St. 54. B e Fr. PodkraiSek, železu. uiuiln. ' b Vi^ll Tirnl. V Trstu v saboto 7. julija 1883. Tečaj V Glasilo slovenskega političnega za Primorao. »EDINOST« i2haja 2 krat na teden vaako sred« in saboto o poludne. Cena za vse leto je O Rld., za polu leta 3 «ld., za rtetrt luta 1. gld. &0 kr. — Posamezne Številke ae dobivajo pri opravniStvn in v trafikah v Trat« pn S kr.. v Gorici in v AJdavičlal po O kr. — JVarocaute, reklamacije in iflaerate prejema Opravniitvo »vla Zaata 5.« Vsi dovisi se pošiljajo Uredaiitvu »via Torrente« »Nuova Tipogmtia;« v«mk inora biti fnnkiran. Rokopisi orez posebne vrednosti s« ne vračajo. — Jnserati {razne vrst« naznanila in poslanice) se zaračunljo po pogodbi — prav cmio; pri kratkih oglasih z drobnimi I' <^kami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Po volitvah. Končale so se ta teden volitve v deželne zbore in v obče moramo biti zadovoljni federalisti in Slovani z njih izidom. Na Tirolskem je federalistična stranka z letoSnjo volitvio le pridobila; prav tako na Poljskem, kder so zgubili nemSki centralisti po aadnjej volitvi skoro popolnoma vsako zaslombo. Na Češkem so se izpolnile nade naSih bratov ; Čehi so pridobili v mestih in trgih nekoliko glasov, v so bili zdaj prvi pot izvoljeni sami Čehi, ker so celojudje potegnoli s Čehi in tudi v velikem posestvu so Čehi in konservativci sijajno zmagali, tako sicer, da je denes v češkem zbora 167 Čehov in konservativcev in le 75 Nemcev. — Čehi so torej dosegli, kar so želeli; oni imajo v dež. zboru nad dve tretjini veČine in bodo torej tudi mogli obravnavati in sklepati one važne in pravične predloge, katere imajo trajno in na podlagi enakopravnosti uravnati razmere mej Cehi m Nemci in ustvariti podlago miru in sprave mej obema narodoma, kar zasledujejo Čehi z ono politično modrostjo in tako zmernim in taktnim postopanjem, da se jim mora čuditi ves svet. — Mi Slovenci pa moramo le želeti, da bi naS narod dospel do take zrelosti, da bi nagi voditelji s tako gotovostjo računati mogli v vseh slučajih na narod, kakor se to godi na Češkem. Čehi nemajo biti le nam Slovanom lep izgled, temuč tudi drugim narodom, ker le malokateri narod bi se bil v takih nesrečah in stiskah tako vzdržal in cel<5 povzdig-nol na tako visok stepen, kakor so se Čehi. — Na Kranjskem je Slo tudi dobro, ker mogoče je cel6, da se pred konečnim konstituiranjem zbora pomnoži večina narodnih poslancev na tri četrtine in gotovo je, da je sedanji dež. zbor kranjski jako srečno sestavljen, ker v njem nahajamo razem najboljših starih, tudi prav mnogo novih, izvrstnih, krepkih in Čilih narodnih sil, katere vse bodo z največjo eneržijo delale na to, da se na Kranjskem s korenino izrujejo vse one krivice, katere so nemSkutarji vsilili deželi. In to, kar je pridobila in Se pribori kranjska dežela, pride v korist vsem nam Slovencem, ker ni mogoče, da bi se naS narod na Kranjskem vzdigoval, v drugih deželah pa propadal. — Tudi na Goriškem je k ljubu nekaterim prepirom ostalo pri staraj zadosti ugodnej razmeri; tam imajo uže Slovenci odmerjene svoje volilne meje, in več se ne da pri sedanjih razmerah doseči. — Slovenci imajo v zboru 10 poslancev Italijani pa 11 ; vrhovni Skor je edini virilist, pa se navadno ne vdeležuje sej in razprav. Italijani in Slovenci se v Goriškem zboru še precej dobro razumejo ; hudih borb ni bilo več od La-vriČevih časov, pa jih morda tudi ne bode tako hitro. Po našem menen ju je 9 slovenskih poslancev v goriškem zboru odločno narodnih in upati je, da tudi 10., ki je v nekem nemškem listu objavil tako čuden program, ne bode drugače postopal v eminentno narodnih stvareh, nego ostalih 9. *) — Na GoriSkem so torej ostale razmere pri *) To mam potrjuj« sadnja lt*v. „8oBe< v jako duhatitrj doma&ej vesti. Pis. starem. — Mogoče je pač, da Slovenci kedaj tudi v goriškem dež. zboru dosežejo večino; toda v ta namen je treba da se naš narod v Gorici samej in sploh v slovenskih trgih še bolj zaveda in da pošlje v kupČijsko zbornico vsaj polovico vseh zastopnikov. A za to je paČ treba češke previdnosti in vstrajnosti. Tudi v Dalmaciji so volitve ižpale dobro; Hrvatje so tam v večini, ali Če govorimo o Slovanih, {ictem moramo reči, da oni niso e v veli kej večini, temuč da zbor dalmatinski je postal popolnoma slovanski; ker le zginljivo je število v njem sedečih Italijanov. Le škoda je, da mej Srbi in Hrvati vlada nesrečni razpor in da gotovi krogi ta razpor izkoristujejo. V Istri so Slovani letos prvikrat začeli svoj napor na vsej liniji in uže letos je bilo saj toliko uspeha, da so se povsod na deželi in v mestih, kder se dosedaj niti sanjalo ni o Slovanih, pokazale zdatne manjšine za slovanske kandidate in da je zdaj v istrskem zboru saj pet odločnih Slovanov. — V Istri in Dalmaciji pa se je pri tej priliki pokazal Hrvatom neugoden veter, kateri je po naSem menenji izraz pogojev, s katerimi se more vzdrževati sedanja sistema v naše j polovici države, ali boljše rečeno izraz dualizma. Čudna so pota božje previdnosti ; a politika je imela od nekdaj »Janus-a« glavo, to je dva obraza. Pri vsem tem pa se Slovanstvo v Istri in Dalmaciji, posebno pa v Dalmaciji prav dobro razvija in ni obupati, zarad začasnih neugodnostij ; Slovanstvo je še drugih nesreč prebilo, in še smo tukaj. Tudi smo prepričani, da sedanja vlada sama pride do prepričanja, da v Istri je treba z vso močjo podpreti slovanski živelj, ki vendar ne zasleduje drugih ciljev, nego da more pod habsburškim žeslom mirno uživati svoje navodne pravice v meji onih državnih osnov, ki so sploh mogoče brez škodovanja celokupnosti. Vse kar se govori v nekaterih predobro znanih krogih na Primorskem o drugačnih težnjah, vse to je le politika na korist starih krivic in torej A vatri i škodljivo, kakor smo to uže večkrat dokazali. V obče moremo torej še precej zadovoljni biti se zadnjim volilnim pokretom, ker z njim so se federalistična načela v našej državi le še bolj vtr-dila in prav tako si je zadobilo mi-nisterstvo Taaffejevo trdnejše stališče, da more k ljubu divjanju nemških centralistov izvesti enakopravnost in mir mej avstrijskimi navodi, katero delovanje pa mora prekoračiti, in upamo da tudi prekorači, meje Kranjske ter se raztegne do obalov jadranskega morja. — Mej tem pa moramo mi bolj izpostavljeni Slovani uže srečni in veseli biti, da se Slovenstvo v Kranjskej utrjuje. Združenje Slovencev. Vsi rodoljubi smo ene misli, da je največja nesreča za Slovence, ker so tako razcepljeni. Na Kranjskem, kder so Slovenci skoraj sami mej seboj, tam lepo napredujejo, po drugih deželah pa, kder so v manjšini, hirajo in venejo, in če tega ne. pa vsaj nikamor ne morejo naprej. Vsi zgodovinski ugovori in lokalne mržnje Podlistek. (Splaal J. Turgenjev, preložil M. MAIovrh.) XII. (Dalje.) »Cuj torej,« povzame po kratkem molku; »v Moskvi sem se sešel z nekim čudnim gospodom. Bil je vrlo bogat in lastnik velikih posestev. Služil ni. glavna in jedina briga mu je bila zadovoljiti svojei strasti do znanstva. Do denašnjega dne Se ne vem, kako ee ga je ta strast mogla tako polastiti. On se je silil plavati na visini, a jedva da je znal govoriti; navadno je le gledal in važno z glavo kimal. Nikdar nisem tako slaboumnega človeka videl--V Smo- lenskej guberniji je nekoliko krajev, kder je sam gol pesek . .. tace in u kraju je bil ta človek podoben. Nič mu nI šlo izpod rok —vse mu je tako rekoč mej prsti propalo; da je po njegovej volji svet vrejen, gotovo bi ljudje s petami jeli. Delal, čital in pisal je neumorno. Trudil se je in mučil ozbiljno in marljivo; samoljubje njegovo je bilo ogromno, značaj pa železen. Živel je sam zase in imeli so ga za nekacega čudaka. Vpoznal se je i z menoj in jaz sem mu do-padal. Reči moram, da sem ga koj izpoznal, le osornost njegova me je odbijala. Ali imel je mnogo sredstev, da, hi se ž njimi moglo silno mnogo storiti... to me je navelo, da sem šel ž njim na kmete. Sanjaril sem o velikanskih osnovah i o reformah ...» »Kakor pri Lasunskej, ali se še spominjaš?