Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica - Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE M t VI ■ v v 1 ‘ . * . V ^ . KOMUNALNO PODJETJE -, «infs LU\9 d.o.o. I Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem | N C. 02 82 23 963, fax: 02 82 20 912 ^ petame DRAVOGRAD. . ■ ;V:, k • L 2370 Dravograd' j Tel.: 02 87 21 0Q Fax: 02 87 84 63 ■ REPIH NA INTERNETU http://prepih.czp-voranc.si m SGPKOORAklGEM BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d o.o. Dravograd AE F < L, m < ijPv lesna Les živi ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ prepih PREPIH POKAŽITE ZIMI ZOBE... 4 š / rATJftMMM ZV ‘ Ifcl ► TEL: 080 2864, IZ TUJINE: +386 2222 2864 Avtomobilska asistenca Zavarovalni- V Sloveniji in v Evropi bomo poskrbeli Sklenite zavarovanje avtomobilske ce Triglav vam v primeru težav z vo- za popravilo, reševanje in vleko vaše- asistence in kadarkoli boste potre- zilom zagotavlja 24-urno pomoč vse ga vozila, za prevoz vas in vaših so- bovali pomoč - pokličite 080 2864, za dni v letu. potnikov, za nadomestno vozilo ali klic iz tujine pa+386 2222 2864! namestitev v hotelu. PRIPRAVLJENI NA VSE. ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, 0.0. PREPIH__________________ OBLETNICA PRIMERA PETEK "Magia, magia, gusta magia, svuda oko nas...” (Po znani popevki.) ŠE JE ČAS! Februarski dnevi kulture, pustnih norčij in ljubezni so se letos zlili v eno samo zmagoslavje trženja zunanjih znakov človekovih potreb. Bleščice, pisani trakovi, rdeči srčki, šminka in puder čez utrujeno in ostarelo kožo, vse to je bilo na razpolago. Tu in tam so se pojavila gesla in parole, ki so opominjale oblast na krivice zoper ljudstvo. Škoda le, da bodo pustne bodice kmalu pozabljene. Iščemo kandidatko! Njo, ki ima v sebi vse tiste lastnosti, ki jih opevajo marčevske proslave. Katere pa so to? K sreči sta oba praznika daleč vsaksebi, da jih ne bo mogoče zamenjati. Zato je čas, da se posvetimo marčevskim praznikom. Skoraj pozabljeni dan žena je še vedno spomin in opomin, da čas bojev za enakopravnost še ni zaključen. Še vedno raje sprejemajo na delo moške, ki ne bodo koristili porodniškega in bolniškega dopusta ob dojenčkih, še vedno volijo več moških za direktorje in poslance ter konzularne predstavnike. Ženske še vedno prevladujejo v pedagoških in drugih humanitarnih poklicih, kjer sta cenjeni nežnost in potrpežljivost. Potrebovali pa bi energično žensko roko, ki bi znala udariti po mizi ob reševanju problemov vsakdanjega življenja. Ne solzne matere, ki bi skrivala otroke pred razjarjenim alkoholikom, obsojenim na status tehnološkega viška. Potrebujemo skrbno in borbeno mater, ki se bo borila za dostojno prihodnost hčera in sinov skupaj z njihovim očetom. Mater, ki bo z vzgledom navajala otroke na zdravo mero dela in zabave. Oboje je potrebno, v ustrezni dozi. Pravo razmerje med materialnimi /beri: moškimi/ in duhovnimi /beri: ženskami/ dobrinami je težko določiti, če odločajo le ONI. Dekleta in žene, matere in vse, ki vam je pri srcu sreča naroda in države, razmislite in se začnite pripravljati na novo nalogo. Kandidirajte za vse funkcije, kjer boste lahko koristno vplivale na prave odločitve. Prebudite se spomladi, utrdite se poleti in jesen naj bo poplačana z uspehom. TIK Pisuna je lahko spremeniti v lizuna. NIKO prepih PREPIH • Primer Petek: leto po napadu 4 Anketa: nezadovoljni kmetje 5 Koroška v sliki 6 Ne za droge 8 Čez sto stanovalcev v domu na Fari 9 Ex animo za dušo 11 Korošci in NATO 14 Družabna kronika 18 Film 24 Nove knjige 26 • Ob 10 - letnici Futyjeve smrti 27 • Koroški nogometni rašamon 30 • Pisma, odmevi 31 • Črna kronika 32 NA NASLOVNICI: Pomlad pred vrati Posnetek: Stanko Mravljak PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: EPT. Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Marec 2002. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si OBLETNICA Policija (še vedno) diha za ovratnik 28. februarja 2001 je pred garažo svoje hiše na Celovški cesti 60 v Mežici v krvi obležal novinar Večera Miro Petek. Neznanca sta mu z udarci v glavo, s težkimi trdimi čevlji do neprepoznavnosti razbila obraz. Zdrobljen nos, ličnici, čeljust, globoke odprte rane na lobanji, to so bile posledice brutalnega napada, ki nima primere v slovenskem prostoru. Posledice so bile tako hude, da bi Miro zagotovo v kratkem času izkrvavel, če se ne bi uspel z zadnjimi močmi privleči do deset metrov oddaljenih hišnih vrat in z zvonjenjem priklicati pomoč dpmačih. Policija je bila dokaj hitro na prizorišču zločina, šokirana, kot naslednje jutro slovenska javnost. Tako šokirana (in to je ena prvih pripomb na njeno delo), da ni primerno zavarovala kraja dogodka. Ko so bili policisti v Petkovi hiši, je namreč plug zabrisal sledi na zasneženi cesti nad hišo, kjer je ob dogodku čakal avtomobil na dva brutalna napadalca po njunem brezobzirno opravljenem delu. Sled avtomobilskih gum v snegu je bila zabrisana tako dobro, da je ni mogel več najti niti izurjeni policijski pes, ko so ga pripeljali na prizorišče. Šokirani so bili vsega vajeni zdravniki v slovenjgraški bolnišnici. Tako hudih poškodb, kot posledice pretepa, namreč še niso videli v vsej svoji dolgoletni praksi. Ni bilo dvoma: nočni napad je bil poskus umora priljubljenega novinarja, ki si je s svojim delom pridobil nesporen ugled med Korošci in v širšem slovenskem novinarskem krogu. Koroški novinarji smo naslednji dan v tišini, globoko prizadeti, ogorčeni, še vedno osupli pripravili izjavo za javnost, kije na žalost še danes aktualna. Svojo zgroženost smo strnili v stavek, da gre za nepojmljiv in nedopusten poskus utišanja javne besede, za napad na svobodo izražanja, na resnicoljubnost, širšo javnost in demokracijo. Zahtevali smo od pristojnih organov, da storijo vse za odkritje storilcev in njihovo predajo roki pravice. Podobni pozivi so tiste dni prihajali iz vse Slovenije. In pri tem je ostalo. Policija je pričela neznanim napadalcem "dihati za ovratnik’’. Kot je pred kratkim spet zatrdil njen direktor Marko Pogorevc, ji sape še ni zmanjkalo. A javnost pričakuje rezultate, ne le maratonskega pihanja “neznancem” za ovratnik. Če ne bi novinarski kolegi iz vse Slovenije zadeve zavestno in vztrajno aktualizirali, bi najbrž že utonila v pozabo. Nihče več ne bi postavljal neprijetnih vprašanj, niti ne bi prišlo do absurdne trditve policije, da so za neuspeh dosedanje raziskave krivi novinarji. Ker ne pristajajo na stanje, da se ne razkrije, kdo je hotel ubiti poštenost! Ravno zaradi trmoglavosti kolegov novinarjev se je s primerom pričela ukvarjati Mednarodna novinarska zveza -IFJ- s sedežem v Bruslju in napovedala neodvisno preiskavo. V ustanovitev posebne parlamentarne komisije so bili zaradi pritiska javnosti prisiljeni tudi poslanci državnega zbora. A vtis je, da so se doslej več ukvarjali s politizacijo kot z dejansko razjasnitvijo zadeve. Tudi tu je treba počakati, kaj bo prinesel čas: ali bo bruseljski in državni komisiji dovoljeno tako temeljito pogledati v Tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ogorčen nad počasnostjo reševanja primera Petek zakulisje dogodka in v vso razpoložljivo dokumentacijo, da bodo njuni člani lahko oblikovali verodostojne ugotovitve in zaključke. Predvsem pa je odgovornost slovenske policije, da dokaže svojo učinkovitost, kajti v nasprotnem primeru bomo še naprej izgubljali zaupanje v njeno sposobnost in, nenazadnje, v njene poštene namene. Mira so iz slovenjgraške bolnišnice prestavili v ljubljanski Klinični center, kjer je prestal številne operacije in po dolgih mesecih je spet prijel za novinarsko delo. Na grozo tistih, ki so ga hoteli utišati za vedno! A, priznajmo, da se je Miro v tem času močno spremenil. Ni več tisti iskrivi sogovornik, ki je bil v vsakem trenutku pripravljen pokomentirati teme "velikih" in “drobnih” dogajanj v koroškem prostoru in s prijatelji poklepetati na vsakem koraku. Tudi s policisti. Grenkoba se je naselila v njegovem srcu in v srcu njegove družine. Njegovo zdravljenje v kliničnem centru še ni končano. Nikoli več ne bo ločil vonjav, desno oko, ki so ga komaj rešili, ostaja zamaknjeno nazaj, težko se dalj časa koncentrira na delo, podoživlja posledice napada, tudi tiste, ki so bolj bolele od samega pretepa... Njegova pot vodi na sedež mednarodne komisije z Bruselj, na državni zbor v Ljubljano, kmalu tudi na sodišče, kajti toži ga eden od v medijih omenjenih možnih osumljencev za organizacijo napada, v zvezi s članki, ki so izšli v Večeru neposredno pred napadom. Sojenje zna biti zanimivo, kajti Petek zagotovo ne sodi med ljudi, ki bi pisarili brez ustrezne dokumentacije za utemeljenost svojih navedb. Policija je krog možnih osumljencev v tem času gotovo zožila. Iskati jih velja predvsem med tistimi, ki v dosedanjem poteku preiskave niso pristali na preskus z detektorjem laži, čeprav ta metoda ne velja za dokazen material. Nerazumljivo je namreč, da v tako odmevnem primeru in ob tako utrjenem prepričanju javnosti o neposredni povezanosti brutalnega napada z objavljenimi članki o nekaterih nečednih poslih na Koroškem, človek s čisto vestjo ne bi pristal na preskus z detektorjem laži. Da s sebe opere sum in si povrne ugled. Neposredni napadalci na novinarja Petka najbrž izhajajo iz policiji znanega podzemlja. In kdo so po javnem mnenju potencialni osumljenci za naročilo napada (poskusa umora)? Vsa njihova imena so bila v slovenskih časopisih že večkrat objavljena. Ničkolikokrat so bili povzeti Petkovi članki, zaradi katerih naj bi si nakopal srd vpletenih. Ne kaže jih ponavljati. Mi bomo spoštovali načelo, da nihče ni kriv, preden se mu krivda ne dokaže, in ne bomo pisali polnih imen. Če pa povzamemo povezovanja medijev s primeri, o katerih je Petek pisal krajši čas pred napadom, so se kot morebitni osumljenci iz vrst koroških podjetnikov navajali J.Z., D.K. in F.G., iz bančništva A.S. in iz vrst politike D.M. Morda še kdo. Katere od njih je policija v dosedanjem postopku že izločila in katerim še diha za ovratnik, nam ni znano. Da so skušali v tem letu dni nekateri akterji, tudi del rumenega tiska, preusmeriti razmišljanja o morebitnem motivu za poskus umora Petka v druge vode, je stvar pomanjkanja okusa in predvsem poznavanja osebnosti Mira samega. Koroški novinarji ostajamo pri prepričanju, kot smo ga oblikovali takoj po napadu. V Prepihu smo takrat med drugim zapisali: ...Vse kaže, daje bil Miro Petek žrtev napada zgolj zaradi tega, ker je objektivno in na podlagi večini Korošcev znanih dejstev opozarjal na nemarno početje “nedotakljivih"... Verjeli smo, da se bo nedotakljivost zrušila pod težo dokazov, ki jih bo v kratkem času zbrala naša policija. Pa se je izkazalo, da je ta nedotakljivost bolj trdna, kot smo domnevali. Zato se, razumljivo, marsikomu poraja sum, da so v ozadju še druge povezave, ki onemogočajo učinkovito razrešitev primera. Da bi šlo zgolj za nesposobnost policije, je težko verjeti. In ravno slednja bi morala biti v prvi vrsti zainteresirane, da si povrne omajan ugled in zaupanje javnosti in da zadevo brezkompromisno in uspešno pripelje do konca. Da ne bo pomote: verjamemo, da je policija za to usposobljena in da je rešitev primera v njeni moči. A čas teče, z vsakim dnem pa se izteka tudi zaupanje in upanje, da bo 28. februar 2001 dobil zaslužen epilog na sodišču. Pa bi moral. Zaradi Mira, zaradi slovenskega novinarstva, zaradi države, zaradi demokracije. NEZADOVOLJNI KMETJE Po prepovedi klanja živine na domu so se zadnje čase med kmeti na Koroškem pojavile težave, ko morajo za svoje lastne potrebe voziti v klanje živino v registrirane klavnice v Maribor, Celje ali v Šentjur pri Celju. Vsled tega nastajajo veliko stroški klanja, težava pa je tudi pri prevozu živine v klavnice in prevoz mesa nazaj iz klavnic. Z takim načinom klanja kmetje niso zadovoljni in da bi usluge imeli čim bližje, za zavzemajo za ponovno ureditev industrijske klavnice v Otiškem Vrhu, kjer je klavnica nekoč že bila. To pa zahtevajo tudi zato, da se živina ne bi vozila iz koroških krajev tudi čez sto kilometrov daleč v klavnice. Tako so nam povedali tudi naši anketiranci. FRANC GABERŠEK, kmet, Brda pri Slovenj Gradcu: “Tudi jaz sem eden tistih mladih kmetov, ko sem proti prevozu živine v registrirane klavnice. Ker se zadnje čase veliko govori o tem, da naj bi v Otiškem Vrhu spet usposobili klavnico, kot je bila že nekoč, je treba najprej ugotoviti, zakaj je klavnica propadla. Nam kmetom se očita, da pri gradnji klavnice nismo sodelovali in da je bila zgrajena iz drugih sredstev. Tudi za nelikvidnost klavnice gotovo nismo krivi kmetje in tudi nihče nas ni vprašal, ko je klavnica zašla v težave, kako gospodariti naprej, da bo obstala. To so težave, ki nas gotovo sedaj najbolj pestijo.” JELKA SEDAR, kmetica, Tolsti vrh pri Ravnah na Koroškem: “Nisem proti zakolu živine na domu. Tisti, ki so sprejemali zakon o prepovedi klanja živine na dvorišču, niso niti malo pomislili, da so s tem kmetom naredili težave. Voziti živino v registrirane klavnice v Maribor, Šentjur ali v Celje je za koroškega kmeta velika težava, saj je od klavnice oddaljen več kot sto kilometrov daleč in pri vožnji živina trpi, doživlja strese, kar pa po mojem mnenju prav gotovo vpliva tudi na kvaliteto mesa. Mislim, da smo ob tem težkem času kmetijstva dobili še en udarec, ki si ga prav gotovo nismo zaslužili.” IZIDOR LAH, kmet, Brdinje pri Ravnah na Koroškem: “Kmetje na Koroškem smo ogorčeni nad takim načinom klanja v registriranih klavnicah. Z ozirom na to, da smo v Sloveniji že imeli dva primera bolezni BSE, je prav, da se ob zakolu goveda in mesa pregleda za to bolezen. Takšen način klanja živine za domače potrebe pa nikakor ne morem sprejeti, kajti kmetom prinaša še dodatni strošek na kmetiji, ki pa ga ob teh hudih časih nikakor ne moremo prenesti. Upam si trditi, daje bil včasih, ko so kmetje klali na domačem dvorišču, način klanja živali daleč bolj human, kot pa je danes. Veterinarska oblast bi morala na zadevo gledati bolj življenjsko in omogočiti kmetu, da varno in z minimalnimi stroški zakolje žival in jo porabi za svoje potrebe. To pa bi lahko storila tudi z minimalnimi sanitarnimi zahtevami." MARIJA PETRIČ, kmetica, Podgora pri Kotljah: “Kmetje moramo na kmetiji dobre dve leti rediti govedo, daje pripravljeno za zakol. Pri tem pa je treba vložiti veliko dela in trpljenja, da govedo dobi na želeni teži. Pri delu nam nihče ne pomaga, ko bi rad kmet opravil zakol goveda za domače potrebe, pa je tu zakon, ki mu onemogoča, da bi lahko vsaj enkrat na leto zaklal svoje govedo. Tudi jaz se zavzemam za industrijsko klavnico v Otiškem Vrhu.” MARJAN REK, kmet, Stražišče pri Ravnah na Koroškem: “Kmetje nismo proti zakonodaji, ampak smo za red in enake zakone, kijih ima evropski kmet. Izvajanje zakona se naj predhodno omogoči normalno, da bomo kmetje vedeli, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš. Če v Evropski uniji deluje sistem uslužnostnih klavnic, odvoz odpadkov ter sistem pregleda zaklanih govedi, zakaj moramo mi potem krojiti zakon po svoji meri. To daje vtis, da država enostavno ščiti stroko oziroma jo razvrednoti z nepotrebnim administrativnim posegom. Jaz osebno se zavzemam za klavnice tipa uslužnostnega klanja, kot ga imajo kmetje v Avstriji. Osebno pa bi mi pomenila taka klavnica poenostavljen postopek, manj stroškov, nadzor klanja in kvalitetnejšo meso. Če bi imeli kmetje koncesijo za take klavnice, bi bila lahko to dodatna dejavnost na kmetijah, delovale pa naj bi v okviru strojnih krožkov.” F . - V. Močnik KOROŠKA V SLIKI V prednjem razstavnem prostoru Klik bar v Slovenj Gradcu so odprli slikarsko razstavo del ZORANA OGRINCA, ki jo spremlja tudi barvni katalog. Večer sta glasbeno obarvala kitarista dua Mediano iz Slovenj Gradca. To je že tretja kulturna prireditev v tem novem razstavnem prostoru, ki je bila odlično obiskana, ljubiteljem klasične in alternativne kulture pa se jih obeta skoraj vsakih štirinajst dni. Posnetek -ap Tudi gobarji društva “Ježek" na Muti so zborovali. Vse večja je njihova družina. Saj menda v prihodnosti prav brez vsakega osnovnega znanja o gobah ne bomo smeli trgati po gozdovih. Zaradi tega pripravljajo poučno vzgojne razstave in spoznavanje gob med osnovnošolci. Pomladili so svoje vodstvo, sprejeli nove člane in, kot se za uspešno društvo spodobi, podelili tudi nekaj priznanj. Na kraju seveda še zaplesali. Posnetek Kristl Vaiti Na mejnem prehodu Holmec, kjer je potekala prva bitka za samostojno Slovenijo, je bilo neformalno srečanje članov iniciativnega odbora Združenja koroških policistov. Minila so namreč natanko tri leta, kar seje na Holmcu zbralo več sto policistov in veteranov, ki so na shodu protestirali zoper neutemeljene obtožbe, da so slovenski policisti kradli in streljali na vojne ujetnike. Namen obletnice shoda pa je bil tudi obuditi spomin na pet padlih na obeh straneh v osamosvojitveni vojni, na naši strani Željka Ernojiča iz Šmartna pri Slovenj Gradcu in Bojana Štumbergerja iz Slovenj Gradca, ki so jim ožji člani iniciativnega odbora prižgali svečke. