Uhaja vaak 4mm mm u(-dtlj te prasaikov. I..oed d»ily ud Hottdajs. PRO GLASILO SL V hnl e narodne podporne jednote Untelttt te aptavnilkl piuttoni S. Lsfradale Aes. Telephooa. EockwU 4S04 || JCTO-—YEAR XXII. Cmm IUU JU&S. Z 'iT^ZJ^J&rt^ Chicago, 111., pondeljek, 1. aprila (April 1), 1929. HubacripUon Vaarlf K.H ŠTEV,—NUMBER 77 leklo postaji izredno važen stavbni material Ae—ptaaca far »aHlfflfr/ftg^ raUof pwH|« Pro*kU4 trn trn UM, AH af OcL ». HIT. sntlioru«! on Js— II, lili. teeltex je ime novemu materi jslu za stene. f , » Pittsburgh, Pa,—Steel Frame House kompanija je prepričana, da jeklo kmalu nadomesti pri zgradbi hift les, opeko in kamenje. Ta kompanija je podružnica McClintic-Marshall korpo-racije. Hiše za vzorce so bile ^grajene v predmestjih Pitts-l)urgha in Bostona. Steeltex izdeluje neunijska Pittsburgh Steel kompanija. Ta muterijal služi za zgradbo zunanjih in notranjih sten, ako je o-grodje hiše zgrajeno iz jekla. Steel tex je podoben mreži iz jekla, ki se zvari, da postane vsa stena celota. Ta mreža se pa namaže z drugim materijalom, ki je nezgorljiv in drži vodo. Iznaj-ditelji trdijo, da taka stena rav-notako ne pusti skozi vode, kot stena iz opeke. Stene so veliko bol j močne, kot stene iz drugega materijala, ki tehtajo dvakrat toliko. Strokovno organizirani delavci opazujejo te novotarUe iz jekla s sumljivimi očmi. Arhitekti izjavljajo, da bodo potrebovali veliko manj stavbinskih delavcev. To je menda glavna pridobitev. Hiše za vzorce v Pittsburgh u so zgradili neorganizirani delavci, ki so prejemali tako nizko mezdo kot tovarniški delavci. Poslovni odbornik unije tesarskih delavcev v Pittsburghu izjavlja, da so pol ducata hiš z jeklenim orodjem v Pittsburghu zgradili organizirani delavci^ Je vrste tleli spada, pod jurUrf$|t~ jo železostavblnskih delavcev. Ti delavci so ravnokar obnovili pogodbo s stavbinskimi podjetniki v Pittsburghu, Njih dnevna mezda je dvanajst dolarjev za osem ur dela. V Ameriki še niso pričeli graditi hiš iz jekla na debelo. Ampak v Nemčiji so jih zgradili že na tisoče. V Ameriki se delajo s temi hišami šele poizkusi. Metode za zgradbo teh hiš so pa drugačne kot v Nemčiji. NOVE RAJONSKE TOVARNE NA JUGU. Pogodbe za zgradbo to varen so sklenjene. New York, N. Y. — Rajonska tvrdka Bader Bros iz Cehoslo-\akije je napravila pogodbo z iK-mško inženirsko tvrdko za zgradbo več rajonskih tovaren "i« jugu v Združenih državah. Rajonske blago gre na-trgu v (l, nar in kapitalisti kujejo železo, dokler je vroče. kooperacijo skega siste- •spijonska vlada ni priljubljena. VVaMhington, D. C. — Prisilje-" ' "'signacija Snooka, nadzor-"ika zveznih zaporov v Atlanti, ker je odklonil l"*i izvajanju špijonskega ki ga je inavguriral justič-' i department, je dsla poved protestom v listih in od strani '« katerih republikanskih politi-^»v. Senator Borah, Snookov criiMtolj. je bil tudi med tisti-ki j»o protestirsli proti vo-1 !"i*k<-mu sistemu v zveznih jet-'-nicah in ga je označil kot kri-\ ji-nega. •Skoma jc uključevala premiš-falMificirsnje aodnijskih r* *'»rdov r. namenom, da ao bili 1 ''huni lahko aprejeti kot kri-' '»alcl v Zapore, da izvedo in "'• m izdajo skrite zločinske •MrifMtl, katere so jim zaupali k-i/njenci. ' Z radarske konvencije V resnici delata aamo dve tretjini od vpisanih rudarjev v organizaciji. Peoria, III. — Rudarska organizacija države Illinois, ali dvanajsti distrikt rudarske organizacije United Mine Work ers je obdržaval svojo konvencijo v tem mestu. V knjigah organizacije je vpisanih okoli 90,000 rudarjev kot članov. V resnici jih pa v industriji dela le še okoli šestdeset tisoč. V mnogih rudarskih selih niso funkcijonirale lokalne rudarske organizacije že precej časa-Vzrok temu je bila velika stavka rudarjev v letu 11>JŽ7. Zaprti so bili premogovniki in v njih se ni pričelo več z delom. Rudarji so bili primorani poiskati delo kje drugje, ako 90 hoteli prehraniti sebe in svoje družine. Opozicija, ki jo je večalimanj vodil James Murray iz Wes^ Frankforta, je predlegala, da se vzamejo poslovnice vsem lokalnim rudarskim organizacijam, ki niso bile aktivne že več kot. leto dni. Opozicija je navajala kot argument, da glasovi takih lokalnih organizacij večinoma odločajo pri volitvah in raznih referundumih, dasiravno niso direktno zsinteresirane, kako naj izpade glasovanje. Ta predlog je bil poražen. Argument, da so te lokalne organizacije dale veliko let dela, da so dostjle svoje pravo v or-. ganizar j a da> M lie bilo pUj&f ~t^or.' Steno, ako bi se jim zdaj vzelo to pravo, ker je tam delo začasno ustavljeno v premogovnikih, je zmagal in porazil predlog za preklic porlovnic več kot eno leto neaktivnih lokalnih organizacij. V aeuaijskik premogovnikih li dela V Hocking Vallevju ie malo dela v premogovnikih. I>va delavca utonila. '''*on, III., 30. marca. — John '*r*on 4n Nicholaa Arnatroff. "U bila uposlena pri Wedell ' ""truetion Co., n ta včeraj u-nila v Ročk reki. ke ae je pre-Vrr"l Nn, v katerem sta ne vo- lx>gan. O. — V Hocking Val-leyju, v katerem je tekla zibelka rudarski organizaciji, se rudarji zdaj lahko prepričajo, koliko je verjeti podjetnikom. Ko so bili rudarji poraženi po junaškem odporu, so premogovniški podjetniki izjavili, da bo za rudarje dosti dela po pet/ dolarjev dnevne mezde. A napak rudar, ki gre od premogovnika do premogovnika 7*. delom* lahko opazi, da so povsod nabita obvestila, da ne delajo v premogovniku. Premogovnik Modoc št. 281 je zaprt za nedoločen čas. Premogovniki Sunday Creele družb« obratujejo le s polovičnim ča som. Vrh tega pa podjetniki izjavljajo, da se bodo premogov niki vsi zaprli, ker ni naročil za premog. Premogovna industrija danes počasi umira. Kot se je konj u-maknil avtu, tako se bo premog drugemu kurivu. hfrNIJMM.nl "TllAilOZ Ml-■a jugu sa spirajo Ta odločen odpor proti priganja-Štvu dela preglavico podjetnikom. GreenviUe, ,8. C. — Stavka tek8tilnih delavcev v velikih tovarnah Ware Shoals in New England Southern kompanije proti priganjaškim metodam, je tako opla&ila ravnatelje, da se zdaj obotavljajo izvesti v tovarnah takozvane sposobnost ne načrte, ki niao nič drugega kot navadne priganjaške metode za iztianjenje zadnje delavske moči iz delavcev. Zdaj razumejo podjetniki, da se tudi potrpežljivi južni delavci vpro, ako je struna preveč napeta. Stari podjetniki v piedmont-skem distriktu menijo, da so vsi nesporazumi med delavci in podjetniki v tem distfiktu nastali zaradi priganjaških metod. Od časa do časa ao se neorga* nizirani delavci, dostikrat sku-pine delavcev, ki so bile mirne skozi leta, očito vprle. Lastniki tovaren Ware Shoals kompanije so morali kar sprejeti zahteve vpornih delavcev, katerim se je vtrgala nit potrpežljivosti. In tudi ravnatelji v tovarnah New England Southern komna nije bodo najbrž sami morali pojesti vrelo kašo, ki so j(o skuhali. Take prigan jaške metode ao skušali uvesti tudi v tovarnah Appleton Mills kompanije' in Western Spinning družbe. Tam so bile to metode odpravljene, ko ao delavci protestirali. D. D. Little, glavni ravnatelj obeh tovaren je rekel, ako bi bil on tam, da bi ae ne akušale niti uvesti, ko so delavci vložili Vsi napori radarska opozieija brez napaka Flshwickova frakcija zavrgla vae "komunistične" resolucije. Peoria, III. — Radikalna frakcija je na petkovi seji redne konvencije rudarske unije UMWA v Illlnoisu izgubila vse resolucije, ki so bile nsperjene proti stari upravi unije. Razpaljena večina delegatov je v ozračju slepe strankarske strasti pometala v koš vse resolucije, s katerimi je hotela radikalna opozicije ovreči zadnje volitve odbornikov, referendum glede jezdne pogodbe in druge ukrepe distriktnega odbora. Fishwick je enostavno proglasil vse nasprotne resolucije za "komunistične" in nasprotne delegate za "komuniate," ki prejemajo navodila direktno iz "brloga komunistične stranke." In delegatje, ki bi drugače popravili maraikaj, ker se v vseh zadevah ne strinjajo z odborom, ao v tej atmoaferi odobrili vse, kar je Fishwick hotel. Stihaški naval na francoakl pamik. New York Clty. — Prohibič-niki so v petek dvakrat navalili v kabine francoakega parnlka "Ile de France" v newyorškem pristanišču. Našli in zaplenili nekaj steklenic žganja In vina. Aretiran ni bil nihče. Med potniki, ki a«» napolnili kabine za odhod v Fvropo. je bilo veliko zgražanja in vehementno protestiranje. Poslanik Herrirk v Parize naglo umrl. Pariz. 31. marca. — Ameriški poslsnik Myron T. Herrkk je danes naglo umrl za vnetjem sapnika Bil je atar 75 let. eden najstarejših smeriških diploma-tov. DELAVSKE UNUK AKTIVNE V PEKINGU. Agitacija v tovarnah za višjo mezdo. tiziiasamo- dr2ttos0dišč - Sodniki Imajo doati moti. je ava* ril De|row. Springfiekl, lil. — Velebiznis se poganja za to, da se sodiščem da več moči, češ, da se bo znižalo število hudodelstev, ako bo moč sodišč povišana. Pred akupni legislaturni odaek, ki vodi zaslišanje o tej predlogi za več moči aodnlkov, je prišel Clarence Parrovv, znan kot eden najboljših ameriških odvetni-ni kov. Povedal je pred odsekom, ako se človeku da iieomejena moč, jo bo gotovo zlorabil. V teku svojega gdvora je rekel, da še sam sebi ne zaupa. Naglašal je, da imajo državni sodniki dosti moči, zvezni sodniki pa preveč. Varovati moramo pribežališče revnih ljudi, to ,je porotne obravnave, proti vplivom, ki se čutijo na sodiščih. Predloga, ki jo podpirajo kapitalistični časniki in privatni blzniški interesi, bl vzela porotam pravico, ki jo imajo zdaj in po kateri odlošajo o faktih pri kriminalnih obravnavah. Javni tožitelj, bi imel moč, ako je obtoženec odklonil iz katerega ai bodi že vzroka zaslišanje kot priča, komentirati to odklonitev. Zdaj javnemu tožitelj u ni dovoljeni komentirati odklonitev obtožencu. ; i' Porotniki niso, stalni. To pomeni, ako je človek danes izbran za porotnika, da mogoče ne bo izbran najmanj 'deset let. Nekateri nlao nikdar izbrani koi porotniki. Sodlščni uradniki sc pa več aH manj stalni, akorav-no so izvoljeni. Zanje je delo na sodniji vprašanje kruha in zaalužka. Ako izgube volilno bitko, al morajo drugje in r drugim delom iakati kruha in zaalužka. To povzroča, da po slušajo biznlško politično malino in ao podvrženi njenim au-geatijam. S pomočjo avoje organizacije, ki je poznana kot odvetniška zbornica, akoraj odločijo, kdo bo kandidiral za aod« nika. Le z izrednim naporom in po naključju se lahko kandi datu posreči, da je vaeeno Izvoljen sodnikom, ako ga tudi od vetnišks zbornica ni odobrila kandidatom. In če je tak kan* dldat tudi izvoljen, tedaj ostane v uradu k večjem en termin. Esookar baii in baii -in glada v zrak "Kristeriati" zaman čakajo na Musaolinljcvo armado 100,000 mož. ki ima 'osvoboditi** cerkev v Mehiki. Peking. — Navzlic odredbam, ki so bile v pretočenem poletju izdane od strani milltariatlčne oblasti v narodni stranki, delavci v tem meatu ao na delu za organiziranje delavcev v unij**. Vae to delo ae vrši na tihem. Te organizacije delajo in navdušujejo delsvce v tovarnah, v transportnih induatrijah in drugih podjetjih, da ae naj organizirajo in zahtevajo višjo mezdo za svoji* delo in zs zboljšanje njih po-ložajs. - . Razmerje med delavakim gibanjem it« glavno revolucionarno stranko (kuomlntang) ae po-aebno očituje v peticiji ualužben-cev ulične železnice, v kateri se zahtev s, da strsnks odslovi sedanje urednike In začne z reor-fanizsrljekim delom pod novim \odstvom. Iloj za osemurnik v Romuniji. Bukarešta, Romunija. — Tri dni (lo govoru, ki ga je imel v parlamentu, J. Fleuras, predsednik strokovnih organizacij, v katerem je zahteval, da vlada prične Izvajati določbo konvencije v Waahingtonu izza I. 1910 glede ošemurnega delavnika, je Maniujev kabinet izdal odredbo za aplikacijo t«* reforme. Kljub temu delavci v državi še dosedai ne uživajo krajšega delavnika, ker delodajalci nočejo pristati v to. Kot oogodlH-, ki so bile sklenjene na omenjeni konvenciji, tako je tudi ta "dredba le na papirju. Hedaj jc v teku agitacija za organiziranje delavcev v atro-kovnih unijah, da ae tako fomi-ra odredba tudi dejanako. Mežico Ctty, 31. marca. — Federalne čete pod poveljstvom generala Almazana ao danea dohitele zadnje krilo umikajočih ae vstašev pri Corralitosu in zadale vstašem silen porazt Rehell so bili odrezani od svoje glavne armade in strahovito tepeni. Al-mazan poroča, da število ubitih, ranjenih in ujetih vstašev znaša okrog 2000. Mezko Clty, 30. marca. — "General Escobar, tiger iz Lagune, beži in beži pred nami v Čivavo kakor mačka.'