Amerikanski Slovenec. |k- ko»' '•« nevarnosti za izgubo zborni- nice reprezentantov prihodnje lete ali predsedništva Združ. držav leta 1908. Najbolj presenetila je trn 'velikanska pridobitev za Hearsta v New Yorku m Patissona v Ohiu. Hearst bo odslej gotovo vodil boje .. v ... . ¡po časopisju in sodiščih mesece i® Državnim blaga niKom — , . - leta ter nastopal kot mučenec, ki j® propadel vsled sleparstva. z večiuo.10 000 glasov. Philadelphia, 8. nov. — “Graft” je uničen v tem mestu. Reforinn-stranka je zmagala. Republikanska •‘mašina” je vržena s tirov. “Anti-graft parly’ je zmagala s 60,000 g'a-sov večine, je izvoljen demokrat Berry a večino 80.000 glasov. Cincinnati, O., 7. nov. — G. B. Cox, republikanski “boss” v Ohiu izza mnogo let, je bil danes pobit in vržen na politično smetišče. Demokrat J. M. Pattisou je izvoljen guvernerjem v državi Ohio z večino 60.000 glasov. Ves državni demokratični tiket je izvoljen. Republikanski kandidati za mestne urade so poraženi v Cincinnati, Toledu in drugih mestih. V Clevelandu je bil voljen županom demokrat John son. Chicago, 111., 8. nov. — Pri vče rajšnjih volitvah uradnikov za sod-nijske in zdravstvene departmente so zmagali republikanci, v največje začudenje vsega mesta. Sodba o izidu volitev. Gnojni turi. Finci veseli. Helsingf«*^, Finsko, 6. nov. • Carjev proglas, v katerem dovoljuje skoro vse zahteve Fincem, je sinoči dospel semkaj in napravil izvrsten vtis. Strasti, ki so zahtevale revolucijo, se začenjajo obladevati. Dasi so socialni demokratjenasprotovali, se je štrajk vendar proglasil konča nim. General Kavlbars, ki pride semkaj za guvernerja, dobro ve, da je bilo Finsko vedno vdano carju, dokler niso Sipjagin, Plehve, Bo-brikov in drugi sovražniki napredka gnali Fincev v sovražni tabor, a od slej bodo zopet odkritosrčno zvesti in vdani carstvu. Veliki knez Nikolaj. Petrograd, 7-. nov__Veliki knez Nikolaj Mihajlovič je edini član carske rodovine, ki podpira grofa Witteja. Pred izdan jem slavnega proglasa z dne 30.oktobra, v najbolj kritični dobi, ko so mnogoteri upli-vni dostojanstveniki obdelavali car ja na vso moč, naj se ne uda narodovim zahtevam, je rečeni veliki knez vesčas najgorečneje podpiral Witteja in konečno res napotil car ja, da je popustil. Nov koledar za Rusijo. Nova doba na Ruskem se označi tudi s tem, da se spremeni julijan ski koledar. Raba starega koledarja, ki je 13 dnij za koledarjem drugih dežel,je bila vzrok veliki zmešnjavi. Akademija znanostij je že predložila načot, okrajšati ruski mesec februar za 13 dnij in začeti z dnem 1.marca novi koledar gregori- Ujeti v ledu. San-Francisco, 9. nov. — Enajst kitolovskih brodov, skoro celo iz San Francisca odplulobrodovje, leži v arktičnem (severnem) morju v le-dovju. Ladije bodo osvobojene komaj pred mesecem julijem ali avgu stom prihodnjega leta, in zato se mora moštvo pripraviti na to, da spozna bridkost severne zime. Mnogi turi se ustavljajo vsakem® zdravljenju dolgo časa, dokler se ne dobi primernega zdravila za očiščenje in okrepčanje krvi ter ozdravljenje tura naravnim potom. Mrs. Hromas iz Westona, Neb., pravi: “Moj mož je imel zelo hud guojen tur na svoji nogi in pomagati nisc mogli niti zdravniki niti domača, zdravila. Tur se je vsak dan hujšal in moj mož ni mogel opravljati svojega opravila. Po nasvetu necega prijatelja je začel uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in