t. m. po noči prišel je v tukajšnjo boluico 41 letni Ivan J—č iz Vipavo, stanujoč v ulici deli' Olmo, težko ranjen na desnoj roki in z razbitini levim komolcem. Zdravniku je priznal, da je tihotapil ter da se je nanj streljalo.
Pazite na otroke! Dno 2. t. m. padel je 7lotni Marijan Matovič raz stopnic v 4. nadstropju hiše št. 78 ulice S. Tecla v tretje nadstropje ter so pobil na glavi. Ponesrečil bi bil lahko mnogo gorje. Ne puščajte zatorej otrok brez nadzorovanja!
Nastopki pijanosti. <>2 lotili mornar Jurij Jehobiček padel jo dno 2. t. m. popolnoma pijan v ulici Riborgo na tvrdi tlak ter si glavo tako silovito razbil, da so ga morali odpeljati na mah v bolnico.
Notarji V Cislitaviji. Početkom tega lera bilo je po izkazu pravosodnega mini-sterstva v deželah tostran Litavo 1012 be-ležnikov, pripadajočih 32 zbornicam. Si-stemizovanih pa je le 1000 notarskih rnesc. Imenovani bili so sedaj službujoči notarji: leta 1847. 1, I. 1850. 9, 1. 1851. do 1800. 143, leta 1861. 191. Ostalih 668 notarjev imenovani so pozneje.
Vse one p. n. gospode naročnike, ki imajo še lanjske št. 50 do 60 našega lista prosimo, naj nam je proti plačilu blagovole uoposlati, ker usm jih je nujno potreba.
„Assicurazioni Generali". To naše domače družtvo jo iinelo dne 30. pr. m. svoj občni zbor, kateremu so je predložilo bilanco za leto 1888, katera je, ako se vzame v obzir škod« vsled lanjskoletne toče in vsled velicega požara v nekem švedskem mestu — prekosila vse nadeje, tako, da vkljub znatnej zgubi 451.000 gl. pri oddelku „zavarovanja proti toči" iznaša čisti dobiček v letu 1888 680.000 gl. Ta dobiček pa se razdeli tako-le: gld. 5000 dobi blagajnica diu/.tvenih uradnikov ; gld. 46.583-60 reservni zaklad; gld. 60.000 za izplačanje dividende v zlatu ; gl. 55.900 33 pravilna doklada ravnateljstvu; gl. 147 000 za navadno dividendo po gold. 2940 na delnico; gold. 363.000 za naddividendo po gld. 72 60 na delnico in gld. 2536 se prenese na bilanco za 1. 1889. — Dividenda je narastla na gl. 102 v zlatu in se izplačuje od 1. maja t. 1. naprej. — Zavarovalnine je družtvo I. 1888 izplačalo i gld. 9,877.592-55, tHko, da je od svojega obstanka (od leta 1831) izplačalo ogromno svoto gld. 217,257.394-75. — V oddelku „Zavarovanje življenja" kaže bilanca leta 1888. svoto gld. 16,122.711-63 zavarovalnega kapitala, med tem, ko skupna svota tega oddelka iznaša koncem 1888. leta gld. 110,813.920-80. — Ta lep vspeh so ima pripisati vestnej, solidnoj in zdravej družtvenej podlagi, posebno pa ogromnemu številu družtvenih uradnikov, kateri so pod vodstvom glavnega društvenega tajnika gosp. Josipa Besses svojo inteligenco in značajem družtvu na čast. — Konečno se jo z majhno spremembo lansko družtveno ravnateljstvo zopet izvolilo.
Po
Z I v
p. n. g. volilcem dež. poslancev na Goriškem.
Na predlog deželnega odbora od 14. decembra 1886 št. 5011, jo visoki deželni zbor v seji 11. januvarja 1887 sklenil zidanje deželne bla/nice in dež. bolnišnico in dostavil tudi zidanje dež. hiralnic e.