« reče dobrodušno Ležnjev. »Kajt Ondukaj sem vede!, da ostanejo moje besede prazne; ali tukaj se je razprostiralo pred menoj čisto drugačno polje ... Zbral sem si knjižico gospodarskih bukev... res, da ni ene nisem prečital do konca ... ali poprijel sem se bil dela. Iz začetka mi ni vse od rok šlo. česar sem se hil tudi nadejal, no pozneje je postajalo vse bolje. Moj novi prijatelj je gledal in molčal. Dajoč mi neko ograničeno svobodo. Vzprijemal je moje predloge in jih tudi izvajal, ali z odporom, leno z neko nezaupnostjo ter vedno bolj po Bvoje. Vsako svojo misel je cenil neobično visoko. Posadi se za njo, kakor zelen keber na rastlino, in sedi na njej in razvija krila, ko da bi hotel sfrčati — pa kar naglo zari ne z nosom v travo. Ne čudi se tej prispodobi. Tako sem životaril dve leti, posel ml je šel slabo od rok. Jaz sem se nasitel te komedije, a moj prijatelj je začel zibavljiti, ja i njega uriš ti, on mene prezirati, zdaj sem bil v peklu. Nezaupanje njegovo preide v srditost in neprijazno čuvstvo se naji poloti, o ničemer nisva moqla več govoriti; on je počasi ali vstrajno delal, da mi dokaže, da se mojih sovetov ne drži nič več.... To me je preverilo, da nisem druzega, nego gospoda vlastelinu nadležna osoba. Bilo mi je močno žal, da sem toliko časa potratil in da sem se zopet v enej nadi preva-ril. Znal sem dobro, koliko sd svojim odhodom izgubim, no videč prizor, v katerem se je moj prijatelj zelo kukavnega pokazal, odšel sem res, pustivši gospoda pedanta samega ....« »To je, pustil si vsakdanji kruh«, reče Ležnjev in položi obe rdlci Rudinu na rimi. »Da, in čutil sem se lehkim in golim v pustem širokem svetu. Pojdi komor hočeš... Eli, pijva!« »V tvoje zdravje!« deje Lifnjev in poljubi Rudina na čelo. — »V tvoje zdravje in v spomin Po-korskemu — Takšen je bil tudi on«. »Zdaj vćš jeden primer iz mojih dogodeb, reče Rudin. — Naj li nadaljujem?« »Nadaljuj, brate, nadaljuj!« »Ni govoriti se mi ne ljubi; celo zgovornosti mi je nestalo, brate!... Ali vender! Dočakal sem še marsikaj.... res, mosel bi ti povedati, kako sem prišel k nekemu visokemu uradniku za tajnika in kaj se mi je vse zgodilo, no to bi naji predaleč zavelo... po dolgem potovanji sem se odločil naposled — ne smeji se, prosim te... postati praktičen .. .ej guberniji mogoče se po človek. Slučaj mi je prišel na pomoč; sešel sem se z nekim Kurhejevim — morda ga poznaš — ne?« ■Ne, nikdar še nišem o njem čul. Ali, Rudin, kako da se nisi s6 svojo pametjo domislil — ne zameri — da ti nisi praktičen človek ?«. »Znam, brate, da nisem; a mimo grede rečeno — kat sem pa sploh jaz?.... No da si ti videl Kur-bejeval Nikari ne misli, da je to kak bedast klepe-tec. Pripoveduje se, da sem — jaz nekoč govoriti znal. — Ali jaz nisem nič proti temu! Ta človek ti je bil silno učen, glava mu je bila polna trgovskih osnov. — Projekti, srnćli in nepričakovani, rodili so se v tej glavi. Složil sem se ž njim z nakano, upo-trebiti svoje darove na občo blagost...« »Za Boga, na kako blagost?« »Smijal se mi bodeš«. »Zakaj bi se smijal?« • O i ločila sva se, neko reko v k tako prirediti, da bode tudi ladjam njej voziti«, odgovori Rudin. »Kako to? Gotovo je bil ta Kurbejev velik kapitalist?« »On je bil večji siromak nego jaz, reče Rudin in uprć sivo svojo glavo v roko«. Ležnjev se zabohota; kar naglo vstane in prime Rudina za roko, ■ Ne zamćri, brate«, reče on; »ali tega se nisem nadejal. In? vaju projekt jeli ostal v glavi ali na papirji«. ■ Ne ba5 povsem. Delo se je začćlo in delalci so bili najeti. No zdaj so nastale zapreke. Gospodarji mlinov nikakor niso pojmili, da hočeva btvz mašin kaj narediti, a za mašine nisva imela ni krajcarju. Šest mesecev sva prebila po kočah in jamah. Kurbejev je hvalil Boga, da ima skorjo kruha, a in jaz si nisem brade rnastil. Molčala sva in trpela, prosila trgovce, pisala liste, oglase, okrožnice. Stvar se je končala s tem, ds sem zadnji groš potratil«. (Dalje prihodnjič.) • EDIN O S T. proti združenju Slovencev — so le prazni predsodki, oziroma zgodovinske krivice. Naši nasprotniki so dobro vedeli, zakaj to nas ratcepili in so zatrosili mej nevedno ljudstvo neko umetno antipatijo mej Štajercem In Kranjcem, me) Korošcem in Kranjcem. Uže od nekdaj in le v nalik dneh se obrača vsa mržnja naSih nasprotnikov zoper Kranjce, ker vedo, da je tam Slovenstvo najbolje vkoreninjeno in da bi mu utegnola od tam relilev priti. Pametni rodoljubi pa so se teh predeodkov uže zdavnaj iznebili in vidijo prav v združenju Slovencev svojo rešitev. Prašanje je le, kako in po katerem potu to z iruženje doseči? Pisalo se je uže o tem in čuli smo štiri različne nasvete : I. Eni so zahtevali in priporočali *ze-dinjeno Slovenijo« t. j. vse slovenske pokrajine, „tako da bi se morale razdeliti dežele: Štajerska, Koroška, Istra, Tržaška in Goriška. Ta nasvet se mi zdi neizvršljiv, in sicer iz dveh uzrokov : prvič, ker bi trčil ob veliko nasprotje nemških Štajercev, Korošcev in primorskih Lahov in morda tudi Hrvatov; drugič pa, ker naravnost nasprotuje politiki Čekov, kateri se opirajo na zgodovinsko pravo in nikoli ne bodo podpirali take politjke, po katerej bi tudi nemški Pemci in Slezaki dobili pravico, ločiti -se od Češke krone in snovati si lastne deželice. Podpore Čehov se toraj v tem nemamo nadejati, brez njih pa nič ne opravimo. Strogo po narodnosti osnovana »Sloveniju« bila bi tudi za to nesmiselna, ker ne moremo iz nje izluščiti Kočevarjev, mest Celja, Maribora. Ptuja, in takih otokov na slovenskih tleh. (Ni treba I Uredf) II. Zopet drugi pravijo, naj se osnuje »Ilirija«, t. j. naj se združijo dežele Koroška, Kranjska in Primorje, ki so bile uže pod Napoleonom pod tem imenom združene Ta predlog je uže več premisleka vreden, vendar ima tudi dve napaki: Prvič se Avstrija teško odloči, oživljati//-a»i«>*A« prekucne osnove; drugič pa Slovenci nismo združeni brez Štajercev, kateri pa niso k Iliriji spadali. III. Veliko bolj se mi dopada ideja o združenji v«*h notranje-avstrijskih dežel, namreč cele Štajerske, cele Koroške, Kranjske in vsega Primorja v eno deželo z enim namestnikom in skupnim zborom (Gene-rallandtag), pa z malimi deželnimi zbori za posamezne dežele. Ta skupina bi se morda imenovala »Velika vojvodina Notranja Avstrija«; imela bi eno viljo sodnijo v Ljubljani in več deželnih sodnij (v Gradcu, Celji, Celovcu, Trstu itd.), en sam deželni šolski svet v Ljubljani, sploh nekatere glavne zadeve skupno, nekatere zopet bi hile prepuščene malim deželnim zborom v Celovcu, Gorici, Poreču itd. Ta