* —. Tako poroča goneral Ortiz, poveljnik federalne kavalerije, katera Je najbližje za petami bežečih vstašev. Calles, vrhovni poveljnik zvezne kampanje za pobijanje re-volte, poroča, da ao rebelne čete generala Eacobarja in generala Manza na divjem begu proti Chihuahua Cityju. Federalni letalci, ki z bombami spremljajo bežeče vstaše, javljajo, da je Escobar včeraj pribežal v Santa Rošalijo. General Manzo pa beži a avojimi vataši iz Sinaloje v Sonoro. Glavna aila federalno armade je anoči vkorakala v Es-calon. Medtem ae uapešno nadaljuje kampanja proti "kriaterlatom" (katoliškim vatašem, katerih ge-alo Je "Viva Cristo Rey—šivel krslj Krist") v državi Jaliaco. Včeraj Je bil spopad pri Atema-jacu, kjer Je "kristeriat'* Carlos Bouquet s 500 možmi napadel federalno poatojanko, toda moral Je pobegniti. Federalci so u« bili 24 "krlstarlslov" in ujeli še večje število. Ujetniki so povs-dsli, ds so Jih njihovi voditelji zagotavljali, da sta papež ln Mussollni poslsla is Italije 100,. 000 vojakov na pomoč * katolikom v Mehiki. Njihova naloga je, vzdržati toliko čaaa, da pride italijanska armada v Mehiko; zdaj j« "nekje na morju." boj proti prepovem v Je pač ena najbolj popadljivih sodnljetkih prepovedi. |New York, N. V. Ameriška unija za civilne svobodščine izjavlja, da je ena izmed najbolj popadljivih in strogih sodnlj-skih prepovedi ta, proti kateri se bojuje rudarska organizacija United Mine Workers v In-dianapolisu ln ki Jo je izdal aodnik Llnn D. Hay na zahtevo Knox Consolidated Coal kompanije. Te sodnljska prepoved prepoveduje rudarjem obdrža-vati shode, ki Imajo atik s stavkovnimi aktivnostmi proti premogovniški družbi. Forrest Balley, ravnatelj A-meriške unije za civilne svobod ščlne, itjavlja, da še nobena sodnijska prepoved ni tako očito pogaaila pravice atavkarjev, kot ta, ki je bila izdana v interesu Knox Consolidated Coal kompanije. Predaednik te kompanije Kd ward D. logadan je zelo premeteno naatopll. Naproell Jo aodnika Hayja, da Je Imenoval aodnijakega upravitelja sa kom panljo, češ, da ne more plačati nad šeat de šest dolarjev ln pol dnevne mezde. Nato Je sodnik določil dnevno mezdo na pet dolarjev. Temu j* sledila aodnljaka prepoved, da se uničijo prizadeva nja rudarske organizacije za izvoljevanje poštene mesde. Sodnijaka prepoved ne prepove duje aamo piketlranja, ampak prepoveduje uniji obdršavanje shodov v Bteknelu ln Vincenne-au, Ind., zs ostrašenje stavko* kasev. Dalje sodnijska prepoved prepoveduje pregovarjati oaebe, da prelomijo dogovor s sodnlj-skim upraviteljsm premogovnika ali postavanje okoli premogovnika, pa naj bo to na Jav« nem prostoru ali na cestah bil-ko premogovnika. Katoliški župnik ohutreljen. Chicago — Charles A. Krk-enaarick, župnik katoliške cerkve av. Duha, Kildare ave. in Adama at., je bil ns veliki petek popoldne t*žko ranjen a kroglami iz revolverja. Gaetano Men-na, 7*« ti. Darnen ave., Je iz-atrelll vanj tri krogle radi tega, ker Je župnik nekaj dni prej velel aretirati njegova dvs mlsds sina, ki rta po župnikovem zatrdilu hotela oropati cerkveno puščico. Men na Je bil aretiran. Menna je bil pred dvema letoma ■poznan slaboumnim In posta* v zavod za umgrebu svoje šrtve priznal, da nI kupil nobene alkoholne pijače v De Kingovi hiši. Njegova ovadba je bila torej po krivem zaprl-aoženel — Več tisoč oaeb Je apre-milo umorjeno Llllan De Klng na ix>kopeliščo. Aurora še ni videla takega pogreba. Aurora, IIL — Boyd Fairchild, oficijelnl auhaški detektiv, ki Jo vohal okrog ljudi, če ima kdo kaj pijače v hiši in ki je ovadil De Kinga s posledico, da je bila De Kingova žena uatreljena, Je bil peUk aretiran v Odellu. Vohun, ki je dobil sa veako ovadbo pet dolarjev, ae je akrll, ko Je slišal, da je njegova aadnja o-vadba Izzvala umor v De Kingovi hiši. Okrajni mrliški oglednik, ki zbira material za preiskavo, je hotel Imeti Falrchllda aa pričo. Značilno pa je to— daai nI to med auhači nič novega — da Je Fairchild, prohibičnl vohun, navaden pijanec. To je Izpovedala njegova šena. Rekla je, da Je vedno bolj pijan kot trezen, kadar je doma. Fairchild je poročal šerifu, da ima De Klng iganje v svoji kleti. Ko je deputlšerif Roy Smith s štirimi pomagali vlomil v hišo, potolkel na tla De Klnga ln ustrelil njegovo ženo, je našel le galonskl lončeni vrč (jug), v katerem Je bilo malo več kot polovico vina. Vohun je torej naredil lašnjlvo ovadbo. Eksplerija zazibala ( EOTNOftBLEZNlAKI UHLUfc* BENCT ZAHTEVAJO PO-VlftANJE MEZDE. Ktara pogodba je potekla z dne« 81, marca. Hcranton, Pa. —• Organizirani ceatnoželeeniškl ualušbencl so se koncem msaeca marca pogajali s cestnoželeznlško družbo zs novo pogodbo, kajti stara je imela poteči 4 dnem 81. marca. Njih glavne zahteve so povl-šsnje mezde - sa pet oentov ns uro, dsset dni počitnic na leto, devet ur dnevnega ali 84 ur tedenskega dela; tln izpremenltev načrta za laplačevanje bonuss, ki ga je odredila družba. Amerike kadi Turkom, Turki pa Ameriki. Carigrad, 0. marca. — Ameriški podadmiral John H. Duy> ton, ki ae nahaja z ameriško bojno ladjo "Ralslgh" v carigrad-ski luki, je včeraj na čelu svojih čaatnlkov in pomorščakov cere-monljalno okrasil z vencem In ameriško zsatavo upomenlk turške republike v Carigradu. Ns vencu Je nspia; "V spomin tur-ški republiki In v čast turškemu ljudstvu ter njegovemu velikemu vodtlelju in prezldentu Mu-•tsfs Kemslu psšl polagamo U znak apoštovanja In prijateljstva v imenu ljudatva Združenih držav.M — Turško uredništvo na čelu velike množice je nato i>oedravllo ameriško zastavo. Potaiki sa avteboau oropani. Detroit, Mich. — 81 pasažlr-Jev v avtobusu, ki Js vosll Iz De-trolts v Chirsgo, je bilo v nedeljo oropanlh denarja ln zlatnine v vreonostl $400 blizu Wsyns v Michiganu. Dva roparja, ki sta zasedla avtobua v Detroitu, ate ga ustavila. Izvršila drzni rop In zbežala. Dva delavea mrtva, več ke deaet pa poškodovanih. GJbbsšown, N. J. — Zopet se Je odigrala pretrealjlva tragedija •a nekatere delaveke družine, ko je eksplodiralo v DuPontovi tovarni za razatrellvo tri tlaoč funtov nltrogllcerina. Mestece štsjs približno petnajst sto prebivalcev, ki večinoma delajo zs DuPonta. Razatrelba Je bila tako ailna, da Jo je bilo čutiti v okrožju petdeaet milj. Oblak amrdljlvih ln strupenih plinov ae Je razširil ln legel na aemljn. V zemlji je nastala luknja petdeaet čevljev globoka In 180 široka. Tam je atala baraka, v kateri sta delala nearečna delavca, ki Ju Jc rasstrelbe razpršila na drobne koses. Vrhtega Js bilo Še dvanajst delavcev poškodovanih. Kompanija nI dala od eebe nobenega glasu, zakaj Je naata-le skaplozija s tako silnim učinkom. Deiavca, ki bl lahko to pojasnila, sta bila raztrgana na kose in kosi njunih telea ao bili razmetani daleč po okolici. Aprilska slms. Chicago. — Letošnje zgodnje spomladi Je tylo začaano konec na velikonočno nedeljo, ko ao po all-nem nalivu dešjs po elsktrlčnl nevihti — med katero so iiokele Strele v hiše ie drevsss — prihrumeli mrzli lunadaki vetrovi ln poaipali čikaško okolico a ane-gom. Nedeljska ploha Je ponekod apremenlla ceste v reke In stoter-ne kleti so biis popisVIjene. Klepar aretiran. New York Clty, 80. msrca.— George R. Chrlstlan, ki Js izginil pred petimi leti, ko ss Js zaznalo zs poneverbo nad dva ml-lljons dolsrjev pri bančni tvrdkl Dsy k Heaton, je bil včeraj najden In aretiran v Ssn Antonlu, Tea. Oblsstl ga bodo v kratkem odvedle v New Vork. kjer ae bo na aodlšču vršila obravnava radi aleparij ln |>onevsrbe. Romunija /aprla gostllae ab Bukarešta, 80. marca. — Ro-munaka vlada je odredila, da morajo biti ob nedeljah vse gostilne zaprte in nihče ne sme točiti opojnih pijač. 1. APRILA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAKOPNB PODPORNE JBPMgB uimNA SLOVENSKE NAUODNK PODPORNI JKDNOTc Om ocImov po dorovom. Raksplsi m bo yralaja. Naročaiaa: Ztdtsj«*e drtovo (lir— Chkaia) $«.00 a* loto. H CSTcSmf lo Ctooro VM no Ista, «.71 ta pol Ista. la so tooooos- NmIot m vsa, kor Im stik s "PROSVETA" thS7.H So. Uwa4olo Avmmo. Cbfcags, IIMoolo. -THE ENUGHTENMENT OrgoB of ths Slorono National Baasftt Sod«ty. |IBIf0S£S^fTJM) >wl fortign oooptrlos »9.00 por """" MEMBEK OP THE FEDERATED FRESS^ gospodarskega sistema, je podoben zdravniku roazaču, ki zdravi z mazili na krvi bolnega človeka, kateremu se izpust/a jo turi in prišči na njegovem životu, mesta da bi zdravil bolno bolnikovo kri, ki je vzrok turov in priščev. GLASOVI IZ NASELBIN ^ 4, „ mt, . un dw»oa p»UU« btoMm. tnmu 1« ur««..« . j. m na a. «U.I H"t PODJETNIŠKO MANEVRIRANJE PROTI ODŠKODNINI ZA RUDARSKO NADUHO. ' i ■ V legislaturi države Pennsylvanije se bije boj za uvr gdenje rudarske naduhe med strokovne bolezni. To pomeni, ako bo ta bolezen priznana za s^okovno da se bo prizadetim žrtvam izplačevala odškodnina. Bitko za uvrščenje te bolezni med strokovne bolezni vodijo delav-ske strokovne organizacije, med njimi sevedp na prvem mestu rudarska organizacija, med strokovne bolezni pa nastopajo lobijistlV službi premogovniških podjetnikov in drugih privatnih interesov. Zdravniki zastopajo stališče, da se naj rudarska na-duha uvrsti med strokovne bolezni. Ta bolezen se dobi, ako rudar dela več let v premogovniku, v katerem je veliko skalnatega prahu. Najbolj se ta bolezen oprijemlje rudarjev v premogovnikih na polju trdega premoga. Ko rudar po dvajset ali še večletnem delu dobi naduho, ni več za delo v premogovnikih. On postane breme za dru- Koncert "Zarje" 7. sprils. |('leveland. O.