Ker pa obstojita v naši deželici uže dva javna zavoda za bolnike, bomo imeli, ako so uresniči sklep dež. zbora, d e ž. hiralnico in še 4 druge zavode, namreč :
1.	deželno blaznico,
2.	deželno bolnico
3.	javno bolnico „milosrčnih sester" in
4.	javno bolnico „milosrčnih bratov".
Za samih 212 tisoč prebivalcev naše
dežele pa popolnoma zadostuje jeden zavod za navadne bolnike in jeden zavod pa za blazne in to tem bolj, ker je naša dežela uboga in se mora varovati nepotrebnih troškov.
Dva taka zavoda pa, namreč doželna blaznica in deželna bolnica, bodeta stala deželo vsaj 800 tisoč gold.
Tukaj jo najprvo vprašati, ali dežela resnično potrebuje taka 2 zavoda in na to vprašanje moramo odgovoriti: da, ona ju resnično potrebuje in kor ni do sedaj v deželi nobene blaznico, moramo tudi priznati, daje zidanje deželno blaznico v resnici potrebno.
Kar so pa tiče bolnico, ste v deželi užo dve in sicer javna bolnica „milosrčnih sester" v ulici Droossi blizo „rudeče hišo" v Gorici in pa javna bolnica „milosrčnih bratov" v ulici Alvarez, po starem „na Studencu" tudi v Gorici.
Ker bi užo sama javna bolnica „milosrčnih bratov" popolnoma zadostovala za prehtanjonjo navadnih bolnikov, ako bi s o p r e u s t r o j i 1 a po načrtu deželnega p o s I a n c a d r. R o j i c a in ker se tako lahko preustroji in ker so tako tudi preustrojiti mora - kakor jo vso razvidno prav iz onega načrta*) — ni nikakor potrebno zidanje deželne bolnice, ker bi stala deželo vsaj 400.000 gld.
Tukaj jo pa še omeniti, da bi so naša dežela z zidanjem lastno deželne bolnice odrekla dohodkom, katere dobiva javna bolnica „milosrčnih bratov" za vzdrževanje in prehranjevanje miših bolnikov, dokler zahajajo v n jo ; to pa se bode godilo samo do časa, dokler r.ima dežela lastne bolnice.
Dohodki, katrre vživa javna bolnica „milosrčnih bratov" za prehranjevanjo naših bolnikov obstojijo :
* 1, tlu h« loči zdravništvo od oskrbuištva; 2. tlu zdravnike nastavlja tloiolu ; 8. da isti zdravniki mornjo odgovorni biti deželi;
4. dii oskrbništvo, ki ontune konventu, poduju bolniniu rm'uno v kontrolo dežoli
1.	iz bolnićnoga poslopja na Studencu, ki pripada glavnemu zalogu za uboge, kakor razvidno iz vladnega odgovora od 18. junija št. 11184/1270 in jo cenjeno na 62 tisoč gold. Ravno tu sem pa ne bodo zahajali več naši bolniki, ako bode imela dežela lastno bolnico;
2.	iz letnih 1800 gld. 10 kr., katere nobivajo „usmiljeni bratje" za naše bolniku prav iz istega glavnega zaloga za uboge, katerih pa no bodo mogli več uživati isti nnši bolniki, kadar bodo morali zahajati v deželno bolnico ;
3.	iz obresti, ki dohajajo „milosrčnim bratom" za našo bolnike od kapitalov, v ta namen naloženih od naših pradedov, n. pr. od grofov Attcms iz Podgore po določilu od 16. nov. 1749; od nekoga Vandola po določilu od 16. julija 1771; daljo od grofa Ferdinanda Strassolda po določilu od 17. julija 1757 ; od grofa Navara od 9. julija 1766; od Petra Veniga po določilu od 6. junija 1773; daljo od cesarice Marije Terezijo; potem od nadškofa grofa Ru-dolia Kdling in od grofa Mihela Coronini. Javna bolnica „usmiljenih bratov" poteguje vsako leto od navedenih kapitalov samo pri goriški c kr. denarnici okoli 1800 gl.;
4.	iz dohodkov od zapuščine barona Janeza Vita Delmestri od leta 1654, obstoječe a) iz premoženja v FjumiČelu, ki je donašalo po razkazu od 16. julija 1860 čistih 1455 goldinarjev, in donasa dandanes šo mnogo več in pa b) h kapitala od 20.915 gld., ki so n. pr. leta 1800 donesli 904 gl. 15 kr. obresti. (Konec prih.)