nasvet je vsega preudarka vreden, posebno, ako se na enak način združijo dežele Češka, Moravska in Šlezija. Omeniti je, da so te dežele uže bile na podoben način združene. IV. Slednjič je omeniti še onih glasov, ki priporočajo združenje Slovencev s Hrvati. Zares močna dežela in velika zasloinba Habsburftkej dinastiji bi se naredila, ko bi se združile južno slovanske pokrajine in dežele: Hrvatska in Slavonija nekdanja vojna Krajina, potem Dalmaciju Bosna, Hercegovina, Kranjska, Primorje in južni deli Štajerske in Koroške t eno celoto, ki bi se utegnola v smislu nekdanjih llircev imenovati »Velika Ilirija«, da se izogne imenskim prepirom mej Hrvati in Srbi. mej Hrvati in Slovenci. Če pa v poštev vzamemo nesrečno mržnjo mej Hrvati in Srbi, pa tudi šovinistične nazore nekaterih deležnikov te ideje in tudi dualizem, kije dognana stvar ter se iz stališča sedanje vlade in politike večinedržavnega zbora ne da prezirati, po* tem se o tem predlogu ne da govoriti, če prav bi natn sicer slovansko narodnost najbolje zavaroval. Morda čas ozdravi mar-»ikako napako, morda nastanejo tudi boljši časi v tem obziru; a mej tem se po naravnem potu vrši zbližanje narečij in ko bo vse to, potem nam bo združenje z bratskim narodom jako sočutno. Ako pa tega ni, mislim, da nam najbolje ustreže rešitev v III. točki označena. To so moje misli. Rodoljubi naj jih le prendarijo in prerešetajo vsak po svojih nazorih in skušnjah. H. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar nadaljuje svoje popotovanje po Štajerskem. 3 t. m. je ogledal v gOstingskem gaju vojaščino in zau-kazal razne vaje, katere so vojaki dobro izvršili, potem vatrogasce v Gradcu. Ob 10 uri je dajal splošne zasobne avdijence ter sprejel več de-putacij dostojanstvenikov in zasebnikov. — Popoludne je obiskal vojaško bolnišnico, mestno bolnišnico in potem se je peljal na deželno strelišče na Andrici, kder je bil sprejet s cesarsko himno ter ga je pozdravil strelcev načelnik. Tu je ustrelil dvakrat v gibljivo tarčo, obakrat zadel, drugi- krat enojko, kar so naznanili streli iz možnarjev; zapisal je potem svoje imd v strelišČni zapisnik ter strelišče zapustil. — Zvečer je bi! pri slav-nostnej predstavi v gledišči, od začetka do konca pričujoč. 4. t. m. zjutraj je cesar ogledal pešpolke št. 27,37 in 87 ter nadzoroval vojaške vaje. Izrekel je častnikom in vojakom najvišjo svojo za-dovoljnost. Potem je obiskal Kleino-schegovo fabriko, v katerej se dela šampanjec, nato grofovsko rodbino Herberstein na zgodovinsko znamenitem gradu Eggenberg, kateri je natanko ogledal in pripoveduje se, da hoče ta grad kupiti za prestolnika Rudolfa in da posestniki zahtevajo zanj en milijon gold. Potem se je cesar peljal v središčni zavod usmiljenih sester, kateri je v vseh prostorih ogledal, povsod je bil navdušeno pozdravljan. — Popoludne pa je obiskal deželno orožnico, mestno ognje-gasnico, Joaneum, zavod gluhonemih in deželno višjo realko. Zvečer ob šestih je bil obed, h kateremu je bilo povabljeno več deželnih poslancev in občinskih svetovalcev. — Bal, kateri je mesto Gradec priredilo cesarju na Čast, bil je v redutnej dvorani jako sijajen, cesar je prišel peš na bai, ter ostal eno uro v dvorani, kder so plesali. 5. t. m. zjutraj ob šestih je cesar ogledal šolo za kadete v Liberavi; potem zavod gospej Srca Jezusovega, kder ga je sprejel pokneženi škof in predstojništvo zavoda mej zvonenjem ; cesar je izrekel, da je zavod na dobrem glasu, zapisal svoje imć v spomenico in pohvalil vodstvo zavoda. Na gradišči cerkve Srca Jezusovega so delalci pozdravili cesaija z burnimi klici; cesar je gradišče i načrte ogledal ter izrekel svojo zadovoljnost. Potem je obiskal ustanovo za majhne otroke, ki je pod pokroviteljstvom ce-sarjeviča nastopnika, i na zadnje novo vseučilišče. — Popoludne se je peljal v licej za deklice, potem pa je natanko pregledal ječe ter jcčaiju rekel: »Jaz sem zelo zadovoliin«. Ogledal je tudi sodišče ter rekel, da so prostori sicer premajhni, pa čisti, v pogovoru z sodniškim načelnikom je omenil, da bo treba sodišče na novo zidati. — Obiskal je tudi zavetišče »Vicentinum», kder je usmiljenim sestram izrekel zahvalo za lepo oskrbovanje otrok. Nazadnjo se je napotil v samostan in bolnišnico usmiljenih bratov, kder se je tudi pohvalno izrazil. Ljudstvo ga je povsod spremljalo i navdušeno pozdravljalo. Pri delelnozborskih volitvah v češkem velikem posestvu so sijajno zmagali konservativci; njih kandida-tje so dobili po 208 glasov, oni nemških liberalcev pa le po 167, tedaj so dobili prvi po 41 glasov več. Ta volitev je češki deželni zbor popolnoma prelevila; doslej so imeli večino nemški liberalci, zdaj pa so konservativci za dve tretjini v večini. Knez Jurij Lobkovic je imenovan za maršala češkega deželnega zbora in dr. Waldert za njego /ega namestnika. ČeMi deželni Zbor se je odprl 5. t. m. Deželni maršal knez Lobkovic je naglašal, da se dežela nadeja, da nje zastopniki poravnajo nasprotja in utrde vez, katera obe narodnosti uže stoletja tesno veže, da se more narodnostni mir doseči le z obojestransko zmernostjo želj in zatajevanjem samega sebe. On upa, da v deželnem zboru ne bo vladal nerodoviten boj, ampak da bo v njem geslo za mirno skupno delo. — Njegov namestnik \Valdert je zagotovil, da bo zvesto spolnjeval svoje uredske dolž- nosti v soglasji s poslanci, in da posveti vse svoje moči blagostanju in službi presrčno ljubljene domovine. — Deželni namestnik je pozdravil deželni zbor ter naglašal, da so besede deželnega maršala v popolnem soglasji z vladnimi namerami i njegovimi osob-nimi željami in prizadevami, on upa, da si oba naroda podasta roko k mirnemu delu deželi v blagost. Češki vseučiliSčnihi vseh fakultet so poslali dunajskemu rektorju Maas-sen-u pismo, v katerem se mu zahvaljujejo, da se je tako pogumno potegnol za narodnostno enakopravnost, za pravico in zakon. O bolezni grofa Chamborda sta izrekla dr. Billroth in Drasche, da ima bolnik v želodcu neozdravljiva ulesa (ture) i da operacija ni mogoča; mogoče je sicer, da grof Se nekoliko Časa živi, a nad mesec dni ne prebije. Zadnje novice o grofu Chambordu so brezupne; hudo je oslabel, i njegov želodec nobene jedi več ne prebavi. Njegov čas je tedaj prišel, ne za francosko krono, ampak za drugi svet. Iz Francoskega so prišli 4. t. m. zjutraj na Dunaj: grof pariški, vojvoda nemourski, vojvoda alensonski, grof Harcourt in kapitan Morhain, zvečer pa so se odpeljali v Frohsdorf h grofu Chambordu. Vnanje dežele. Mej Srbijo in turško vlado s uže davno agrarne pravde. Srbski pravosodnji minister je vsled tega v Nišu ustanovil posebno sodnijo, ki se bo samo s to zadevo pečala. Iz Albanije se poroča v »Pol. Corr.