čudna sprememba se je opazila skoro takoj. Dobra slast je bila prvo znamenje povračajočega se zdravja in v kratkem je tur izginil popolno-Wasbington, D. C., 8- nov. — ma. Ta pripravek uživam zoper Volitve v New Yorku in Ohiu so tu vsako slabost iu sem popolnoma vzbudile največjo pozornost. Ljud- zadovoljna ž njim.” Trinerjevo stvo je spb šuo vstalo zoper poli-, ameriško zdravilno grenko vino je tične ‘-bosse”,zlasti v Philadelphiji in Cincinnati. Demokratje so navdušeni nad svojo zmago vendar misle republikanci, da izid teh volitev nima prevelikega političnega pomena, ker je n. pr. v Ohiu na tisoče republikancev nalašč volilo demokrata Jolletska novica. — G. Anton Horwat je svoj sa-lun pod h. št. 407 na N. Chicago cesti prodal nemški tvrdki Berscteid & Mager. G. Horwat zapusti Joliet prihodnji ponedeljek, da prevzame svoj novi salun v Sheboyganu,Wis. Potem se vrne semkaj iu odpre večjo izdelovalnico smodk (cigar factury). «A. S.” želi g. Horwatu prav mnogo sreče v njegovem novem podjetju! Razširjena volilna pravica. Petrograd, 8. nov. — Načrt za po carju obljubljeno, temeljito raz- Pevčeva pljuča. Da je kdo dober pevec, mora imeti predvsem zdrava pljuča—drugače je brezkoristno poskušati. Vsi ne moremo biti pevci, ampak vsi bi morali imeti dobra pljuča. Lahek kašelj, le malo hripavosti ali bolesti so predznamenje strašne bolezni — jetike. Ozdravi svoj prehlad ali kašelj začasa — nikdar ju ne zanemarjaj, kakor so storili mnogoterni-ki, ki leže v preranih gomilah. Najboljše zdravilo za bolne na pljučih in zoper kašelj je Severov balzam za pljuča. Takoj olajša pa dvigne pljučno tkanino in te gtalno ozdravi. John Postava 324 E. 61 st., New York City, nam je pisal sept. meseca: “Moja pljuča so bila tako slaba, da nisem mogel dlje govoriti na glas. Vaš balzam me je popolnoma ozdravil in sedaj sem krepak dovolj, da bi delal dvakrat toliko.” Cena 25c in 50o v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. najboljši kričigtilee, kajti ono se loti korenine zla, ki je v želodcu. Prebavila, ki ro izvor krvi, se vrnejo k svojemu rednemu delovanju, celo telo dobi svojo hrano ter postane zdravo in čvrsto. V lekarnah,-Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Pattisona, ki je vzor poštenjak. Po Chicago, 111. ROBERT BACON, POMOŽNI DRŽAVNI TAJNIK. Robert Bacon, naslednik Francis B. Loomisa kot pomožnega državnega tajnika, je star prijatelj predsednika Roosevelta in je bil njegov sošolec v Havvardu. Mož je milijonar in je bil nekaj časa član tvrdke J. P. Morgan & Oo. V neštetih podjetjih je ravnatelj, a sam je pretri. san podjetnik. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 8. nov.—Lota, kale-1 ro je daroval C.E.Antram naši novi cerkvi, je bila izžrebana zadnjo nedeljo pri seji cerkvenega odbora. Številka 25 je bila tista srečna številka in to je imela soproga Ignacija Česnik. Čestitamo! — To bo spet veselje! Na dan sv. Martina, t, j. to soboto priredi društvo sv. Martina št. 80. W.C.U. veliko veselico s plesom, in sicer zvečer v Golobičevi dvorani v korist društveni blagajni,s kontestom med gg. John Težakom in Mihael Juri-Čičem ml! Svirala bo izvrstna godba in preskrbljeno je za najboljšo postrežbo, kakor nam sporoča društveni odbor, ki vabi vse Slovence in Slovane na to prvo. veselico v zimski sezoni. — Kamenite bukve z uro, ki so bile izžrebane v soboto v Frank Ro-glovem salunu, je zadela št. 