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so tudi na Ravnah, v Kulturnem domu pripravili srečanje z likom in delom pesnika Franceta Prešerna ter obudili ustvarjalnost koroškega pisatelja Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. Recital so izvedli učenci OŠ Prežihovega Voranca, popestrili pa so ga Koroški oktet, kantavtor Milan Kamnik ter Mladinski pihalni orkester. Prireditvi so dali naslov Od nicine k soncu. O senčnih in sončnih plateh naše kulture, bodisi, da govorimo o človeški ustvarjalnosti (duhovni in materialni) ali obnašanju ljudi (vzgojni vidik), ali vrednotenju vsega tega (merila, kaj je dobro oz. slabo), pa je razmišljal pisatelj Primož Suhodolčan. Posnetek Samo Šavc Letošnji pust je široko korakal po koroških trgih in ulicah. Veselo je bilo povsod, od Črne do Ožbalta, od Mislinje do Libelič. Da znamo Korošci obrniti pustne norčije v zabavljanje tujih in lastnih slabosti in prednosti, smo pokazali tudi tokrat, izkazala so se turistična in druga društva, ki jim je priprava karnevalov postala že tradicionalna. Nekaj teh pustnih utrinkov objavljamo tudi v naši rubriki Koroška v sliki: Eden od vozov pustnega sprevoda v Slovenj Gradcu Posnetek Stanko Hovnik S pustno kočijo se je popeljal tudi mislinjski župan Mirko Grešovnik Posnetek Franc Jurač ' '5* Na Graški Gori so pusta zažgali in potrosili pepel na tromeji občin Posnetek Franc Jurač Priznanje za Draga Grubelnika Drago Grubelnik je odšel na 19. zimske olimpijske igre v Slat Lake City 13. februarja in pred odhodom mu je zaželela srečo tudi županja občine Ribnica na Pohorju, ga. Marija Sgerm. Sicer pa so v Ribnici zelo ponosni na svojega občana, saj so mu že lani, ob prvem praznovanju občinskega praznika, podelili občinsko priznanje z naslednjo utemeljitvijo: “G. Drago Grubelnik ml. je športnik svetovnega kova. Že vrsto let tekmuje za državno A reprezentanco v alpskem smučanju in dosega vidnejše rezultate. Je tudi edini občan, ki seje udeležil olimpijskih iger in tam zastopal naše barve.” Ker je bil Grubelnik takrat na pripravah, mu je županja Marija Sgerm izročila priznanje občine letos 11. februarja, ko ga je skupaj z podžupanom Zdenkom Osvaldom, svetnikom Alešem Zapečnikom in tajnica občinske uprave Alenko Klemenc-Kovač obiskala na njegovem domu v Zg. Lehnu na Pohurju. Drago jih je prijazno sprejel skupaj z mamo Nado in očetom Dragom na njihovi kmetiji, p.d. Koper. Naš obraz: FRANČIŠKA MARZEL Marzelova mama iz Tomaške vasi je ena tistih slovenskih mater, ki ima za seboj rdo, pa tudi lepo življenjsko pot. Letos je dopolnila 98 let in pri teh letih, kot sama pravi, ji ničesar ne manjka. K njej prihajajo njeni otroci, pa vnuki in pravnukinja. Z veseljem jim pripoveduje svoje življenjske izkušnje, ki jih ni malo. Za njo lepo skrbita sin Vlado in snaha Anka. Še na dolga in zdrava leta ji kličemo. -ti naši kraji Razstava in posvet o drogah Alternative omamljanju? “Ne! Razstava o drogah”, ki sojo pripravili že 1996 leta v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec in je obkrožila Slovenijo (18 gostovanj), je zopet na ogled v tukajšnjem muzeju. Razdeljena je na tri sklope: alkohol, tobak in mamila. Avtorji ugotavljajo, da je razstava vedno bolj aktualna, saj kot drugod tudi na Koroškem skrbi nagel porast zlorabe drog pri mladini; služila pa bo tudi načrtovanim posvetom. Tako so nedavno s podatki in izkušnjami nastopili priznani koroški strokovnjaki iz zdravstva in policije pred okrog sto udeleženci okrogle mize. V tej pokrajini še nimajo terapevtske skupine, pomoči potrebnim svetujejo strokovnjaki ustreznih ustanov, ki se jim bo čez nekaj let pridružil mladinski psihiater. So pa tukajšnji odvisni- ki vključeni v metadonski program (lajšanje s sinte-tičnimi odmerki pri poskusih abstinence, op.p.) v Velenju. Zdravnik Franc Heber je bil kritičen do te oblike, saj izkušnje drugje kažejo zlorabo namena. Sam že tretje desetletje uspešno vodi terapevtsko skupino zdravljenih alkoholikov in družinskih članov, in meni, da bodo ekonomske stiske pri nas še pospešile seganje po alkoholu. Da bi obvarovali mladi rod je potrebno graditi sožitje v družinah, da se bodo otroci tja radi vračali in razvijali odpornost na izzive ulice. Recept: planinarjenje , ki omogoča pogovore. Psihologinja Cita Burnik tudi ugotavlja, da imajo straši premalo časa za pogovore in ustvarjalno igro z otroki, potrebno pa je tudi omejevanje zadovoljevanja potreb ! Sicer pa je eksperimentiranje z drogami v času odraščanja dokaj normalen pojav, in po enih podatkih, naj bi kar 80% s tem ne nadaljevalo, je menila. Samo Šavc Lovci na svojih stečinah Večina koroških lovcev so se odločila in v pokrajino so vrnili Lovsko zvezo, ki jo ta čas predstavlja 19 lovskih družin, nekaj nad tisoč parov delavnih rok in toliko ravnih cevi. LD Radlje in družine nižje na obeh straneh Drave so obdržale popkovino z Mariborom. Nedvomno je to njihova legitimna pravica, najbrž jim nihče odločitve ne bo očital, mejno sodelovanje v korist skupnih skrbi za okolje in lovišča pa bo glede na dobra poznanstva verjetno ostalo kot je bilo. Koroški lovci so se ločili od dose-danje skupne -Mariborske Lovske zveze, v kateri so doslej reševali probleme s področja varstva narave, predvsem gojitve in odlova divjadi, s prav posebnim poudarkom na varovanju ogroženih in redkih živalskih vrst. S tem se lahko Koroški lovci upravičeno ponašajo. Korošci, ki se mnogi ponašajo s tradicijo, so imeli svojo Lovsko zvezo že z nastankom okrajev po drugi vojni. Po ukinitvi okrajev, pišemo leto 1955, so lovci, bolj ali manj tudi pod prisilo, ustanovili Lovsko zvezo Maribor. Kdo ve, ali se bo uresničila napoved, da bodo manjše zveze dražje, saj je določene naloge s področja lova potrebno urejati skoraj enako kot za večje območje, res pa je, da ima Koroška nekoliko specifično pokrajino, s tem tudi svojstvene zahteve in pristope k dobremu lovskemu gos-podarjenju. Doslej je tu 24 lovskih družin gospodarilo z nekaj več kot 87 tisoči hektarjev lovišč. Želje po svoji lovski zvezi so nastajale nekako vzporedno z željo po Koroški regiji, da bi tako tudi ta segmet nekako vkomponirali v skupna hotenja regije. Bila je to odločitev lovcev, pa tudi kakšno nasprotovanje. Svet koroških občin je pod vodstvom Iva Draušbaherja sredi lanskega leta že sprejel sklep, da je treba ustanovitev izpeljati do konca leta. Iniciativni odbor je vodil starešina LD Orlica Viktor Seitl. 23. novembra 2001 je bil sklican ustanovitveni občni zbor delegatov in nastala je ali, bolj prav, na Koroško se je povrnila Koroška, nekdaj okrajna lovska zveza. k. vaiti Končno obnova v slovenjgraški bolnišnici Čeprav se obnova (vsaj fizično) še ni začela, so, kot kaže, večletna prizadevanja za obnovo kirurško-ginekološkega bloka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec obrodila sadove. Po številnih naporih, ki so bili predvsem posledica pomanjkanja finančnih sredstev, je država na vrh prioritetne liste končno uvrstila tudi sanacijo tega bloka. Ta naj bi se po napovedih direktorja bolnišnice Vladimirja Toplerja začela v drugi polovici letošnjega leta in bo predvidoma trajala od dveh do treh let. Stala bo dobro milijardo in pol tolarjev, investitor obnove pa je ministrstvo za zdravstvo. “Naša bolnišnica je med regijskimi bolnišnicami na prednostni listi uvrščena na prvo mesto,” je že pred časom dejal Vladimir Topler, ki je prepričan, da bo država dano besedo tudi držala." “Problemi se razlikujejo od oddelka do oddelka. Če bi želeli nadomestiti vse predvidene upokojitve do leta 2007, bi v bolnišnici že zdaj potrebovali 10 mladih zdravnikov, ki bi jih poslali na specializacijo. Primanjkljaj bo še večji in težje rešljiv, če bi prišlo do uvedbe novega načina dela,” je povedal strokovni direktor Davorin Benko. Splošna bolnišnica je lansko leto imela 673 zaposlenih delavcev, od tega dobrih 60 ljudi za določen delovni čas in 23 invalidov s polovičnim delovnim časom. Skupno imajo 326 bolniških postelj, ki so bile v minulem letu 80-odstotno zasedene. Zdravijo več kot 14.000 bolnikov letno, ki so lansko leto pri njih povprečno ležali 6,3 dneva. Opravili so 4400 večjih operativnih posegov in imeli 929 porodov, kar je za devet odstotkov manj kot leto poprej. -dj naši kraji “Bricnik” - naveza se veča Nedvomno so redka društva planincev, ki se lahko pohvalijo, da so izpolnili vse zastavljene pohodne, izobraževalne in druge naloge, ki jih sprejemajo na letnih zborih. Res je za njimi šele šest let organiziranega dela, to pa je tudi čas, ko društva prebrodijo vse "otroške bolezni". Z dobro zastavljenimi akcijami in stalni gibanjem dajejo članstvu izzive, ki so magnet tudi za širši krog ljudi in zato ni čudno, da članstvo še vedno narašča. Tudi v letos je načrtovanih 25 pohodov in drugih, pretežno izobraževalnih akcij. Mladinski odsek, pravimo mu kar podmladek, pa si je izdelal še poseben, seveda za njih primeren program. Ob vsem tem se posamezniki odpravijo še na mnoge bolj ali manj zahtevne ture in vzpone. Sicer pa, pri nas na Koroškem je toliko lepih planinskih poti in vse več ljudi podleže prijetni skušnjavi, prehodijo domače planjave in vrhače, ne da bi ob tem imeli slab občutek manjvrednosti. In kako prav imajo, izkušeni planinci vedo, da je pri nas množica planinskih lepot in pokrajin in prijaznih ljudi takorekoč na kupu. Da se ti duša spočije! k.valtl Radlje: STROJNI KROŽEK Ena najstarejših strojnih skupnosti, menda celo v Sloveniji, je doma v Vuhredu. Mineva že pol stoletja, odkar so si pričeli na takšen način medsebojno pomagati. Zadnja leta pa stopa v ospredje, tako po članstvu kot po strojno tehnični opremi Strojni krožek v Radljah. Medsosedska pomoč je temeljno vodilo in smisel Strojnega krožka. Nadalje prirejajo celo vrsto prikazov različne mehanizacije, da se kmetje ob delu konkretno prepričajo o primernosti in kvaliteti. Predavanj in ogledov je bilo v preteklem letu kar lepa vrsta, bili so tudi na poučnem izletu v kmetijske pokrajine sosednje Italije. Na vseh podobnih akcijah in izletih gre za osvajanje sodobnega kmetijskega znanja. Ob takšnih primerjavah se ne morejo ogniti kritičnim ocenam razmer v našem kmetijstvu, ki, tako vsaj kmetje, vse bolj težijo v smeri “brezveznega guljenja" kmetov. Tako bi moral danes kmet imeti že kar vrsto plačanih tečajev, pregledov in preizkusov, ob tem pa se, tako menijo kmetje, zopet pitajo državne inštitucije, kmetijstvo pa ostaja siromašno. V minulem letu so člani krožka opravili 7.800 strojnih ur uslug, število članov seje povečalo na 175 kmetov, ki gospodarijo z 1.718 hektarji kmetijskih površin in prispevajo lepo število ton mesa in hektolitrov mleka za naš trg. Ob vsem tem so pričeli posvečati tudi veliko skrb za varnost pri delu, izdajajo tudi posebno glasilo strojnega krožka. k.valtl Dom starejših Na Fari: PREKO STO STANOVALCEV Dom starejših Na Fari na Prevaljah je sprejel stotega stanovalca. Do poleti naj bi dom zapolnil okoli 95 odstotkov svojih kapacitet. Kmalu naj bi zaživele tudi druge dejavnosti: dnevno varstvo, začasne kratkotrajne nastanitve, socialni servis. Dom starejših Na Fari na Prevaljah, kije za stanovalce svoja vrata odprl konec lanskega leta, je v prvih dneh meseca februarja sprejel stotega stanovalca. S tem se je število nastanitev že prevesilo v drugo polovico in dom je uspešno prebrodil začetne organizacijske, kadrovske in druge težave. Dom Na Fari ima 190 postelj, 40 enoposteljnih sob, po katerih je tudi največje povpraševanje in so že vse zasedene, 56 dvoposteljnih, dve triposteljni sobi in osem štiriposteljnih. Po dveh mesecih delovanja je zasedenega dobra polovica doma, odgovorni pa računajo, da naj bi se vseljevanje varovancev zaključilo do poletja. Največ stanovalcev je iz Mežiške doline, iz drugih slovenskih krajev pa prihaja 17 upokojencev. Med njimi je tudi osem najtežjih bolnikov iz Ljubljane. Za dobro počutje vseh varovancev skrbi 43 zaposlenih delavcev, od tega 22 za zdravstveno nego, saj tovrstno nego zaradi zdravstvenih težav potrebuje vedno več stanovalcev. Sedaj, ko se dom polni, tu opravljajo zlasti naloge socialnega varstva z nastanitvijo oskrbovancev, vključujoč zdravstveno nego in rehabilitacijo. Dnevno varstvo, začasne kratkotrajne nastanitve, pomoč na domu, prevoz hrane na dom in druge storitve pa bodo začeli izvajati potem, ko bo dom napolnjen. Ker je prihod v dom za nekatere starostnike huda preizkušnja, jim skuša osebje s prijaznostjo in toplo besedo olepšati jesen življenja. “Mi ne moremo stanovalcev narediti mladih in zdravih, smo pa lahko prijazni do njih,” pravi direktor Ivan Peneč. -dj Neživljenjski predpisi razburili koroške kmete Kmetje pravijo, da so se po prepovedi klanja živali na domu pojavili veliki problemi, ne le zaradi stroškov, temveč zlasti zaradi dolgotrajnega transporta. Zaradi finančnih težav je pred slabima dvema letoma zaprla vrata klavnica v Otiškem Vrhu, namenjena predvsem zakolu živine, ki sojo kmetje redili doma. Najbližje klavnice, v katerih lahko kmetje dajo v zakol živino, so ta čas v Mariboru, Celju in Šentjurju pri Celju, kar pa je zaradi oddaljenosti velik problem, ne le zaradi stroškov, temveč zlasti zaradi dolgega transporta živali. Že transport zdravih živali je eden hujših primerov njihovega mučenja, toliko bolj pa velja to za bolne živali, ki sojih kmetje prisiljeni peljati v zakol in lahko med dolgim transportom celo poginejo. Prav tako so koroški kmetje nezadovoljni s klanjem živali in kvaliteto vrnjenega mesa. Podobno kot kmetje in predstavniki koroških zadrug se tudi občine strinjajo, da je klavnica na Koroškem nujno potrebna. Problem je najti nosilca dejavnosti, saj glede na slabe izkušnje iz preteklosti občine in koroške zadruge niso pripravljene še enkrat investirati v nekaj, kar ne bo ekonomsko uspešno. “Klavnica v Otiškem Vrhu ni imela možnosti preživetja, saj ni bila postavljena na osnovi ekonomskih kriterijev. Zgrajena je bila na kreditih in previsoko zastavljenih kriterijih. Preden se odločimo za kakršna koli vlaganja, želim videti ekonomski elaborat," je odločen Mirko Tovšak, direktor skupne Koroške KGZ z.b.o. Slovenj Gradec. Navzoči kmetje so sicer podprli ponovno vzpostavitev klavnice, ne strinjajo pa se s predpisi veterinarske uprave glede prepovedi klanja živali na domu. “Skrajno neodgovorno je od države, da sprejme pogoje, ki jih je v praksi nemogoče izvajati. Kje je pri tem izračun, dati v zakol staro kravo, vredno 40 tisočakov, in potem pa za stroške (nekvalitet- nega) klanja s prevozom odšteti skoraj enak znesek," je bil ogorčen Štefan Štrekelj, kmet z območja občine Prevalje. “Če bodo ukrepi VURSa tako nečloveški, bomo s klavnico v Otiškem Vrhu problem samo ublažili, ne pa ga tudi rešili. Mislim, daje potrebno klanje doma urediti bolj življenjsko, saj je lažje peljati glavo na pregled kot celo žival nekaj dni prevažati okoli s tovornjakom,” je dejal kmet Grabner iz Javorja nad Črno na Koroškem in dodal: “Tudi če bomo imeli klavnico, je treba za gospodinjstva (posebno oddaljene kmetije) urediti domači zakol.” Navkljub številnim prizadevanjem pa bo pot do klavnice nedvomno dolga in naporna. Prvi korak bo okrogla miza na temo klavnice, ki jo bodo na Koroškem pripravili v mesecu marcu. Na njej bodo, tudi kmetijskemu ministru in predstavnikom VURSa, predstavili svoje probleme in nakazali možne rešitve. -jd Nagrada za Lovski oktet Podgorje Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec se je odločil podeliti BERNEKERJE-VO NAGRADO za dosežke na področju kulturnega delovanja za leto 2002 LOVSKEMU OKTETU PODGORJE in šest