«, da se albanski deželni namestnik tiafiz paša dogovarja z glavarji katoliških albanskih rodov in da je upanje, da bodo dogovori imeli dober vspeh. Hafiz paša je zasedel višave Kastratov in Hotijev; nekateri aloanski vodji so hoteli pobeg noti v Črnogoro, ali niso se pustili Čez mejo. Italijanska vlada je zaukazala petdnevno karenteno za ladije z avstrijskega Primorja in Dalmacije. Uzroka za tako ravnanje pač do zdaj nema. Genov eš ko vseučilišče je te dni dalo znanemu Ragozi diplom za le-karničarja v italijanskem kraljestvu. Študentje so vsled tega hoteli napraviti demonstracijo, ali policija je to ubranila. Videmski časniki, ki so priobčili Sabadinijeva pisma iz zapora, nabirajo zdaj mile darove za njegovo obitelj. O nemških cerkvenih zakonih piše »Moniteur de Rome«: Po novem pruskem cerkvenem zakonu bo cerkvi mogoče izvrševati nujne potrebe dušnega oskrbstva. Zakon pa ne bo imel stalne veljave, ako se ne doseže po njem modus vivendi. Država mora pravnoveljavni obstoj bistvenih cerkvenih svoboščin pripoznati, predno je cerkvi mogočo dati kakoršne koli koncesije. Ako pa ostane Prusija pri svojem sumljivem vedenji, tedaj prov-zroči zakon le nove razpore in preglavice. Mej francosko in kitajsko vlado je razpor glede anamitskih zadev ne-ogibljiv, ker kitajska vlada je odbila vsa francoska zahtevanja glede Ton-kina. Francoski poslanec Tricou je na to odgovoril, da si Francoska pridrži popolnoma svobodo o svojem ravnanji. To je pač predzadnja stopnica do vojne. O novem sueškem kanalu se je dosege1 porazum mej družbo sueškega kanala in angleško vlado. Vsled tega se jo napotil Lesseps v London, da se dogovor konečno uravna. Iz Madrida se je 4. t. m. uradno poročalo, da je v Malti vstala kolera^ pozneja poročila pa to zanikujejo. Kolera se po Egiptu širi; najhujša je v Damiette, kder nad 100 ljudi vsak dan umre. Zdravstveni svet je vsled tega sklenol, prebivalce pod šatore razdeliti in okuženi del mesta razkužiti, ali pa požgati. Okoli mesta so napravili kordon in vojaki imajo ukaz, ustreliti vsacega, kdor bi hotel ubegnoti. V francoskej luki Havre je umrl za kolero popotnik na ladiji, ki je prišla iz Egipta, a ladija je v kontumaciji. Dopisi. Is tržaške okolice, 5. julija. (G. Baldinipotovalni učitelj kmetijstva). Baldini, Baldini! o tebi se čuje vedno Sritoževanje, kano o sinu Bertholdjjevem. agotovil si nam, da se priučiš slovenščine, kolikor ti zadostno za poučevanje v kmetijstvu, — da se navadiš našega milega jezika, brezi kojega — saj to moraS sam znati — ti je nemožno vstrajati mej našimi kmeti. Skoro je leto minolo, nekoliko smo se uže naučili s papirja zlogo-vati, ali kaj in koliko more ta slabo izražena beseda koristiti poslušalcu? Ona je mrtva, ni prepričevalna — ona je brez ognja, zatega voljo ne sega do srca — in kar ne seŽe do srca, ne vzbudi ljubezni do predmeta — ampak je vse le bob ob steno 1 V Tomaju na Krasu se je ta gospod izrazil, da on temu ni kriv, da je pri tem nedolžen. Tedaj, nam je treba iskati uzrokov na višjem mestu, za katerih posledico pa zdaj mora slovenski kmetič trpeti. Do kdaj bode slavna vlada to vedno prito-U. van je slov. davkoplačevalcev poslušala. Ali ne misli ona priti v okom temu nezakonitemu zlu? — ki žali narodnostni čut Avstriji zvestih src. Koliko časa še bodo paragrafi za nas primorske Slovence čakali vstajenja dan? Ali ti so le zato, da flgurirajo na papirju, kot izrod salomon-skih zmožnostij naših postavodajalcov in pa kot pregraja, preko katere naši izvr-sevalni organi nemajo one prepotrebne zmožnosti, da bi poskočili? Tedaj, za prve so izrod učenosti non plus ultra, za druge pa nevednosti »non plus ultra«. Na ss. Petra in Pavla dan se je oznanilo raz lece v rojanskej cerkvi »more so-lito«, da bo g. B. govoril »o cepljenju sadnega drevja« v rojanskej Šoli; kmetje so povabljeni, naj ga pridejo poslušat. »More solito« pravimo, da se ja to v cerkvi naznanilo, temu se ne smemo čuditi 1 ako višja oblast zahteva to ex offo — treba je slušati, inače insubordinacija. Kakor pa čujemo, naši kmetje so temu pozivu naredili »le oreccbie di mercante« — in v šolo ni bilo niti sence jednega. Le Dreja mežnar je društvoval gospodu, in pri tem se je lahko na Štiri oči česa naučil iz kmetijstva. Ta Dreja je v Hojanu Še precej poznata oseba (z Jurjem sta si navskriž) — ta njega imenitnost sega do poslednjih volitev v mestni zbor in tudi povemo, da v dobi, ko je še bil našim poslancem dr. L. bil je* naš »Dreja« na priprošnjo tukajšnjega kmetijskega društva odposlan v Klosterneuburg pri Beču na ondotno vinogradsko učilišče, da sluša predavanju g. barona Babo v trtnej ulici, ki se je v prav tačas jela širiti po vinogradih spodnje Avstrije. Ce se je on česa naučil ali ne, če se je kaj v praksi ali teoriji podkoval, o tem, draga mi »Edinost«, ne vem ti poročati; da pa zna naš Dreja prav dobro cepit, o to pa potrjujem — Cepit pa uže! Kakor raz vidljivo g. B. tukaj ni opredelil plodnih tal, kar i ni čudno 1 — on ni zmožen naših kmetov jezika in naši kmetje ne njegovega. Društveni zakon je različen od fizikalnega — v poslednjem se dve naspro-tivni sili privlačujete, v prvem pa od sebe Eahate. V pismu je zabilježeno, da so pri iabelu narodi morali delo ustaviti, ker mnogojezičnosti niso mogli v okom priti — bilo jim je raziti se po svetu. Leta 33 našega odrešenja, uprav na binkoštni dan, pa so apostli oznanjevali zbranim narodom čuda i dela Izukrsta Boga in pisano je, da Partje, Medje, Elumci, Mezapotamci, Judje, KapadoČani. seljaci iz Ponta in Azije, oni iz Frigije, Panfilije, Egipta, iz libijskih poknijin okoli Giren, Himci, Kretenci in Arapi — sleherni narod sluŠal je slova božja v svojem materinem jeziku pripovedovati. Kar je večna Resnica spoznala za dobro in prav pred 1850 leti, sedanji liberalni svet hoče poteptati? Vsakemu svoje! — to je geslo miru in sprave — znak bratoljubja mej narodi na svetu. Sedanje stanje ne more več nadalje trajati. Prosimo slavno vlado, da to odstrani, ker skrajni č.is je uže, da se pravične i skromne zahteve primorskih Slovencev uslišijo. Censeo ergo, hoc esse delendum. EDINOST. I £ tržaško okolice. 30. jun. O taboru, o županih. O zadnjem taboru, ki se jo vršil v Brezovici, pisali so mnogo tržaški listi. »Triester Tagblatt« je pisal v svrho našega naroda cele uvodne Članke in pobijal tukajšne iredentarske liste. Rekel je, da je Slovanstvo v Istri s tem taborom storilo napredovalen korak. Ali drugače so pisali italijanski listi in ko bi iredentarji delali v svrbo sv. cerkve, rekli bi stvarniku: »Dovoli, da utibne(na Primorskem), kar našega ni.* In res v svojih Člankih so pisali italijanski listi, kakor bi bila Itra čisto italijanska. List »Ala-barda« je pisal, da so se zbirale na taboru trume Kraševcev (Garsolinl.) S tem je hotel trobiti omenjeni list v svet, da je Brezovica, ker je v Istri, na italijanskej zemlji, in da ljudje, ki so bili na taboru, bili so zgolj čisti tujci KraŠevci. Ali omenjeni list se je s tem zelo spekel, kajti če tudi je bilo na taboru mnogo Kraševcev, bila je Taboritev ogromna večina domačinov, to je stranov. Ker je pa slavno društvo »Edinost* namenilo prirediti prihodnji tabor, ki se ima vršiti v jeseni, v Pazinu, boljšega ni moglo učinoti. Takrat pač ne bodo pisali iredentarski tukajš-nl listi, da so bili i tam zbrani »Carsolini«. Pazin je v sredini Istre in ljudstvo, ki se zbere tam, bode večinoma domaČe, to je iz Istre. Da nam je posebno ta tabor neobhodno potreben, tega ne bode nobeden dvomil. Radi tega bi morale priti deputacije narodnih društev iz vseh slovenskih dežel in Hrvatske. Vsaka zastopana vas na taboru bi morala imeti svojo narodno, oziroma avstrijsko zastavo. Enako je bilo ▼ Dolini leta 1878. Posebno zvečer, ko so se okoličanje pozno vračali se zastavami pevaje skozi mesto, napravili so močen vtisek. Iredentarji so se poskrili kakor