I_iist,n.io« uredništva.
G. dopisnik iz O r o h k a. Imate-li dokazov? /nato. da jo objavljanj«) imen v tukili zadevah jako kočljiva utvar y — (}. dopisnik. Atorjo. Prosimo, izvolito ritati listnico urodnistva v 33. St. od 1. t. in. — Sploh pa hi bilo jako lu| o, ako bi vsak naročnik svojo dol/uost natančno izpolnjeval. Živili!
Spričevalo necega župnika. Virgen na Ti-rolsk m. Vaš« BlagoroOj«! Lekarničurja liik. Braniku šv.carsko krogljice rabil sem užd večkrat v t«ku 6 let t« r so mi dobro služIle o slabem prebavljanjn Rabil sem jih proti kataru v želoicu in slabemu praziienju; v ibeh slnčujih so švicarske! kr aljica praznenjo uredile ter izrekam popolno svojo zadovoljnost. Z visokim spoštovanjem Muti jStampfi, župnik. — Vi dno t in j si b «ie opre ni, da se ilobode res pristne lukamičarja Ki k. Brandta Švicarske kropljice in n ■ ponarejanja	(7}
Poslano.
K WIZ D E
za zrnu
/a konje, goved in ovce
pristen samo, ako ima pole« stoječo varnostno znamko. Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstrijsko-ogerskega cesarstva.
Cena male škatlice 85 kr., velike skat-Ijice 70 kr.
Pošilja vsak dan po posti glavno skladišče : Kreis-Apothckc K o r u o it Ini r g Fr. Ivana K w i z d e , r, kr. avst. iu kr. milimi-ski dvorni dobavitelj za živiuozdravniško preparate.	(g)
Pastilo Pranzoni, katero se u*e 27 leti vpornbljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlii, hrapavosti, bolezni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno so preporoda j o učiteljem, pevcem, govornikom i. t. d. Šlcatljica velja 25 kr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" via Nuova v Trstu; Pontoni in Cristofoletti v Gorici. 10—9
Brnsko sukno
z;i elegantno
pomladansko ali poletno obleko
v odreiklh po m. 3'10. to Ju 4 riuimjake vutlje vsak kupon z v
BV kM. 4.30 iz fllie W K»ld. 6 1/. ftuejfi.' nae OHT fiold. 7-75 i« Jukn ftn M>~ golil lO 50 lr. niiJrtnejUu <00
pristne ovčje volne
kakor tudi rtukno in povrhnje >nlo i<-, feslj-mo snl.nn, prepl. leno ■/. h-il poletno v.il j.ui . sukno, HiiVtto žil livrejo, tkanino iz niti. katero t-e d-ijo pr.iti, lino in najiin«JVe Crno sukno /,n ealon obleke it'i. itd iio«| Ju proti poviftju iznosa refllia iu * lidiu, Jiiko dobro pogumu
tovarniška staloga sukna
S'EGEL IMHOF
v Brnu Brilnn).
Izjava ! V»a kupon je dolg 8 10 tu. in *ir<>k 13C> ctm., ton j z.iUnatujo po|>oluOnm zit kompletno obleko (ti K' •»podi1.
Tudi *« diije kolikor metrov so teli, -lamCi ae, du rte odpošlje natanCi o bUgo po iziiriiinmi tuoreu.
Uzorci zastonj in franko. 21 — 30
Ćudo obrti.
Samo for. 3.50
đtane nova
srebro-niklena cilindrova ura
za gospode, gospe ili dečke; ne razloči se od pravega arebra, 1'lošnato kristalno «tnklo, elegantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen insku&en.
Jamči se, tla točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetju »Versnndt-Depot L. M ii 11 e r, Dunaj, AViihring Schulgasse 10.	6—52
Prodaja zemljišč.