plaket. Lovski oktet Podgorje Nagrado in plakete je na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v kulturnem domu podelil župan Mestne občine Slovenj Gradec JANEZ KOMLJANEC. Uvodni slavnostni govor je podal predstavnik družine Breznik. Plakete so dobili: JOŽE ABERŠEK, član Kulturnega društva Stari trg, nekdanji amaterski igralec, predvsem za oblikovanje gledališkega scenskega prostora, risar karikatur in tudi slikar; MILAN HOVNIK, kije že pred 30. leti postal vodja Moškega pevskega zbora FRAN KSAVER MEŠKO in je nosilni steber kulturnega utripa na Selah; BOŠTJAN KONEČNIK, virtuoz na diatonični harmoniki-frajtonerci in dobitnik zlatih odličij doma in po svetu; ŠPELA SPANŽEL, ki je poiskala in zbrala še neraziskana dela in dokumente o prvem slovenskem mod- lovskih in ljudskih pesmi ter sodelovanje v drugih oblikah kulturnega življenja. Predsednik Lovskega okteta Podgorje JANKO SKOBIRje povedal: “Novembra smo praznovali 30. obletnico in Dobitniki Bernekerjevih plaket ernem kiparju FRANCU BERNEKERJU. Ta odkritja so za slovensko likovno zgodovino izjemnega pomena. FOLKLORNA SKUPINA “REJ” iz Šmartna pod vodstvom MARICE GOSTEČNIK že več kot četrt stoletja goji in ohranja in predstavlja stare ljudske običaje in plese z območja Mislinjske doline in zahodnega Pohorja; POSTAVKOVA DEKLETA iz Podgorja, katerim je bila ljubezen do domačega petja položena že v zibelke. Bernekerjevo nagrado za leto 2002 je prejel LOVSKI OKTET Podgorje, ki je eden izmed prvih tovrstnih oktetov v Sloveniji. Nagrado je prejel za 30-letno žlahtno prepevanje smo se že dogovarjali, da bi nehali peti. Vendar bomo skupaj vsaj še dve leti, da bomo izpeljali še 29. in 30. srečanje Lovskih pevskih zborov Slovenije." Slavnostno podelitev Bernekerjeve nagrade in plaket v Slovenj Gradcu je popestrila gimnazijska gledališka skupina SPUNK s tremi dejanji (Otroštvo, Levitev in Študentska leta) monodrame "LJUBA PUBA PRENER”. ki je zelo navdušila prepolno dvorano občinstva slovenjgraške prireditve. AJDA PRISLAN Posnetka: Stanko Hovnik naše note Ex animo - posneli svoje Ime zasedbe, ki že nekaj let muzicira izvirno glasbo - Ex animo -pomeni iz duše, iz srca in tudi nalašč, namenoma. Avtorski duet, ki ga sestavlja par Valentina Prapotnik (klavir in vokal) ter Blaž Prapotnik (besedila, kitara, glas) izvaja poetične songe na tekste iz avtorjevih pesniških zbirk Pegaz prebija zvočni zid in V redu kaos. Duet Ex animo je sodeloval na koncertih ter prireditvah s kreativnim pridihom in umetniškim nabojem (velenjski Pesniški maraton, novomeški Salon poezije, ...), svoje ustvarjanje je predstavil tudi samostojno po klubih v Sloveniji in nekajkrat v tujini. Na prelomu tisočletja se je Ex animo prelevil v kvartet. Ritem sekcijo sestavljata Danilo Karlin za bobni in basist Borut Šmon, s tem je glasba postala še bolj polna, predvsem pa ritmična in živahna. Četverica je glasbo predstavila na prireditvi Blesk odseva ob predstavitvi Odsevanj - koroške revije za leposlovje in kulturo, katere urednik je član zasedbe - pesnik Blaž Prapotnik, v okviru modne revije znane oblikovalke mag. Stanke Blatnik, koncertirala na Glasbenih večerih v graščini Rotenturn in kar je najpomembnejše - naposled je nalašč posnela tudi nekaj svojih pesmi. Za projekt so k sodelovanju povabili producenta Boštjana Podlesnika, snemali pa so kar v svoji soseščini, v studiu Melopoja. Izdelek, mini LP ali pa maksi singl, imenovan Ekslibris, zaokrožajo štiri vokalno-instru-mentalne skladbe: Prav ničesar, Svet se vrti, Slaba vest in Naj govorijo. Pesmi s poetičnimi besedili v razumljivem, čeprav večplastnem slovenskem jeziku, ki se že vrtijo na radijskih postajah, so prav gotovo osvežitev našega medijskega etra, saj sta avtorja besedil poeta, ki skrbno izbirata besede in pomene. Obeta se zanimiv ustvarjalni zenit. Skupina Ex animo načrtuje letos posneti material za prvi album, ki bi ga za izdajo opremili tudi s knjižico poezije in obogatili z nekaterimi artističnimi dodatki, takole nalašč, namenoma - in vendar - za dušo. ABADON GRE NAPREJ Pred dobrim mesecem dni je pri založbi Poseidon izšla nova zgoščenka koroške rock skupine Abadon "NA DRUGI STRANI". Promocija z gosti se je zgodila v ravenski stari kavami, Joy klubi na Ravnah na Koroškem. "Na drugi strani” je že drugi CD skupine Abadon. Tudi na njem so vse skladbe avtorske. Govorijo o neizogibnih dejstvih zemeljskega bivanja, pri čemer je pozitivna energija ljubezen tista, ki zdravi vidne in nevidne rane Zemlje in njenih prebivalcev. Nekaj naslovov pesmi: Stvari, Da jutro bo dišalo, Pravljica, Bogovi. Na tej zgoščenki je slišati, da se skupina Abadon spogleduje tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi: art rock, pop rock, country rock, jazz rock. Je pestra in različna, kot so tudi člani skupine: Iztok Hirtl (glas, akustična kitara, flavta), Jani Legner (električna kitara, orglice, spremljevalni glas), Borut Šmon (bas kitara) in Anton Pečnik (bobni). Vsak po svoje so dali tudi pečat k aranžmajem skladb. Snemanje CD je potekalo pod producentsko taktirko Janeza Križaja. Posnetih je 15 pesmi. Za “Da jutro bo dišalo" so posneli tudi videospot, katerega režijo in produkcijo je prevzel Korošec Jure Bricman. Ajda Prislan SREDNJA STROJNOKOVINARSKA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM Pravi program - računalniški tehnik “Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj." Eleanor Roosevelt Ko sem pred dobrim letom in pol začela intenzivno razmišljati o tem, kateri program bi bilo najbolje pripeljati na šolo, so se mi porajala številna vprašanja in le malo je bilo odgovorov nanje. Da pridobiti nov program ni mačji kašelj, sem vedela, saj sem imela za sabo že uspešen boj za zidarje in tesarje, ki smo jih začeli izobraževati po dualnem sistemu že leto potem (1998), ko sem prevzela vodenje šole. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je trd in neizprosen pogajalec, najhuje pa je bilo, ker smo se dobesedno tolkli za ta program s Srednjo šolo Muta. Zato sem se trdno odločila, da dokler bom na čelu šole, si ne bom prizadevala za že razmeščene programe znotraj naše regije, pač pa bom skušala ugotoviti, kaj potrebujejo v gospodarstvu, kaj bi zanimalo učence in česa v regiji še ne ponujamo. Nisem našla le odgovorov na ta vprašanja, pač pa tudi veliko pripravljenost pomagati mojim prizadevanjem za pridobitev programa elektrotehnik računalniški tehnik pri vseh segmentih naše regije. Računalniški tehnik, da to je bila prava odločitev. Informativni dan je pokazal, da je zanimanje za ta poklic veliko, kar 74 učencev in učenk se namerava vpisati vanj, zato bomo zaprosili za povečanje vpisa za en oddelek. Brez dvoma je to velik uspeh, to je najsvetlejša prelomnica v zgodovini naše šole. To je velika pridobitev tudi za Mežiško dolino in našo regijo, saj se dijakom ne bo treba voziti vse Velenja ali oditi pri petnajstih letih v Maribor, če se bodo želeli izobraževati za poklic računalniški tehnik. Razveseljivo pa je, da se na račun tega programa ne zmanjšuje interes za poklic strojni tehnik. Do sedaj sem bila prepričana, daje poleg programa gradbinec (zidar, tesar) naš največji dosežek uspešno sodelovanje v projektu PHARE, CBC, ki nam je skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, občino Ravne in lastnimi sredstvi omogočilo pridobitev nove avtomehanične delavnice z optiko. Drugi del tega projekta: pralno ploščad, nadstrešnico in ureditev dovozne poti pa pravkar zaključujemo. Mimogrede, pred kratkim smo se na drugem sestanku ravnateljev in učiteljev štirih obmejnih občin Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske v Wolsbergu dogovorili za nova mednarodna sodelovanja. Danes pa vem, daje prihodnost šole s tem novim programom zagotovljena in da je to naš največji uspeh. Že v zimskih počitnicah bomo z lastnimi sredstvi popolnoma prenovili računalniško učilnico in jo nato s pomočjo sponzorjev (KOPA, KIVI, MENTIS) opremili s sodobno opremo. Posebej pazljivo bomo izbirali strokovnjake za poučevanje strokovnih predmetov in vložili bomo vsa svoja prizadevanja in znanje v kvaliteto izobraževanja. Tu pa se naši načrti še ne končajo, na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport že imajo našo vlogo za temeljito prenovo šolske zgradbe iz leta 1957 in idejni osnutek za izgradnjo prizidka. Vse te aktivnosti podpira občina Ravne, ki bo investicijo sofinancirala. Pripravljamo strokovne podlage za pridobitev prve višje strokovne šole s področja strojništva na Koroškem in za naslednje šolsko leto bomo zaprosili za en oddelek srednjega poklicnega izobraževanja za poklic elektrikar. Trdno verjamem, da bo dan, ko bodo tudi te sanje postale resničnost. Pet let trdega dela na čelu naše šole je za mano, uspehi niso izostali, vidijo jih sodelavci, učenci, starši in širša javnost. In to je tisto, kar resnično šteje. Skupina delavcev, ki je lani maja podala anonimno ovadbo kriminalistom zoper mene, ni srečna, saj so razočarano ugotovili, da je bila njihova informacija o ukradenih šolskih oknih napačna in da bodo morali še naprej shajati z žensko, z ravnateljico, ki zahteva red in disciplino in dobro delo v razredu. Vzeli so si pravico biti tožniki in sodniki, saj so zanje sodišča prepočasna, nesposobna in neučinkovita, oni pa tako imajo vse dokaze v rokah in lahko anonimno ožigosajo kogar hočejo in kadar se jim zljubi. V zbornici in na šoli vemo, kdo so ti delavci, saj jih je način dela in stil pisanja, znan iz obdobja prejšnjega ravnatelja, že davno izdal. Zakaj se poslužujejo takega načina, ko pa vendar obstaja legalna pot za mojo odstavitev, ne vemo. Eno pa je gotovo, tem ljudem ni mar prihodnosti šole. Vsakdo, ki dela, dela napake, nihče ni popoln. Kriminalisti so lani temeljito pregledali naše poslovanje in za svoje napake bomo odgovarjala pri pristojnih službah, ne pristajam pa na način, ki pisem in fotokopij protipravno pridobljenih poslovnih listin. To so problemi, ki jih imamo, ampak prepričana sem, da jih bomo rešili. Predvsem pa se morajo vsi sodelavci zavedati, kaj je naše poslanstvo in kako bomo storili vse, da bodo z naše šole odhajali dijaki, oboroženi s kvalitetnim znanjem za uspešno poklicno in osebno življenjsko pot. Ivanka Stopar POKLIC TE POKLIČE JERICA MRZEL, ENA NAJUSPEŠNEJŠIH SLOVENSKIH IGRALK IN PEVK, JE V SVOJEM ŽIVLJENJU POŽELA VELIKO NAGRAD IN POHVAL. Zdaj 58-letna igralka in pevka, doma iz Ljubljane, je že pri 18 ugotovila, dajo “poklic kliče”. Tedaj je stopila na oder igralstva. Vedno je “zažigala" s svojimi predstavami in petjem. Dajala je smisel ljudem, ki živijo za igre. To je bilo njeno največje zadovoljstvo. Kdo vas je navdušil za igranje? Pravzaprav nihče. Poklic te pokliče. Moramo slediti samemu sebi, nikoli ne smemo poslušati drugih. Vedno moramo poslušati svoje srce. Še posebej mladi. Kako dolgo se že ukvarjate s petjem in igranjem? Oh ... zdaj boste pa izvedeli, koliko sem stara! Ha, ha ...joj, mislim, da že okoli 30 let. Kje vam je bilo najbolj všeč in kje ste poželi največ uspehov? Povsod mi je bilo všeč. Tam , kjer je nekaj ljudi zadovoljnih, tam je moj uspeh. Nikoli ni odvisno od nagrad. Te niso merilo, ampak so merilo zadovoljni ljudje, da si jim nekaj dal. Vsak nastop zahteva od tebe maksimum, saj je vsak pomemben. Ali vam je bilo kdaj žal, da vas je zaneslo na to pot? Nikoli. Ne morem si predstavljati, da bi počela kaj drugega. Sem zelo zadovoljna. Ali se mogoče spomnite svojega prvega nastopa? Kako ste se počutili? Moj prvi nastop je bil na akademiji. Imela sem tremo, potne roke, zdelo se mi je, kot da me daje vročina. Še zdaj me daje trema. Za vsako stvar je treba 300 x bolj delati. Občutek, da veš, da si naredil maksimalno, te pomirja. V kateri vlogi ste se najbolje počutili? 0! Ta vloga me še čaka.ha, ha ... upam! Za vse se moraš tako pripraviti, da se v vseh najbolje počutiš. Ste nastopili tudi v tujini? Koncerte sem imela v tujini, v nemčiji, franciji, italiji, rusiji, avstriji, angliji, na poljskem ... norveška mi je bila zelo pri srcu. Ste igrali kdaj tudi v tujem jeziku? Ne. Sem zelo navezana na svoj jezik. Vedno sem nastopala v svojem jeziku. Pravzaprav. Ne bi se znala vživeti v drugi jezik. Ne bi bila jaz. Kolikokrat na dan ter po koliko ur in kje vadite? Kadar se pripravljam na igro, od 6 do 8 ur, lahko več. Sicer pa samo za kondicijo. Vadim pa v gledališčih, odvisno od kraja nastopa. Koliko iger na leto odigrate? Odvisno. Starejša sem, manj igram, mlajša ko sem bila, več iger sem imela. Zelo je naporno. Mislim, da zdaj odigram le dve ali tri na leto. Kaj počnete v prostem času? Zelo rada berem, delam, treniram, telovadim, hodim v naravo ...zelo rada gledam druge predstave. Se kaj novega naučim. Vsako življenje zahteva svoj cilj, svoje opravke ... Ali je tudi vaša družina potovala kdaj z vami? Ne, lahko bi, vendar so imeli v času mojih iger druge obveznosti: otroci šolo, mož službo. Pa tudi preveč časa sem se obirala v drugih državah. Ko si že enkrat drugje, si pač privoščiš ... Bi želeli še kaj povedati za konec? Vaša ključna misel? Mladi! V življenju morajo biti pogumni, da izražajo svoj odnos do sveta, da sledijo resnici, hrbet morajo obrniti zlu, bogatim in njihovi hinavščini. Do sebe morajo biti pošteni. Naj ljubijo kulturo, starše, domovino; premalo se zavedamo, kako lepo, dragoceno domovino imamo. Naklonjeni moramo biti drugim ljudem in držati skupaj. Zapomnite si: “resnica nikoli ne boli, boli tisto, kar doživite!" Andreja Miklavžina 3. A Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec Mentorica: H. Merkač KOROŠCI IN NATO Piše: Renata Picej Na rednem februarskem srečanju kluba KKL smo Korošci pogledali v osebno izkaznico Nata, prisluhnili kronološkemu pregledu njegove rasti, razlogu za rojstvo, potrebi po njegovi renesansi, pogojih za obstoj tudi potem, ko je njegov prvotni smisel splahnel, možnostih in potrebah širitve in napovedi za preživetje in življenje tudi v novem stoletju. Tako smo tudi mi, za javno predstavitvijo stališč predsednika republike Milana Kučana, premierom dr. Drnovškom, vodji parlamentarnih strank in tistimi, ki to niso, ministri in predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij v Državnem zboru in izven njega, tehtali argumente ZA in PROTI vstopu v elitni klub, ki je v svoji osnovi produkt nekdaj zaskrbljenega zahoda, ki seje počutil varneje v družbi 19 držav (17 iz Evrope in dveh državah izza Atlantika: Kanade in ZDA), ko se je srečeval z veliko neznanko z imenom Vzhodna Evropa in ko je bivša Sovjetska zveza, izza železne zavese negovala svoj VVaršavski pakt. Waršavskega pakta sicer ni več, je pa nemirni Balkan in za njim ostajajo in se netijo nova žarišča nemira ter teror vse mogočih oblik. Ti pa potrebujejo nadzor ali pa pomoč. NATO je prilagodljiv in obvladuje vse registre pomoči, ki je lahko enkrat v obliki vojaškega posega, drugič v obliki posrednika, pogajalca, mirovnika..., tretjič je lahko dlan, ki hrani ali pa roka, ki ponuja obleko, zdravila... NATO tako in drugače, njegovo transformacijo, njegovo staro in novo filozofijo, strateški koncept zavezništva, Partnerstvo za mir in še mnogo več, je pod naslov predavanja: “NATO in Slovenija: ZA in PROTI članstvu" strnil in nam tako pripravil zanimiv večer, naš član Milko Dolinšek. Ravenčan, ki je študiral novinarstvo, sociologijo in politične vede na FSPN, ter se po diplomi zapisal diplomatski službi je kar pet let služboval v Jordaniji, tri leta na Tajskem, v Bangkoku in nadaljnja tri leta v Washingtonu v ZDA. Trenutno je zaposlen kot državni podsekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve v sektorju NATO. NAPOVEDUJEMO: V soboto, 9. marca, ob 19. uri bo v ljubljanskem hotelu Slon Best Western tradicionalni Koroški večer s plesom. V programskem delu se bo predstavil trobentač Stanko Arnold s fanfarami, kot gostje iz avstrijske Koroške pa bo nastopil ženski pevski zbor “Pet in tri” iz Št. Lipša v Podjuni. Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel Fantje treh dolin. Informacije in rezervacije na recepciji hotela, 01/470 11 00. Ravenčan Milko Dolinšek, državni podsekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve v sektorju NATA, nam je nanizal kar nekaj pomembnih dejstev povezanih s strateškim zunanjepolitičnem interesu in ciljih Slovenije, ter dodal zanimivo informacijo o kronologiji zbliževanja: 1993 se Slovenija prvič formalno izreče za NATO; 1996 Državni zbor potrdi odločitev RS o vključitvi in 1998 se postavi nacionalna strategija za vstop v NATO. Predavanja o NATU se je udeležil tudi Sebastjan Pukl, študent in predstavnik Kluba Koroških študentov, in redno mesečno srečanje izkoristil za napoved bodočega tesnejšega sodelovanja z našim klubom in njegovim predsednikom, mag. Jankom Arahom. GOSTIŠČE EDLVAJS Kreuh Jože s.p. Dolga brda, Holmec Tel.: +386 (0)2 82 31 182 PREPIH KOBOSKl(^)CASOPIS PREPIH NA INTERNETU http://prepih.czp-voranc.si III# SLOVENJ GRADEC Prednost je v tehniki www.porsche.si/audi 3000 Audi ^ I. poletje jesen, quattro . ; '•U*. % Privlačna jesenska ponudba za omejeno količino vozil Audi. Pridite in se odpeljite! Avtocenter Meh Koroška c. 7d 3320 Velenje Tel. (03) 89 68 524 Fax(03)58 66 395 www.porsche.si/audi/meh PR EPIH_____________________________________moda Pomlad v pričeskah “Št.2” Piše: mag. Stanka Blatnik O novih pomladnih smernicah lasne mode je tokrat spregovoril mladi Tinefrizer, kreativni mojster Frizerskega studia No2: “Moda se s časom spreminja, vendar pušča sledi, ki trajajo več desetletij. Aktualna dogajanja nas v modi pričesk peljejo do absolutnih nasprotij - včeraj za danes, danes za jutri... Letošnji trendi vsebujejo elemente iz poznih 50-ih: “beat scena", pramen na čelu,... in nas popeljejo skozi obdobje punka ter poznih 70-ih let: nepovezane linije, asimetrična striženja ter provokativne barve. Zgodnja 90-a ostajajo prisotna v ostrih rezih, mehkejših podstriženjih ter nekoliko milejših barvah. Striženja so izrazita in v tesni povezavi z barvanjem - dajejo veliko gibanja; prameni las so v spodnjem delu daljši (nekakšna bun-des liga), videz je razmršen, vendar srukturiran. Vračajo se fru-fruji v vseh dolžinah, bodisi resasti ali pa zelo ostri. Dolžina las nima strogih pravil. Volumen pričesk se prilagaja vsaki stuk-turi, tako pri ravnih, kot pri skodranih laseh. Bistveni sta torej osnova, ki da pričeski ustrezen volumen ter dolžina las, ki izpolnjuje pogoje za resasto striženje. Barvanje daje več kontrastnih in “nepravilnih" učinkov. Nova paleta številnih barvnih kombinacij se ustvarja s klasičnimi postopki barvanja. Linije barvanja so izbrane tako, da striženje še poudarjajo, zaradi česar postane vsaka pričeska izvirna. Trend letošnjega poletja so pričeske, pisane na kožo samozavestni in sodobni ženski - moškemu." KOROŠEC V LJUBLJANI (Prevod: POP TV) - Kva pa ti tukej? (Kaj pa ti tukaj?) - Ja, bun‘t sm se prešo. Šrajat! (Pritožit sem se prišel. Kričat!) • Kva s reku? Dej, govor po slovenski (Kaj si rekel? Daj, govori slovensko!) - Praj‘m, da m' je vsega dojst. (Pravim, da mi je vsega dovolj.) - Prmejduš, čist n'č te ne zastop’m. (Pri moji duši, čisto nič te ne razumem.) - Pavrom je dojst! Hočmo svojo kvav‘nco, naj košta, kejkr hoče. A ti sploh vieš, k‘k žvattrpi, ko jo vačijo okuvo po stuo kilometrov dvač, prej da jo zakolejo? (Kmetom je zadosti. Hočemo svojo klavnico, naj stane, kolikor hoče. Ali ti sploh veš, kako žival trpi, ko jo vlačijo okoli po sto kilometrov daleč, preden jo zakoljejo?) - Prjatu, pa sej s meu klav'nco, zakva s jo pa zapravu! A mis‘lš, da jo bomo zdej mi zgradil? (Prijatelj, saj si imel klavnico, zakaj si jo pa zapravil! Misliš, dajo bomo zdaj mi zgradili?) Oki na sceni Praj‘m, dajo rabimo. Dvie Neti futram kočija, da zraste, pol ga pa zakolejo za tak gnar, da se m' kne spvača. Da o goveskem m'so rajš ne govrima. (Pravim, da jo potrebujemo. Dve leti krmim prašiča, da zrase, potem ga pa zakoljejo za tak denar, da se ml ne splača. Da o govejem mesu raje ne govoriva.) Koker da b' ne dubu vse, kar t‘ pripada zdej, k gremo v Evropu. Koker da b‘ hotu vse zapravi, kar smo deset let gradil. Dons je tko: al greš v Evropu zdej al pa ‘nkol. (Kot da bi ne dobil vsega, kar ti pripada zdaj, ko gremo v Evropo. Kot da bi hotel zapravit vse, kar smo gradili deset let. Danes je tako: ali greš v Evropo zdaj ali nikoli.) Pa glih zaj m' ne paše, ko sm se po štrd'set'h liet'h gr postajo, zaj b‘ me pa radi tentale. Nism aklžn, sam ž'vet hočm tk ko do zaj. Da vahko dievam, pa predam, pa zasvužm... (Pa ravno zdaj mi ni do tega, ko sem po štiridesetih letih prišel k sebi, zdaj pa bi radi uničili. Ne zahtevam veliko. Samo živeti hočem tako do sedaj. Da lahko delam, pa prodajam, pa zaslužim...) Sam dons je mau drgač. Gvišn s slišu, da tud francosk kmetje niso čist zadovoln, pa belgisk, pa anglešk... Dej se rajš prprav na kvote, k‘ t jh bojo u Brusi nabil. Pa neh'j nergat! (Samo da je danes malo drugače. Gotovo si slišal, da tudi francoski kmetje niso čisto zadovoljni, pa belgijski, pa angleški... Raje se pripravi na kvote, ki ti jih bodo nabili v Bruslju. Pa nehaj nergati!) Že vid'm da je ibržno. N'č ne bo od nove kvavnce na Koroškem. (Že vidim, da bo vse zaman. Nič ne bo z novo klavnico na Koroškem.) Na Korošk‘m mate pa tko vse zrihtan. Sej Avstrija je pa ž doug v unij. (Na Koroškem pa tako imate vse urejeno. Saj je Avstrija že dolgo v uniji.) Mislo s‘m prnas, na našem Koroškem. Jes s‘m ja na Ravnah doma. (Mislil sem pri nas, na našem Koroškem. Jaz sem vendar na Ravnah doma.) A tko? Js s'm pa mislu, da s z unstran Karavank. (A tako? Jaz sem pa mislil, da si z onstran Karavank.) Zaj je pa dojst! Bom meje postajo, pol mo pa kvit! (Zdaj pa zadosti! Bom meje postavil, pa si bomo bot.) Takole seje slikar Oskar Rotovnik - Oki pohvalil ak. Slikarju Benjaminu Kumpreju, daje v teh dneh njegove (Okijeve namreč) slike moč občudovati v galeriji Šenberg v Studgardtu. Tam razstavlja svoj slikarski opus rdečega obdobja. Razstavo sta odprla dr. Zvone Štrubej iz Studgardta in mag. Tone Levstik z Dunaja, ki sta po odprtju vodila okroglo mizo na temo Rotovnikovega slikarstva in religije - stare zaveze ali judovstva. Celotna prireditev in razstava je namenjena počastitvi desete obletnice slovenskega društva Slovenija v pokrajini Witenberg v Stutgardtu. Sok terapija Na letošnjem Kultur-šoku na Prevaljah (spomnimo: srečanje nogometnih ekip direktorjev, duhovnikov, politikov in novinarjev, ki gaje pod geslom “Tudi šport je kultura" uvedel televizijec Tomaž Rane) so koroški novinarji spet nabili koroške policiste. Direktorji in poslanci so se držali solidno, duhovniki pa so kljub igralcu več, ki pa jim tokrat ni hotel pomagati, pristali na zadnjem mestu. Za prihodnje leto pa napovedujejo drugačen razplet, s šok terapijo za nasprotne ekipe, kot sojo letos izvedli novinarji. - Ne nor, no. Vse bomo zrihtal. (Ne nori. Vse bomo uredili.) Pa ne okol govort! Nagradna igra: POIŠČITE SE V P Okoli pusta in po pustu se je v naših krajih zvrstilo veliko prireditev. Brez fotografskih posnetkov danes ne gre več in takšen posnetek smo naredili na eni izmed prireditev. Če se bo gospa na sliki prepoznala, se naj oglasi v Zlatarstvu in urarstvu Stanka Planinšca v slovenjgraški Katici, kjer bo za nagrado prejela zlat obesek za verižico z imenom. Seveda pa mora s seboj vzeti PREPIH in povedati, na kateri prireditvi je nastal posnetek. V Zlatarstvu in urarstvu Stanka Planišca so bogato založeni z darili iz zlata in urami vseh znamk, tudi za darila ob velikonočnih praznikih. Kan-kan za Adija Po očetovi poti Na pustni torek je bil najbolj srečen direktor na Koroškem oče ravenske ZZZS, neutrudni Adi Cigler, saj so mu za njegovo dušo kar v živo zaplesale plesalke kan-kana. Navdušenje je bilo tako silovito, da se je Adi (iz preventivnih vzrokov?) moral odpovedati zaključku pustovanja pri Marinu v Šentanelu. Ciglerja zdaj vsi koroški direktorju sprašujejo, s čim si je zaslužil tolikšno pozornost deklet z naveznicami. A Adi modro molči, varuje svoj recept, prizna pa, da mu je žal, da pustni torek ni večkrat na leto. Natrosil iih ie • V stiski je mama najboljše mamilo. • Če si drugačen, te hočejo vsi predrugačiti. • Več je dobrih gostiln, manj je dobrih gostov. • Alkohol je lepilo, ki pijanca prilepi k šanku. • Odkar se je pustil podmazati, mu gre kot po maslu. Nadobudni slovenjgraški tenisač Benjamin Beliš gre po stopinjah svojega očeta Iva, odličnega poznavalca te včasih elitne igre. Na turnirju Babolattour v Ljubljani je namreč Benjamin v mini tenisu osvojil prvo mesto in potrdil udeležbo na Masters turnirju, ki bo aprila v Ljubljani. Na glavni turnir in na Masters pa seje Benjamin uvrstil tudi v midi tenisu in dokazal, da sodi med najbolj obetavne igralce v državi. AKTUALNO! V marcu in aprilu razpisujemo tečaje: • RAČUNOVODSTVO • UČENJE • VRTNARSTVO • za VOZNIKE VILIČARJEV • ITALIJAŠČINA Zbiramo tudi prijave za vpis v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE in v program 3-t-2 EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si SSlVZAJE zdravstvena za vare MNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. PE Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem, tel.: 02/82 10 237 Slovenj Gradec, tel.: 02/ 88 39 513 Radlje ob Dravi, tel.: 02/ 88 70 252 Mozirje, tel.: 03/83 90 492 Velenje, tel.: 03/ 89 81 834 Ob Suhi 11b, 2390 Ravne na Koroškem • različni programi • ugodne • najmočnejša mreža • 24-urna pomoč • organizacija • dodatna kritja zavarovalne izvajalcev po vsem zdravniške pomoči za svojce premije svetu in prevozov pravna pomoč št. dni individualno EVROPA SVET družinsko EVROPA SVET skupinsko (10-19 oseb) EVROPA SVET 3 1.045 2.205 2.090 4.410 732 1.544 5 1.367 2.521 2.734 5.042 957 1.765 8 1.701 2.835 3.402 5.670 1.191 1.985 10 1.806 3.010 3.612 6.020 1.264 2.107 15 2.250 3.501 4.500 7.002 1.575 2.451 21 2.701 4.201 5.402 8.402 1.891 2.941 30 3.601 5.602 7.202 11.204 2.521 3.921 60 6.301 9.802 12.602 19.604 4.411 6.861 90 9.002 14.003 18.004 28.006 6.301 9.802 180 (6 mesecev) 18.432 28.671 36.864 57.342 12.902 20.070 365 (1 leto) 35.964 65.535 71.928 131.070 25.175 45.875 Opomba: Pri skupinah z več kot 19 osebami priznamo dodatni popust. Zavarovalne premije v skladu z 8. členom ZDPZP niso obdavčene. Cene so zgolj informativne. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. www.vzajemna.si,wap.vzajemna.si Zavarovanje lahko sklenete tudi preko interneta -www.vzajemna.si m Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. vam v sodelovanju z O ELVIA ASSURANCES VOYAGES zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini. Zavarovanja lahko sklenete tudi na TURISTIČNIH AGENCIJAH: RELAX, KORATUR, CARINTIA, Sahornik Erika s.p., Kompas CONTINENTAL, Kompas Velenje, Gorenje turizem, SVIT, Zavar. posredovanje Marko Logar s.p. in Menjalnica MARJANCA ! NOVO NA KOROŠKEM MANUALNA MEDICINA Zdravljenje bolečin v vseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov in drugih simptomov, ki so povezani z bolečinami v hrbtenici, kot so glavobol, vrtoglavice, bolečine v sklepih, rokah, nogah, mravljinčavost, itd. Izvaja jo Vladislav NOVIKOV dr.med. spec. nevrolog pediater, ki je specializiral manualno medicino in si pridobil ustrezno licenco. Medi, KOMKLfc MfcN lAkNA MFDICINA Za vse informacije in preglede pokličete na tel: 02/885 63 32 ali 031 742 672 ali se oglasite v Studiu MANUALNE MEDICINE v Mislinjski Dobravi 85/b Ugodni prihranki za/vozila 1.2001 A m XSARA prihranek do 360.000 SIT + Pri nakupi^ prihranite pri modelih:C5 do 360.000, a ^ 3 XsaraTOSsS^ ^ŠO.bilfSaV Berlingo Jumpy d in Jumpei\£ 2tolarje^ BALMICO Slov. Gradec, Prodaja:(02)8829-100, Servis:(02)8838-900 TEST Podjetje MG Center iz Bukovske vasi nam je na test odstopilo Nissan Almero Tino 1,8 Luxury. Kako naj si le razlagamo ime tokratnega testnega avtomobila, ki sicer nosi Nissanovo značko in sloni na osnovi Almere, a je prav sumljivo podoben Renault Scenico, ki si pravzaprav skuša pridobiti podobne kupce. Pa še partnersko povezani sta obe znamki! Morda sta si pa šefa obeh znamk predlagala nekako takole: “Čuj, Tl! NO, a narediva enega Nissana, kot je Scenic?” Podobnost se poleg oblike pozna tudi na zelo dobri uporabnosti. Lahko bi rekel, da je na Tinu bolj težko odkriti stvar, ki bi jo označil kot slabo. Zunanja oblika je simpatična, po zaslugi hitro vzpenjajoče spodnje linije bočnih stekel, bolj agresivna kot Scenicova, Prednje luči ne skrivajo zgleda, medtem ko je zadek bolj samosvoje izveden z zanimivimi, dolgimi in ozkimi pokončnimi lučmi, ki omogočajo veliko odprtino petih vrat. Ta bi se za višje rasle uporabnike lahko odpirala višje, da bi bile glave na varnem. V celoti je avtomobil lepo oblikovan. Notranjostjo zasnovana zelo praktično s številnimi predali, žepki in odprtinami, ter v paketu Luxury bogato opremo. Oblika armaturne plošče je poglavje zase. Precej nenavadna pa vendar praktična in pregledna. Vsa stikala delujejo zelo mehko, kakor tudi avtomobil v celem. Mehko teče prestavna ročica, ki prenaša kar nekaj vibracij z menjalnika, mehek je volan, mehki in udobni so sedeži, ki pa zato ne nudijo zglednega oprijema v ovinkih, vzmetenje je mehko in udobno nastavljeno, a ne dela preglavic niti na zavitih cesti. Vse je narejeno tako, da se tudi predstavnice nežnejšega spola ne bodo imele posebnih razlogov pritoževati. Sedeži so bogato nastavljivi, pomični, prestavljivi in odstranljivi. In vse to z ne posebej velikim trudom. Voznikov položaj za preveč položnim volanom je značilen za tovrstna vozila. Sedi se precej visoko, a streha je še varno nad glavo. Električna oprema je skoraj popolna: od električno pomičnih temnih stekel v vseh vratih in ogledal, radia s CD predvajalnikom in upravljanjem ob volanu, do klimatske naprave. Zato je avtomobil do uporabnikov prijazno zasnovan. Sama notranjost nudi dovolj prostora za pet potnikov in niti na zadnjih sedežih ni težav s prostorom za glavo ali kolena. Almera Tino ima po občutku dovolj zanesljive zavore z dodatkom ABS in EBD, ter sistemom za ojačanje zavornega pritiska ob hitrem zaviranju. Zadovoljiti se boste morali s končno hitrostjo 173 km/h, kazalec na velikem merilniku hitrosti pa bo od ničle do tromestne številke poskočil v 12,7 sekundah, pod pogojem, da boste izkoristili maksimum mirnega a ne najbolj tihega 1,8 litrskega štirivaljnika, ki zmore 114 konjskih moči. To se morda ne sliši dovolj, a z navorom 158 Nm pri 2800 vrtljajih motor postreže z dobro prožnostjo, kar verjetno avtomobilu s takšnim značajem bolj pristoji kot športne zmogljivosti. V povprečju smo na testu porabili 9,4 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Potem pa vas za konec še vprašam:”!!! No, a boš odštel 3,860.000 SIT za Nissana?” Odgovor pa veste sami... NOVICE Na Koroškem radiu vsako drugo soboto ob 11.00 s ponovitvijo v torek ob 17.00 Piše: Aleksander Praper Fiat je v Sloveniji pričel prodajati naslednji-ka Brave in Brava - Stilo. Na voljo je v tri in pet vratni izvedbi, s tremi paketi opreme in štirimi bencinskimi, ter dvema dizelskima motorjema. Cene: med 2,7 in 4,7 milijona SIT. Opel bo v Ženevi predstavil prototip majhnega, okolju prijaznega enoprostorca Concept M s turbo motorjem na naravni plin. Audi bo predstavil najšportnejšo “šestico": RS 6 v izvedbah karavan in limuzina. Na zunaj je avtomobil decentno olepšan, v notranjosti pa vidno športno usmerjen. V8 biturbo s 40 ventili zmore 450 KM in največji navor 560 Nm. Štirikolesni pogon bo moč prenašal na 18 ali 19 palčna kolesa širine 255 mm. Končna hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/h pa znaša 4,9 sekunde, oziroma do 200 km/h 18 sekund. Mercedes A razred je pridobil novi top model A 210 Evolution, ki so ga razvili pri AMG. V motornem prostoru je vgrajen novi 2,1 litrski štirivaljnik, ki zmore 140 KM in najvišji navor 205 Nm. To omogoča najvišjo hitrost 203 km/h in pospešek do polovico te hitrosti v 8,2 sekunde. Zuanjost in notranjost sta seveda ustrezno dodelani. Kia bo na letošnjem ženevskem salonu predstavila vozilo za zabavo in prosti čas, imenovano Sorento. Zapeljalo bo ob bok BMW X5, Lexus RX300, Mercedes ML in Volvo XC90. Sorento bodo poganjali 2,4 litrski štirivaljni in 3,5 litrski šestvaljni bencinski ali 2,5 litrski dizelski motor. Porsche AG se je odločil, da bodo izdelali 1000 primerkov izjemno lepega konceptne-ga avtomobila Carrera GT v letu 2003. Motor: 5,5 litrski V10 s 410 558 KM in 600 Nm največjega navora. Hitrost preko 330 km/h! Dodge po s pomladjo prenehal izdelovati sedanjega Viperja in pričel proizvodnjo pripravljati za novega, ki pa je za letošnjo leto že razprodan. Sava je predstavila novo visoko-zmogljivo pnevmatiko poimenovano Intensa. Letos