— V nedeljo 7. aprila priredi tukajšnji pevski zbor "Zarja" svoj redni spomladanski koncert. Vršil se bo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair aveniji, pričetek ob' 7. zvečer. Pevski zbor "Zarja" je splošno znan v metropoli ln tudi drugod po slovenskih naselbinah, bodisi iz dopisov ali iz gostovanj. Pomlad prihaja med nas, narava se prebuja in Zarjani so pripravljeni nuditi slovenskmu občinstvu v Clevelandu In okolici izredno bogat koncertni program dne 7. aprila. Zarjani se trudijo in urijo ie dolge mesece, vso zimo, ds dajo na oder res lepe pesmi, lepo zapete. Zanimajo se za lepoto slovenske pesmi, o katerih smo zad nje čaae toliko slišali. Naši Zar Jani vrše kulturno delo s tem, da vžigajo ljubezen do slovenske besede v melodiji tudi turojenl slovenski mladini. Zato pa bod dolžnost slovenskega občinstva v Clevelandu, obiskati njih koncert v velikem številu dne 7. aprila zvečer v avditoriju Slovenskega doma. Nikakor ne smemo pozabiti, da so vsi pevci in pevke, člani "Zar je," delavci in delavke, ki si slu žijo vsakdanji kruh večinoma : delom svojih rok. Prav radi tega dejstva pa je naša dolžnost tem večja, da jih vzpodbujamo k petju z našimi posetl na njih koncertih. Oni so tisti, ki nam hočejo ohraniti na tujih tleh slo-vensko pesem, pesem, ki smo jo slišali iz ust naših mater na Slo- žino. t f . . . . Qft venskem. Zato pa vsi na plan Tak rudar si ne more prebrati dela. Tam Kjer bok ? aprilft na Zarj!n Bpomla-premogovniki je prav malo dela kje drugje kot v P^o-danskikoncert v Slovenski na-govnikih. V premogovnikih pa ni lahkega ^ ^^ je čuvajsko delo se lahko smatra za lahko In če imajo pn i na4o p9Mm M je iiraxI1 premogovniku čuvaja, imajo kvtcjem enega. o nji zelo pohvalno, ker ima tako In tako rudarsko družino po dvajsetletnem delu £ dene hudo trpljenje, zdruieno * pomanjkanjem, ker je J itvov»nj» In .loven.ke duie. družlnaki oče zbolel na rudarski naduhi. Gospodarske j d,^ „„od, m dMJ«jjSig razmere so take, da mora-družinski oče delat i do;«Mii)t-1 «n Je nft4g lMtnAf ^ ga, to je, dokler čuti kaj moči v sebi in se v njem bolezen L ten nUiK ^nj, nUe, ne raznase Uko, da ni več za nobeno delo. ga trpljenja, naše tuge, našega Rudarski naduhl pa ft*^™«*** premogovnikih, ampak vsi delavci, ki prt delu vdihavajo č tpHU naj ^ na Zarjlnem 8Po. vase skalnati prah. >• mladanskem koncertu občinstva Ako se pripozna rudarska naduha za strokovno bole- toliko, kot še na nobenem prejš- zen, ne bo le pomagano družinam prizadetih družinskih n Podrobnoiti 0 koncertnem pro-očetov ampak tudi število žrtev te bolezni se bo znižalo gramu bodo priobčene nastopno za pet'in sedemdeset odstotkov. Podjetniki bodo uvedli L^Jl^"^^ naprave za prezračenje, ki bodo skalnati prah sesale H^^i^eSm £ premogovnikov, delavnic ali ga pa držale k tlom. Pod- U ,prua v Slovenskem domu lz-jetnlki bodo kmalu na jasnem, da je bolje zanje, ako uve- vsjsne 'pjrojrrsm de jo varnostne naprave, kot da plačujejo visoke zavaro-1 ^^pin^^tlMkonc^ valne pristojbine zaradi prevelike rizike. in s tem pomsgs pevcem In pev- Podjetniki pa ne marajo plačevati zavarovalnostnih kan; pristojbin, pa ravnotako ne marajo uvesti varnostnih na- nt d€lo Ur da bodo še prav dokler ne bo rudarska naduha priznana za strokov-naprej gojili krasno slovensko no bolezen, ker jim oboje dela stroške in krči njih dobičke. P^jm^ ^ ^ ^^ ^ Lobijisti, ki so jih najeli podjetniki, izrabljajo vm ^ dopustlti, da bi pevsk svoje moči, da onemogočijo proglasiti rudarnko naduho Ubor "Zarja" prenehal delovati, za strokovno bolezen. In zdi se, da bodo uspeli s svojim* ggtf pritiskom na zakonodajce. - • I Pridite In pripeljite svojce in Vprav to dejstvo govori, kakšni so moralni in etični prijatelje. Vstopnice se dobe nazor, kapitalistične človeAke druibe Zaradi dobička jH mora trpeti na tisoče delavskih družin. Te družine sol na||| g ivmush. Po koncertu pahnjene v revščino, otroci teh družin so obsojeni, da zra- j bo ples in prosu zabava. Igral h te jo v nevedi in da morajo že v najzgodnejši mladosti j bo!Ivsnushov MmO^f^ na kapitalistično tlako, du tako pomagajo k prehranitvi JJJJ ^Jrlh lorfJ vti nilp|andne družine. 7. aprila v Slovenski narodni 2,*n.nl in netegnani noflsti in demagogi pravijo, da ^^ so gospodarska vpraianja združena z vero, moralo in Lgtopnlcmh in uko oaigu-etiko, ne store pa ničesar za odpravo kapitalizma, ampak rajte večjo udeležbo ter večje ve-čvekajo le nekaj o odpravi lakomnosti in oderuštva, kar|"®Ue ZarjanoAi toliko pomeni, ako se pogleda pod drobnogledom, da bi radi kožuh oprali, ne da bi ga zmočili. Ako je kapitalizem oče lakomnosti in oderuštva, tedaj ga je treba od-j Y«kon. Pa. -- V 51. *tevilki praviti in nadomestiti z boljšim gospodarskim sistemom, j [.'^J^j Antoni^KrffJT-v katerem ne bodeU procvitali pošasti "lakomnost in ode-j|9i podpredsednika št 117 8N-ruštvo." Samo pridigati kapiUiistom, da naj iztrebijo med seboj lakomnost in oderuAUo, pomeni toliko, kakor če bi se človek v lege I na tla na obrežju Michiganakega jezera, da ga izpije. Najprvo je treba ustvariti zdrav gospodarski sistem, na katerem sloni človeška družba, potem je mogoče šele odpraviti zla, ki so posledica nezdravega gospodarskega ^hAjsIju sistema, tfdor skuša ozdraviti bolno kapitalistično člo-jp l)op4(inlk ^^ ^ ^ veško družbo z reformami, ne da hI izpremenil njenega ksjšnjI rojaki v vsaki hiši de- avske liste, kar pa ni res, ksjti, sko bi res čitsli tukaj delsvsko časopisje, bi bili drugačnega mišljenja; bili bi politično organizirani in bi skupno nastopili proti nsšim krvosesom — današnjemu krivičnemu kapitali stičnemu sistemu. Ps tega do- O tem in | Gowanda, N. Y. — Dne 16. marca sta bili uprizorjeni v dvorani Slov. doma dve igri, "Kmet in vrag" v slovenščini in "Pa's New Housekeeper" v angleščini ; kakor so se udeleženci izrekli, so naši dlletantje dobro pogodili vsak svojo vlogo. Udeležba je bila velika. Najlepša hvala igralcem, kateri se v resnici toliko trudijo ln pomagajo napredku naselbine vobče. Lepa hvala občinstvu, ki se tako lepo udeležuje priredb 8. N. doma. Tukaj je zopet dokaz, da tukajšnji Slovenci gredo po svoji že v pisnik ne more razumeti. Naj- . j ne ^^ se na M. bolj obsovražen list je tukaj ^ on krokodi- Proletarec; vem, da je dopisni- Holze proti temu. Mu sve- ku tudi nepriljubljen. Jaz sem ^ . bolj te odneha, za ta list agitator, pa me radi te- ^ ^ Jko ^ da pri V9em ga iz dna srca sovraž jo. m- ^ tukajšnjimi Slovenci vijo: "Kaj pa osUl p^nomiTosamljen. Ker okrog?" Za Prosveto »o neka- ^P^ najrajše, da S teri člani, ali, bratje, nekateri še *a t0^ pa J ,J k; lej ne vedo, da je Prosveta dnevnik. I ^ dom propade prej slej . ,Q ni IRadi tistih njegovih besed, ki On tudi Piše, da n re ^ bi \ p, y .pro8Veti» dne 4 Slovenci človeka črnili, če je so^ J J ^ } ves dobi6eU ^ cialističnegs P-pj^ Po- Mo ol dlč/jaz ti^m še pomagal! Ti on pa, če ve, da se je katerega Kllist! J« te bom reportal, kaj prijelo, zakaj ni povedal? naj narede s teboj kar hočejo." y "Prosveti" z dne ^ marca — Odvrnil sem mu, da mi pač zopet strelja kozle, ali upan»> da drugega ne morejo storiti kot ob gi ne bo dojgo deiai kratkih ča delo pripraviti. Za kamenje tol- B0V 8 gtresanjem neslanosti v li či dobim še tu in tam. kot je •Prosveta". Jaz mi Dopisnik naj pogleda v Prole- Bum> da bi lahko pri tej stvar! tarča, letnik 1906, št. 996. — društvo št. 325 SNPJ imelo več Proletarec je v resnici delavski besede, katerega je on član, ka-list, glasilo jugoslovanske poli- kor on sam. Pomni naj, da 77 tične organizacije. — Dalje pra- ogeb ima več energije kakor vi, da so tu Slovenci naseljeni že ena gg^, dolgo vrsto let in da so pošteni. d naj OPAZOVANJA Air dobiti prizmi" slavnT "Save^the Union J take manuger je ^ne ima Committee", na povelje zdraž-onodča^do^saz dnevno barjev, Bartuloviča in Kameno- plačoll? Br. Krainz }* eian viča ter dnigih "poveljnikov- tuka ^njega komiteja. Govorili so. da kako PJ. in odkar sem član pndru-je v Rusiji, češ, da fl tudi tu- »tvu, je bil enkrat na sej od av-kaj morala bita taka "rebelna" gusta meseca prošlega leta. Na unija. Seveda, tukajšnji premo- dotični seji se e ukrepalo da garji ps so jim vse verjeli. Skle- društvo proslavi 251etni obsta-njeno je bilo, da gredo v bližnjo nek naše dične matere SNPJ. naselbino na piket, po številu 76. Ko je prišlo na dnevni red, da Ko so dospeli, v dotično naselbl- vsak član plača vstopnino, če no, so jih pozdravili kompanij- se udeležil ali ne, mu ni bilo po ski deputiji, ki ao jifi nagnali s volji, ampak je hotel: "#dpr se količki, a predsednik ni nobene udeleži proslave, naj plača, kdor dobil po glavi kot so jih ostali ne, pa ne." Tukaj se zopet vidi, "gmajnarji".! , koliko on ve o besedi brat, ka- Omenjeni dopisnik tudi pravi, teta je v naših pravilih. Zato da jaz zato tako pišem, ker da ni- priporoča, da se beseda "brat" sem bil sprejet v društvo. Naj črta iz pravil, mu povem, da se radi tega prav Sklenjcn0 j€ bilo na društve-nič ne razburjam. K temu pa Mj{ da dru|tvo proglavi 26 naj dodam Potrebno pojasnilo ^ , . dne 6 ila Bilo je namreč ^ Opomnim naj že sedaj tukaj S*dminek ^ oM^ ^. ^ da uk'egn progra šel^ ii^nai^vno^j^^ ^bfni,"kakor proizvaja" ^r^l t hVa^mu Ome^ega d. v Slov. dvons- podpornemu društvu pripadam. K 2 PovSal sem mu po pravici, da k nobenemu. Ponudil se je, dame « rečem, da takegapa še ne on predlaga, v kar sem privolil, in «« ve -e^e bote kdaj ali ne in na decemberski seji 1. 