Na Opčinah prodaja se hiša št. 16 tav. št. 025 in nastopna zemljišča :
K a K on to velu:
T. št. 407, kat. 2545 pašnik, 91 sežn., » » * „ 2546 „ 132 n » 408 „ 2550 „ 407.64 „
Na OpČinali*
T. št. 919, kat. 2850, gozd, 232.60 sežn., n n n „ 2851, polje, 41.21 „ „ „ 920 „ 3365, pašnik, 497.59 „ jt d 921 „ 2266, polje, 198.42 „ „ „ „ „ 2267, pašnik, 45.67 „ „ d 922 „ 2635 , 167.26 „ n d n • 2636, polje, 250.16 „ » u n , 2637, gozd, 54.94 „ B 923 „ 4048 „ 835.32 , t* n 934 „ 4101 , 752.52 „ , . „ , 4102, pašnik, 452 „ „ 926 „ 3639, polje. 241.61 „ T. št. 16/925 kat. 62 hiša s hlevom in dvoriščem, 30.19 sežnjev in t. št. 16/925 kat. 65 hiia s hlevom in dvoriščem 9.19 sežnjev.
Pobližje pogoje itd. izve se pri uredništvu našega lista.	3—4
KWIZDE
fluid proti kostobolu
večl tno	G 1
domače izkušeno izvrstno sredstvo proti
kostobolu, reumaliznm, Doleznl žitcbt-
iz polek znamko avstro-
»Pristno se dobi le »stoječo varstveno Ppo vseh lekarnah iogerske monarhije.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po r°šti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Franz Joh. Kwizda,
c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinoadravniške preparate.
f. 1 50 Ćud o vat je f. 1.50
samobrivec
najnovejši stroj za brljetije, n katerim se more britl vsitkdo sum in brez težko8«.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e 11 o s t a v e n je in 1 e h a k.
n o cj o denarja
pribrani »Samobrivec« in nobena stvar ne ispluča Ni tako, Uakor ta. Cena le loi*. 1.50.
Pošilja proti gotovem denarju ali povz-tji, • Versandi Depo L. Muller. Dunaj, Wabrii gu Schnlgusse lu«i.	6-5i
Brnsko sukno
Filip licho, Brno,
Krautmarkt 21.
ruzjM š.lja 7ii • lepantno j o-mladanako nit pole- no obleko proti povsetjil ali gotovem plačilu. 10-15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za možko opravo dovnij, d-bre vrsti, vn samo ... for. 3.50 I odrezek metr. 3.10
lin, vr za sutno for. 5. -I odrezek metr. 3.10
nultih vr samo for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (/.:> inožko »ukmo) f st vol. for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, fiistu volna /.a k mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko.
PRODAJALNICA
z magazinom, vsredi trga, pri lipi, blizo cerkve, katera obstoji uže nad 30 let, ter bila vedno obilo obiskovana, daje se v Cerknici pri Rakeku v najem. Pogoji izvedo se pri laslrii u. Oglasila dopošljejo naj se podpisanemu.	1—3
Cerknica dne 1. maja 1889.
Ivan Žitnik, posestnik.
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
11-104	pri
G. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Glavno skladišče v Trstu p
P
4« <f. 41 4 4 <3 <8
<S
f
<ŽB
<31 a
<t
4 «
41
pivovarne
budimiških pooblaščencev
za pivovaro priporoča izvrstno in dobropoznano svojo pivo.
IZVOŽNJA
v sodčih po l hektoliter
„ „ „ 7* hektolitra
i/
JJ f» 11 14	>J
Pasteurizivano pivo v steklenicah
sposobno za dolgo vožnjo in vroče kraje.
TUKAJŠNJI PROMET:
vedno sveže pivo v steklenicah po l/2 7/io l'tra franko v stanovanje.
Jako nizke cene in najsolidnejše odpravljanje.
GLAVNO SKLIDIŠČE V TRSTU 1 — 1	pivovarne
budimiških pooblaščencev za pivovaro
je v ulici Chlozza št. 5. Vhod: Ulica del Toro.
p p p
1
P p
P
P p
P
P
p
p
p
p
-vr
0:1
Ot-B
su -
-S
<
C/5 p

Največja razpošiljalnica blaga
J. & S. Kessler, Brno
Fer dinandove ulioe št. 7
razpošilja zastonj in franko uzorce in cenike
io-7	tovarniška zaloga sukna.