do konca marca bo na voljo kar 19 dimenzij, glede na različne simbole hitrosti pa celo 27. Prvič se bo blagovna znamka Sava pojavila tudi v segmentu 17-palčnih avto-plaščev s presečnim razmerjem serije 45 in serije 40. V Nemčiji ima najboljši ugled znamka Porsche AG! Sledili so BMW, Audi, Coca-Cola, DaimlerChrysIer, Volkswagen, Nokia, Siemens in Sony (skupaj na osmem mestu) ter FAZ Group. Pri Rinspeed designu so za Ženevo pripravili konceptni avtomobil Presto. Inovativni konceptni avtomobil se v nekaj sekundah “raztegne” za 750 mm. Iz mestnega dvoseda se lahko s pritiskom na gumb prelevi v štirisedežno vozilo ali pick-up. Filmska stran v Piše: Boštjan Črešnik Ljubljana Režija: Igor Šterk Igralci: Grega Zorc, Tjaša Železnik, Manca Dorrer, Primož Pirnat, Jaka Ivanc, Uroš Smolej Dolžina: 71 min Leto: 2002 Mare je na koncu svoje mladosti in tako kot njegovi vrstniki ne ve, kam bi s svojim življenjem. Študij medicine je v najboljšem primeru nejasno vodilo, dekleta se izmenjujejo na obzorju, ničesar stalnega ni v tem fantu sredi dvajsetih let, katerega infantilnost podčrtuje zanimanje za rejversko sceno in občasne odmerke poceni ekstaze. V tem podaljšku mladosti si išče svoje trenutke sreče. Sošolci in prijatelji okrog njega bolj ali manj prisilno odraščajo (vstopajo v službe, dobivajo otroke...), vrzel med njimi se veča, postajajo neprijetni znanci, katerih naključna srečanja so vse bolj nelagodna. Še najbolj pristno se zdi ljubezensko hrepenenje, razklano na dvoje usodnih žensk, lepo in prižemi-jeno sošolko ter skrivnostno in prostodušno rejverko. Recenzija: Ocean’s Eleven (igraj svolo igro) Ocean's Eleven je akcijska komedija izpod režiserskega stolčka Stevena Soderbergha, ki ga še najbolje poznamo po njegovi najzgodnejši umetnini Seks, laži in video trakovi. Sicer je to njegov enajsti film, izmed uspešnejših pa še Preprodajalci, Erin Brockovich, Kafka in drugi. Zgodba pa takole: Tat za vedno ostane tat in lažnivec prav tako. Tako ima Danny Ocean (George Clooney) po štirih letih zapora v prvih 24 urah prostosti že nov načrt in nove ljudi za naslednji podvig. Za rop sefa treh kazinojev je potrebnih natanko 11 dovolj sposobnih in tudi dovolj norih tipov, ki bodo storili nekaj, kar do sedaj ni poskusil še nihče. Film je rimejk istiomenskega filma iz leta 59, v katerem so igrale same zvezde. Ljudje so trumoma drli v kino, in tudi, če bi glavni igralci brali iz telefonskega imenika, bi bil film ravno tako uspešen. Tedaj so glavne vloge zasedli Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis Jr., Peter Lawford in Joey Bishop. Film je takrat postal vzor mnogim mladim prestopnikom. V novi verziji pa spet zvezde: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Casey Affleck, Scott Caan, Don Cheadle, Matt Damon, Andy Garcia in Elliott Gould. Da je film sploh bil posnet, so se morali igralci odpovedati milijonskim honorarjem. Prvi je k filmu pristopil Clooney, katerega je Soderbergh že od samega začetka videl v vlogi Danny Oceana. V samem filmu je najbolj blestel Andy Garcia v vlogi Terryja Benedicta, lastnika igralnic. Igra krutega, sebičnega megalomana, ki ga zanima samo denar. Njegovo življenje poteka do sekunde natančno. Za vsako stvar ima točno odmerjen čas, tudi za svojo ljubezen. Lik, ki ga Garcia igra je edina stvar, ki je negativna v celotnem filmu in zato še toliko bolj izstopa. Pozoren gledalec bo opazil bogato kostumografijo. Zanjo je skrbel Jerry Kurland, ki si je moral izmisliti 11 različnih osebnih stilov. Najbolj izstopa Rusty Ryan (Brad Pitt), ki je Oceanova desna roka. Nedvomno bo kostumografija, ki je bila uporabljena v tem filmu, narekovala modne trende v naslednji sezoni. RAVNO NASPROTNO PA SO SE VSI DRUGI AKTERJI ZLILI V GMOTO POVPREČNIH IGRALCEV, KJER NOBEDEN NE IZSTOPA. SICER SO SVOJE VLOGE ODIGRALI ODLIČNO, VENDAR PA, ČE HKRATI GLEDAŠ TOLIKO ODLIČNIH IGRALCEV, JE LOČEVANJE PRETEŽKO. TIPIČNO ŽENSKI FILM, SAJ MOŠKA POPULACIJA NIMA KAJ VIDETI, NO JA, JULIA ROBERTS SE JE RES MALCE SPREHAJALA, VENDAR SMO NJO ŽE VIDELI, KAR NEKAJKRAT. FILM KOT CELOTA JE LAHKOTNO PREBAVUIVA AKCIJSKA KOMEDIJA, KI NE PRINAŠA NIČ NOVEGA. TO TUDI NI NJEN NAMEN. SKRATKA, ZABAVA ZA VSO DRUŽINO. Zgodilo SE JE. Zdaj SE BO dogajalo! Bergmandlci so živahna in nagajiva bitja, ki nikakor ne prenesejo popolnega miru Podzemlja Pece. Že njihovi daljni predniki so bili navajeni trušča, ropota in poka mežiških knapov. Navada pa je železna srajca in prišla je “višja direktiva", da žele nadaljnjo jamsko življenje preživeti ob dobri glasbi in še vedno v družbi s prijetnimi ljudmi. Uslišano jim je bilo, zato smo se odločili, da damo vso prednost novi zvrsti kulturnega udejstvovanja v Mežici. Ni se zgodilo prvič ob lanskem božiču, ob tem prazniku se že kar nekaj let pripravljajo koncerti v lični dvorani na področju Moring v Podzemlju Pece, kjer je že knapom prostor služil za skupna klepetanja ob njihovi knapovški malici. Tokratni koncert, ki smo ga pripravili Turistično društvo Mežica, s sodelovanjem zavzetih knapov - vodnikov sedanjega turističnega dela Rudnika Mežica, je bil povsem drugačen koncert. Nastopajoči Milan KAMNIK, ki je po prvem obisku Podzemlja Pece napisal pesem z istim naslovom, takrat ni mogel verjeti, kaj so naredile človeške roke. In tako je bilo tudi na koncertu, ko je v njegovem stilu, brez "play backa”, z vso radostjo in čustvom odigral kar nekaj pesmi iz nove, tretje zgoščenke, vsekakor pa se ni upiral tudi glasbenim željam poslušalcev, ki so ga bomo spremljali in ga skoraj niso spustili z improviziranega odra. Vzdušje je bilo enkratno in ravno zaradi tega želimo na enak način nadaljevati s koncerti v delčku od stotine kilometrov izkopanih rovov v Podzemlju Pece. Če želite koncert doživeti v oranžnem sukn- jiču, s čelado zavarovano glavo in z upanjem, da boste poleg dobre glasbe in prijetnega, nevsakdanjega okolja srečali še bergmandlca, potem ne čakajte predolgo, kajti dobre stvari so težko ponovljive. In ena takšnih se bo zgodila že 7. marca, ko vsem dekletom in ženam posvečamo pozornost z nastopom Adija Smolarja. Pa ne pozabite, vstop v jamo je zaenkrat še omejen na 100 udeležencev, kar pomeni Srečno! Boštjan Lesjak Festival ljubiteljskega filma in videa Radomlje PLAKETA ZA ETNOGRAFSKI FILM “NO COMMENT” VILIJA VELERJA, ČLANA KOROŠKEGA KINO-VIDEO KLUBA PREVALJE V decembru 2001 so člani foto kino in video kluba Radomlje organizirali I. festival ljubiteljskega filma v samostojni Sloveniji. Značilnost radomeljskega festivala je bila predvsem raznolikost filmov v vsebinskem, tehničnem, oblikovnem avtorskem in produkcijskem pogledu. Posebna značilnost je bila tudi uvedba sekcije videospotov. Koroški kino-video klub Prevalje se je festivala udeležil z dvema filmoma: MINIATURE- avtorja Ludvik in Stanko CIGLER in NO COMMENT- avtor Vili VELER Film MINIATURE je bil predvajan v spominski projekciji iz "zlatega obdobja slovenskega amaterskega filma in je prejel priznanje. Film “NO COMMENT" pa je bil predvajan v projekciji nagrajenih filmov in prejel plaketo za etnografski film. Film postaja vse bolj aktualen in popularen medij in vse več ljudi se želi preizkusiti s kamero. To ispričuje tudi 55 filmov, predloženih žiriji tega festivala. Tudi zato, ker je bila tovrstna dejavnost nekoč dostopna samo izbrancem, dandanes pa si lahko kamero privošči že skoraj vsak. Potrebno je energije in dobre volje prijateljev, ki so pripravljeni sodelovati. Tudi na Koroškem obstaja močna, več kot 40 letna tradicija filmske ljubiteljske dejavnosti. V zlati dobi tega ustvarjanja je Koroški kino klub združeval več kot 120 članov in je kot vodilni predstavnik v Sloveniji in bivši državi sodeloval skoraj na vseh pomebnih festivalih v okviru svetovnega združenja filmskih ustvarjalcev (UNICA) v domovini in tujini. Koroški kino-video klub Prevalje je v tem obdobju organiziral tudi več festivalov klubskega, medklubskega ter republiškega ranga. Vrhunec pa je bil izvedba 5 bienalnih mednarodnih festivalov industrijskega, etnološega in obrtnega filma, ki so vsi potekali v družbenem domu na Prevaljah. Udeležili so se jih avtorji praktično iz vseh celin. I. festival ljubiteljskega filma na Radomljah pomeni tudi močan inpulz za obnovitev aktivnosti vseh “zaspalih” kinoklubov v Sloveniji. Tudi Koroški kino-video klub bo storil vse za prenovo in oživitev prej močno dejavne ljubiteljske filmske kulture v naši -Koroški pokrajini. kultura_________________ PREPIH Koroška pokrajina: ODGOVORNE PREPRIČATI TUDI S KNJIGO O KOROŠKI Koroška pokrajina je zdaj prevladujoča sintagma za koroško regijo oz. območje oz. krajino. Država ima kar nekaj predlogov, kako bi razdelila Slovenijo po delih, večjih kot občine in upravne enote, a le eden predvideva Koroško samostojno. Čeprav majhna, je torej možnost vendarle dana, Korošci moramo potrebo po njej le prav utemeljiti. Pri tem opravlja pomembno vlogo svet koroških občin, ki se s svojimi zahtevami redno pojavlja v medijih, nazadnje pa je prijetno presenetil še s posebno publikacijo Koroška pokrajina. Iz sklepnega članka Ivana Draušbaherja, zdajšnjega predsednika sveta koroških občin, je v zajetni brošuri dobrih 100 strani srednjega formata moč nabrati vsaj pol ducata argumentov za samostojno Koroško: območje "ima veliko skupnega, predvsem, kar zadeva razvojne, gospodarske, zdravstvene in kulturne naloge in cilje”, “obstaja čedalje večja bojazen, da bo Koroška ... ostala v Sloveniji slepo črevo”, "opozoriti državne organe, da je tudi slovenska Koroška del slovenske države, hkrati pa opomniti načrtovalce pokrajin v državni upravi na naše probleme, obstoj in možnosti", imamo kar nekaj potencialov in tudi primerno razvito strukturo dejavnosti”, "mnogi mladi ljudje, največkrat izobraženi, si iščejo prostor pod soncem drugod, območje je prometno odmaknjeno”, "le vsestranski in hitrejši razvoj na vseh področjih zagotavlja boljše in enakovrednejše življenje na vsem območju” ... Argumenti za samostojno koroško pokrajino so v resnici tudi vsi članki iz tega zbornika, saj urednik Vojko Močnik v uvodu pravi: "Knjiga ima vsaj dvoplastno poslanstvo: utrditi zavest o Koroški pokrajini pri (naših) ljudeh ob Meži, Mislinji in Dravi in predstaviti (drugim) tiste značilnosti, ki to okolje vežejo skupaj. Tako skupaj, da je bila samoumevna zahteva po svoji pokrajini.” Sam pojem pokrajine in njegovo pravno definira-nost takoj na začetku knjige razložita nekdanja poslanca Peter Petrovič in Herman Tomažič; seveda dokažeta, da Koroška izpolnjuje vsa merila za samostojnost. V nadaljevanju nato 17 avtorjev predstavi 17 področij, s poudarkom na njihovih regijskih razsežnostih. Tako prof. dr. Ivan Gams opravi gospodarkogeografski pregled, Jože Potočnik oris upravno-teritorialnih enot, Tatjana Kupnik predstavi koroško gospodarstvo v letu 2000, Branka Škulj Nussdorfer gibanja na trgu dela, Davorin Rogina regionalni razvojni program, prof. dr. Dušan Mlinšek gozdove in Branko Gradišnik gospodarjenje z gozdovi, Jože Pratneker kmetijstvo, Primož Vodovnik turizem, prim. Drago Plešivčnik zdravstvo in zdravstvene dejavnike, Simona Svetina varstvo starostnikov, Franček Lasbaher šolstvo, Tone Turičnik kulturo, Marko Košan umetnostno dediščino, Miro Petek medije ter Jože Šater šport in telesno kulturo. Uredništvo se je odločilo, da je avtorje vseh prispevkov v knjigi tudi posebej predstavilo, z izobrazbo in zaposlitvijo. Tako zvemo, da sta dva avtorja (sicer upokojenca) redna profesorja ljubljanske univerze, večina jih opravlja dela regijskega pomena, nekateri so na čelu lokalnih enot, a predstavljajo pokrajinske značilnosti svojega področja. Da je takšen seznam v knjigi, ni prijazno le do avtorjev, pač pa se kot seznam nekih ljudi popolnoma vključuje v predstavitev Koroške, kakor tudi takoj za njim seznam ustanov pokrajinskega pomena ter na koncu tudi osebne izkaznice vseh 12 občin v regiji. S kopijo pisma o nameri za ustanovitev koroške pokrajine, ki ga je leta 1997 podpisalo 10 koroških županov, z zemljevidi in fotografijami območja je zbornik Koroška pokrajina popoln. Nedvomno ne v tem smislu, da so tudi vsi podatki v njem ažurirani in da so v njem našli svoje mesto vsi “zaslužni” Korošci. Ne, to tudi ni bil namen. Verjamemo pa, da bo napočil čas, ko bomo Korošci lahko o posameznostih v naši pokrajini izdajali samostojne knjige. Takrat bo v njih res vse. Zbornik je izšel v 1500 izvodih; založilo ga je ČZP Voranc z urednikom Vojkom Močnikom, oblikoval EPT Veselin Vukovič, za tisk pripravil Cerdonis, natisnil pa novembra 2001 ZIP Center Ravne. Helena Merkač Nova knjiga: O vojni, ki mej ni spremenila V prostorih knjižnice dr.Franca Sušnika je novinar in poročevalec Marjan Jerman predstavil svojo knjigo z naslovom Iz pekla, ki govori o doživljanju vojne na Balkanu. Obudil je spomine tudi na kolega s Koroške, novinarja in fotoreporterja Alojza Krivograda-Futyja. ki se od tam ni več vrnil, kot še 49 drugih novinarskih kolegov. Ta krvava in nesmiselna vojna, ki mej ni spremenila, je po besedah avtorja ubila največ novinarjev doslej. Knjiga je nastala iz zapiskov iz poročanja Marjana Jermana za slovensko radio in televizijo in je njegov prvenec. V njej ni leporečja, fotografije so črnobele, saj bi bile barvne morda preveč grozne. Je dokument, brez analiziranja. Zajeto je obdobje od nemirov rudarjev na Kosovu, sledi Kninska krajina (Plitvice in Titova Korenica, kjer sta bila s Futyem pretepena in zastraševana), Osijek (njihov hotel zadane granata), Vukovar (najbolj krvavo bojišče, kjer pade tisoč granat dnevno, pa vendar v zraku prevladuje vonj po žganju). Štirje novinarji, poleg Jermana in Futya še Igor Mali in E. Bečič, se premaknejo v Hercegovino, kjer jim je le s težavo uspelo priti v zavzeti Mostar, ki so ga četniki zadrževali v obroču. Ljudem so uspeli dostavljati hrano in zdravila, saj so poznali nekaj vojaške taktike, pove avtor. Tudi sicer so se prebijali v vojnih razmerah z veliko mero iznajdljivosti in znanja. Futy je veljal za inteligentnega duhoviteža in je obvladal kar nekaj jezikov (tudi francoščino, saj je delal takrat za neko francosko tiskovno agencijo), pomembno je bilo tudi, da je dobro poznal jezike in celo narečja vojskujočih se strani. Navezoval je stike z mnogimi ljudmi. Priskrbel si je tudi izkaznico pripadnika hrvaške rezervne policije in jo občasno tudi uporabil; morda ga je to tudi pokopalo, ugiba avtor knjige, saj bi ga v ujetništvu nasprotne strani gotovo temeljito preiskali. Ostal naj bi nekje pri Foči v skupinskem grobu. Knjiga se zaključi z napadi NATA na ZRJ. Predstavitvi na Ravnah je prisostvoval tudi Igor Mali, fotoreporter Slovenskih Novic, ki je knjigi pridal fotografije. Ob njunem poslednjem druženju mu je kolega Futy rekel, da ima vsega dovolj ter da odhaja, vendar se je vrnil in tokrat tudi ostal. Samo Šavc :uty: “S No' 2 ? “DAJ GAS, PA JE!” Ob 10 - letnici smrti našega Futyja Futyja sem nekaj let poznal le kot dijaka ravenske gimnazije Krivogradovega Lojzija, plavalca generacije Mirana Kosa. Bilje zelo nadarjen fotograf, ki je na uredništvo Fužinarja prinašal cele mape svojih fotografij, nazadnje kar polno škatlo, rekoč: "Obdržite in izberite, kar potrebujete.” Bilje poln idealizma, čista duša z zelo razvitim čutom za lepo, ki se je izražal v vsaki njegovi fotografiji. Že kot dijak, še bolj kot študent, je vse svoje moči podrejal fotografiranju, potem pa ga je (zdaj že Futyja) vojno novinarstvo usodno zasvojilo. O njegovi smrti v moriji na ozemlju BIFI se je govorilo to in ono. Skrivnost je nedavno v veliki meri pojasnil radijski novinar Marjan slovenske osebne dokumente. Še Marjan Jerman, precej starejši od Futyja, ki ga je v Ljubljani čakala žena, ni nikoli dolgo strpel doma. Če je na jugu le zapokalo, je že drvel z avtomobilom in mikrofonom "na teren”, potem pa se je (najraje v živo) javljal zdaj s te, zdaj z druge fronte. Mnogokrat mu je šlo za nohte; takrat je preklinjal svojo trmoglavnost, daje sam rinil v hude nevarnosti. Celo prisegal si je, naj samo še zdaj odnese celo glavo, pa ne bo nikoli več ... A komaj je bil nekaj dni doma, že ni več strpel, že je spet vozil na jug. In če je tako zasvojilo zrelega moškega, kako ne bi mladeniča, kar je Futy po duši nedvomno še zmeraj bil. Besede, s katerimi je Jerman opisal svojo obsedenost, zato veljajo tudi za Futyja: “Gnala me je neka