miši. Posebno oni možje, ki se imenujejo in slove kot »narodnjaki«. morali, bi delati za prihodnji tabor na vse krlplje, posebno na to, da se zbere ogromna množica ljudstva. Vsi narodni županje in veljaki in drugi vaški načelniki bi morali prigovar- 1'ati ljudstvu, naj se v kolikor mogoče ve-ikem Številu zbere. Da so posebno županje glavna stvar za to, tega ne bode nobeden ugovarjal. Temu ni treba staviti dosti dokazov. Poglejmo le v tržaško okolico. Iz vseh tržaško—okoličanskih sel ali vasi se more vendar le Prosek najbolj naroden imenovati. Res da je tam č. g. Na-bergoj, ki se more prištevati prvim, za povzdigo naroda našega na Primorskem, in je tudi od ljudstva mnogo spoštovan. Ali Prosečani imajo tudi vrlega župana (CapovillaJ g. Cibic-a. Tatn je tudi posnemanja vredna stara navada, da vse novosti in oznanila naznani župan zbranemu ljudstvu pred cerkvo. Gotovo lepa stara narodna reč, zvon na plat udari, in pred cerkvo se zbere množica ljudstva, kojej govori Župan v milem našein slovenskem jeziku. Tudi ob Času volitev ni Prosek, oziroma Kontovelj nikoli omadeževal narodnega svojega poštenega imena. V zdm-ženej prošeško-kontoveljskej šoli in pripravnici so tudi vse hvale vredni narodni učitelji, kar žalibog ni tako povsod. Ali vrnimo se zopet k županom. Poglejmo v Rojan in Barkovlje, kder imajo prvi domačega renegata, drugi pa Italijana za župana. Tam ni, mislim, še nikoli zmagal nasprotni, to je lahonski poslanec. A zadnjikrat je zmagal, to vsak dobro ve, tam kandidat Progressa Cesare.Da niso omenjeni gospodje glasov po hišah lovili, ne bi bila zadnjikrat oskrunjena narodna čast v IV. volilnem okraju. Istinit. Iz Vač, pri Litiji 3. julija. Kedor nema o čem drugem pisati, pravi prigovor, da vreme hvali ali toži. No pri nas smemo z vremenom popolnoma zadovoljni biti. Uime še, hvala Bogu, nismo imeli in povsem obeča letina prav dobra biti, vsaj kar je bilo strnine. Poznat pa je naš kraj tudi zaradi obilnega sadja, ki se redkokdč tako obnaša ko na Vačah. Vlansko leto se je izpeljalo na stotine centov češpelj na Laško in navadni pol-gruntarji so izkupili 60—80 in še več goldinarjev. Lepa pomoč. Tega letos ne bode toliko, za to so pa toliko lepše se obnesle sviloprejke, ker tudi s temi se obilno peča tukajšnjo prebivalstvo. Zdrave so popolnoma in večinoma tudi zapredle. Posebno lepe ima g. župan Jurij Grilec in J. Do-bravec, Merva in Kovač, pa tudi drogi, samo v trgu jih bode 3—4 cente. Zopet lepa pomoč, če pride pošten in dober kupec. Pa tudi v političnem pomenn so se nam »vremena zjasnilau. Do letos poznat je bil naš trg kot nemčurski, bil je v resnici tuii prvi »cartelj« ali ljubljenček Ve -steneckov, ko pa je otŠel ta in prišel objektivni g. Gril, prelevil se je tudi naš trg. Volil je narodnega odbornika za deželnega poslanca za Trebnje, prej sta bila 2 nem-čurja, imamo sedaj narodnega župana in odbor, meseca marcija smo ustanovili »bralno društvo«, ki dobro napreduje in nadejati se je najboljšega. Da je bilo treba «led sekati« in da ni stalo malo truda, zlasti, ker je nekaj zagrizlih nasprotnikov, tega mi ni treba omenjati. Za cesarjevo slavnost se delajo uže tudi priprave in »društvo« stori vse po svojih močeh. V sredo zvečer žazge društvo velikansk \ kres na Čast prazniku Ss. Girila in Metoda. V to smer se je bilo nabralo precej novcev za smodnik in drugo razsvetljavo-Ljudstvo se bolj in bolj zaveda svoje narodnosti. Bog daj prvoboriteljem neustrašen pogum in stanovitnost, in vspeh bode venčal trud in delo. —m.— Domače in razne vesti. Tržaške novosti. V sredo zvečer je priplui v luko c. k. brick »Camaleonte« z šolo mocev (učencev za c. k. mornarsko službo). Zdaj se nahaja v Inki vsa c. k. avstr. eskadra, kakor smo poročali, da pri-pluje. Drultco za priskrbovanje in varstvo iz zapora iipulčenik kaznovancev se snuje v Trstu pod protekcijo župana in društva Previdenza. — Taka društva so res potrebna, ker pred svetom propali ljudje so res pomoči potrebni, da zopet ne zabredejo v še huje pregrehe. Grad Afiramar zgubi najzanimivejše zbirke umetnosti, ker Še to poletje vse od-peljo na Dunaj in jih postavijo v novo se-zidanern dvorskem muzeji. Str al no, ako bi bilo resnično. Predvčerajšnjem je financi pri colnem uradu v Kolo nji ustavila nekega mladega sedlarja, ker je menila, da ima pri sebi kontraband ; a našla je pri njem revolver in Škatljico s patronami. V Trstu pa so vsled tega raznesli vest, da so v okolici tržaški zasačili celo bando zarotnikov, z mnogimi bombami, s katerimi je hotela odrinoti ta banda v Ljubljano, da bi to izvršila, kar se Oberdanku v Trstu ni posrečilo. Vidi se iz tega, da naše ljudstvo rado vse Še bolj črno vidi, nego je; ali pa so to vest kaki Lahončiči nalašč raztrosili. BarbariČni roditelji. Poročali smo uže pred par meseci o nekem barbarizmu roditeljev, ki so lastnega otroka izstradali in zaprtega imeli z očividnim namenom, da otrok pogine. A v Trstu tudi taki dogodki niso osamljeni. Te dni je policija prišla na sled Še hujšemu barbarstvu. Družina nekega mestnega vatrogasca je iinela dva otroka, katera sta morala ne le trpeti lakot, temuč mesto kruha sta dobivala vsak dan po večkrat batin nad mero; ko je policija prišla v stanovanje te kanibal-ske rodbine, našla je 9 mesečno dete mrtvo in se je prepričala, da je bil glad smrti uzrok, a drugo 8 letno deklico je našla bolestno in na njej vse polno sledov grdega trpinčenja. Stvar je zdaj pred sodnijo in nečloveška roditelja ne uideta za-služenej kazni. Ona dva vojaka od polka Albreht, Ogra, ki sta zakrivila grdo posilstvo na senenem trgu, vendar so našli po natanjčnej preiskavi vsega polka, in prideta pred vojaški sod. Priden brat. Neka tobakarica v ulici Dogana pošlje brata, ker sama ni utegnola, po 20 g Id. kolekov za razprodajo v tabakarnici. Brat, kakor se je uže spričalo, nakupil je kolekov, ali po ulici idoč je bil tako breziglaven, da jih zgubi. Lep brat tol Nesreče. Neki roditelji so pustili petletnega sinka varstvu domače služkinje. Dekla pa je pustila iz oči otroka, ki se je prav marljivo igral v kuhinji z noži. Posledica temu je, da se je otroče z nožem prav globoko vrezalo v roko, vsled česar so bjli roditelji primorani ga odvesti v bolnišnico. Matere, ne puščajte lahkoverno slehernej ali slehernemu v roke svoje decel Lojzek Travanti, petleten fantič, bivajoč v ulici Fontanone della Zonta igral se je mirno z svojimi pajdaši na ulici, kar v naglici po istej prileti kočija in fantiča povozi, k srćči le lahko, Prave i skrbne matere svoje še nedorasle dece brez varstva na cesto ne puščajo. — David Goen 141etni mladenič prišel je po lastnej neprevidnosti pod kočijo na trgu S. Giovanni in se je nekoliko poškodoval na koleni. Okoličanom ln mestnim Slovencem I Znano je, da imajo sodnije v Trstu in sploh na Primorskem povelje, da morajo sprejemati in reševati slovenske tožbe slovensko. Pravico ima torej vsak, da napravi sodnijske spise v slovenskem jeziku: a te važne pravice se le malokedo poslužuje in znano nam je, da celd neka* teri tržaški trgovci, sicer dobri narodnjaki in mnogi okoličani pošiljajo sodnijam italijanske tožbe, posebno pa dohaja dosti takozvanih tožeb o malenkostih, katere si stranke same napravljajo, in namesto, da bi jih u upravljale v slovenščini, napravljajo jih