1028 Torej, brstje ln sestre, roja me je v resnici predlagal, kate- ki in rojakinje, na svidenje dne ra me je sprejela, kakor me je 6. aprila v S. N. domu! bil on sam obvestil. Nato sem z bratflklm pozdravom! čakal, meneč da pride k meni | ^ MaUkorie||f pred. druStvft Posledice klerikalne blaznosti, vsak prepovedan sad je sladak. Vsi ameriški kontinenti so si Kdor je danes pijan^se ponašs začetku nakopali klerikal- s tem kot junak! Prej je bila no bolezen. Latinska Amerika PUsča omejena na salune, danes trpi na katoliškem, angie*ka pa Je vsaka druga hiša salun in to-protestantovskem klerikaliz- varna za pijače. Taka je posledi-mu. Zgodovinsko dejstvo je, da ca prohibicije. ni nrotestantovski klerikalizem Prohibicija je ustvarila v A-nič boljši od katoliškega, kjerko- meriki novo industrijo: butle-je bil v premoči. In tak je še garstvo, ki je obogatilo stotiso. danes če ljudi, korumpiralo policijo in Severna kolonijalna Amerika povzročilo celo vrsto je dvesto let trpela na strašni in- zločinov, lopovščin m tragedij fHkdji puritanskega fanatizma. Mredll° 12 zakona **večjo Obešanje čarovnic v Massachu- ra"° settsu je bilo vrhunec te Inflik- Fanatiki to vedo, toda fanati-cije. Iz onih blaznih časov «>m ne pozns treznosti, pozna mamo še danes takozvane "blue samo smrt. Fanatik ozdravi, aws" in postave proti blasfemi- kadar umre. Fanatiki, srditi do mozga vsled fiaska prohibicije, Moderna Amerika ne obeša navijajo struno. Zahtevajo o-več čarovnic — strelja pa ljudi v strejše in ostrejše naredbe. Ako njihovih lastnih hišah, če pije- POjde po njihovem, se v nekaj jo vino ali pivo. Prohibicija, ka- »etih vsa Amerika spremeni v tero so protestantovski fanatiki eno samo ječo za one ki še mM usilili ameriškemu ljudstvu v do* Jo kroglam prohibičnikov. Vi bi vojne histerije, je moderna Michiganu so dekretirali dosmrt-forma lova na čarovnice. NS no Ječo za mokre grešnike; ni t stotine ljudi je že bilo ubitih, na čudnega ne bo, če dekretirajo še tisoče ranjenih, na desettisoče smrtno kazen, ko ne bo nič po-vrženih v ječo in na milijone do- mafijo. Fanatizem ne pozna no-larjev vrednosti imetja po van- bene meJ«-dalsko uničenega samo zato, ker Mislim pa, da ameriško maso mislijo fanatiki, da bodo i eno prej mine potrpežljivost, predno poteZO zakoiia odpravili tisoč in fanatiki napnejo skrajno struno, tfsočlfetnfe vseh ljudi — Umor žene v Aurori zadnji teden da bodo t*š?1]ildje' tako mislili in zaradi galone vina je pokazal, delali-' klfllor^ni' 1 da je mera potrpežljivosti že pri Sifti'ašte?i§rdl^ni je vsako le- kraju. Kadar reakcionarni ka-to MjM. f o je,;naravno. Fana- pitalistični listi, kot je čikaška tiki vidijo," da ni uspeha. Pro- Tribune", pišejo o oboroževanju hibicija, dasi odeta v sakrosankt- In revoluciji, je jeza proti fana-nost ustave in zveznega zakono- tikom že nekje blizu viška, dajstva, je po desetih letih izva- Pclom prohibicije mora biti janja še vedno na papirju. In tudi polom klerikalizma vsakega treznost je je danes tisočkrat kalibra. Pokazalo se je, da lo-na slabšem. 'Prohibicija je za- čitev cerkve od države še ne zaprla salune, toda pijančevanja ni dostuje. Priti mora tudi ločitev odpravila. Danes pijejo še bolj cerkve od vsakega javnega živ-tot so prej. Se več: danes pi- ljenja. Verska svoboda mora . ančujejo spoštovane dame in imeti svoje meje, ki ne smejo se-otroci. Prej je bila pijanost gati Čez prag cerkve, če hoče sramota, danes je čednost! Pi- Amerika imeti zdrav socialni ača je prepovedan' • sad — in razvoj. Starost zemlje: njena bodočnost Jezik uranita — Nadomestno Ogromne'energije, solnce — Milijonkrat pamet- na katere misli prof. Milikan v nejše življenje — Sila v at#-^vi vrgti, potekajo iz razpada m0h — Kozmični žarki —» atomov. Znano je, da se spro- Stirje osnovni elementi. &ajo ob tem razpadu energije, ---o čijih količinah pa imajo ljudje Prof. Robert Millikan, nosi- le meglene pojme. Vzemimo na lec Noblove nagrade za svoja primer tono premoga. Ta ko- raziskavanja o elektronih, je ličina je potrebna najhitrejše- gotovo eden največjih fizikov mu vlaku za eno uro vožnje. Ce našega časa in avtoriteta, ki bi pa mogli razkrojiti atome te nam da lahko najpozitivnejši tone goriva, bi si lahko usužnji- odgovor li toliko energije, da bi lahko - stanosti in bodočnosti nafte zadostovala «* ®fo wlo stoletie in za eno celo Veliko Britanko kot kurilna, rszsvetljevalna in električno pogonska sila. Ce M mogli! V tem tiči zajec. Največji zemlje. Pred kratkim so ga intervju-vali o teh dv^jh problemih. Povedal je to-le: Proučevanje radioaktivnosti "Zar jan/ PJ. na moj dopie. ki je bil priob-čen v »9. številki Prosvete. Tu naj povem, da sem pravilno poročal o umrlem rojaku Marku Kovaču; nič napačnega nI bilo, če sem bil takrat omenil, da bi morali dmfttvenl bratje o poročati. ttleer pa je društveni tajnik poslal pet dni predno jaz. Uko da sta se moj in njegov do- ka teri izmed članov, da grem z njim k zdravniku na preiskavo, |fit- SZ5* pa ni bilo nobenega. Medtem Čaaom iti januarsko! Smrtna kesa« , sejo je pa 12 članov, večina ka- Brownton, W. Va. Z delom terih ne razume pravila, izjavilo, ic ^ mor€m pohvaliti, ker Je da sem zdražbar. Med temi je ^ nWi0f veselega tudi nimam bil tudi imenovani dopisnik Kof- kaj poročati. Pri našem društvu ferle. — Naj še dostavim, da jas st 343 gNPJ (Galloway, W. vsled tega pojava nisem nič je- Va.) smo zgubili člana br. An-zen na nikogar, dopisniku pa pri- tona Sircelj. Dne 14. marca je poročam v naročbo knjigo "Beg ig Browntona nič hudega slu-iz teme," ki se jo dobi v založbi ^ v aarksburg, W. Va., in dne je privedlo moderne geologe do učenjaki pa pravijo, da bi se spoznanja, daj je naša premični- dali razkrojiti le atomi tistih ca stara vsaj tisoč milijonov kemičnih prvin, čijih teža (a-let. Dokaz za to se nahaja v tomska) je višja od 100. Toda 99 skladih, ki vsebujejo radij. Ra- odst. zemeljske materije sestoji dlj oddaja tvoje znane žarke za iz atomov manjše teže. Velika določeno razdobje in ti žarki ta veČina zemeljskih elementov V emaftacije ae Spteniinja delno v ie v stanju neke stabilnosti in svinec z drugačno atomsko te- ne more oddajati nobene ener-žo nego* običajni svinec. Tak- gije te vrste. Vendar bo U šen svinee4K našli v uranitu, vprašanje dokončno rešila šele neki radioaktivni rudnini. • Iz bodočnost. In že se nam pojav njegove! rtnbžtne so Izračunali ijt nov, nič manj uspešen načir približno starost naše zemlje in pridobivanja energije, približno dolgost njene bodočnosti. * V obeh slučajih po eno milijardo let. Proletarca. Iskren pozdrav! Josaph Roblrh 10-letnica "Danke." U Sel le, lil. — Huda zima je minila, delavska miserija se pa kar vleče In vleče, sraven pa su hačl prav pridno jahtno pijačo. 17. marca ao ga našli mrtvega v postelji v Union hotelu. Bil je zadrgnjen s jermenom okoli vrata in privezan k postelji. Vse izglede, ds je postal žrtev zločine. Pokojni je bil doms is Doinje-zasledujejo Iga Zemna pri Iliraki Bistrici na Notranjakem. Rojen je bil leta Kakor večina v drugih naeel- 1*». star S4 let. V starem kra-blnah Uko ae tudi tukaj le malo Ju zapušča mater, braU ln ae- zanimano sa društvene zabave In rssvsdrils. Društvo "Danka" obhaja deeet letnico dne 7. aprila v Slovenskem narodnem domu zvečer. Ob tej priliki bo upri-sorjena igra "Rodoljub ia Amerike." Uloge as v dobrih rokah In je pričakovati dober uapeh. Vabljeni sto tukajšnji rojaki in okoliftki, ki IjuMte svoj mateml jezik In ki vam je mar sa kulture. Po igri bo ples In prosta zabava. žejni in lačni bodo izvrstno po«t rešeni Torej pridite vsi, prav vsi. stro. Pogreb je bil civilen dne 19. marca na Greenlawn pokopališču. Društvo št 3*3 SNPJ je mu poloAJk> krasen venec na krsto v zadnji pozdrav. Hvala društvenemu predaed-aiku aa ganljiv nagrobni govor, hvala tudi eobratom, ki ao dali kare na raspologo, is aicer Louis Kosher, Anton Bartul la Mihael Zadeli. Hvala članom, ki ae ae Tebi. dragi aobrat, naj ti bo Ishks svobodna gruda. taj. dr. Kozmični žarki! Med tem ko se atomi pod ne kimi pogoji v notranjosti zvew nepresUno razkrajajo, se v vc soljnostl isto Uko neprestan' toki energije, tkzv. žarki, se sUvljajo v atome. Ti žark valovijo nepreaUno na zemlj< od vseh strsni, njih gorosUsno presilno množino, ki bi se dsl: izkoriščati v vse mogoče breme na, pa so začeli preiskovati ii dojemati prav v zadnjem času Poroča no je bilo, da je ba . . ^ . prof. Millikan v družbi z di ne. Cameronom odkril tri vrste kot polr< * JJJHJ mičnlh žarkov rssllčne vslovn dolžne. Eni med njimi so Uk silni, ds prebijejo 6 m debel svinčeno ploščo. Zs primer ns navedemo, da zadrži že 6 do cm debela svinčena ploča dosle , u «< . . . kot najmočnejše znane žark i?^0^^10/ sama. Millikanovi kozmičr mi ^ ^LfS,? žarki ao energetični vir bližaj si izmisli nove možnosti tskort- bodočnosti kajti h a Ji posi* toranj. .n^j^Prof. m<> ^ Millikan govori celo o možnosti, - - - g da se nsuči v milljsrdl let žive-ti vaaj milijonkrat pametnejše (in sicer v vseh ociritt) nego do danes. (Dalj* aa t. strast) Strah pred bodočnostjo je še za velikansko število tksočletij neupravičen tem bolj, ker bo stopilo na mesto sedanjega solnca, če bi to ugasnilo, drugo solnce, ustvarjeno iz njegovih elektronskih izžarevanj. Takšnega nadomestnega solnca nam pa vaaj za milijardo let niti ni treba. Tudi de bi energija našega solnca o-pešala. je bo v tem času še vedno toliko, zmanjkalo njega življenja. Se dolgo niamo začeli uporabljati vseh možnosti in celo naj izdatnejših možnosti izkoriščanja solnčne energije, čije množine si ne moremo s običajnimi možgani niti pred-Cloveštvo bo imelo v v laboratoriji!, tedaj j vprašanje časa njih lzk< riščsnjs ns debelo. Vesti iz Jugoslavije pravda o spremembi 1 "koledarja. (Izvirno.) Beograd, 28. febr. 1929. Kot smo te poročali, se že dlje v vladi in pravoslavni cerkvi debatira o spremembi kole-l ja. kot ga rabi Se vedno pra-lisvna cerkev. Uradi sicer Llaiejo na podlagi koledarja, kot ga ima ves svet, pravoslavna Lrkev sama pa ima svoj kole-L no katerem morajo verniki pravoslavne vere praznovati cerkveno predpisane Panike. Pravoslavni koledar je za 14 dni u nami. Ko imamo mi te 14. januarja, imajo verniki pravo-slavne vere Šele novo leto, 1. januar. Tako se v državi prav u prav vsak praznik praznuje po dvakrat. Božič za katolike, £ božič za pravoslavne, ki se vrši 14 dni kasneje, enako Velita noč i. t. d. Poleg vsega tega •imamo v uaži iržavi že musli-Biuie in žide, ki imajo spet ob svojem času svoje praznike, ki «h praznujejo. To daje res precej zamude v poslovanju raznih uradov, državne uprave i. t. d. In zatekadelj je že par let na dnevnem redu vprašanje, spremembe pravoslavnega koledarja. Se nedavno je nova vlada skušala rešiti to vprašanje, a je zadela ob pravoslavno cerkev, ki trdi, da je to popolnoma njena ndeva, ki jo bo pravoslavno cerkev sama morala rešiti brez ini-cijative države. Po tem je mlni-iter za vere dr. Alaupovič odstavil z dnevnega reda vprašanje spremembe koledarja, češ, da je to res notranja zadeva pravoslavne cerkve. Bivši minister za vere dr. Jan-jič pa je sedaj v nekem beograjskem listu objavil svoje misli k tej zadevi in pravi med drugim tudi: "Vprašanje uvedbe novega koledarja je notranja zadeva pravoslavne cerkve same. Naša pravoslavna cerkev je v načelu za uvedbo novega koledarja, ker je sedanji koledar netočen, ni pa ta Gregorijanski koledar, ki je istotako netočen. Na vsepravoslavnem kongresu 11921. v Carigradu, na katerem j« našo cerkev zastopal dr. Gav-rilo Dožič, je bil za vse pravoslavne cerkve po predlogu naše delegacije sprejet novi koledar, čigar teoretično stran je izdelal univ. prof. dr. Milenkovlč. Edino ta koledar more sprejeti pravoslavna srbska cerkev. Toda ona ne more niti hoče tfig* storiti sama. Storila ho bo to v sporazumu z vsemi pravoslavnimi cerkvami. Vprašanje koledarja ni samo formalnost. Za praznovanje Velike noči obstojajo kanonski predpisi in kanoni so zakon za pravoslavno cerkev. Ne strinjam se niti najmanje mnenjem tkzv. gospodarskih krogov, ki dajejo v zadnjem času svoje izjave o vseh vprašanjih nt glede na to, ali so ali niso v Ivez' z gospodarstvom. Srbi so »toletja živeli skupaj s Hrvati. Oni so v Avstriji slavili hrvat-»ke, kakor srbske praznike, pa 10 bili gmotno vendarle povoljno Preskrbljeni. Se bolj klasičen Pnmer proti mnenju gospodarjih krogov, pa so židje. V vseh Jr&vah na svetu se drže svojega kohi............