čudna sla, lahko bi rekel tudi radovednost, strast ali nekaj podobnega. Nekaj me je preprosto gnalo v nevarnost. Novinarska želja je močnejša od opozoril. Izziv je hudičeva stvar, ki zleze pod kožo.” Marjan Kolar Jerman v svoji knjigi V PEKLU, v kateri je popisal svoje reporterske poti po bojiščih srbske krajine, Osijeka, Vukovarja in Flercegovine. Futyja je kot fotoreporterja prvič srečal na Plitvicah. Tam je kot “svobodnjak” delal za francosko agencijo Sipa Preš. Bil je bradat dolgolasec, sicer pa neustrašen, prijeten in nabrit fant, zmeraj pripravljen za šalo. Njuna prva skupna pot ju je vodila v Titovo Korenico, kjer pa sta imela malo uspeha, saj so ju četniki grdo pretepli in ju nagnali nazaj na Flrvaško. Drugič sta se srečala v obstreljevanem Osijeku. Med močnim srbskim granatiranjem je Futy slonel ob hotelskem oknu in užival v smrtonosnem ognjemetu. Prenočeval je kar v naslanjaču hotelske recepcije. V Osijeku so se novinarji učili divje vožnje z avtomobili po ulicah, na katere so padali topovski izstrelki. Tretjič sta se Jerman in Futy srečala v Ljubuškem v Flercegovini. Z avtom sta prekrižarila deželo in prišla tudi v obkoljeni Mostar. Na svojih vožnjah sta večkrat za las ušla smrti, a Futy se je tako kot vedno samo režal: “Zajebi Srbe. Daj gas, pa je!” Potem je Futyja sreča zapustila. Pri Goraždu so ga I. 1992 zajeli Srbi in ga poslali v taborišče v Foči. Baje je še vedno prepeval in se šalil, da se mu tudi bivanje tu šteje v rok službe. Pač ni slutil, da ga bodo (komaj devet let po maturi) skupaj z okoli 120 taboriščniki ubili in vrgli v jamo Piljak blizu Foče. Jerman domneva, da je bil glavni vzrok za Futyjevo smrt hrvaška policijska izkaznica, ki jo je na svoje ime za šalo izprosil v Osijeku, da bi z njo zafrkaval kolege novinarje. Tisto izkaznico je (sicer skrito) zmeraj nosil s seboj in naivno verjel, da je Srbi nikoli ne bodo našli. Poleg tega ni imel nobene novinarske izkaznice, samo ivograt v Studentarije Žganci, potica in “vražje Slovenke” Piše: Mojca Erjavec “Živjo. Od kod prihajaš?" “Iz Slovenije.” Hm. Problem. Prepoznavnost države na sončni strani Alp sploh ni tako visoka kot si radi mislimo. Mala Švica, oaza miru, zadnji konec Evrope na jugu,...vsem sloganom in promocijskim geslom navkljub - na Zahodu nas še vedno radi zamenjajo s Slovaško, s kako od baltiških držav ali pa nas uvrstijo v vojno območje večno nemirnega Balkana. Na začetku človek še misli, daje pač naletel na ljudi, ki se ne zanimajo pretirano za svetovno politiko, geografijo ali ne potujejo, toda ko se zgodba ponovi po znanem scenariju že prevečkrat, je jasno. Že morda, da smo ena najboljših kandidatk za vstop v Evropsko Unijo, da se radi pohvalimo z uspešno izpeljano gospodarsko reformo, da smo na političnem zemljevidu posrednik med jugom in severom - a za povprečnega Nemca, Angleža, Francoza,... je "Slovenija" beseda, ki ne sproži mnogih asociacij. Osemnajstega januarja smo tako študenti iz Slovenije na mednarodni izmenjavi na Univerzi v Bayreuthu organizirali večer slovenske dežele in kulture. Nanj smo povabili nekatere naše profesorje, kolege z univerze, in še posebej ostale tuje študente, osebno ali preko elektronske pošte. Večer smo priredili v središču mesta, v prostorih evangeličanske študentske skupnosti (zaradi finančnih razlogov si nismo mogli privoščiti najema prostorov kje drugje). Sicer je od oktobra do marca v Bayreuthu (mesto na Bavarskem, približno 2 uri vožnje od Miinchna) nemški visokošolski sistem spoznavalo 6 Slovencev, od tega kar 4 Korošci, z obeh slovenskih univerz. Pri pripravi slovenskega večera smo sodelovali Inga Šipek Vodnjov in Dejan Gregor z mariborske ter Mateja Softič in Mojca Erjavec z ljubljanske Univerze. Ko seje večer približeval, smo poleg mrzličnih priprav trpeli tudi zaradi strahu, da nihče ne bo prišel, oziroma da Slovenija ne bo dovolj zanimiva konkurenca v hudem boju - kje preživeti petkov večer. Že pred samim dogodkom smo si priskrbeli osnovna finančna sredstva. Društvo MitOst je združenje nemških lektorjev na univerzah srednje in vzhodne Evrope, ki ga sponzorira fondacija firme Bosch. Spodbujajo in financirajo projekte prijateljstva med Vzhodom in Zahodom, kamor so uvrstili tudi našo idejo. Od Urada vlade RS za informiranje, od Nacionalnega turističnega urada in Univerze v Ljubljani smo dobili brezplačne promocijske materiale, ki smo jih nato v ličnih mapah razdelili med goste - prospekte, brošurice, zemljevide in osnovne informacije o državi in ljudeh. Z nasveti in konkretnimi predlogi so priskočili na pomoč profesorji na obeh institucijah - na matični Filozofski fakulteti, pa tudi v Bayreuthu. Obesili smo plakate, poslali emaile, napisali sms-e, obvestili lokalni radio in upali na najboljše. Gostje so najprej posegli po aperitivu, domačem koroškem šnopsu, ki so se ga mnogi najprej branili, nato pa z veseljem spili še enega. Na mizah so čakali keksi iz babičine skrinje, pa orehova potica, ki na predstavitvi Slovenije ne sme manjkati. Za suha grla smo točili refošk, pripeljan prav za to priložnost daleč s slovenske obale, in skoraj nihče ni pil brezalkoholnih pijač. Program smo pričeli z videom, ki so ga na Uradu za informiranje pripravili lani ob srečanju Bush-Putin in Slovenijo predstavlja kot moderno, urbano, dinamično državo. Za kontrapunkt smo nato zavrteli še video, posnet še pred osamosvojitvijo, ki kaže predvsem slovenske šege in običaje in poudarja pomen tradicije in ljudskega izročila v turistični ponudbi dežele. Inga Šipek Vodnjov, doktorantka in asistentka na glasbeni pedagogiki v Mariboru, je gostom zapela pet slovenskih narodnih. Huda mravljica, Jutri bo v Celovcu sejm, Prelepi mlad vrtnarje bil in dve partizanski so bile za mnoge sicer besedno nerazumljive, a z mimiko in gestiko nastopajoče nikakor dolgočasne. Na koncu formalnega dela večera smo postregli ajdove žgance. Inga jih je skuhala s krompirjem in zabelila z grumpi, servirali smo jih s kislim mlekom. Seveda je bil že pogled na tradicionalno slovensko jed nenavaden, okus morda čuden, a prisotni so jih z veseljem poskusili. Mnenja o okusnosti so bila deljena, vsi so si bili edini, da jim je potica kot slovenska specialiteta bolj všeč. Kolegi in prijatelji, pa tudi profesorji, so ob kozarčku refoška obsedeli čez polnoč, zadnji gostje so skupaj z organizatorji odšli okoli dveh. Le malokdo (vključno z nami) je bil pričakoval tak uspeh na vsej črti - veliko gostov, zanimiv program, ustrezen prostor, dobro vino,... Da pa ne bo zopet “lastna hvala se pod mizo valja," je tukaj nekaj vtisov in komentarjev. Rita in Ana (Peč, Madžarska): Seveda poznava Slovenijo, saj smo vendar sosedi. Toda nikoli nisva vedeli, daje tako raznolika, lepa in čista. Pri nas je Hrvaška veliko bolj znana in popularna, toda pri vas se najde več različnih naravnih in kulturnih znamenitosti na manjšem koščku zemlje. Gotovo prideva na obisk, prav navdušeni sva! David (Barcelona, Španija): Lani poleti sem Slovenijo obiskal s prijatelji, tako da sem deželo nekoliko že poznal. Priporočam jo vsakemu, kajti škoda je, da je tako slabo poznana. Všeč mi je, da so bile moje počitnice v Sloveniji aktivne, saj je nemogoče, da bi samo ležal na plaži ob morju - preveč bi zamudil. Ves čas smo se premikali po državi in vsak dan odkrili kaj čisto novega. Tomas (Češka): S prijatelji smo že dve poleti zapored preživeli v kampu na Jezerskem. Rad hodim v gore in teh je pri vas v izobilju. Poleg tega sem amaterski fotograf in zmeraj najdem tudi kak zanimiv motiv. (Slike slovenskega večera: www.everything.at/uni-bayreuth) Kdo bo res prišel na obisk in kdo je bil le vljuden, ne vem. Ali so bili žganci komu resnično všeč ali pa so se vsi le pretvarjali, se ne sprašujem. Če smo petkov večer zares polepšali petdesetim ljudem, ali pa so tako samo rekli - ne razmišljam o tem. Drugi naj bodo pametni. Vem pa, da me od tedaj ljudje ne sprašujejo več, če sem iz “Kriegsgebieta”, in nihče ne zbija več šal na račun slovenske majhnosti. Majhen košček k večji prepoznavnosti države in ljudi - za nas, za njih in za boljši jutri. SPET KOROŠKI DERBI? Koroški ljubitelji nogometa so po enoletnem premoru spet na pragu dobrega starega derbija. A obe ekipi, tako Korotan s Prevalj, kot tudi Dravograd, do “dogodka sezone” čaka še veliko dela, treningov in zbiranja točk. Seveda pa se ob vsem optimizmu pojavlja vprašanje, ali je Koroška sploh sposobna vzdrževati dve ekipi v prvi ligi. Kratkoročno bo derbi vsekakor dobrodošel, gledano dolgoročno pa si ta regija ne more privoščiti dve ekipi v prvi ligi. Dejstvo namreč je, da se obe ekipi že sedaj ubadata z določeni finančnimi težavami, ki vsekakor ne pripomorejo k optimističnemu gledanju v prihodnost. Če je večina mnenja, da bo Dravogradu uspel ponoven preboj med najboljše in da bo med “elito” ostal tudi Korotan, pa je vprašanje, če sta za takšen korak pripravljeni obe upravi. Če ne, se bosta pač Korotan in Dravograd pridružila skupini klubov, ki že sedaj umirajo na obroke. Glavno, da bomo imeli derbi! Dravograd: CILJ JE JASEN Zaenkrat so v boljšem položaju Dravograjčani, ki so v drugi ligi trdno zasidrani na prvem mestu. V petnajstih tekmah so zbrali devetintrideset točk (razlika v zadetkih 43-13) in so še brez poraza. Pred najbližjimi zasledovalci (Aluminij) imajo štiri točke prednosti, kar je vsekakor lep zalogaj, a še vedno ne takšen, da bi lahko na uspešnem jesenskem delu zaspali. Trener Dravograda Toni Tomažič je v prvem delu sezone uresničil svoje napovedi, da pride v poštev zgolj boj za vrh. S kombinacijo izkušenj in mladosti je uspel sestaviti ekipo, ki ji mnogi pred začetkom prvenstva niso dajali velikih možnosti za vrnitev v prvo ligo. Borbeni Dravograjčani pa so jih vedno znova presenečali. Igrati petnajst tekem in ne izgubiti je vsekakor spoštovanja vreden dosežek, Tomažič pa je ponovno uspel uveljaviti nekaj mladih igralcev, ki so dobro izkoristili ponujeno priložnost. Pred nadaljevanjem prvenstva se kader ni bistveno spremenil. Ekipa je obdržala jedro, pridružil se jim je še Gorazd Šunko, ki bo v Dravogradu igral kot posojen igralec Maribora. Prvi del priprav so opravili doma, nato so odšli v Izolo, kjer so odigrali tudi prijateljsko tekmo z romunsko ekip Sportola. Boljši so bili Romuni s 4:1. V načrtu je bila še tekma z Jadran Dekani, ki pa je zaradi slabega vremena odpadla. Cilj Dravograda je jasen. Vrnitev v prvo ligo bi bil lep uspeh mlade ekipe in uveljavljenega trenerja, katerega ambicije upravičeno segajo visoko. Prav tako se lahko klub pohvali, da kljub uspehom članske vrste ne zanemarja dela z mladimi. Slednje je še vedno na zavidljivo visokem nivoju in vse kaže, da bo Dravograd še v prihodnje uspešno “izvažal" svoje mladince v članske vrste. Samo upamo pa lahko, da bo uspehom finančno uspela slediti tudi na novo okrepljena uprava. Korotan: EKIPA JE DOVOLJ KVALITETNA Korotan je pred nadaljevanjem prvenstva doživel kar nekaj sprememb. Slednje so tudi bile pričakovane, saj kader, ki je nastopal v jesenskem delu prvenstva, ni pokazal tistega, kar se je od njega pričakovalo. Največ sprememb je ekipa doživela v kategoriji tujcev. Od lanskih treh in v določenem obdobju celo šestih tujcev (Jukič, Vidojevič, Jakirovič, Popescu, Šačiri, Muniši), je na Prevaljah ostal samo Sergej Jakirovič. Nova tujca sta Jovan Drobnjak in Dalibor Možanič, pri čemer je slednji v lanski sezoni že igral za kneze. Ostali novinci v ekipi so: domačini Peter Šumnik, Niko Podvinski in Rok Petrič, ter Ismir Berbič in Igor Bedo. Predvsem angažiranje Šumnika in Podvinskega je bila pozitivna odločitev strokovnega štaba, saj gre za kvalitetna igralca, ki bosta s svojimi izkušnjami zagotovo prinesla določeno zanesljivost v vrsto Korotana. Varovanci trenerja Jarca so prvi del priprav opravili kar v domačem okolju, kjer so pod vodstvom triatlonca Braneta Breznikarja pridno nabirali kilometre. Sledile so priprave v Portorožu in poudarek predvsem na delu z žogo. V tem delu priprav so odigrali tri prijateljske tekme (zmaga Galeb Ankaran 8:0, Gorica 1:0, Izola 1:0, remi Piran 2:2), načrtovana tekma s Publikumom pa je zaradi slabega vremena odpadla. Ker so bile po vrnitvi z Obale razmere za normalen potek dela na Prevaljah še vedno nemogoče, so se odločili, da opravijo še en mini ciklus priprav. Tokrat so si za bazo izbrali Prekmurje, ponovno pa je bilo v ospredju uigravanje taktičnih zamisli trenerja Jarca. Tudi v Prekmurju so odigrali dve prijateljski tekmi in obe odločili v svojo korist (Dobrovnik 6:0, Črenšovci 6;0). Zadnjo tekmo pred začetkom prvenstva so knezi odigrali v Malečniku in s 5:2 premagali tamkajšnjega člana 3.SNL-sever. Trener Borut Jarc je pred začetkom prvenstva optimist: "Prepričan sem, da imamo za prihajajoči težak boj za obstanek dovolj kvalitetno ekipo. Seveda govorim o tem na zeleni površini. Drugo dejstvo pa je, da je potrebno to ekipo spremljati tako z vidika uprave, kakor tudi navijačev na Prevaljah. Če povem odkrito, bi prepovedal, da se o izpadu sploh razmišlja”. Čeprav Korotan v pripravljalnem obdobju v dvanajstih tekmah ni doživel poraza, bo pravo merilo kakovosti šele prvenstvo. Boj za obstanek bo hud, odločilne pa bi znale biti že prve tekme. Žal pa se na Prevaljah ponavlja stara zgodba, ki se Korotana držijo kot pijanec plota. Delo z mladimi še vedno šepa, tudi spremembe v vodstvu kluba niso prinesle bistvenih sprememb. Prej nasprotno. Kakršenkoli bo že finančni položaj kluba, pa se igralci ne mislijo predati. Kot kaže, so se le nalezli nekaj koroške trme, ki jim bo v boju za obstanek prišla še kako prav. Bogdan Tušek PLAVALCI V CELJU Plavalci ravenskega Fužinarja so se od 7. do 10. februarja v Celju borili za visoke uvrstitve na državnem prvenstvu. Najboljše rezultate je v absolutni kategoriji dosegla letošnja zmagovalka mitinga "Ravne 2002” Tanja Kumprej. Slednja je osvojila eno drugo mesto, po trikrat je bila tretja in šesta. V kategoriji mladink je bil najuspešnejša plavalka Fužinarja Suzana Tahiri, ki je zasedla eno četrto, dve peti, eno šesto in dve osmi mesti. V kategoriji kadetov se je najbolj izkazal Oto Rok z osvojenim tretjim mestom. Martinčič Iztok je bil trikrat peti in dvakrat šesti, Podojsteršek Matic enkrat šesti, sedmi in dvakrat osmi in Šuler Lovro enkrat šesti in sedmi. V kategoriji kadetinj je bila najboljša Petra Jovan, ki je poleg stopničk za tretje mesto, zasedla še enkrat četrto in dvakrat sedmo mesto. Vita Sonjak, Janja Merkač in Petra Plevnik se niso uvrstile višje od šestega mesta. (bt) KOROŠKI NOGOMETNI RAŠAMON Piše: Niko R. Kolar Že nekaj mesecev visi v “zraku in na tleh" vprašanje obstoja NK Korotan s Prevalj. Obstoja v I. slovenski nogometni ligi, ki predstavlja v trenutnem slovenskem nogometnem “renesančnem obdobju" pravi prestiž za marsikatero večje slovensko mesto. Ne bom kaj posebej našteval krajev, ki nimajo nogometnih prvoligašev (Ptuj, Novo Mesto, Trbovlje itd.), imajo pa povsem drugo reginalno vlogo in seveda temu primerno tudi drugačno finančno zaledje. NK Korotan se ni zgodil leta 1991, zgodil se je že davno nekoč... Leta 2003 bo 70. obletnica kontinuiranega klubskega delovanja, športno aktivnega in tudi sicer družabnega načina življenja y Mežiški dolini. V dolini, ki jo je skozi sedemdesetletno obdobje pretresalo najrazličnejšo politično, gospodarsko, kulturno in športno dogajanje. Nikoli pa prej omenjeni vplivi (tudi finančni, kadrovski, igralski, itd.) niso mogli zaustaviti volje prevaljskih entuziatov, ki so vztrajali in niso dovolili, da bi se klub raz-formiral ali celo ukinil. Sprehod skozi čas nam dokazuje, da NK Korotan nikoli v zgodovini ni imel takšnih uspehov, kot ravno v zadnjih osmih letih, odkar tekmuje neprekinjeno v prvi nogometni ligi nove države Slovenije. S športnimi rezultati, ki so prinašali 4. ali 5. mesto v Sloveniji in ki so enkrat ta koroški klub pripeljali v finale slovenskega nogometnega Obiskala sem prvo zasebno avtošolo na Koroškem, to je šola Motomentor s sedežem v Dravogradu. Zanimal me je potek učnega programa izpita za motorna vozila kategorije B. V pisarni sem naletela na inštruktorja gospoda Bežana, s katerim sva se hitro zapletla v pogovor. Gospod Bežan, kako dolgo ste že inštruktor pri avt osoli? - Letos junija bo osem let. Opišite mi, prosim, postopek, po katerem pridobiš izpit kategorije B? - Ta izpit lahko opravlja