Grebenasto blago za letno obleko,
katero so sme prati, najnovejši počrt, ostanek 6.50 ni., za celo možko obleko gld. H,
Dokler ne zmanjka!
Branki ostanki sukna 3*10 m za celo možko obleko gld. 3.75.
Žensko modno blago.
Križasto in progasto modno blago, ~
60 cm. široko, za ponoćne Hukne in otročje obleko, 10 m. gld. 8.60.
Joupon in trinitkasto blago,
v vseli modnih barvah I, gld. 3.50, II. gld. 2.80.
Prilični naknp!!
Pristno barveno francosko zephir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 m. gld. 8.50.
Brokatno in Jacquard modno blago,
60 cm. široko, v vseli mogočnih barvali, 10 in.
gld. 8.60. _
Boris, najnovejše križasto modno blago,
čista volim, 10 m., poprej gld. 10, sedaj samo gld. li.50.
Nervy, 90 cm. širok,
v lepih progah in vseh modnih birvah v zalogi, 10 m. le gld. 4.50.
Kašmir, dvojnoširok, črn,
barvast 10 m., gld. 4.
Volneni atlas, dvojnoširok, črn,
barvast, 10 m. gld. 6.50.
Višnjevo tiskani kretoni,
za 10 lil. gld. 2.50.
Letni Jersey-jopiči,
elegantno se prilegajoči, gladki gld. 2.50, tambuvuvani gld. 8.
Platneno blago in tkanine,
Koh — 'J« vatlov.
Kos domačega platna,
dobro baz«, 4 4 gld. 4.20, \ gld. 5.50.
Kos Eing-tkanine
najtežje in najboljo vrste, 29 vatlov, trajnejšo nego pravo platno, gld. 5.80, gld. 7.50.
Kos oxforda in zephira,
najnovejši uzorec II. gld. 4.50, I. gld. 6.50.
Žensko perilo.
6 ženskih srajc,
iz močnega platna z zobci gld 8.25, z vezni no gld. 5.
3 ponoćne korzete,
iz (inega Sifona r fino vezenino 1 gld. 4, II gld. 1.80.
Pravo angleško cheviot-blago,
3-10 in. za celo možko obleko I gld. 8.50, II, gld. 7.50, III. gld. 6.___
Blago za ogrtače,
\ najnovejših modnih barvah najfinejše baže, 2.10 m. za celi ogrtač, gld. 6.
Možko modno blago.
Možke srajce,
iz sifona, kretona, oxforda, najboljši izdelek I gld. 1.80, II gld. 1.20.
Delavske srajce iz ozforda,
močne, dobre baže, 3 komnde II. gld. 1.40, 1 gld. 2.
Gače,
iz močnega platna, krepkega barhenta I, gld. 8.50, II. gld. 1.80 za komade.
Normalne reformske srajce in gaće,
poletne, prijetne za nošo, pijo pot, komad po gld. 2.	_
12 parov svilnatih kratkih nogavic
ki pijo pot, gld 1.20.
1 potniški plaid,
350 m. dolg, 160 ni. širok, pravi angleški gld. 4.50.___
6 suknenih kap,
za možke in dečko, moderno facjone. gld. 1
- "Dežnik
i/, clotha gld 1.50, iz svilo g d. 3.50.
12 žepnih robcev,
za možke gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci za žensko gld. 1.
Zastori, pregrinjala in preproge.
Jute - zastori
najnovejši poč rt, kompleten, 2 barven
gld. 2.30, 4 barvun gld. 8.50._
Jute - garniture,
2 posteljni odetali in 1 prt, najnovejši turški počrt, barveno g!d. 3.50, 4 barvene gld. 6.
Prešito letno rouge-odetalo,
kompletno dolgo in široko, i komad gld. 3.
Jaquard - Manilla-
posobna preprog« trajno bale gld. 8.80.