14, ki jo je zvlekel Štefan Kik. — Glede povzdiga tirov (track elevation)! je mestni svet v ponedeljkovi seji sklenil, v sporazumu z železniškim odborom takoj vse potrebno ukreniti, da se ta stvar ko-nečuo vendarle reši v prid našemu mestu. Po neugodnem razsodku najvišjega državnega sodišča, ki se je razglasil pred štirinajstimi dnevi, se je v to svrho vršilo že več konferenc. Prebivalstvo hoče imeti pov-zdig tirov, in ljudska volja bo nazadnje zmagala, pravijo merodajni krogi. — Zahvalni dan (Thanksgiving day) bomo letos obhajali peti četrtek v mesecu, t. j dne 30. nov., kot je zadnjič določil predsednik Roosevelt. — Josip Petrič (Petrak), ki je bil obtožen, da je ukradel nečemu prijatelju |115 v stanovanju na N. Scott cesti in bil prijet v Buffalu, je bil zadnji četrtek v okrožnem sodišču spoznan krivim tatvine in ob sojen za nedoločen čas v popravnico v Pontiac. — John Malosovič,uposlen v jeklarn Illinois Steel-kompanije, je hotel iti pij«n in z revolverjem nadelo v ponedeljek zvečer, pa ga je jek larniški redar Gorey poslal rajši spat na policijo, kjer je bil dru zega dne obsojen v globo $15.75. — Truplo neznanega moža, ki je bil bržkone umorjen, so našli v starem kanalu zapadno od kaznilnice včeraj, t. j. v torek dopoludne. Več globokih prerezov in udarcev pod čelom,na sencih in podbradku je kazalo na to, da ¿e bil neznanec najbrž ubit in vržen v vodo. Kje in kdaj se je to zgodilo, ni se možno dognati, a vse kaže, da pred kakimi tremi tedni menda v bližini Lockporta, kjer je najdenec morda delal ob ka nalu. Ostanki trupla kažejo, da je bil nesrečnik okoli 40 let star delavec, visok 5 čevljev 9 palcev,zardele barve, z rdečkastimi brki. V njegovem žepu so našli 5e in steklenko za žganje. — Porbčila sta se v slovenski cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek zjutraj John Jeršin in Jennie Pogačar, doma iz ljubljanske okolice. — Naš rojak Mihael Kochevar je med ravnatelji (direktorji) nove meščanske pivovarne, zvane “The Jo liet Citizens’ Brewing Co.”, ki je stala $125,000. — Radi pijanosti je bilo v nedeljo aretiranih vsepolno Angležev in Ircev, več nego sicer v mesecu dnij. — V jolietskih javnih šolah baje že primanjkuje dobrih učnih mo-čij; vse najboljše so že v Chicagi, kjer dobivajo dvakrat toliko plačo kot tukaj. — Lepo prenovljena prva luteranska cerkev na Ottawa cesti je bila posvečena v nedeljo, ko so bili tudi novi zvonovi blagoslovljeni. •—Nad sto konj je bilo ukradenih od spomladi v Will countyju, a še se ni posrečilo, zaslediti in zasačiti tatove, ki tvorijo bržkone večjo ro kovnjaško družbo. V noči od sobote na nedeljo je prišel farmar J. Hunter iz Frankfurta ob par konj in lep voz. Razpisal je nagrado $100 za prijetje uzmovičev. — Policaj John Albert je bil v soboto zvečer napaden na North Collins cesti. Dva neznanca sta ga tako premikastila, da se ni mogel ganiti, ko je došla rešitev. Napadalca sta ušla. Mr. Albert je najmanjši policaj v mestu, ampak tudi najbolj nepriljubljen, ker je že večkrat ljudi hrulil ponepotrebnem. Sedaj pa namerava sleči policajsko suknjo in oddati gorjačo drugemu. — Našim gospodinjam priporočava svojo mesnico, kjer jim postre-ževa z najboljšo svežo mesenino. Med drugim se dobi pri nas sedaj: sveže krvavice po 8c funt, sveža svinjina za pečenje 10c funt kokoši po 13c funt, govedina za kuhanje po 5 do 7c funnt. Grahek & Ferko, Indiana Street. — - Mrs. Anna