v italijanščini. Rodoljubi, to je pregreha nad lastnim narodom, kajti tisti narod, kateri se noče posluževati svojih pravic, rob je in vreden take osode. V srce nas je bolo, ko nam je te dni nek Italijan (jurist), opazil, da se naši ljudje ne poslužujejo po naših poslancih priborjenih pravic in da k ljubu ministerskemu ukazu se vidi prav malo slovenskih tožeb pri tržaških sodnijah, in če to tako ostane, ostane tudi dotična postava »parola mortan (mrtva črka). Okoličani in Tržaški Slovenci! slovenska tožba je prav tako dobra, kakor italijanska: in ako bi Vas kedo pre-pričaval nasprotno, naznanite ga nam, da mu povemo, ker mu gre. Tožbe za malenkosti bi morali Slovenci vlagati sploh le v slovenskem jeziku, dotične tiskane formulare dobć lehko v naŠej tiskarni, Via Torrente št. 2, po jako nizkej ceni in ne-premožnim kmetom jih damo radi celd brezplačno, kajti čas je, da otresemo ono polovičarstvo in da ne terjamo le in kričimo, temuč da se tudi poslužujemo svo-jih pravic na vsej črti. Mi se bomo odslej za to stvar velno bolj zanimali, ker čas je, da naš narod postane doleten in ozbiljen tudi v narodnih zadevah. To naše priporočilo naj širijo prijatelji naroda, kder koli mogoče po okolici in v slovenskih krogih v Trstu, ker vsaka slovenska tožba je korak v napredku našega naroda. Program koncerta Slavjan Ske čllaonlce u vrtu Belvedere dne 7. juliju bode ta-le: i, »Jedinstvo«. Koračnica — svira glasba. S. Ognjenovič. 2. Finale i šesteropjev iz opere »Lucia di Lam-mermoor« — svira glasba. Donizetti. 3. »Ustaj rode« — pjeva zbor. Eisenhut. 4. Gran Bailabile »Excelsior» — svira glasba Manzotti. 5. »Hrvaticam« — zbor sa basso solo (gosp. Maly). I. pl. Zaje. 6. »Potpouri« slavjanskih napjeva — svira glasba. Mi-lier. 7. »Tam gdje stoji» — pjeva zbor. Lisinski. 8. Gavatina »Linda di Chamo-nix« — svira glasba, Donizetti. 9. »Danas tukej, jutri tam« — Zbor sa bariton solo. Kocijančič. 10. Potpouri «Sonnambula» — svira glasba. Bellini. 11. «Patria», Koračnica — svira glasba. Mirabelli. Po volji ples u salonu. Iz naklonosti prema društvu sudieluje gosp. Maly. Sborom ravna gosp. Bartelj. Spremembe vojaških «ar-ll 1 J. To jesen se priseli 6,\ polk, vojvoda Ljudevit Bavarski iz Plevlja v Bosni v Gorico, 53 polk, nadvojvoda Leopold pa £ride iz Gorice v Zagreb (domači kraj); i polk, nadvojvoda Albreht se preseli iz Trsta v Budimpešto; mesto njega pa pride v Trst 61 polk, Aleksander III. car ruski, k( je zdaj v Temesvaru; 7 bataljon lovcev pride iz Trsta v Ptuj in 19. (domači) ba taljon lovcev pa pride iz Zemuna v Trst. Izpred sodišča. Alojzij Depan-ger iz Sežane, 32 letni prostak, kotlar, uže večkrat kaznovan zaporom In Frane Jev-nikar iz Trsta, prostak, 24 letni težak, i uže večkrat kaznovan, stala st;> pred sodiščem, žatožena tatvine. V noči od 29 na 30. maja je nek Miha Pisek, težak, ležal pod prostim nebom na nekej klopi pred Krčmo »Alle Viole» v ulici Torrente. Ko se probudi, potiplje se i vidi, da so mu neznatii zmikavti uro odnesli. Zopet hoče zaspati, kar sliši neko gibanje okoli sebe i čuti roko, ki je segla pod glavo, da mu odnese par telovnikov, ki so mu služili v zglavje. Ta naglo vskoči po koncu in zgrabi talu v osobi Depangerja, i ga izroči bliinjej straži. Nekoliko potem straže ustavijo i njemu prijatelja Jevnikarja. Sodišče je oba krivim spoznalo tatvine in Depanger-ja obsodilo na 4, Jevnikarja S a na 2 meseca poostrene ječe. — Jožef lanottl, domačin Še le v Bologni,pa ne v Trstu, štiridesetleten neodrešeni prostak, zagovarjati se je moral te dni radi razžaljen ja cesarjeve osobe, in to se je dogo dilo v Času, ko so topovi na gradu ozna-njevali prihod cesarjev. Spoznan krivim, obsojen je na 14 mesecev ostre ječe in po završenej kazni mora zapustiti avstrijske dežele. Kategorično postopanje. Te dni je prišel iz Italije znani profesor Dominik Lovisato, rojen v Izoli, a naturali zovan Italijan, profesor v Italiji, v bližnjo Izolo, da ostane nekaj časa pri svojih on-dotnih sorodnikih; ali Izolani so dobri patrijotje in ker je znano, da je ta profesor večkrat v Italiji, posebno pa v Vidmu pridigal vojno in vstajo proti Avstriji, naznanili so Izolani precej, ko je došel Lovisato, glavarstvu v Koper, daje mej njimi ta hudi sovražnik Avstrije; glavar pa je poslal precej pismo g. Lovisatu, da ima v 24. urah zapustiti Avstrijo z lepa; drugače pojde čez mejo s6 spremstvom. Razi titan Lovisato prileti precej v Trst k ital. konzulu Durandu in ta gre k namestniku, kateri pa je odgovoril, da mora Lovisato s prvim vlakom ali parnikom zapustiti Trst in Avstrijo. Torej vendar enkrat »gli scherzi da parte«! Slovensko bralno In podpor no drujStvo v Gorici bo slovesno praznovalo god svojih pati'onov slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v nedeljo 8. julija po tem le sporedu: Zajutra ob 10. uri peta sv. maša na Kostanjevici; popoldne ob 4. uri izlet v Soikan na vrt gospoda župana Možetiča, kjer bo domača zabava s petjem. Gospodje društveniki in prijatelji društva se uljudno vabijo, naj se v obilnem številu udeleže cerkvene slovesnosti in večerne zabave. Priložnost v Solkan naj si priskrbijo gg. udeleženci po dogovoru. Za častne občane županije Smihelj-Stopiče-Vavtavas-Podgrad so bili pri občinški seji 1. julija enoglusno izvoljeni gg.: Baron Andr. JVinkler, vitez Schneid, poslanec V. Pfeifer in okrajni glavar Bckel. Blagoslovcnje nove cerkve Jezusovega serca v Ljubljani se je vršilo v nedeljo jako slovesno. Udeležili so se slavnosti vsi dostojanstveniki Ljubljanski: namestnik, župan vojaški poveljniki itd. Ta cerkev je bila sezidana v spomin poroke cesarjeviČ- Rudolfa. Slovenščina in najviše sodišče. Dr. Zarnlk v Ljubljani je vložil, kot zastopnik neke stranke, revizijski rekurz na najviše sodišče v slov. jeziku. Te dni vrnol mu se je akt z oiiokom, naj se priziv v treh dneh predloži v nemškem jeziku. Huda loča je pobijala pri Slatini, pri sv. Katarini in v Ranjkovci, ter pri sv. Petru v Hrvatskej, — Popoludne 4. t. m. je toča klestila in uničila vasi: Studena Gora. Pavlica na Primorskem, Mala, Velika Bukovca in Snrce na Kranjskem. Ptujska čitalnica napravi o priliki prihoda Nj. veličanstva, 10. t. m. svečanost v »narodnem domu« katere spored je ta le: 1. A, Nedved : »Slovenska dežela«, moški zbor. 2. Hajdrih: »Jadransko morje«, moški zbor. 3. Slavnostni govor, govori veleč, gospod Božidar Raič. 4. Miklošič: »Austrija moja,« mešani zbor. 5. Dr. B. Ipavic: »Vojaška«, moški zbor. 6. Beethoven: »Noč,» čveterospev. 7. Beethoven: »Jnbelouverture.« 8. KlaiČ: »So-vračanje«, moški zbor. 9. Fr. Gerbec: »Spomin in up», moški zbor. 10. Parma: ■Venec slovenskih pesnij«, podpouri za 2 gosli, cello in glasovir, (Čveteroročno.) 