• - - !arja in svoje vere. Istoča- čaa že kongresu »imisicnu J^membo koledarja, a ga doslej* m /;«>is prakticiratl. Ko* po koncu tega članka, pa " • <\ baš navdušena za JJStuibo koledarja v praksi. Zr*> v'*da uvidela, da bi eno-n 7*dsrijat prihranil državi J? "t^kov, bo psč pravosUv-morala nekaj storiti. ,c*Unik e Ameriki Novo moveai planik v Waehing-dr- ''itsmle je bil 6. t. m. v ^dijendjn pri kralju Pripravlja se ns *„ n 8,ov'"«c poslanik v i ""ingtonu. Šolska reforma. Ljubljana, 9. marca 1929. Ze pred dnevi so se razširile razburjajoče vesti o ukinitni nekaterih fakultet ali celo celih univerz v državi. Te vesti je sprožilo nikdar sito zagrebško Časopisje in ne odgovorjajo resnici Trdili se celo, da bo šla ljubljan-ska univerza k hudiču, a to je rektor univerze odločno zanikal, češ, da prav nič ne ve o tem. Res pa se pripravljajo neke reforme in ker seje toliko govorilo o tem je pomočnik ministra za prosve to poklical k sebi novinarje, ki jim je izjavil: Govori se o novem zakonu o univerzah. Ta zakon za enkrat za nas ni aktualen in bo zato prišel po sprejetju zakonov o osnovnih šolah in srednjih šolah. Vse te tri zakonske načrte proučuje zdaj prosvetni minister sam- Za sedaj se še ne ve, ali se bodo sploh izvršile kake večje spremembe niti v kaki smeri. Ce bo sprejet kak nov Zakon o univerzah, se za slučaj minister še ni odločil, ali bo dal ta osnutek pregle4ati kaki strokovni komisiji. O vsem tem, senkaji določenega še ne ve. Ekaistira pa tendenca, da ee povetp fctevilp osnovnih šol, zniža število gimnazij na korist stradnjih strokovnih šol ter da se zniža število fakultet, tako da bi visoke sole dosegle v naši drŽavi normalo, glede na naše razmere in na število prebivalstva. Nekake tendence torej vendarle eksistirajo po reformi šolstva. Mogoče mislijo uresničiti staro misel in namero koncentirirati fakultete na posameznih uiver-zah. Tako naj bi se montanlsti-čna in gozdarska fakijlteta ustanovila v Sarajevu za vso državo. Dalje bodo mogoče tudi v drugih krajih skušali postaviti posamezne fakultete, kjer jih doslej ni bilo. Namera te reforme je predvsem, izogniti se prešte-vilnemu inteligeštskemu naraščaju, ki ne bi mogel najti zaposlitve v državi. Iz istega razloga je nekdo tudi že predlagal v časopisu, naj bi se uvedla obvezna šolnina od 3. razreda srednje šole naprej. Ta nasvet utemeljuje, češ, 1. in 2. rszred sta namenjena splošni izobrazbi in so lahko koristni vsakomur, tudi njemu, ki ne misli svojih študij nadaljevati. S tretjim razredom srednjih šol pa se že začne spe-cijelna predizobrazna za univerzo i. t. d. Zato naj bi se od tu naprej uvedla obvezna šolnin* za vse študente. — Tako je nasve-toval nekdo. Ta namera pa bl bila silno škodljiva za naraščaj inteligence, saj je znsno, ds se pretežni del inteligence rekru-tira iz vrst kmečkega in delavskega ljudstva, ki pa ne bi mogel utrpeti visokih vsot za štud4je. Tako bi postalo Izobraževanje privilegij nekih izbranoev in bi bila odveč trditev: Izobraževanje je svobodno. Upamo, da vlada teh nasvetov ne bo vpoštpvala. Samomor mladeniča, nt- Dne 10. marca se je obeail v Zg. Šiški 2Sletni Avgust Jančlč,, bivši čevljarski pomočnik, m MUdenič se je pred par meseci viatflied vojakov. Zadnji čas je postal vedno bolj molčeč in otožen ter je napram raznim avojim prijateljem večkrat izrazil, da si bo končal življenje. Kaj je mladega fanta gnalo v obup nI znano, ljudje-pe domenvajo, da je samomor v zvezi s pozivom sodišča glede plačevanja alimentov, za Jančlčevega triletnega nezakonskega otroka. Tragedija nezakonske sastere. Dne 10. marca so odkrili na škofovskem posestvu v Betnavl pri Mariboru zločin mlade nezakonske matere, ki je hotela prikriti "o Pa praznujejo tudi vse praznike dotičnih držav, držeč se tu-1 dr*avnega koledarja, ln ven-»o najbogatejši narod na Bogati so zato, ker so P^tni in dobri delavci. One-ki noče delstl, ne more pobrati noben koledar, pa niti v katerem bi ne bilo nobe-praznika." Tako p^ k spremembi kolajn bivši minister za vere dr. ------ 2n)'č. Rešitev problemov kole- posledice svojih nedovoljenih Iju- * je predana * 4 ^ J? * "-1 ------torej pravo- bavnlh odnošajev. Pri tem |vni cerkvi, ki je svoj ~ ...... gjg^na svojem posestvu uelužbens Marija Lešnik je bila noeeča, vendar pa je avoje sUnje skrbno prikrivala. Omenjenega dne so jo popadle porodne bolečine in v odsotnosti domačih je povila zdravo dekli Hoteč prikriti bolj greh neza konskegs očeta. kakor svojo lastno lsh komi sel nost, je pri mlsdi msteri zamrls materinska ljubezen in odločila se je za zlo- čin. V času, ko ni bilo nikogar doms. je odnesls dete ns gnojišče in ga živega zakopala v gnoj. Kmalu žetem se je vrnil domov upravitelj g. Hsbjsnčič. Njemu stsnje dekle ni ostalo prikrito in ie večkrat jo je mislil prijeti, da bi mogel pravočasno ukreniti vse potrebno za njen porod. Ko je prišel domov, je opazil v kuhinji krvave sledove. Obenem je opazil tudi spremenjenje stanje dekle Marije, ki jo je takoj prijel. Po dolgem obotavljanju in oklevanju je končno priznala, da je porodila in dete zakopala. G. Habjančič je naglo odkopal na označenem meatu in res je našel dete še žixo. Ce bi prišel morda le še eno minuto pozneje, bi bilo dete že mrtvo. Otroka in mater so nato takoj prepeljali z rešilnim avtomobilom v porodnišnico, ob enem pa je bila zadeva prijavljena orožnikom. Nesrečna mati bo zato romala iz porodnišnice v zapore o-krožnega sodišča in se bo morala pred prihodnjo poroto zagovarjati radi posušenega detomora. Značilno pa je, da nikomur noče povedati, kdo je detetov oče in njen zapeljivec. Na vsa tozadevna vprašanja Bamo izjavlja, da tega ne bo nikoli povedala, ker bi bila potem sramota še večja. Po apovedi zblaznel. — Dne IS. marca sta z vlakom odpeljala dva uslužbenca celjskega Invalidskega doma bolnika Biikovril-ka v opazovalnico ljubljanske bolnice. Bukovnik je bil nastanjen v tukajšnji hiralnici kot invalid težje vrste, ki ima notranje poškodbe iz svetovne vojne. Pred par dnevi je invalid Bukovnik pričel kazati neobičajne znake duševnega razpoloženja. Njegovo stanje se je davi tako poslabšalo, da so morali Bukov-nika vtakniti v prisilni jopič in ga odpeljati v ljubljansko bolnico. Ljudje so se pričeli zanimati za povod, ki je dovedel Invalida v žalostno stanje. Njegovi prijatelji so izpovedali, da je bil Bukovnik nekako pred tremi dnevi pri spovedi v neki celjski cerkvi. Od tedaj se je počutil otožnega in je padel v težko duševno depresijo. Nesrečni invalid je star 40 let in doma iz celjske okolice. Smrtna koaa. — V Tržiča je umrl Josip Klofutar, bivši lastnik tovarne čevljev. V Sp. Šiški je umrl Robert Bardutzk/, mizarski mojster in posestnik. V Celju je umrla v visoki starosti 90 let Joslpina Simova.. — Umrl je v celjskem Invalidskem domu 58-letni vojni invalid Matevž Varšek. V Trbovljah umrli so: Gluk Avgust, rudar v p., 30 let; RozbarŠek Franc, strojnik, 52 let; Hudarin Anton, rudar v p., 54 let; Bitenc Marija, žena upokojenega rudarja, 73 let; Matko Marija, Žena kovača, 67 let; Bl-tanc Anton, rudar v p., 69 let; Span France, sin delavke, 1 mesec; Holešek Pongrac, rudar v p., 72 let; Ferdo Arzenšek, avtni podjetnik, 42 let. V Ljubljani je umrla Elca Ham, rojena Ver-bič, soproga mesarskega mojstra. V starosti 85 let je dolgi bolezni podlegla Marija Vahtar. V Limbušu pri Mariboru je umrla Pepca Robič, soproga učitelja in posestnika. V Marenbergu je umrl načelnik tamošnje obrtne zadruge Vendelin Lešnik, kleparski mojster. V celjski bolnici so umrli: 54 letna Marija Pene-ljeva, posestnlkova žena od Sv. Jeronima pri Vranskem; 72 letni Martin Bobnič, občinski revež I? St. Jurja ob južni železnici In 16 letni občinski revež Karel Novak bd Sv. Eme pri Pristavi. V četrtek zvečer je umrla v Za-vodni pri Celju v starosti 89 lel posestnica Joslpina Simova, rojena Ostroinlkova. V Gotovi j ah je umrl po kratki bolezni šolski upravitelj v pok. Franc Brinar, star 64 let. ,Na Bregu pri Celju je umrla 99-let na pocestnica Jožefa Pograjčeva, mati ravnatelja Vzajemne zavarovalnice v Celju. V javni bolnici so umrli: 74 letne občinska reva Kateri na Smidova iz Jurkloštra, 4-letni Martin Drobiž, sin poeestniks 1» Ljubnegs, in 20-mesečna Gertru ds Mantlova, hčerka slaščičarja iz Celja. Drobiž in Natlačen ste umrla za škrlatinko. Mantlova pa za davko. ftkrlatinka, kl Še vedno razsaja v gomjegrajskem okraju, je torej doslej zahtevala že troje smrtnih žrtev. V celj ski bolnici je umrl Ivan Petek 60 letni dninar Iz Griž pri Žalcu Dalje pa je umrl v Za vodni pri Celju 46 letni allkar ia pleskar Blaž Merič Po daljšem boleha nju je umri Emil ftvigel, pošlo vod j s v Travniku. Pokojnik J« služil nad 20 let pri lesni tvrdkl I ftutej (Jelendol), 12 let pri tvrd kl Fran jo Žagar (Markov rr) Ir 10 let pri tvrdkl Vvsn Rna v Iraškem potoku kot vodjs parne la-ge v Travniku. BttMjtki zdravnik imi zdravite za UMh Enostavni recept soper uljesa Hi ture. - Dunaj, 3A. marca.—Dr. Georg Recht, znana dunajska zdravniška avtoriteta, poroča v zdravniškem listu, da je po uspešnih po-skušnjah našel pravo zdravilo zoper uljeea in rane v želodcu. Njegov recept je kaj enostaven. zeti je treba 50 do 80 gramov nuvadnega sladkorja in ga raztopiti v 200 do 250 kubičnih centimetrih vode, mleka ali čaja. Ta raztopina se potem pije pred jedjo in po jedi. Dr. Recht pravi, da sladkor razdraži želodčne žleze, ki potem izločajo insulin, ki celi uljesa. To sladkorno zdravljenje he zahteva spremembe v hrani. STAROST ZEMLJE: NJENA BODOČNOST. (Nadaljo vanje s t. stran!.) Svetovje is četvorice prvin. H koncu še eno dognanje ge-nijalnega ameriškega fizika. Ce se naše vesoljstvo po eni strani neprenehoma razkraja, se po drugi strani, kakor smo že zgoraj navedli, neprenehoma obnavlja. In ta obnova, to združevanje atomske razkroj nine, elektronov, v nove atome, so vrši predvsem v obliki štirih prvin: vodika, kisika, silicija ln železa. Zato te prvine prevladujejo v vesolj nosti in tudi na naši zemlji., Cez milijone in milijone let bo njih prevladovanje postalo še bolj očitno ln človeštvo si bo iz njihovih naj razno-vrstnejšlh soo^ln krilo svoje življenske potrebe. RAZNO V Letalski' stabilizator. — Bu-dimpeštanski pilot Viktor Rac« je izumil pripravo, kl drži letala v zraku v ravnoveaju. Strokovnjaki so se' ie dalj časa trudili, da bi skonstruirali takšno pripravo, ki bl bila uporabna posebno v potniškem prometu z letali, toda vsi dosedsnjl izumi te vrste so bili nepraktični. Važen pa bl bil dober stabilizator za vse vrste letal v me*li, »ker izgubi vodnik v takšnih primerih orijentacijo v prostoru in ne more po svojem občutku presoditi, ali leti aparat vodoravno ali pa v nagnjeni legi. SIcer so mu dandanes na razpolsgo dobri merilci (girorektorjl in pijonlrin-diktatorji, ki ga lahko vsak čas. poučijo o legi letala, vendar bi jim bil prav dobrodošel dodatni aparat, ki bi avtomatično izravnaval lego letala. Za takšen a-parat, ki je v zvezi z girorektor-jem, gre pri