Gray je zapustila svojega soproga v tem mestu in utekla z nekim A. H. Darwiuom v Cleveland. Tam se je nezvestnica skesala in odločila, vrniti-se v Joliet. Darwin je to preprečil s tem, da jo je ustrelil. Prijeli so ga in dejali v ječo. To je bilo dne 30. jun. t. 1. Zadnji ponedeljek zjutraj pa so našli Darwina v ječi obešenega. Izvršil je samoumor. — iSupan Barr je včeraj, t. j. v torek opoludne preklical Martin Težakovo krčmarsko licenco pod h. št. 1100 na North Broadway. Zakaj? Radi sledečega dogodka: V n-oči od nedelje na ponedeljek, okoli 3. ure, je policaj Croce opazil luč in začul govor v rečenem salunu, zaradi česar je potrkal na vrata in zahteval vhoda. V salunu so bili tačas Martin in Jožef Težak, Jack Žitnik in Martin Slak. Vsi štirje so skočili pokoncu in prosili policaja, naj jih pusti pri miru, ker nikomur nič žalega nočejo. Ker se je policaj repenčil, so mu odvzeli batino in ga potisnili čez prag. Policaj je nabrusil pete in tekel klicat na pomoč tovarišev,nakar se je skril pred salunom, z revolverjem v roki. Pa že je pridrdral policijski voz in v njem poltucata redarjev. Omenjena naša četvorica se je sedaj udala in peljala v mogočnem spremstvu v policijsko glavno taborišče. V pone deljek zjutraj je sodnik Allen obsodil Martina Težaka na $25 in stroške radi kršenja nedeljske postave, na $10 in stroške radi nerednega obnašanja ter na $5 in stroške radi opitosti, skupaj na $46.75; Jožef Težak in Jack Žitnik sta bila obsojena radi opitosti in nerednega obnašanja vsak na $10 i stroške ter $5 i stroške, skup vsak na $19.50. Martin Slak je zatrjeval svojo nedolžnost in bil zvečer, na priprošnjo njegove žene, izpuščen domov brez vsake druge kazni. Vsled tega dogodka je Martin Težak izgubil krčmarsko licenco — res, malo prehuda kazen za moža, ki je sicer vobčeznan kot delaven, trezen in pošten, in ki morda nikdar še sanjal ni,da pride kdaj v takšen “trouble”. Sicer pa — izkušnje uče in nas delajo mojstre dejanja in nehanja. Ilibbing, Mino., 5. nov. — Iz raznih krajev je citati kakšen dopis v “A. S.”,a le redkokedaj je slišati kaj od tu. Ampak tudi tukaj smo še korenjaki na nogah do božje volje,kakor moramo reči. Tudi tukaj nam gre delo i trgovina dobro izpod rok poleti kot i pozimi. Kakor je znano, so tukaj večinoma železni rudniki, v katerih se posluje noč in dan. Mnogo ljudi j dela v gozdih; ker jih pa še zmirom primanjkuje, zato je letošnjo jesen plača povišana za delo v šumi. Brezštevilno mnogo ljudi dela po mestnih ulfcah; vse glavne ulice namreč nasipajo nanovo s peskom ter vse stare lesene stranske hodnike trgajo in napravljajo.nove iz cementa,a vsega gotovo še ne dovršijo do trde zime. Ljudstvo se vedno sem naseljuje, naše mesto šteje sedaj okoli 15,000 duš. Vreme smo imeli prav lepo do zadnjih dnij, prvi sneg se je pokazal dne 30. oktobra, pa je hitro spet izginil. Srčen pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, a našemu prvemu listu “A. S.” pa mnogo uspeha! Naročnik. Minneapolis, Minn., 3. nov. — G. urednik! Ker je v 46. št. “A. S.” poročal g. Janez Prešern, naj tudi jaz še nekaj dam na znanje bralcem tega lista o g. Jožefa Klemenčiča in njegove ge. soproge srebrni poroki, ki sta jo hotela kar na tiho obhajati. A naše gospe Slo venke so ju iznenadile!. Kupile so jima primerno darilo, srebrno posodje za čaj, in skupno oddale in čestitale slavljencema. G. J. Klemenčič je doma iz Kloštra, ga soproga pa iz Dobravic podzemelj ske župnije v Belokrajini. Tudi jaz jima čestitam in želim, da bi še zlato poroko dočakala! Tebi, “Amer. Slov.”, pa želim dosti bralcev in zvestih plačnikov. Matkov Jože. Conneaut, 0., 8. novembra.