Garnitura iz ripsa,
2 posteljni odetali in 1 prt, najmodneje sestave barv gld. 4 50.
Čipkasto blago za zastore,
najnovejši počrt, 10'l cm. široko, I cm- 25 kr.
Solnčnik iz atlasa,
črn ili barvast, z najnovejšo modno palico, naj modnejši po gld. 2,' 2.50 in gld. 3 komad.
Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiši	8-20
pošilja proti povzetji:
Tkana ovčja volna
dvostroke širokosti. trpeJfnn. elit. obltka 10 met for a
Indijski Foule
volne, dvostroko širok, eela obleka. 10 met. f. S
Novosti za obleke za aospe
po nnjnovelšej št-gj prog^M/i BI;i£o v vseli barvah, dvostroko. 10 mnt. f. H
Crni Terno
saksonski izvod, dvostroko Širok za celo ■ bleko. 10 m-trov f. 4.50
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najnovejši vz^rki ___10 met f. g.&O
Volnati ryps
v vseh barvah. 6.0 c m 5i* >k, lO^metrov f ».HO
Dreidrath fTrožičje)
najboljša vrsta, 60 din. Široko, 10 metrov f.
Aquard blago
60 ctm. Široko najnovejši vzorci, 10 metrov f. 3 (tO.
Francoski Voal
10 rmtrov, elegantna obleka, ki so duje pratJ^ for ».—
Košulja za gospode, lastno riolo
bele ali ba vane 1 ko« I a f. I »O II a t 1 *0
Ženske košulje
Iz Sifona in platna, fino pleten«, 3 kom , Jor. * SO
Ženske koSu1|e
ifc moSnepa platna Hffinknmi ___6 komadov f. JJ.tStV
Dom Ce platno
1 komad, 30 vatlov for: _! • 30 . _	_
Kiug-Webe
boliš^ rr gn platna 1 koma i * 4 Širok, 30 v»it| f. « -
Slf o n
l komad, 30 vatlov, I u f. S.&O, nnj-boljže vrste f O.KO
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 MO 1 »	• rudeč ■ & tO
Kanavas iz niti
1 kom. ?0 Viitljev, lila in rude./ f O,—
Oksford
more pr ti, dobri vrs'n, l kos 30 vatlov f. 4 SO
Angl Oksfort
najboljši, jako priporočljiv, 1 k mod, 30 vatlov f. 4» SO
Garnitura Iz rip a
seistojeČH iz 2 posteljnih prednju! in inimiznepH prtu se svilnatimi f*..n/umi ___ for. 4.-___
Garnitura iz jut«
i p s'eljnih pogrinjal in "umizoega prta r fra 11 zn m i f. SO
Jute zastor
jitrški vzorek: T<odpolni for *.30
Holand$>ke dolge prpprnqs (' stankil
1«>—12 metrov doltjft. 1 ostanek f 3.00
1 Poletna ogrii j^iča
% dolgu «nmo volna t l.ftO
Konjska plahta
jako dobra. 100 ctm. do>ea, 130 ctm. široku, f. I.SO
Odeje za fijakerj^
c»r«korunieiie, 1 komad f. 3 BO
Tovarno skladišče suknena blagra
Brnsko sukno
Od-t nek 3 10 m' trov za podpolno možko obleko f. 3 IS
Moderno sukno
? 10 met., iako lino kompl. možko opravo, for 8 -
Poletno češ jano sukno
ostanek za komp moŽkn opravo, more prati, G 40 m. dolgo, f. 3.—
Brnsko moderno blago
Oftauek za podp Ino možko obleko 3.10 m* trov dolgo fnr. S SO
Priložnost za kupovanje! B ruski ostanki sukna.
1 ostanek za 1 kompl. moSko obleko 3 10 met. for I SO
Blago za površnje suknja
najfinejša vrste, za celo snknj f- S.—
I
Vzorki brezplačno in franco. Za dob'0 blago in točno pošiljatev se Janči
Elegantno ievedena zbirka uzorcev z 400 znamkami g. krojačem nofranktivano.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.