kandidat, kije dopolnil 18 let, je državljan Republike Slovenije oziroma kot tujec z začasnim prebivališčem v Sloveniji več kot šest mesecev. Najprej mora pri pooblaščeni organizaciji opraviti zdravniški pregled (lahko ga opravi kjer koli v Sloveniji); tako dobi zdravniško spričevalo, ki velja dve leti. Zatem je potrebno opraviti preizkus znanja iz prve pomoči poškodovanim v prometni nesreči, pri pooblaščeni enoti Rdečega križa; nato je potreben vpis v teoretični del tečaja cestno- pokala, pa klub že nekaj pomeni. Pomeni veliko več, kot pa je porazno finančno stanje kluba tik pred iztekom sezone 2001/2002. Sezone, ki nam zastavlja konkretna vprašanja, ali ima smisel vztrajati še naprej ali pa se predati in reči vsemu skupaj Zbogom/?) Na Prevaljah se mora odločiti o tistem, o čemer se šepeta po vsej Koroški, zakaj imeti na tem območju dva prvoligaša? Zakaj ne bi tekmovali združeni z nogometnim moštvom iz Dravograda, mesta, ki ima vodilnega drugoligaša in ne majhno mero ambicij po prvoligaškem dokazovanju. Pa smo tam! Kako odločiti o gordijskem vozlu, ki visi nad Koroško krajino? Iz dveh klubov narediti enega! Iz Mežiške doline selitev v Zgornje dravsko dolino, iz sedemdesetletne tradicije Prevaljčanov preiti v novo organiziranost, v novo okolje, se podrediti na milost in nemilost “novotariji” določenih struktur, ki bodo združenemu klubu kos, ali pa tudi ne? Dejstvo namreč je, da je slovenski nogomet globoko v profesionalnem pogonu in da bo potrebno na profesionalen način tudi pristopati k eventualnemu združevanju obeh koroških klubov. Pa tudi sicer, če do združevanja ne pride, se bosta oba kluba morala organizirati na takoimenovan podjetniški način, predvsem pa si bosta morala pridobiti uglednega generalnega sponzorja prometnih predpisov. Po končanem tečaju v avtošoli opravimo teoretični preizkus znanja kandidatov. Uspešni si s tem pridobijo evidenčni karton vožnje ter lahko pričnejo s praktičnim usposabljanjem za izpit. Kje pa lahko kandidat izpolni teoretično priglas-nico? - Na upravni enoti, v kateri je avtošola registrirana, od tam pa jo pošljejo izpitni komisiji v Slovenj Gradcu. Koliko vaj približno obsega praktični del usposabljanja za izpit kategorije B? -15 vaj. Vsaka se izvede v eni uri ali več. Ko inštruktor meni, daje kandidat dovolj pripravljen za praktični del vožnje, kandidat opravi preizkus vožnje pred komisijo avtošole. Nato ga priglasimo za vozniški izpit - seveda, če je v tem času opravil tudi teoretični del pred izpitno komisijo. Poudaril pa bi rad še naslednje: zakon dopušča, da lahko kandidat opravlja izpit tudi šest mesecev pred dopolnitvijo 18. leta. Vendar tega ne priporočam. s Koroške, ali mogoče tudi od drugod! Seveda se izplača vprašati tudi o tem, zakaj naj bi se NK Dravograd združil z NK Korotanom, saj ima vendarle sam kot tak odlične tekmovalne pogoje (novo tribuno in novo igrišče), ima ustrezen podmladek (znamenita šola mladih nogometašev) in končno ima tudi dvoletno prvoligaško izkušnjo. Nima pa ... dovolj denarja, dovolj organizacijskega kadra, večjega zaledja gledalcev (za prvoligaške razmere) in verjetno še marsičesa, kar bi vplivalo na prvoligaško suverenost in po svoje tudi na prednost v primerjavi s prvoligašem NK Korotanom. Je to dovolj za združevanje? Res pa tudi je, da je moje razmišljanje daleč od tega, da bi se opredeljeval za eno ali drugo stran, še najmanj pa, da bi s svojimi izkušnjami želel združevati nekaj, kar praktično zadeva vodstvi obeh klubov in posredno še marsikoga, ki ima vpliv na financiranje obeh klubov iz državne ali občinske “malhe”. Kot sem v naslovu označil, gre za nekakšen koroški nogometni rašamon, ki bi se lahko razrešil na takšen ali drugačen način, seveda v korist koroškega nogometa nasploh... Pri ostajanju na rivalstvu in prestižu obeh kolektivov pa bo kmalu znano, kdo bo vzdržal in kdo bo obnemogel v sicer neusmiljenih drugoligaških in prvoligaških bojih! Vaš prepih Zakaj ne? - Če kandidat opravlja praktični del z inštruktorjem v tem času, ga konča pred dopolnitvijo 18. leta, teoretičnega dela izpita pa ne more opravljati pred polnoletnostjo. Tako je vmes nekaj mesecev presledka, kar vpliva na kandidatovo vožnjo. Svetujem začetek nekje dva in pol meseca pred 18. letom, prej ne. Kakšen je občutek inštruktorja na izpitu s kandidatom pred izpitno komisijo? - Inštruktor gre s tesnobo v srcu s kandidatom na izpit. Inštruktorjev cilj je, da kandidata res dobro usposobi za samostojno vožnjo, ker je od tega odvisno njegovo in življenje drugih v prometu. Slišala sem, da se boste v kratkem preselili na novo lokacijo? - Avtošola Motomentor se bo preselila iz Dravograda v Slovenj Gradec. Petra Mihev, 3. a; Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec Mentorica: Helena Merkač OPRAVITI ŠOFERSKI IZPIT PREPIH vaš prepih Civilna iniciativa gre naprej SPOŠTOVANI PREDSEDNIK VLADE, GOSPOD DR. JANEZ DRNOVŠEK! SPOŠTOVANA MINISTRICA, GOSPA DR. TEA PETRIN! SPOŠTOVANI MINISTER, GOSPOD MAG. ANTON ROP! Vzvišen odnos, predvsem do zahteve po neraz-drobljeni prodaji železarskih družb na Ravnah nas pravzaprav ne preseneča. Slovenska politika se pač tako obnaša. Ne moti je, da so družbe na Ravnah nastale kot plod dela generacij železarjev na Ravnah in v Mežiški dolini, ki so se morali zaradi tega marsičemu odreči. Sedaj je lastnik vlada s svojimi asociacijami. Zato se sprašujemo, ali je vlada tudi država! Bivši in sedanji zaposleni doživljajo globoka ponižanja zaradi neupoštevanja minulega dela. Predsednika vlade, odgovorne ministre, tudi vse, ki odločajo v Ljubljani o prodaji železarskih družb na Ravnah, opozarjamo, da ne bomo "klecnili" pred nestrokovnimi odločitvami, ki pomembno slabijo zaposlitvene možnosti ljudi na Koroškem. Našli bomo način in pot, ki bo ovrednotila odgovornost tistih, ki nočejo poslušati strokovnih argumentov . Ko koroški študenti ugotavljajo, da za njih po končanem študiju na Koroškem ne bo dela, poteka prodaja železarskih družb prav na način, da se bo to uresničilo. Prodaja posameznih družb brez dvoma pomeni kratkoročno zmanjšanje delovnih mest. Prodaja v paketu pa bi pomenila dolgoročno ponoven razcvet železarstva in predelave jekla na Ravnah. Prodati pa je treba kupcu, ki bo zainteresiran za razvoj, ne le posamezne družbe, temveč cele lokacije, vseh družb, povezanih v reproverigi. Imamo informacijo, da takšen kupec obstaja. Torej pričakujemo, da boste to možnost preverili. Da je prodaja v paketu najboljša oziroma edino sprejemljiva, so ugotovili tudi strokovnjaki v Metalu v začetku preteklega leta. Vse je zapisano v elaboratu “Oblikovanje grozdov na lokaciji Ravne in ustvarjanje pogojev za učinkovito privatizacijo ter dolgoročno uspešnost”. Ne bi bilo odveč, če bi to prebrali, zato v prilogi kopije naslovnikom tudi pošiljamo. Tudi pred osamosvojitvijo so se našle v Ljubljani strukture in posamezniki na Ravnah, ki so želeli obrniti tok razvoja na Ravnah. Ker jim to ni uspevalo, so bile Ravne uspešne. Ko jim je v samostojni Sloveniji končno uspelo, so Ravne hitro nazadovale. Z usmeritvijo v prej navedenem elaboratu se člani civilne iniciative na Ravnah skoraj v celoti strinjamo. Zakaj ste v Ljubljani šli drugo pot, škodljivo za Ravne?! Molčanje na naše zahteve pomeni popolno ignoriranje civilne iniciative, kije med drugim svojo strokovnost že pokazala s pravilnimi odločitvami, ko so bili posamezniki še zaposleni na odgovornih položajih v Železarni Ravne. Koga predsednik vlade in odgovorni ministri podpirajo, da se jim ne zdi vredno, da bi naše argumentirane zahteve preverili. Ker smo prepričani v naš prav, saj dobro poznamo problematiko in nismo s ceste, kot se je nekomu iz vlade že zareklo, bomo naredili vse, da bi škodljivo prodajo preprečili. Sprašujemo, zakaj se Energetika na Jesenicah ne prodaja tako kot na Ravnah. Očitno so tam interesi posameznikov drugačni in imajo podporo. Ker smo državljani, ki smo prispevali svoj delež pri razvoju Raven, Koroške in smo imeli posredno tudi velik vpliv na razvoj v Sloveniji, upravičeno pričakujemo, da nas ne boste ponovno prezrli. Nujno je, da se obstoječi razpis parcialne prodaje Nožev Ravne in Energetike prekliče in razpiše prodaja v paketu, kjer bodo poleg Metala še Energetika, Noži, Valji, Toplotna obdelava, STO (možno tudi brez strojegradnje). Valje in Serpo pa mora pred ponovnim razpisom prevzeti Metal (glej elaborat). ZAHTEVAMO, DA SE PREVERI MOŽNOST PRODAJE V PAKETU! Le takšna privatizacija in prodaja bo zagotovila uspešno poslovanje vseh naštetih družb oziroma obratov in dolgoročno pomeni povečanje številnih delovnih mest in zaposlitev mladih z visokošolsko izobrazbo. Ponovno sprašujemo, zakaj si tako zeLO prizadevate za parcialno prodajo. Ali vas ne moti izkušnja s prodajo Armatur? Zakaj takšna skrivnost ob prodaji? Zakaj tako strogo varovana tajnost, da o tem ne smejo vedeti nič tudi tisti, ki bodo neposredno prizadeti?! Ob takšnem postopku lahko pričakujete reakcijo na Ravnah, saj boste morali priti z odločitvami v javnost. Civilna iniciativa Ravne na Koroškem Za: mag. Jože ŽUNEC, univ.dipl. inž. Dan žena Ljudje nenehno kaj pričakujemo. Svoja pričakovanja usmerjamo po trenutnih potrebah in hotenjih, po možnostih izpolnitve naših potreb in ali bomo s tem osrečili bližnjega, mu dali sebe, da bo vesel! Hudo je, če se naša pričakovanja ne izpolnijo. Takšno pričakovanje je tudi dan žena. Tudi letos je prišel čas, ko se bo v naša srca globlje naselila podoba žene, matere. Tudi letos je naša dolžnost, da jim bomo izrekli svojo vdanost, jim povedali, da so nam Drage! Vsa leta jim na osmega marca izrekamo svojo ljubezen. Pa se vprašajmo, zakaj nam ravno na njihov praznik uspe potisniti sebičnost v sebe oz. v najgloblji kot samega sebe. Vedno znova v meni ostaja živ spomin, ko sem svoji materi vsako leto na praznik žena napravil veselje. Če ji nisem mogel kaj kupiti, sem ji dejal: "Mama, ne veš, kako te imam rad!” Prijel sem nje zguban obraz, ga pritisnil na srce, da sem začutil bitje njenega srca. Solza ji je kanila z lica in vedno mi je rekla: “Tudi jaz te imam rada!” Priznam, da sva bila oba obtežena od dela, bolezni, samote, pa sva kljub temu drug drugemu pripravljala veselje. Saj smo navsezadnje vsi obteženi, vendar srečen je človek le takrat, če zna spoštovati, ljubiti svojega bližnjega. Moje najgloblje pričakovanje in hrepenenje se izpolnjuje v Materi-ženi. Mislim, da naj bolj dan žena ugoden, da se dvigne potopljeni svet tistih, ki jim je dan žena le spomin brez pozornosti! Morda so v teh ljudeh, možu, otrocih, izgubljen spomin, izgubili so ljubezen do matere-žene, tudi viharji sedanjosti so prekrili bleščeč utrip domače sreče, ki marsikje ni dozorela do samostojne. Morda je le ostala samo žena z raskavimi rokami od dela po tovarnah, trgovinah, tudi v težkem delu, ki za njo ni primerno? Vedno pa ostaja v njih hrepenenje, da zapustijo prazno življenje in se vrnejo nazaj k družinski sreči. Vsi vemo, da je pred ljubeznijo teže vzdržati kot pred pravičnostjo. Na kolena ne sili pravičnost, temveč ljubezen. Čas premišljevanja je ob dnevu žena -hočem ali nočem. Tudi vsi smo vpleteni v zgodbo, ki narekuje ljubezen do njih. Naj se moje besede udejanjijo kot vrtovi prostrane ljubezni do njih! Morda je nekaterim le še potrebna močna misel, kaj vse postorijo za nas, česar mi ne vemo? Kličem, naj se v našem - slovenskem narodu ponovno prebudi tista vera, ki smo jo gojili pod Titovo srečo. Naj se v nas obnavlja. To je čas, da dvignemo potopljeni svet. Viktor Levovnik NOŽ MED ZAKONCEMA Zimske ceste so velikokrat prave drsalnice, še zlasti, če vodijo do gorskih smučišč, in tako rekoč sleherno zimo poročamo tudi o kakšni avtobusni prometni nezgodi na spolzkih cestah. Letošnjo zimo na srečo kakšne hujše tovrstne nezgode še ni bilo. Ena pa bi se morebiti le lahko primerila, če ne bi voznik avtobusa sprejel edino pametno odločitev, da ne nadaljuje vožnje; še zlasti, ker je bila večina potnikov otrok. Pa pojdimo lepo po vrsti. . Podaljšane počitnice Policijsko sporočilo za javnost pravi o tem dogodku takole: "Dne 16. 02. 2002 ob 15.50 smo bili obveščeni, daje z regionalne ceste III. reda - turistične ceste, zapeljal voznik avtobusa, na katerem je bila večja skupina otrok. S počitnic na Kopah na Pohorju se je vračala skupina Sitih predšolskih otrok iz Ljubljane. Z avtobusom je upravljal voznik A.E. iz občine Kamnik. Vozišče je bilo tačas zasneženo in zelo spolzko. Ker je voznik začutil, da je avtobus nekoliko zaneslo, je ustavil in na vsa kolesa namestil snežne verige. Zaradi spolzke ceste pa se kljub vsemu za nadaljnjo vožnjo v dolino ni odločil. Ker vzdrževalcem ceste ni uspelo očistiti, da bi bila vožnja po njej varna, se je 27 otrok z vzgojiteljicami vrnilo na Partizanski dom in so domov odpotovali naslednji dan.” Zlomljeni nogi Če je skupina predšolskih otrok zaradi odločitve voznika avtobusa imela srečo, pa so bili manj srečne roke - ali noge - nekateri posamezni smučarji na koroških smučiščih. Tako se je dne 16. 02. ob 11.45 na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem huje telesno poškodoval I.V. z Raven na Koroškem. Smučar je bil udeleženec tekmovanja v veleslalomu, ki ga je pripravil sindikat SKEI. Med vožnjo po progi je nekaj vrat pred ciljem padel in si zlomil nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec. V isto bolnišnico so dan kasneje prepeljali tudi 9-letno deklico iz občine Kranj, ki se je ob 12.15 huje telesno poškodovala na smučišču Pungart na Kopah na Pohorju. Deklica je, pod vodstvom smučarskega učitelja, smučala v skupini desetih otrok po manj zahtevnem delu smučarske proge. Med vožnjo je prekrižala smuči in padla ter si zlomila nogo. Na smučišču na Kopah na Pohorju si je dne 27. 01. ob 10.00 nogo zlomil tudi 10-letni smučar iz občine Koper. Policisti so ugotovili, da je otrok, ki je smučal pod nadzorom učitelja, na nezahtevnem delu urejene smučarske proge padel in si zlomil nogo. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Pet poškodovanih 0 veliko več poškodovanih pa moramo na žalost tudi tokrat poročati s koroških cest. Na prvo mesto bi vsekakor veljalo postaviti prometno nezgodo z dne 09. 02. ob 21.20 na regionalni cesti na Ravnah na Koroškem. Voznik osebnega avtomobila D.V. iz občine Ravne na Koroškem je v križišču krajevne z regionalno cesto izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila B.R. iz občine Mežica. Voznik je, da bi se izognil trčenju, sunkovito zavil v levo in zapeljal na nasprotni vozni pas. Po njem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila M.F. iz občine Ravne na Koroškem. V čelnem trčenju obeh vozil sta se je M.F. huje, B.Z. pa lažje telesno poškodovala. Poleg njiju so se lažje poškodovali še trije sopotniki v osebnih vozilih. Gmotna škoda znaša kar okoli 1,5 milijona tolarjev. Brez in z Za nekaj časa ostajamo na koroških cestnih bojiščih. V minulem obdobju je namreč bilo kar nekaj voznikov, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Vendar niso poklicali natakarja in taksi, marveč so sami sedli za volan in... Policisti so v Radljah ob Dravi 12. 02. ob 20.25 ustavili voznika neregistriranega osebnega vozila S.N. iz občine Radlje ob Dravi. Ugotovili so, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal kar 2,81 promile alkohola v izdihanem zraku. Seveda so ga izločili in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Dričanje po klancu 26. 01. 2002 ob 19.25 se je na krajevni cesti v Josipdolu pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno poško- dovala, gmotna škoda pa znaša dobrih 250.000 tolarjev. Voznik osebnega avtomobil A.K. iz občine Ribnica na Pohorju je kot voznik začetnik vozil z neprimerno hitrostjo po krajevni cesti v Josipdolu. Ko je vozil po strmem klancu navzdol, je bila cesta zaradi nizkih temperatur že nekoliko spolzka. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pričelo zanašati in vozilo je zdrsnilo na desno z vozišča. Po skoraj 30-tih metrih je voznik z vozilom trčil v skladovnico drv. Vozilo se je prevrnilo preko strehe in z desnim bokom trčilo v leseno drvarnico, kjer je obstalo. Voznik, ki je bil pripet z varnostnim pasom, je bil pri tem težje poškodovan. Policisti so ugotovili, daje voznik začetnik vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z elektronskim alkotestom je namreč pokazal, daje imel v izdihanem zraku 1,14 promila alkohola. Hitro v škarpo Na glavni cesti v Radljah ob Dravi se je 21. 