stabilizatorju bu-dlmpeštanskega pilota. Koliko pa bo uporaben, mora pokazati Kolambova amrtovnlca. Her-nandez Diaz, uradnik špansko-kubanskega zavoda za ameriško Cgodovino, je te dni zasledil v •hrambi protokolov v SevllJI jako tehten dokument. Gre za smrtni list Krištofa Kolumba. Ta listina je bila doslej neznana. V njej se omenja, da je truplo slavnega pomorščaka položeno na večni počitek v samostanu Santa Marin de las Cuevaa, ki Je last sevlljsklh kartuzijancev. Na dolgo in Široko Je obrazloženo, zakaj in kako je občina oskrbele to zadevo na prošnjo Kolumbovega sina Dfega, dokler se pokojnikovo telo po njegovi želji ne prenese na Sa n Domingo. Mrtvaški list nosi datum 11. mslegs travna 1609 ter podpis Kolumbovega sina ln priorja aeviljskih kartuzijancev. Na podlagi te dragocene listine ui>ajo naposled vendar le nfjti Kolumbovo oporoko, ki mora baje ležati kje v Seviljl ln bo po vsej priliki rezo-dela mornarjevo narodnost, o kateri so se že toliko pričkall. podgane — dslikstenn. — V Wengu pri Welau (Avstrija) so imeli čudaškega občinakega reveža, nekega Ferdinanda Kol-lerja. Možakar Je pr<*b!val v napol razpadli leseni bajti In se preživljal, sam Bog vedi kako, z isdHovanjem metel. NI imel ps tudi nobenih pomehkuženih živ-IJsnskih potreb. Le od časa do čas si Je privoščil lukulično pojedino ocvrtih — podgan, ki Jih Je ssm redil s prs ves to ljubeznijo. Sosedi so sicer vihali no-ove nad te nsobičsjno delikai<-«<> ps on ee zsnje ni zmenil. V mrzlih nočeh pretekle zimo Je bN 67-letnl moš in so gs morali s silo odvesti v bolnišnico v Welsu. kjer Je umrl. lai južni aatri-Mahika Sedsnjs vstaja v Mehiki proti ustavni vladi je zopet obrnila pozornost sveta na najboljega soseda Združenih držav. Mehiko, deželo 14 milijonov prebivalcev in 760,000 kvadratnih milj površine. Predno kaj povemo o tej jako zanimivi deželi, naj mi* mogrede omenimo, da Mehikanci pišejo "Mexicoizgovorjajo pa "Mehiko", iz Česar izvira naša pisava "Mehika" mesto "Meksi-ko." Slovenski se torej pravilno piše Mehika, ne Meksika. Dežela pod MVeliko reko." Reka Rio Grande (Velika reka), ki izvira iz jugozapadnega dela Colorada, tvori vijugaato mejno črto med Združenimi državami in Mehiko od svojega ustja ob Mehiškem zalivu do točke preko mesta E1 Paso, kar tvori razdaljo čez 1100 milj. Tihi ocean tvori mejo na zapadu, na jugu pa deželi Guatemala ln Britanakl Honduraa. \ Na vzhodu polutok Yucatan moli v mehiški zaliv. Zemljepisni hrbtenico Mehike tvori centralni "plateau," visoka ravnina, 5000 milj nad morsko gladino^ ležeča med dvema gorovjema, zapadno Slerra Mam in vzhodni Slerra Padre. >Ta sistem gorovja se razteza dalje skozi Združene države, kjer dobiva ime Rocky Mountains. Najvišji izmed spečih ognjenikov vzhodnega gorovja so Popocate-peti (kadeča gora). Iztaccihuatl (speča žena) in Orlzaba, ki se vspenja do višine večnega snega (18,000 čevljev). Podnebje na visoki ravnini je prekrasno, aH nišine ob obalih so tropične in obronki ob morju subtroplčnl. Vzhodna obal je vroča in nekoliko nezdrava ob velikem deževju. O paclflčnem obronku in v notranjosti treba irlgacije In naravni toki vode iz gora se čim dalje v porabljajo v to svrho. Sledovi atare civilizacije. Mehika, dežela Montezume In Španskih Konqulstadorov, ima zgodovino, ki sega nazaj v pred-zgodovinske čase. Nove arheolo-glčne raziskave pokazujejo, da je v pradavnlni cvetela tam neka civilizacija Mongolcem sorodnega naroda, na mesto katerega je pozneje zagospodoval drug narod. V zgodovinskih časih so cvetele razvite civilizacije, ki so zapustile tragove razvoja, ki se daje prav lahko priravnatl z Isto-čssnim razvojem v Egiptu ali na Iztoku. Podrtine templjev, piramid in palač v Vucatanu, Oazaca in v centralni ravnil)! govore o jako viaok istopnjl civilizacije med prvotnimi mehiškimi plemeni. Sloviti koledarski kamen v museju mehlškegs naravoslovja se sms trs kot mojstrsko delo clvlllzs cije Aztekov. Maya podrtine v Chichen-Itza na Yucatanu so monumenti posebne in občudo vanja vredne arhitekture, ki se sedaj oživlja ne v Mehiki, ampak tudi v ameriškem jugosapadu. Piramide v Teotihuacanu v cen-tralni planoti so starejše kot one v Egiptu. Podrtine v Palenuue spadajo v daljšo preteklost kot kstere druge na svetu. Apansks osvojitev. - L. 1521 Je Hernsndo de Cortcz s šestnajstimi konji in par stotinami ljudi osvojil mehiško Cesarstvo za špansko krono. Tekom 800 let so Spanci gospodovali nad deželo Montezume. Katoliški misijonarji so prišli skupaj z osvojevsteljl. Kmalu so ns mesto "teocsllls" (indijanskih templjev) stopile sijajne gotlčne katedrale, kl so kos onim Fran clje ln Nemčije. Spanci so zatirali in zasužnjili Indijance, ali Jih niso vnlčill. Vrhu Uga ee Je španska kri pomsšsls s Indijanske In msšsnci (mestlzo) tvorijo dsnes večji del mehiškega naroda. MehMks neodvisnost. L. 1610 Js začlla vstaja proti Španski In dsset let kasneje Je Mehika postala neodvisna in mu verena država. Kakor vsčlna Istinako-amerišklh republik Je poenemalo ustavne oblike Zdru lenih držav. Uradno ime deleže Je "Združene države mehiške." Vlada je po ustavi od I. 1917 r* publikansks, demokratična In federalna. Je troje vladnih panog: eksekutlvns (predsednik), zakonodajna, obstoječa od poslanske zbornice in senata, In pravosodna ■«-"."--A mik t m* mnHIHI amifv, Republika se deli v 211 držav (svobodnih In suverenih v svoji notranji upravi), dvs teritorije in sn federalni dfstrikt. Glavno mesto je MeMko, moderno, koz-mopolitansko in prekrasno središče, kjer, kar je najfinejše v starem svetu, se meša z najboljšim v novem svetu. Prebival stvo mesta Mehika šteje čez 600,000 duš. Druga vaina mesta so Gusdalaraja ("biser za-pada"), Puebla. Monterey, indu-atrijalno središče, San Luis Potoni, trgovinsko središče, in TampiCh, znano pristanišče za izvažanja petroleja. Kakor smo omenili, površina Mehike obsega 760,000 kvadrat nih milj. Po površini je Mehika več kot štirikrat večja kot Nem-><«•(« Poljedelstvo* trgovina. Industri* js itd. Poljedelstvo in šivinoreja sta poglavitni mehiški industriji. Dežela je Čudovito bogata, ali zemlja je komaj obdelovana, Iz-vZsmši v večjih rančah. Prevladujejo primitivni načini obdelovanja., ali moderne metode ln atroji se čim dalje več uvajajo. Mehiški gozdovi so bogati na smrekah,' borovcih, cedrah, ma-hagonih, krvencih ln drugih drevesih. Glavni pridelki so koruza, bombaž, henequen (sisal), tobak, aladkor, kava, fižol, pšenica in sipttk- Po poljedelstvu je glavno bogastvo dežele tr njenih rada h. Rudarstvo je bilp i^bolj razvita industrija od časov španake osvojitve. Skupha Vrednost srebra, izkopanega od prvega dne Španske nadvlado ^15^1) do januarja 190$, znaša 3000 milijonov dolarjev priblitno 165,000 ton, kar predstavlja dve tretjini vse svetovne produkcije srebra tekom zadnjih 400 let. Približno 500 milijonov dolarjev ameriškega kapitala je investiranih v mehiške rudnike. Mehlks sedaj proizvaja eno tretjino svetovne produkcije srebra in približno 5'; zlate produkcije. Druge rude, kl se izkopavajo v Mehiki, so svinec, baker, cink, arsenlk, grafit, šivo srebro ln druge rude. Mehlks Ims dosti premoga slabše kakovosti, vidljiva zaloga znaša 800 milijonov ton. V drtavl Coahulla se Je 1. 1926 izkopalo 800,000 ton. Mehiški petrolej Je 1.1910 postal merodajen člnltelj na svetovnem tržišču.. Največja produkcija Je bila l, 1980, ko so mehiški vrelci proizvedli četrtino vse svetovne produkcije petroleja. TamplcO Je pet lejsko srs-dlšče Mehike. * Mehika ima 16,000 milj šelez-nlc, kl so večinoma v državni u-pravl. Poglavitni železniški sistemi so "narodne šeleznice Mehike," mehiška severozapadna železnica in Južno-pacifična, katera spaja mejo Združenih dršav z glavnim mestom Mehiko In te-ks ob paclflčnl obali. Tudi drugs železnice Imajo zvezo z ameriškim železniškim omrežjem. Mrtvo. Zgodovina šolstva v Mshikl sega nazaj v šestnajsto stoletje. fie predno so Pllgrlmd prišli v New England, je bila ustanovljena univerza v mestu Mehiko. Ali široke mase niso. dobile ono šolsko oskrbo, kl Ju laslužijo. Nepismenost v nižjih slojih je Jako visoka. V zadnjih letih pa js zabeležiti tak raavnj, na šolskem polju kot nikoder na svetu. Tekom Callesove uprkve (1924-28) je bilo vzllc notranjim homatl-jam In zunanjim težavam ustanovljenih 4000 novih ljudskih šol. Nepismenost, ki Js I. 1910 znašsls H0'„<, Je padla na 62%. Revolucija. Od I. 1884 do 1910 se Je dežele nahaja pod despotlčno, dasi morda dobromiselno diktaturo Porfirlja Dlaza, starega vojaškega Junaka, ki Je bil resničen nekronani vladar. L. 1911 pa Je izbruhnila revolucija. Gibanje, ki Je bilo začetkoma le politično. Js 1.1917 zsdoMlo socijalno smer. Novi voditelji so se zavzeli za po v zd igo mas, potom vzgoje In |K>delitve zemlje. Prijazno stališče revolueljonarnih vlad napram delavnem In kmetom Je imelo za poafedico razvoj mogočne delavsk* orgsnizacije. L. 1922 je bilo v Mehiki 564 zveznih delsvskij unij s 640.000 člani polog nekaterih močnfh neodvisnih unij, kot so organizacije železničarjev (47,(wxj članov) In unija pristaniških delavcev (16,000 Alanov). Socijalna zakonodaja jo razvita. Osem urno delo je določeno po zakonu, Nočno delo za ženske In otroke Je prepove-dano. Delitev dobička se nalaga. Zavarovanje proti nezgodam Je u v *ewlght Morrowa amerižklm poslanikom v Mehlku pa Je priapelo k ustanovitvi najbolj prlsrčAlh odnošajev med Združenimi državami in njihovim južnim sosedom. Večina spornih točk Je bila poravnana cUplomatlčnim potom ln je bil pripravljen nov ugovor prijateljstva in trgovine. Col. Llnd-berg s svojim poletom do mehiškega glavnega mesta in mehiškega letalca Carranza s svojim IKiletom do Wash(ngtona sta prispela k vzajemnosti. Izleti ameriških trgovcev, dijakov in turi-stov v Mehiko se čim dalje več pomnožujejo. Mehiška univerza v glsvnem mestu Je imela tekom zadnjih osmih let letne tečaje za Amerlksnce, tako da ee stiki msd obema deželama v zadnjem času znatno pomnošujejo. Obe deželi se čim dslje bolj spo-snsvata in sta v prijateljstvu, kar js dober znak aa ustanovitev trajnega miru ob blatnih obalih Velike reke. FLIS, Otto Roeld t' DIALOG O CLOVECANSTVU A: "Sluga ponižen I Prosim ss majhno miloščino!" B: "Soclslne razmere res niso še popolne. Grosns je ugotovitev, ds konsolldscljs gospodarstva In politike ni mogla zadrža-ti propsdanja neodpornih eksistenc. Ceprsv kulturni razvoj , . A: "Oprostite prosim I Ze tri dni nisem jedel." B: "Akt nsjbolj primitivne humanltete bl bil, postavlt6 v ospredje vseh Javnih, dnevnih problemov to strašno nasprotje msd revščine In blsgostsnjem. Ze Mlrsbeau Je rekel . , A: "Ce vas smem prositi., ,M B j "Pravo, država In religija temelje končno le na osnovnem Srincipu enskopravnostl vseh. pretresljlvostjo moramo kon-statlratl, da to pomanjkanje uvidevnosti • . ." A: "Ostane ml samo še ena pot , • ." B: "Kvišku glavo I Devetin-devetdeset odstotkov človeštva predstavljs kompsrserljo na odru življenja In le v tolažbo Je, da so