11. A. Nedved: »Zvezaa«, moški zbor. Začetek ob 8 uri zvečer. Iz IBazovice se nam piše: Ne enega iztiska ni iz Primorja naročenega, tako pravično toguje »Slov. Narod«. V spomin velikega pohoda milega nam carja, izšla je knjižica »Habsburški dom« namenjena slovenskej mladini po vsem Slovenskem. Ali hočemo mi slovenski Primorci zaostati, kaj nismo krvjo vezani sosednim Kranjcem. Kaj ni njih blagost naša blagost, njih gorje naše gorje?Segnite narodni učitelji i slovenska društva po omenjenej knjižici, bit nam Če spomin slavnostnega jubileja 600 letnica »Kranjske dežele« »Habsburški dom« bode naj lepo darilo našim učencem konec Šolskega leta. Kdor jo želi, naj piše: *Karl Rauch, Buch-drukerei, Wien, V. Spengergasse 6*. Naredbe proti koleri. Precej ko se je zvedelo, da je kolera v Egiptu, poslalo je tuk. namestoištvo tržaškemu županu ukaz, da mora magistrat strogo paziti na javno čistobo, na zelenjavo, na kanale, na stranišča In sploh na vse kraje, kder je nevarnost, da se razvijajo miazmi. Potem da mora napraviti v bolnici sobo, za kajenie proti nalezljivim boleznim. Vsled tega je mestni Župan uže pred tremi dnevi izdal razglas meščanom, v katerem pravi, da je treba previdnosti, če tudi nevarnosti ni Še blizu, vsled tega je magistrat precej ukazal pregled vseh vodnjakov, vseh javnih spalnic, vseh zalog cunj, potem vseh kanalov, vseh trgov, kder se prodaje sadje in sočivje, in je ukazal odstraniti ves gnoj in vse smeti, kder so se le nahajale. — Odslej bode magistrat strogo pazil na vse trge in prodajalnice in na javno čistost. — A da hode stvar imela še boljši uspeh, obiača se župan do prebivalstva in ga prosi, naj podpira magistrat v tem poslu s tem, da vsaka družina drži čista svoja stanovanja, stranišča, in da se drži tudi v takih časih potrebnih načel glede hrane in pijače, ter da kolikor le mogoče, uživa zdravo hrano ter je v obče zmerno v uživanju. Ta oglas je izdal župan le v italijanskem jeziku, kakor da Slovenci ali niso potrebni poduka v tem obziru, ali p* da županstvu «i nič na tem, Če tudi pomrć. Ne vemo, kako bi to stvar prav za prav vzeli; sicer pa je ves oklic jako plitev, ker to, da se je treba snažno držati in zmerno živeti, tako v6 vsak slo. venski delalec, da ga še treba ni na to opozarjati, in najbrže za to se je gospodom nepotrebno zdelo, da vse to priporočajo bhzo 60000 ljudem v njim razumljivem jeziku. Bolj važne so naredbe, katere je proglasila vsled telegraflčnega ukaza trgovinskega ministerstva tukajšnja pomorska vlada. Te naredbe se glase: Vse ladje, katere dojdejo iz Egipta, morajo se podvreči opazovanju ali kontumaciji 10 dni; le oni parniki, ki niso imeli mej potjo nobenega bolnega in imajo na krovu diplomiranega zdravnika, podvrženi so opazovanju le 5 dni. V obeh slučajih nI vštet čas provoza. — Ob enem pa je ta pomorska oblastnija izdala oklic na lastnike brodov, v katerem so nasvetovana vsa sredstva proti koleri, namreč ladije se imajo držati vedno popolnoma čiste, des-infekcija s klornim apnom in ventilacija, — potem izkljućenje iz ladij vseh živalskih odpadkov, kož, volne, canj itd.; izključenje iz ladije nezdravih mornarjev in pasažirjev, paženje, da so oboji dobro oblečeni in da dobivajo zdravo hrano; izključenje svinskega mesa; voda naj bode dobra in hranjena v železnih posodah ; ako nI prav dobra in čista, trena jo je kuhati pred uživanjem; v zalogi je treba »meti klorovega anna, železnega vi-trijola in žvepljene kisline; varovanje pred prehlajenjem; zmernost v jedi in pijači; popolno ločenje bolnih od zdravih; bolnim naj se daje dekokt Salepov z 20 do 30 kapljami laudanum-a, ali pa mesto tega Dovorjeve praške, polaganje senapiz-mov aa noge in na trebuh, prekajenje s s klorovim apnom itd. V Lazaret je vlada poslala zdravnika, ki ima paziti na pasažirje, ki delajo kon- EDINOST. tumacijo, in sploh se dela od strani vlade vse potrebno, da se odstrani, kolikor je v človeških močeh, vsaka nevarnost. A kijnbu temu naša rtova zaveznica in sosedinja, Italija, nič prav ne zaupa Avstriji, ker ona je zaukazala najstrožje kontuuiacijo proti vsem la iijam in pasa-žirjem po suhem, kateri pridejo iz Avstrije v Italijo. Italija ima uŽe staro navado, da p-oti Avstriji jako strogo postopa, ona nas s kamenjem, a mi njo s kruhom. — NaSa vlada se je nekda v tem obziru pritožila in trajaj j zdaj pogovori mej našo in italijansko vlado, da bi se doseglo gldde kontumacije neko vzajemno postopanje, da se odvrne prevelika Škoda trgovini in prometu. Sploii so vse evropske vlade zauka-zale najstrogejše namere previdnosti. V Trstu je bilo te dni vse v strahu; mnoga gospoda je pobrala šila in kopita in je šla na Kranjsko in splon v zdra-vejše kraje, drugi se pa pripravljajo, in iz Egipta utegnemo dobiti tudi mnogo gostov, ki zasedejo naše senčnate slovenske kraje. — Strah pa je bil zato tolik, ker je počil na borsi glas, da je kolera uže v Pulju in da je uže jeden umrl. Vlada je na to precej telegrafovala v Pulj in dobila odgovor, da je bosa ona novica. — Na R-ltl pa da je zbolela neka tuja gospa, katere bolezen kaže simptome kolere; nad jamo se, da se tudi ta vest ne obistini. Raznesli so celo vest, da imamo kolero uže v mestu, pa take vesti so le izmišljene, da z njimi plašijo ljudi, posebno pa borsijance, kateri se najbolj boje smrti. NaŠiin ljudem pa mesto magistrata mi priporočamo, naj se ne strašijo, ker stran nekaterih je pretiran ; ob enem pa jim svetujemo, naj jeuć zmerno, kolikor mogoče, malo sočivja, §e manj svežega sadja, da ne pijejo preveč vina, še manj pa žganja, tudi mleka ne preveč, i u le s kavo; tudi vode naj ne pijo preveč same, ker v Trstu nemamo povsod zdrave vode, in zvečer naj bodo rajše bolje, nego premalo oblečeni. To so sploh previdnosti Eotrebue v pasjih dneh, kateri se nam liždjo. GospMe in trgovinske H Zavarovalno društvo Riunione Adriatica di SicurtSu To društvo je izdalo te dni Hvoje letne račune spremljane po obširnem poročilu, kateremu povzamemo te-le važnejše točke: V prošlem letu se ji zavarovalo pri tem društvu na živenje 2596 osob za kapital od gld. 5,025.526. Vse zavarovanje v tej kategoriji in sicer na doživenje kapitala . gld. 5812.739 in rente........« 51.389 kateri spadajo na 4078 zavarovanih osob — V kategoriji /avaronanja za slučaj smrti pa je znašal kapital.....gld 18,777 348 [enta........... 11.759 kateri spadajo na 15 512 zavarovancev, svote to, katere kažejo v kategoriji na doživenje v primeri z lansko bilanco naraštaja na kapi- talu .........gld. 338182 in na rentah........ 4 391 in v kategoriji po smrti naraštaja na kapi- talu • •........gld. 1,064.«22 na rentah........ 8000 Premije poterjane za stara In nova zavarovanja so znašale: v oddelku za doživenje . . gld. 277.779«22 « « po smrti ... « 823.588»1? Dohodek od naloženih kapitalov v tej sekciji znašal ie gld. 2l5t>.279«02. Izplačalo se je zavarovancem v oddelku na doživ. nje......gld. 194 47U..35 v oddelku po smrti ... » 42l.622»50 za 391 slučajev vsled smrti zavarovanih in 8 mešanih zavarovanj Dobiček, ki izhaja po sovdeležbi zavarovanih pri dobičku družabnikov, znašal je eld. 33 575»60. katerih polovica, to je gld. 16.787«80, se razdeli ob enem z obresti po 3 letih mej zavarovance, ki bodo takrat še živi. Društvo Riunione skrbi za gotovost zavarovancev po najv^stnejšem načinu, in so njene reserve za pokritje vrednosti rizike, brez proti-zavarovanj take-Ie: gld. 38G253»9} za izplačila vitalicijev, « 2,OSO.496 75 za zavarovanje na doživenje, « 2,90.j.;W0»82 k zavarov, v slučaju smrti, * ly4.758«0y • premije v bodočem pro-_metu, skupaj gld 0,412.811«55 in kažejo te reserve primerjane onim lanskega leta zvišanje od cld. 316.346*55. Bdanca oddelka za zavarovanja na ži-venje kaže, po odbitej svoti za zavarovance, dobička gld. 39.U08-20, kateri se po pravilih prenesejo na glavno bilanco B. Gledć oddelka