01. ob 18.50 zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba lažje telesno poškodovala. Voznik osebnega avtomobila F.P. iz občine Radlje ob Dravi je vozil z neprimerno hitrostjo po glavni cesti skozi Radlje ob Dravi, v smeri proti Dravogradu. Na Koroški cesti je z vozilom zapeljal desno s ceste, kjer je trčil v betonsko škarpo. Vozilo je odbilo nazaj na cesto na desni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik osebnega avtomobila R.K. iz občine Radlje ob Dravi. Vozili sta trčili, pri tem pa se je R.K. lažje telesno poškodoval. Med ogledom kraja nezgode so policisti ugotovili, daje F.P. kazal očitne znake alkoholiziranosti. To je potrdil tudi alkotest, ki je pokazal kar 2,7 promile alkohola v izdihanem zraku. Ker se voznik s tem rezultatom ni strinjal, so policisti odredili strokovni pregled z odvzemom krvi in urina za alko-holimetrično analizo. Kar vozil je Policisti PP Dravograd pa so 29 01. ob 22.20 v Črnečah pri Dravogradu ustavili voznika osebnega vozila Š.N. iz občine Dravograd. Pri kontroli je kazal očitne znake alkoholiziranosti, zato so odredili preizkus z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 1.67 promile alkohola v izdihanem zraku. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Vendar Š.N. tega ni upošteval in so ga policisti nekaj kasneje ponovno zalotili med vožnjo. Zadržali so ga do streznitve. Drevo vrača udarec Da je delo v gozdu lahko še kako nevarno, je na svoji koži občutil tudi J.N. iz občine Slovenj Gradec. Okoli 15-te ure je dne 09. 02. 2002 z motorno žago v gozdu na Svetem Danielu podiral drevesa. Pri padcu smreke na gozdna tla se je ta odbila dva metra visoko in delavca, ki je uporabljal zaščitna sredstva, udarila v telo. Hudo poškodovanega so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Pekoče iskrenje Delovna nezgoda s hudimi posledicami se je pripetila tudi 23. 01. ob 20.10 v Livarni Vuzenica. Policisti so z ogledom ugotovili, da se je pri delu huje poškodoval R.H. iz občine Idrija. Med opravljanjem meritev jakosti toka na visokonapetostnem omrežju v Livarni Vuzenica je, za zdaj še iz neznanega vzroka, prišlo do kratkega stika. Močno iskrenje, ki je pri tem nastalo je delavca opeklo pa rokah, glavi in nogah. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, zatem pa v bolnišnico Maribor. Nevarno pometanje Neke vrste delovno nezgodo je doživela tudi V.S. iz občine Mežica. Nekaj pred drugo popoldansko uro je namreč 28. 01. pometala teraso stanovanjske hiše v Mežici. Nenadoma je s terase padla okoli dva metra globoko in se huje poškodovala. Nož med zakoncema Tudi v minulem obdobju seveda ni šlo brez kršitev JRM (javni red in mir). Najhujši tovrstni dogodek se je zagotovo zgodil 31. 01. 2002 okoli 16-te ure. Policisti so bili namreč obveščeni, da je na Ravnah na Koroškem prišlo do spora in pretepa med zakoncema, v katerem je bila ena oseba telesno poškodovana. Patrulja PP Ravne na Koroškem je na kraju dogodka ugotovila, da je Z.K. iz občine Ravne na Koroškem z nožem zabodla moža P.K., ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je zaradi hude telesno poškodbe ostal na zdravljenju. Policisti so v preiskavi ugotovili, da sta se zakonca sprla že dopoldne tega dne. V popoldanskem prepiru pa je P.K. ženo nekajkrat udaril po obrazu in jo telesno poškodoval. Z.K. je zaradi tega vzela manjši kuhinjski nož ter možu zagrozila, da ga bo ubila. Takoj zatem gaje zabodla v prsni koš, izvlekla nož ter z njim ponovno zamahnila proti možu. P.K. se je branil, pri tem pa ga je žena zadela z nožem v dlan in ga porezala. P.K. je zapustil stanovanje in poiskal pomoč pri sosedih. Zoper Z.K. bodo policisti Urada kriminalistične službe tukajšnje policijske uprave podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec, zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Brat steklar Tudi v dogodku, ki ga je policija obravnavala 29. 01. ob 17.30 je bila v igri grožnja po uboju. Javni red in mir je v zasebnem prostoru tokrat kršil C.l. iz občine Slovenj Gradec. Ob prihodu domov je namreč bratu grozil s pretepom in ubojem. Z roko je udaril po steklu vrat in ga razbil. Ob prihodu policistov je bratu še naprej grozil ter ob njihovi prisotnosti razbil še steklo na oknu. Seveda so policisti zanj odredili pridržanje do streznitve, moral pa bo še k sodniku za prekrške. Sostanovalsko prepričevanje Ob zelo zgodnji jutranji uri - ob 04.30 - je 13. 02. v stanovanju v občini Slovenj Gradec prišlo do nič kaj prijateljskega prepričevanja dveh sostanovalcev. V "igri” sta bila B.G. in B.U. Med sporom je B.G. vzel v roke 30 centimetrov dolg kos lesa in z njim nekajkrat B.U. udaril po glavi. B.U. je bil zaradi telesnih poškodb odpeljal v bolnišnico Slovenj Gradec. B.G. se tudi ob prihodu policistov ni umiril in so ga morali pridržati do streznitve. Izbirčnost in zastavonoša Pri tako imenovanem drobnem kriminalu smo. Nekaj vlomov in kraj je bilo na Koroškem seveda tudi v minulem obdobju. Vlomilec, ki je 15. 02. okoli 08.30 nepovabljen obiskal dve lastniški stanovanji v stanovanjskem bloku v Slovenj Gradcu, je bil po svoje kar izbirčen. Eno izmed stanovanj si je namreč zgolj ogledal in ni odtujil ničesar. V drugem stanovanju pa so ga zasrbeli prsti predvsem ob najdbi zlatnine in lastnika je oškodoval za 30.000 tolarjev. Precej nerazumljivo pa je dejanje neznanega storilca, ki je v dneh med 07. 02. in 10. 02.2002 na Trgu 4. julija v Dravogradu odtujil enajst zastav Republike Slovenije z aluminijastimi drogovi vred. Komunalno podjetje Dravograd je tako oškodoval za dobrih 90.000 tolarjev. Sumljiva posest Policisti PP Radlje od Dravi so 15. 02. ob 22.20 v Radljah ob Dravi ustavili voznika osebnega avtomobila B.K. z Mute. V vozilu je prevažal sopotnika M.K. iz občine Radlje ob Dravi in sopotnico B.K. iz občine Muta. Zaradi suma nedovoljene posesti mamil so policisti opravili osebno preiskavo B.K. in M.K. in pri slednji našli ter zasegli PVC vrečko z gramom mamila marihuana. Policisti so ugotovili še, da je M.K. v enem izmed gostinskih lokalov v Radljah ob Dravi v obliki cigarete "joint” v kajenje ponudil A.L. in ji tako protipravno omogočil uživanje mamila. Bankoponarejevalec Kratko policijsko sporočilo: “Dne 29. 02. 2002 ob 17. uri je S.K. z Raven na Koroškem na Ljubljanski banki, PE Ravne na Koroškem, poskusila unovčiti bankovec za 5000 tolarjev. Delavec banke je ob pregledu ugotovil, da je bil bankovec ponarejen. Policisti so ugotovili, da je S.K. bankovec dobila 28. 02. 2002 med dvigom denarja na bančnem avtomatu na Ravnah na Koroškem. Policisti so bankovec zasegli in ga bodo poslali v ekspertizo. 0 njegovem izvoru še zbirajo obvestila.” “Moram reči, da postajam že prav zaskrbljen,” se konec koncev v rubriko oglasi še Rene, prijatelj mojega prijatelja, kulturnega delavca, kulinarika, enologa, ljubimca, šarmerja itd. Mirana. "Vedel sem, da ljudje doma po kleteh in garažah, nekateri pa kar v dnevnih sobah, ponarejajo denar. Da pa bodo s to popoldansko obrtjo pričeli še bančni avtomati, mi pa ne gre v glavo. Ker ne vem, kam to vodi, grem raje takoj na značilno francosko kosilo, dunajski zrezek s pomfri-jem in fižolovo solato z bučnim oljem. Bojim se namreč, da bodo nekoč iznašli tudi ponarejeno značilno francosko kosilo in mi bodo namesto dunajskega pod-turili kakšen pariški zrezek z restanim krompirjem in stročji fižol z belim oljem. Fej in fuj!" Tl. HOROSKOP - MAREC 2002 OVEN: Pripravljeni boste ljubeznivo pomagati, ne da bi se s tem hvalili naokrog. Časa je tudi za urejanje dokumentov in drugih materialnih prič vaše osebne in družinske preteklosti, več potrpljenja kot običajno pa boste imeli celo za urejanje računov. Zelo koristno - ne le za mirno spanje, ampak tudi za uspešno finančno strategijo v bližnji prihodnosti. BIK: Še najslabše se boste počutili v množici, veliko bolje pa v ozkem krogu izbranih prijateljev. Poglabljajte in negujte te vezi brez prevelike izbirčnosti - v dobro razpoloženi družbi se lahko skujejo zelo koristne in uresničljive zamisli, kijih boste s presežkom marčevske energije zlahka uresničili. DVOJČKA: Vse ob pravem času, zato se potrudite, da postopoma zgradite stopnice do visokih ciljev. Želje in možnosti trenutno presegajo vaše energetske zaloge - zato pa ste obdarjeni z zvrhano mero potrpežljivosti - vprežite jo torej v pravo smer. Ne glede na starost se še vedno soočate z novimi skrivnostmi vaših najbližjih partnerskih odnosov - sprejmite ta doslej neznani svet in si zapomnite.. RAK: Jupiter je zdaj vaš sončni spremljevalec in najmočnejša opora, če vam kdaj zmanjka samozavesti. Seveda so tudi dvomi vase in v ljudi okrog del življenja, a zdaj imate vso zvezdno podporo, da se soočite z njimi - z dejavno prijateljsko podporo in z lastnim znanjem jih boste postavili na pravo mesto in uspeli v vsem, česar se boste lotili. LEV: Kljub prvim spomladanskim znanilcem se boste bolj uveljavljali javno kot pa zasebno. Zelo odločni in prepričljivi boste, ko boste udejanjali svoje poklicne cilje in tudi kakšna družinska premoženjska zadeva vam bo šla lepo v klasje. Nekaj napetosti in zmot se lahko vplete v partnerske odnose, še posebej, če prehitevate dogodke in hočete izvedeti vse do dna. DEVICA: Kar trenutno pogrešate pri sebi, boste iskali pri drugih - zelo lahko vas bo očarati z nekaj prijaznosti in priznanja. Dobro pretehtajte svoje in tuje namene, da se ne zapletete v večjo pomoto. Rahel zastoj v karieri boste lahko najbolje izkoristili za študij in čez čas pobrali obresti. Nekaj navideznih zapletov v ljubezni - iskren pogovor jo bo še utrdil. TEHTNICA: Postopna zbliževanja in oddaljevanja so le odraz vaših notranjih raziskav - ugotovili boste, da odnosi z ožjim sorodstvom in sosedi vendarle gredo v neko in za vas ugodno smer. Ljubezen, vsakdanje obveznosti in kariera se vam bodo tako prepletli, da bo temeljita čustvena inventura kmalu nujna. Samozaupanje in odkritost vam bosta pri razpletanju zelo olajšali življenje. SKORPION: Pravi čas, da hrepenenja udejanjite - če še dvomite v svoj izbor, vam bo k odločitvi pomagala odločna spodbuda in simpatija se lahko čez noč spremeni v nov začetek. Zagotovo ne bo ostalo samo pri besedah - če si ne morete privoščiti sanjskega potovanja, bo tudi vaš dom kot nalašč za toplo zavetje novim ali starim vezem. STRELEC: Najbrž se zavedate, da še vedno bije ura za dolgoročne odločitve, povezane z najbližjimi partnerskimi odnosi. Lahko jih za nekaj časa odložite, da se bo sprostila velika zaloge delovne energije - manj razglabljanja in več komunikacije je lahko vaš marčevski recept. In večino lahko opravite kar iz domačega fotelja, tam se boste tudi najbolje počutili. KOZOROG: Sumničenje le utruja, zato sprejmite zvezdno podporo in bodite aktivnejši: vprašajte o vsem, kar bi lahko zagrenilo vaše ljubezensko življenje - prav zdaj se lahko namreč bogato razcveti. Najbrž boste prijetno presenečeni, ko boste pustili tudi partnerja do besede in postavili delo v drugi plan. S financami bo šlo modro in kar mimogrede. VODNAR: Če bi si ta mesec izbirali poklic, bi prav lahko postali trgovec. Tržite torej ideje, nepremičnine in vse drugo, kar se s kroženjem samo še oplaja. Doma boste z lahkoto podpirali štiri hišne vogale, ne da bi drugim vzbujali občutek krivde, le na prekipevanje vaših nežnosti bodo morali še malo počakati. RIBI: Vaša priljubljenost narašča in odlično se počutite v svoji koži. Komunicirajte in pišite, lahko so tudi ljubezenska pisma, saj naslov zagotovo poznate. Domače ognjišče vas bo manj navdihovalo - premislite, kaj vas pravzaprav moti. Morda se vam počasi napoveduje selitev in večje spremembe v karieri. BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Postajam asocialen. Na vse imam asociacije. * * * Na shodu ritoliznikov te bo marsikdo popraskal. * * * Če imaš dragega konjička, si najdi poceni osla. * * * Najprej je bil vidno kratek, nato še kratkoviden. * * * Tisti, ki imajo pedigre, bi morali imeti tudi nagobčnik. * * * Ali so blondinke na Švedskem intelektualna lastnina? ♦ * * Naše najbolj razšiijeno narečje je politična latovščina. * * * Raje imam tiste, ki nastopajo v bendih, kot tiste, ki v bandah. Poln želodec je velik lenuh. * * * Visoki zaslužki visoko kapnejo. * * * Staro vino išče mlade kel-narce. * * * Mrha je druga stopnja dobre mrhe. ♦ * * Za igre z ognjem imej vodo s seboj. * * * Volitve so čas žetve nezrelih obljub. * * * S psom ne moreš v lokal, z mačkom lahko. ♦ * * Politiki sanjajo o govorih, narod med njimi. * * * Ko je prišel k pameti, je bila že čisto neumna. * * * Da ne bomo evropskim bankam vračali v naravi? OČITNO - Ja, Janez, kje si pa imel roke, da imaš tako mrzle? - Mrliča je držal v rokah, saj je bil vendar na stranišču, se oglasi Janezova boljša polovica. KOT APRIL - Moja žena je kot april. - Kako pa lahko to rečeš? - Kako. da ne: vedno je čemerna z občasnimi padavinami, pa še laže za nameček. TEORIJA IN PRAKSA - Iz katere knjige si se pa ti učil teorije iz ljubezni. - Iz nobene. Učil sem se je pri ženskah s prakso. DROBNA ZAPAŽANJA Sodoben človek tako nerad piše, da mu je težje napisati pismo, kot je bilo prednikom napisati Sveto pismo. * * * Splošna akcija proti alkoholu. Čemu nam bo alkohol, ko pa največje neumnosti počnejo trezni? * * * Ni mogel biti slab človek, saj so na njegov pogreb prišli vsi njegovi sovražniki. * * * Biti vljuden do nevljudneža, je enako, kot biti darežljiv do razsipneža. * * * Nihče ni bolj nekoristen, kot je prerok, ki napoveduje preteklost. * * * Velike barabe si ne mažejo rok. Ukvarjajo se le s čistimi manipulacijami. * * * Če ti je šola pekel, ti ne učitelj in ne katehet ne bo angel. I K OROŠKlCjOčASOPIS Trudi se : Niko Brumen IZ DOMAČIH LOGOV Končno so na medsebojnih srečanjih koroški novinarji premagali koroške policiste. Nič posebnega: koroški lopovi premagujejo tako novinaije kot policiste. www.nikobrumen.com ISO 9001 V SŽ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA d.o.o. RAVNE na Koroškem Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija E-pošta: sto.ravne@siol.net ------— Telefon: +386 2/ 822 1 1 31, fax: +386 2/ 822 34 54 Internet: www.sz-sto-ravne.si PROIZVODNI PROGRAM » LINIJE IN DELI ZA ČRNO IN BARVNO METALURGIJO > OBDELANI TEŽKI ODKOVKI IN ODLITKI > NAMENSKI PROIZVODI > MEHANSKE STISKALNICE > KOVANI VALJI ZA HLADNO VALJANJE PLOČEVINE > PROGRAM TOPLOTNE OBDELAVE IN BRUŠENJA > LABORATORIJSKE STORITVE sobota, 2. marec 2002 ob 11.00 uri Nastopila bo mlada šansonjerka KSENIJA JUS. petek, 8. marec 2002 ob 18.00 uri Dan žena. Nastop Upokojenskega pevskega zbora Jelka. sobota, 9. marec 2002 ob 10.30 uri Otroška Lumpijada. Obilo glasbe, petja in plesa za otroke, ki bodo potovali skozi pravljično zmešnjavo letnih časov. sobota, 16. marec 2002 od 10.00 do 12.00 ure Predstavitev Rdečega križa Slovenije, Območno združenje Slovenj Gradec. sobota, 23. marec 2002 ob 11.00 uri 1 Slikarska delavnica. Študenti slikarstva in ljubitelji slikanja bodo pod strokovno kritiko slikarja Karla Pečka predstavili nastajanje umetniških del. petek, 29. marec 2002 ob 18.00 uri Modna revija Mercator Centra Slovenj Gradec, nastop plesne skupine Lenče Nikolove. Ob 18.30 modna revija Stanke Blatnik z maturantkami 2002, s pričeskami Petre Maček in glasbeni spremljavi Jazoo Supersonics. sobota, 30. marec 2002 od 10.00 do 13.00 ure Na Veliko soboto, delavnica barvanja velikonočnih pirhov, udeležencem delavnice pisanke podarimo. petek, 1. marec 2002 ob 18.00 uri Nastop mladega glasbenika ERVINA K0DRUNA. petek, 8. marec 2002 ob 18.00 uri 0b prazniku žena bo nastopala mlada šansonjerka KSENIJA JUS. sobota, 9. marec 2002 ob 10.30 uri Otroška Lumpijada otroci se bodo zabavali, peli in plesali v domišljijski zmešnjavi letnih časov, sobota, 23. marec 2002 od 10.00 do 18.00 ure Otroška delavnica ročnih spretnosti, kjer bodo otroci barvali in sestavljali lesene puzzle v obliki živali. sobota, 30. marec 2002 ob 10.00 uri Vabimo vse obiskovalce, da si skupaj z animatorji pobarvajo velikonočna jajca, ki jih nato lahko odnesejo domov. VINTERSPORT wnjy. ifjJvJ aOn K m m športna lotorlki dxl NOVA LCRA d.0.0. sjurr»»* (§ Sanolabor NBfSftflns Streme A TigoAvto Medvešek Pušnik * Zimm Celie ■HM « m,,»,, a»«.. KNJ1GARNA | i m '3Lm Planika