tudi ti sktlvno In s delom udeleženi v tem kratkem roku bivanje pri veliki nalogi ustvarjanja." (Dočim se B. skromno In hitro umakne, da uide vsem Izrazom hvaležnosti, se Je A. počasi pa gotovo preselil na drugI svet.) PKOSVETfl "<-M Ifor V- VRT MLADOSTI "^Sanje a*eečne no«. Zunaj je sanjala svetla noč. Težek opojni vonj mladih rož je dihal skozi iiroko odprto okno. Mesec, velik in bel. je sijal v mojo izbo. Sedel aem pri pisalni mizi, udobno naslonjen v star, baržunast naslanjač.' Pred menoj je ležal Platon. Simposijon. Knjiga je bila odprta a moje misli so plavale daleč po veaoljstvu. Globoko zamišljen sem sedel dolgo, dolgo. Mesec j« tkal srebrne bajke po logu in polju, ki je blestelo v zelenosrebrni luči.... Zgaail aem se. Nekaj je stalo za mano, moralo je stajati. Vstal sem naglo in segel v predalček po samokresu. Sedaj je bilo zopet tiho. Počasi sem se o-krenil s celim telesom ... soba Je bila temna in prazna. Ne! Tam pri vratih je stalo nekaj. "Kdo Jer "Jaz," se je odzvalo z veselim, mladim glasom. "Kateri jaz?" "AH me ne pozna*?" In stopilo je bliže. Tedaj Je obžarll mesec postavo. V njegovem svitu je stal mladenič, čil, radosten fant Rjavi kodri so mu pokrivali čelo. Popotno palico je držal v rokah. V njegovih očeh Je sijala solnčns mladost. •«Cess želita T "Glej ga. aH me res noče* poznati? Jas sem vendar ti!" "Kakor "No, jaz sem ti, ko *e nisi bil Uko star. Tvoja mladost sem T Mladost moja! Gledal sem fanta in gs spoznal. Da, take so bile tedaj moje oči, Ukšen so j je žarel z mladega lica, tako lahek in prožen Je bil tedaj moj korak. Odkazal sem mu prostor. "Sedi." Vsedel se je in me gledal sme' hljaje s svojimi veselimi očmi. "Pozdravljen, brstec! Kako je? Ali nisi več zadovoljen ? Mnogo skrbi? Ali ni več veselja v tvojem srcu?" Poki ms I sem molče. "CuJ me, prišel sem, da se povabim na mal izlet." "Sedaj ponoči T "Ne bodi siten! Kolikokrst svs rogovilils v prejšnjih ča-sih, ko je mesec hodil svojo tiho pot, dokler ni zakrvavela zarja za gorami T Vata! Je In stal pred menoj, velik, vitek, z veselim obrazom ln z zarečimi očmi. Tudi jaz sam vstal počasi in mu pogledal v oči. Tam je sjjala gorkota, gor ko čuvstvo. nama. mirno, veličastno. Vrbe so se sklanjale, ločje Je zapelo svojo melaholično pesem. Če se ga Je dotaknil veter.^ Kraj je bil samoten in tih. Veliko vprašanje, neka nerazkrita tajnost je ležala nad tem tihim krasom kakor uganks. Mladenič je stopil k produ in izvlekel iz ločjs majhen čolnič. "Vstopi," me je povsbil in vse-dla svs se ter prijele za vesls. Colnič je drčal mirno po gladini. Jezero se je zopet ožilo, temno drevje ob bregu je metslo neskončnosti, njegov glas se Je jačal, množil; šumpi akordi so rastli iz zelene globine in ko sem pogledal na dno valov, sem videl bajno, razkošno meato. ^ Palače, katedrale, ponosne pa-trkijske hiše, bujni nasadi, bele ceste, temno zidovje je raslo k meni navzgor, kakor sen davnih dni. A zvonovi se peli naprej, šumno in ubrano..., "VinjeU." Je dejal mladenič. ^ Pred nami je iz tihih vod rasel bujnozeien otok. Nad njim se je bočil modri svod neba in beli starem vrtu, ki je obdajal hišo. Mladenič ja stopal naprej, glavo visoko dvignjeno, komsj sem mu sledil skozi grmičjct. Noč je ssnjsla, svetla in bala. Zelen, šumeč gozd nas je objel s svojim košatim vejevjem. Naenkrat sa js rasširila dolina, po kateri sv* korakala, in prikazala se je široka kotlina. Krasno, temnomodro jezero je ležalo pred svojo senco ns gladino. Skozi [stebri so gledali iz zelenja. Kma- vejevje se je tresla zelenkasta I u sva ga dosegla. Fant je sko- luč, mesec pa je bledel in neka čil urno iz čolna, jaz sem mu sle- bajna luč je naraščala v svetlo- dil. bo Ptice so pele v gozdih, ki Obal Je bila obrssla s svežim so naju spremljali na poti. zelenim grmič jem. »Bel«, ozke Nema sva sedela v čolničku, steze so vabile v daljavo. Molče ni z besedo nisva motila te baj- Uva stopala naprej. Gozd naju ne tišine Kmalu je začelo iz- je objel z zelenim plaščem, la- ginjati drevje, temno skalovje hen hlad mi je pobožal vročo gla- ie raslo iz vode, divje, slikovito, vo. Tu pa Um so se prikazale živa- Zdajci so se zasvetili stebri, li, srne, beli jeleni. saž^elo J« zlato pročelje... _ Mehke gozdne trate so vabile Mal tempelj se je pojavil pred i/, gostega drevje. Čudovite ro- nami. Kolo zornih devojk je "" w" - * " —, A — Dišeč, siv "Grem V* Poiskal sem plašč, že so sanjale ne trati, cvetoče igralo kot žrtvenika. Diieč^ klobuk in palico. Stene so se drevjese je spenjslo bohotno v oblaček se je dvigal k nebu. Zla-razširile in hipoma sv* stala v zrak. Ptice bajnih, neznanih boj te »trune so zapele, srebrne so prepevale in obleUvale našo trombe zadonele in pele so mla barko. Zlate in srebrne ribice so | denke: se leskeUle v sinjini Jezers, mo-drokrlle libele so plesale nsd na-1 ma. Colnič je plaval dalje, jeze-'| re se je širilo, rsslo v neskončnost. A čuj!.... Krssne, daljne harmonije so vzklile Iz sinjega vodovja. Bron je pel večno pesem preteklosti, življenja smrti, Nlsvs blls ssmo lsčna, tudi žejo sva trpela. Najins ustnice so bile suhe, razpokane, nisva jih mogla osliniti z jezikom. Veter se je kmalu polegel. Ko se je znočllo, je popolnoma prenehal vlači In iznova sem sa moral mučiti s vesli — ampak slsbo, jako slabo. Ob dveh Sjutraj se je čoln doUknll obšle najinega zaliva; omahoval sem, ko sem privezovsl čoln. Maud ni mogla sUti pokonci ln jsz nisem Imel toliko moči, ds bi Jo nesel. Z njo vred sem se zgrudil ns pesek; ko p* sem prišel nekoliko k moči, nisem mogel več kskor ds sem jo prijel pod pssduho in vlekel do koče. Nfaslednji dan nisvs delala. Spala svs do treh popoldne; vsaj jaz sem, kajti ko sem se zbudil. Je Msud kuhala kosilo. Ona se je hitro opomogla. 2llavo Jo bilo njeno gibko telo. . "Na Japonsko sem potovsls, kskor vesU, zaradi zdravja," Je rekla, ko sva po kosilu sedela pri ognju ln uživala brezdelje. "Nisem bila posebno močna. Nikoli nisem bila. Zdrav, nlkl so ml priporočali vožnjo po morju ln Izbrala sem si najdaljšo.** "Niste vedeli, kaj ste si bili izbrali," sem se nasmsjal. "Ampak po teh Izkušnjah bom vsa dru-gačna pa močnejša." Je odgovorila, "ln upam, tudi boljša. Sedaj bom pač vae bolj poznala življenje." Ko sa jo kratki dan nagnil h koncu, sva sa JeU rasgovarjatl o Larscnovl slepoti. Bila Je nerazumljiva. In da je bila stvar rosna, sam navedel njegovo Izjavo, da namerava osUti na otoku in hoče umreti tu. Co je on, močan človek, ki Jo ljubil življenje, govoril o smrti, je bilo Jasno, da jo Imel nad seboj vse več kot slepoto. Glede njegovcgs silnegs glavobola sva soglašala, da jo moral prihajati od kako možganske bolezni in da je moral trpeti silne bolečine, kadar ga ja glava bolela. Ko sva se' razgovarjala o njegovem sUnju. sem opazil, • da je Maud gojila vodne večjo sočutje do nje-ga. Vendar sem jo IJuoil radi tegs, tako žensko Je bilo njeno sočutje. Povrh vsega so bila njena čustva čIsU, nič lažnega nI bilo v njih. Pritrjevala mi Je, da jo treba s njim kar najstrožje ravnati, ako se hočeva rešiti; dasi se jo zgražala, ko sem rekel, da me utegne Larsen kdaj prlmoratl, da mu vzamem življenje, da ai rešim avoje — najino, je rekla ona. Drugo jutro ava zurana zajtrkovala ln bila ob dnevu pri delu. V sprednjem delu ladje sem našel majhno sidro; s precejšnjo težavo sem gs zvlekel na krov ln v čoln, kjer sem ga privezal na dolgo vrv. Veslal sem precej daleč v zaliv In vrgel sidro v vodo. Vetrs nI bilo, morski tok je bil močen in Isdjs js lshko plavsla. Od veza I nem njene vrvi, Jo s pomočjo vseh svojih moči — motovilo Je bilo polomljeno — splavil popolnoma s peska. dokler nI pla-vala ob malem sidru, ki pa Je bilo premajhno, da \>i Jo držalo, če bi vlekel močan veter. Zaradi tegs sem spustil veliko sidro s desnega boka ladje v morje ln po|>oldne sem začel po-prsfljsti motovilo. Tri dni sem imel dela a tem popravilom. Mehanika me je bilo Jafcn malo in v treh dneh sem naredil delo, katero bi bil navaden strojnik Izvršil v toliko urah. Scinanlti sem se moral s orodjem in z vsakim oreprostim mehaničnim načelom. kaUrega Je strokovnjak imel v mezincu. Tako nem imel kt*neem tretjega dne motovilo, ki Je delovalo as silo. Ni me sicer zadovoljilo, kakor me Je prejšnje, vendar Je delovalo tn ml omogočalo delo. Tekom pol dneva m m imel obe »prednji jambori n»pet na krovu in AkarJe v, redu kakor poprej. Tisto noč sem spal na ladij 1 zra- ven svojega dela. Maud, ki ni hotela osUti sama na otoku, Je spala v predladju. Wolf Larsen je posedal po palubi, poslušal, kako sem popravljal motovilo in se pogovarjal z Maudo in menoj o nebistvenih rečeh. Nobeden ni vzel v misel uničenja škarlj in on me tudi ni več opominjal, da naj pustim njegovo ladijo pri miru. Vendar sem se ga še vedno bal, četudi je bil slep ln nemočen in venomer poslušal, ln nikoli nisem pripustil, da bi bil prišel s svojimi krepkimi rokami v mojo bližino. ' Ko sem to noč spal pod mojimi ljubimi škarjami, so me zbudile njegove stopinje po palubi. Noč je biU jasna in videl sem njegovo posUvo, nejasno, ko se je premikal po palubi. Zlezel sem neslišno Iz odej in se bosonog plazil za njim. Oborožil se je bil z nožem in se pripravljal, do poreže vrvi pri škarjah. Otipaval jih ja ln spoznal, da niso bile prive-zsne. Nož jo morsl biti top, pa jih js hotel prežagati s njim. "Jas no bi storil tegs, da bi bil na vašem mestu!" sem rekel mirno.«. SHŠal ja, ko sem napel petelina revolverja (n se nasmajal. "Halo, Klada," je rekel. "Vedel sem, da ste tukaj ves čas. Mojih ušes ne morete uka-altl." "To je laž, Wolf Larsen," sem rekel povsem mirno. "Koprnim, da bi se ml ponudila priložnost, da bi vas ustrelil; kar pojdiU ln režite vrvi." "Priliko imate ves čas," se mi je rogal. "Pojdite grenite vrvi," sem zlokobno grozil. "Najrajši vas razočaram," se jo zasmejal, ■e obrnil in'odM. "Nekaj sa mora storiti, Humphrey," js rekla Maud drugo jutro, ko som jI pravil o nočnem dogodku. "Ako Je svoboden, utegne storiti vso. Lahko tudi potopi ladijo aH jo zažge. Človek ros no vo. ksj vse lshko stori. Narediti ga moramo ujetnika." < "Ampak kako?" sem vprašal ln skomlz-gnil z ramo. "Ne upam se mu približati Uko blizu, da bi me prijel z rokami; on pa se zopet zaveda, da ga Jaz ne morem ustreliti, dokler nič ne narodi."