zavarovanja proti požaru kaže poročilo, da je društvo v tem oddelku posebno dobro napredovalo Poterjane premije, po odbitih odpisih, znašajo v tem oddelku gld, 5,052,785«98. torej za gld. 579.4.10.80 več, nego v letu 1881, katero pomnožt-nje je toliko veČe vrednosti, ker prevelika konkurenca posebno v tem oddelku jako neugodno upliva. Reserva za premije za prihodnja leta je določena na gld. 1,356.592. Tudi pri zavarovanjih na več let kaže se zdatni povišek. Terjatve za premije v prihodnjih letih so znašale koncem leta 18.S2 gld. 14,003 352«75 za direktne posle in • 896.457«09 za cesije drug. društev, skup fjld. 15,449 809-83 in so se torej pomnožile v anskcm litu za gld. 2,243.113«36, številke te kažejo na pridno neposredno delalnost društva. V letu 1882 je društvo izplačalo za škode po požarih za 7978 nesreč gld. 3,164.463*81, po odbitkih, katere so po-1.43l.820«9'J vrnile druga, društva ostane gld. 1;732 642«82 na račun društva, in v re-servi za Se ne likvidne Škode v letu 1882 drži društvo ie gld. 108 140, kar je najboljši dokaz, da društvo Riunione hitro likvidira in izplačuje vse škode. Društvo je jako previdno, ker se drži načela, da kolikor le mogoče protizavaruje, kar mu daje solidno podlago. V letu 1882 je potrošilo to društvo za protizavarovanje nad gld. 2,-166.000, gotovo tnočna svota, a primerna delokrogu in dob remu uspehu društva V oddelku zavarovanja na prevozu, pravi porodilo, da društvo ne išče prevelikega prometa, k^r ta oddelek je nevaren Premija v tem oddelku je znašala gld. 182.784, protizavarovanje nad gld. 73.000 in škode nad gld. 85.000 Gledć zavarovanja proti toči, pravi poročilo, da premije v letu 1882 niso znašale toliko, k:»kor v poprejšnjem letu; znašale so gld 2.016.087«79 po odbitih štornih, torej za gld. 146 000 manj, nasproti pa so Škode za račun društva znašale gld. 847.176«38, torej gld lit 952«47 več nego v letu 1881; protiza-varovanja pa so stala gld. 930 702«41, mej tem ko so stala v popr. letu gld. 1,010.419«43. Reserva v tem oddelku znaša gld 250 000. Vae škod« povrnene po društvu Riunione v letu 1882 pokažejo gotovo veliko svoto od 5,000.000 gld. in vse škode, odkar je društvo začelo do 31. decembra 1882 pa okoli gld. 109,000 000, Številke te, ki prejasno kažejo upliv, delokrog, varnost in delovanj* društva Riunione v korist občnega dobra. O konečnem uspehu nam je navesti, da glavna ali generalna bilanca društva Riunione za leto 1882 kaže dobička gld. 209 636 in po odbiti svoti za reserveni zalog, nagradi ravnateljem, pregledovalcem in svoti za penzijski zalog uradnikov, ostalo je Še vedno dobička gld. 136 883, kateri se razdele mej delniCarje po 40 gld. na delnico, kar je enako obrestim Po M°Iq. Kolikor razvidno Iz tega, se društvo jako lepo razvija in se ni niti Čuditi, da uživa tako veliko zaupanje po širokem svetu, posebno, ako se v poštev jemlje tudi njega gmotne sile, katere obstojć iz gld 1,320.000 glavnega kapitala potem iz mnogih močnih reservnili zalog, kakoršne so: gld 5,412 811«55 reserva za premije v oddelku za živenje, « 1,356 592»— reserva v odd. za požar, « 17.300«— « ■ « »prevažanje « 250.000«— « « « proti toči, t 161.500«— « za spremembe kur-zov raznih prapirjev v denarnici, « 511 879-24 reserva dobičkov, « 150 000«— posebna reserva dobičkov v v oddelku na živenje, skupaj Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin Napoleon..... G. kr. cekini .... 100 državnih mark . . »37 » — » . 294 • 30 . . 119 » 95 » . 9 » 50 » 5 » 65 » . 58 » 50 » St. 290./0kr. š. s. Razpis učiteljskih služeb. Na narodnih šolah v Podgradu sč slovenskim učnim jezikom, potem v Munah. pri sv. Mateju, v MošČenicah in v Bergudu s hrvatskim učnim jezikom so izpraznjena mesta jednega učitelja III. reda. S temi službami združeni dohodki so razvidni iz deželnih zakonov od dne 3. novembra 1874 in 10. decembra 1878. Prosilci za ta mesta imajo svoje dokumentirane prošnje v 4 tednih pri podpisanem okrajnem šolskem svetu, event. po službpnej poti vložiti. C. k. okrajni šolski svet v Voloski, dne 3. julija 1883. gld. 7,860 082«79, katera svota kaže, da so se te reserve v letu 1882 pomnožile za 431.150»77 gold. Dostaviti nam je še, da se je tudi penzijski zalog uradnikov v lanskem letu zdatno pomnožil in zdaj znaša uže gld. 190.98M9. Prelepi uspehi so dokaz, kako previdna in na vse strani koristna bila je ustanova tega društva. Slovenska posojilnica v Mariboru. Posojilnica je imela do konca junija 1<0.993 gld. 28 kr. dohodkov, 154.623 fild. 65 kr. izdatkov, tedaj skupnega prometa 325.62I gld. 93 kr. _ Listnica Uredništva. Gosp. S v K. Visoko spoštujemo Vas kot unetega rodoljuba in nam ie Vaša graja merodajna, ker dobro vemo, da Vam srce gori za prave poštene stvari Toda Vaš dopis se nam zdi pri vsem tem preoster. »Aviva Šan JuŠto«, naj bi še bilo; a če pride res na vrsto tudi »Aviva Progrešo«, potem pa damo Vam besedo. — Toda poročalo se nam je, da se stvar vendar le narodno razvija in zadnji dopis o tej zadevi nam je došel od vsega spoštovanja vredne strani. Da ni vedno vse zlato, kar se sveti, to je res; toda prehuda graja včasih vendar več pokvari, nego popravi. — Sicer pa želimo z Vami govoriti. Tržno porodilo. Kava — živahna kupčija po dobrih in trdnih cenah. Prodalo se je 8000 vreč kave Rio po gld. 40 do gld. 53; v zalogi je bilo konca junija razne kave v Trstu 80,000 rnetr. stotov. Sladkor — Še vedno v najslabšem obrajtu, cene mlahove; prodalo se je 3000 vreč sladkorja po gld. 29 do sld. 81'/4. Sadje. — Limoni in pomeranče iskane; drugo sadje zanemaneno; pomeranče, limoni gld. 4 do eld. 8.—, rožiči gld. 7'/,. fiae v vencih gld. 20.—, mandlji gld. 92 do gld. 100.—. cvebe navadne gld. 17 do gld. 20. Elemč gld. 23 do gld. 30.—, Sul-tanina gld. 23 do gld. 38. Olje — malo prodaje, cene pri vs«m tem trdne; namizno gld. 66 do gld. 80; jedilno gld. 37 do gld. 41. Petrolje — v dobrem obrajtu, cenaŠe vedno na gld. 9*/* do gld. 10. Domači pridelki. — V fižolu nobene kupčije; maslo dobro naravno gld. 100 do gld. 116. Žito. — One se pomikajo nazaj; kupčija miruje popolnoma. Seno — dobro konjsko gld. 1.60 do gld. 2.— volovsko gld. 1.80 do gld. 2.20. LA FILIALE deli a BANCA UNION TRIESTE t' oocupa dl tutte la operazienl dl Bam t dl Camblo valute. a) Accetta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1* interesne annuo per Banconote 3'/« °/» con preavviao di 5 giornl 4 » » » » 12 » 4'/« » a sei mesi fisso per Napoleoni 3'u % con preavviao di 20 giornl 3V, » » » « 40 » 3>14 » » » »3 meai 4 • » » « 6 • Godranno deiriiiteresse aimcntato 1« lettere in circolazion« con & giorni di preart iso dal 0 novembra a c. qucll« con IS giorni dal 13 giorni e qn«U« con 14 giorni dal 85 novembre a. e. IN BANCO GIHO abbuonando il 3intereaae annuo aino qualunque aomma; prelevazioni aino a florin i 20.000 a vista verno eheque ; importi maggiori preavviao avanti la Boraa. — Gonferma dei veraamentl in apposito libretto. ContcKgla per tutti i veraamentl fatti a qualaiasi ora d' ufliclo la valuta del medesimo giorno. AsNiimo pol proprl oor-r©nti®ti 1'tnc.asso di Cambiali per Trieste, Vtenna e Budapest, rilascia loro nssepni per queste nltime piatte ed accorda loro le facolta di domicilefetti presto la sua cassa lranco d* oggnl •pesa per omhI. b/i S'tHcartca delVac,