^ "Ampak ona pot mora biti," je rekla "Naj pomlollm." "Jo ona pot," sem rukel srdito. Čakala Je. "Ubiti ga nočem," sem rekel. "Pred 11 > ps bi prlšal k zavesti, bi ga dobro zvezal." Stresle se je in skomlzgnila s ramami. "No, Uko pa no. Ce se Že mora zgoditi, samo ne Uko kruto. Rajši počakajva." NI bilo treba nama dolgo Čakati; ceU stvar se je rešila sama po sebi. Zjutraj sem po več poskusih našel točko ravnovesja pri sprednji jambori in sem privezal dvlgalno vrv nekaj čevljev nad njo. Maud je dritela ročaj motovilo in zavijala vrv, ko sem Jez vzdlgoval. £a bi bilo motovilo v redu. bi atvar ne bile te-ivns. Tako pa sem moral porabiti vso svojo moč. Pogostokrat sem moral počivati. Počival sem dalj časa kot delal. Maud mi jo pomagalo. kader vsa moja moč nI mogla premakniti motovila; s eno roko Je držala ročel, Z drugo pa Jo naredila, da jo vs« pesa njenega šibkega telesa pomagala. V Ces nekatero uro ao ae škripci približali šker-jam. Nisem mogel več dvigati, dasi jambora še ni bila docela na krovu. Spodnji konec se je upiral ob ograjo, vrhnji pe Jo visel nad vodo daleč onstran njo. škarje so bilo prekratke. Vse mojo delo jo bilo zaman. Vendar nisem obupal kot preje. Imel sem vedno več sa-upanja sam v sebe ln v zmožnost motovila. škarlj In dvigalnlh vrvi. Na način Jo bilo mogoče narediti vso roč In moja naloga Je bila. trn pr> »najdem, kako se naredi. '....Ko kraljična zbudi, šine žarek iz noči. Pa prijezdi mlad junak, na konjiču, iskrem belcu, da premaga čarodeje, da kraljično nam otme. Ko bo svod zakrvavel čar bo zmagan. A junak bo kralj ično obudil. Zaduhtele bodo rože gostotele bodo ptice, ko prišel bo mladi vitez iz dežele jutrove..." Zamaknjen sem poslušal bajno petje. Zvoki so sanjali v daljavo, mirno, nežno. Sveži mladi glasovi so udarjsli ob sive skale, množili so se, odmevali in rasli v veličasten koral.... "Čigav je U sveti hrsm?" sem vprašal. "Hhneros," se je nasmehnil fant. —Himeros! Hrepenenje! Torej tu sem našel tvoje svetišče, tu v deželi bsjk in ssnj. Vendar te še časte, veliki bog človeške duše, ti čarovnik pestrosojnih sanj, ti l>eli adept mladostnih skrivnosti! Tvoj svet je ve-soijnost, tvoje ssnje segajo preko vsem !rj a. Tvoje zlate roke sipi jejo blagoslov, v tifojlh globokih očeh sanja večnost. Od vzhoda do zahoda vihrajo pra-porjl tvoji, vsaka mlsds duša ti je olUr in svetišče. Ti, ki si kal in bistvo življenja, Alfa in Ornega naših sanj, ti Blaženi, Svetli, I ti kralj duše — Himeros 1 Globoko ganjen sem slonel ob | deblu, ki nas je zakrivalo mladenkam, tih ln srečen. Zakaj, ko sem gledal lepe mladenke, se mi je zdelo, da rajajo pred mano moji mladi plahi sni, vsi v cvetju ln brstju mladega hrepenenja, ln njihovi zlati svilnsti laski predejo bajke, polno cvetja lin solncs.... Mladenič me je prijel za roko | in odšla sva počasi. ....SUla svs pred visokim zl-I dom, ki je sapiral pot. Mala železna vratca so nudila pogled na bujno zelenje, ki se je košstilo v | okrilju visokega zidovja. Ozrl sem se. Moj spremlje-| valeč je Izginil. SU1 sem ssm in čsksl. Tajen nemir mi je pol-I nil dušo. Vse krog mene je bilo Uko tiho, pokojno, le daljni spev I devojk je še donel kakor sen.... "Kaj iščeš tur Te besede so me zbudile iz I zamaknjenja. V vrtu pred menoj je stal sUr mož. Beli lasje j sa mu padali do ramen, dolga siva brada mu jo segale do pesu. | Oblečen jo bil v dolgo belo haljo, [z modrim trakom prepassno; rokah je drftel palico. Pogled I mu je bil rasen, a blag. "Kaj ttčeš tur Je ponovil. Nekaj tsjinstvenega se ml je I budilo gldboko v duši, kakor pozabljena bajka. Tvorilo so se mi besedo, nehote, brez moje voli je in odgovoril som: "8vojo mladost r "VstoftT Počasi Je odprl vrstica. In vstopil sem, plaho, boje-|če. Pred meno Je zeduhtelo. zaža- I relo.... Tisoč »n tisoč pestrobojnih I cvetic mi je sanjalo nasproti, cvele so v neskončne, solnčne I daljo. .. • * SUrec Jo stopal počasi po belil. peščeni poti. Sledil som mu s sklonjeno gtevo. Zapustilo me je bilo strupeno telo sarkazma, »trup pereče ironije. Samo Ide-Isli. ki en snlvsli zaprti, globoko I na dnu moje duše. so vsevetel bohotno, šarovito.... Prišla sva na vrh malega griče, ki je bil ves pokrit z belim cvetjem. Zvonček, marjetica, limbar.... "To so cveti prvih otroških sanj," je dejal sUrček in pogled njegov je bil mehak, božajoč. Globoko sem se zkmislil. Gledal sem cvetje srečnih zlatih dni in solze so mi zaleskeUle v očeh. fIzgubljen raj.... "Pojdi dalje!" je^elel spremljevalec. In stopila sva navzdol. Vijolica trnjolice, bele rože so cvele pred mojim pogledom, plaho, nežno cvetje. Cim dalje, bolj živih x)j sem našel, nageljni so duh-teli v rožnatem svitu, rože so žarele.... Zdajci sem zagledal , cvetko, krasne, miljene posUve. Njen vonj je bil opojno vabljiv in čaroben. » j "Kaj je to?" sem vprašal drhtečim glasom. Resno me je pogledal. "Ne poznaš? Prva ljubezen!" Sklonil sem glavo še globlje. Ne poznam te, ti lopi cvet ... Nisi mi še vzcvetel. Tokrat, ko je žarel tvoj čar v mladih očeh mojih bratov, sem te pozdravljal z zlobno .strupeno besedo. In ti si se maščeval in ni te bilo k meni.... • Stisnil sem ustqjpe in stopaj dalje. Rože so cvel$ ognjenorde- X. U.iinA »..Iiahi Knknfnn u A PONDELJEK, 1. APRILA. Resnica vseh resnic. Ljubav največja. najkrasnejša. najmilejše ....Svetost Meterinska.... ....In spomnil sem se prečutih ur, prečutih noči, Meti, ki si jih žrtvovale meni.... In spomnil sem se vseh dokazov tvoje vroče, svete Ljubezni, ki je krasila mojo mladost. Zlate rože si mi trosila na pot, ko sem stopil v življenje, mrzlo in brez solnca,... Spomnil sem se tvojih o?i, ki so sijale kakor dvoje solne, večne, žarke gorkote. .. Tvojih žarkih oči, Mamica..... Roka mi je pogladila čelo. Vidiš, poznaš, kaj si imel, kaj imaš....?" Molče sem prikimal in nagnil glavo na velo, blago roko. "Kakor so tvoje misli žalostne, kadar plaka tvoje srce, spomni se te noči. Lepše solnce sveti v tvoje sanje nego ga nudi svet. Cist je soj te luči, žarka njena toploU ,ki ogreva, ne da bi žgo la. Saj prifcaja iz sinjih daljav, odsev je velike neskončnosti, hči mogočnega Vsemirs." e —Sedel sem v svoji sobi pri pisalhl mizi. Pred mano je ležal Platon, Simpozijon. Knjiga je bila odprU.... Moje misli so se vračale iz rrv solnčnih dalj yesoljstva, pJ jasne luči in zlate resnice. VsUl sem in stopil k okj pokrajina je zakrvavela v mli zarji, zemlja se je budila iz Nad gorami je zagorelo nol« Zloti aoj je napolnil mojo izbo ožaril s svetim ognjem tvojo i ko, Mamica.... Jasno mi je bilo v duši, zli resnica je snivala v mojem srci —Da, za te moram živ« Mamica zlaU, to je smoter mo ga življenja. Brezplodni ne I do moje tihe ure, dnevi moj« žitja, če pričarim le en sraehl v tvoje blage oči. Vodila zi g prvi korak, naj sedaj, ko je 1 lost prepredla s srebrnimi nil tvoje lase in zarisala sled< prelitih solz v tvoje jasno lj naj ti stojim ob strani, naj pod ram trudne korake, naj te b nim, naj te čuvam, Mamica.... OGLASI NAJ SE Želim, da bi se mi prigla Katarina Kapš, omožena Bri katera živi, če sfc nemotim, m da nekje v državi Michi« In to radi zelo važnih infon cij. Na naslov: Geo. Stefi P. O. Box 742, Roundup, M< (Adv. če, bpjno razcvele, bohotno so prepredle gredice, temne, zraš-čene so bile njih bervei zrela njih krasota. i ...."Ženska ljubezen; krasna, a kmalu venljiva...." je 1 dejal sU-rec, kakor bi govoril zase. C veli so cveti, ponosni junaški, živih zornih barv. Ljubav do domovine kralja.... Temne zakrite rože, a duhteče prežlahtno.... ljubezen do vede, umetnosti, božanstva.... Zsdnji višini sva se bližala počasi, trudno.... Noge so neskončno pekle, telo je bilo izmučeno, a v očeh je gorela zarja lepših dni. Na višini je stal majhen tempelj. . 'Ta čuva rožo najlepšo," je tiho govoril sUrček in besede so mu zvenele iskreno kakor molitev. Pogledal sem v hram.... Tam je cvela roža? nadzemske, zvišene lepote. Tenko steblo se je dvigalo k nebu, nadnaturen vonj je omamljal potnika.... Tedaj sem te spoznal, Roža vseh rož, Cvetka vseh cvetk, ti najkrasnejša, najčistejša luč našega življenja. Ti nisi zemska hči, vesoljstvo tvoj je dom, nad Ubo sanja večni blagoslov.... Zgrudil sem se na kolena In zaplakal, kajti zagledal sem te, IZVRSTNA PRILIKA * Člani in članice S. N. P. J. rut Sedaj lahka dobite Hat ProeveU vaak dan sa eno lato in knjigo AMEklSKI SLOVENCI, vredne $6.00—ako nam pošljete brez odbitka svoto $6.30. AH pa tri knjiga: SLOV.-ANGLEdKA SLOVNICA, vredna 12.00, ZAKON BIOGE-NBZIJE, vredna $1.60, in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna 91.50, aknpaj vrednost $6.00 In dnevnik ProaveU m ono leU za avoto $6.30. Ta valja za člane S.N.PJ. sa vae stare in nove naročnike. Ne člani plačajo $7.60. M \ 1 Lahko dobite pol loto dnevnik ProaveU In skupno] vrednosti n $2.60 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aU pa ZAJEDALCE In HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljeta svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.60. AH pa sa $2.90 pol laU Hst ProeveU in knjigo JIMMT HIGGINS. NeOnai $3.60. Te vso volja sa stare In nove naročnike. Vaak mors poslati celo svoto bres odbitka. Denar in naročila pošljite na upravništvo na naalov: PROSVETA, 2667 So. Laurndale Ave., Chicago, m. Pošiljam $ (me Naalov Držav* •ee«eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee*eeeeeeeeeeeeeee*e*eeeeeeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeeeeee« ••••dke*»»«**eeeeeeeeeeee ...................... eeeeeeeeeeeeee*ee*eeeeeeeeeee CL društva. ••••••••••••••••••• ,,. - * M I*% j I« jt« ^ * fl; *' ^ * j L' * J L- ^ tlO"^jj; r t* %J lir MU * UU-^ * I5HU tf * M% t* *' J L* ^ *J t* * t* * M t*" l* * *J C ^ *J t' * 'J L^ * j * - ^ *J I * ^' J I.' "'J Lr ** U ' ^ Znižana cena knjig Književne Matice S.N.P.J. Sedaj ja prilika, bratje la eeatre, da al vsakdo lahko nam« eno ali vaš knjig po aafe nizki ceni. Knjigo ao dobre, poučna in morali bi Jih imeti v vsak! UM. AMERIŠKI SLOVENCI—U knjiga obsega 632 strani in mnogo krasnih sgodovinakih stik, ja prijaana sa čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Ameriko, ameriških 81ovencav in naša S. N. P. Jednote. vredna $5.00 sadaj_____ SLO VENSKO-ANGLEŠKA angleščino in rasnimi ZAKON BIOG1 Knjiga ..$1.60 JVNTCA—Izvrstna poučna knjiga sa učenje b pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............60c pojasnjuje splošni razvoj in naravno zakona, veebujs veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.60— aedaj PATER MALAVRNTURA V KABARETU—povest is življenja ameriških frančiškanov In došivljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.60— ""................................................................................................60C ZAJEDALCI—povest In slika skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.76-oedaj________ — eeeeeteeeeeeee eeeeeeooooesessesoeesososssseeaooosssssosa 50c JIMMIE HIGGINS—zanimiva In krasna povest spisal dobrosnani pisatelj Uptoo Sinclair, posloveni] L Molok, vredna $1.00-aadaJ________________^Mt lfc snlšana osna ja veljavna od i. novembra 1928 pade 1. aprila 1929. Odtrgajte tat listek, priložiU potrebno svoto v pismo in pošljite aa PROSVETA. 2667 & Laimdale Ava., Chicago, IU Prilofsao vam pošiljam svoto $............kot naročilo za sledečo knjige: •••oeeee»eeeeeee»eee»»soee ..................................e....................... Knjigo pošljite na naalov: Naalov. Meato... Država. Mešano vam pošljsm tudi naročnino sa Hst ProsveU svoto $.. N* P i pW<*> «ac*u>l<^> sa pol leU $2.40 in ae čknl pa $6 00 oalroma $3.00 se naročnino. (To volja irrzomšl Chicago, Clce*« in inoeemake drfavr ) 1 v *r w