—Tu nas je okoli 35 Slovencev, uposlenih pri Lake Shore železnici, kjer se dela tretji in četrti tir. Dne 26. okt. smo šli z dela,vozeč se na kari. Ko smo bili na razkrižju tirov, je pridrdral nenadno brzovlak, zadel z vso silo ob našo karo in nas razmetal s karo vred na vse strani, kakor veter listje. Enega Italijana je pobilo, da bo težko okreval; tudi dva Slovenca je jako poškodovalo: Anton Kraševiča iz Topolca pri Ilirski Bistrici in Vida Jakliča iz Miljave, fare Št. Vid na Dolenjskem; slednjemu je eno nogo zlomilo in drugo jako poškodovalo. Steeltoil, Pa., 4. nov. — Jurij Guštin, delavec v jeklarni Pennsylvania Steel-kompanije, se je dne 31. okt. zjutraj pri delu zapletel nekako med žico, ki ga je dvignila 85 čevljev visoko in držala v zraku visečega skoro dve uri. Potem so ga odpeljali v bolnišnico v Harrisburg, kjer so mu zdravniki odrezali desno roko in tudi poškodovani kos leve. nič sta šla dne 1. t. m. zvečer čez tukajšnji železniški most iskat dela v bližnjo tovarno. Nasredi mosta sta ravno bila, ko sta 'nenadno pri drdrala dva vlaka od nasprotnih strani j in grozno razmrcvarila nesrečno dvojico. Malekovič, star 32 let, je prišel šele pred kratkim iz starega kraja, kjer zapušča starše, ženo in otroka. Stanič, star 18 let, ostavlja istotam starše; nesrečniku je vlak odtrgal obe roki in nogi in glavo. I w ravi sv. Peter: “Hlapci! bodite podložni gospodarjem z vsem st.ra-iom, ne le dobrim in krotkim, nego -Pidi čmernim; to je namreč milost v Kristusu Jezusu Gospodu našem.” 'Sv. Pavel pa piše: “Hlapci, kate- rikoli so pod jarmom,—t. j. v službi pri poganih—naj čislajo svoje go -apodarje vse časti vredne, da se ne k>de ime Gospodovo in nauk preklinjal,” kakor da bi namreč Gospod ih njegov nauk podpiral nepokorščino hlapcev. Glede mašnikov pa povdarja sv. Pavel: “Mašniki, kteri *o dobri predpostavljeni, naj se štejejo vrednedvojne časti; posebno pa, kateri setrudijo v poučavanju.” In ■lo isto uče cerkveni učeniki. Sv. Ignacij mučenec pravi glede mašni-iov: “Mašnikovo dostojanstvo je aajvečje dobro, kar posedajo ljudje; kdor besni zoper duhovne, ta ne zasramuje človeka, nego Boga.” In »v. Krizostom uči: “Jeli niste po raašniških rokah postali kristjani in sicer pri sv. krstu? Jeli ne zadobite $>© njihovi službi odpuščanja grehov, «opetne sprave z Bogom? Mar ne -darujejo mašniki za vas daritve, namreč sv. maše, ki je spravna daritev za žive in za mrtve, zahvalna ;n prosilna daritev? - Ali vam ne podeljujejo mašniki telesa in krvi Kristusove? Kdo vas poučuje? Kdo lomi vašim otrokom kruh večnega življenja? Kdo vam oznanjuje in razglaša božje kraljestvo ? Kdo moli za vas? Kdo vam odpira nebesa? Jeli vam ne delijo mašniki -»h dobrot? Ali torej oni ne zaslu iijo vašega čislanja, vaše ljubezni, vaše pokorščine, vaše podpore?” Z ozirom na svetno gosposko vedeva sv. Ignacij: “Vi ste obvezani ■častiti cesarja; nihče naj se ne dvigne zoper njega, nobeden naj se njemu se enači.” Sv. Polikarp, pa pojasnjuje: “Tako so nas učili, naj go- sposki in oblasti, ki je postavljena >d Boga, izkazujemo čast, katera ji gre.” Posebno značilna je izjava škofa sv. Ahacija. Ko je stal pred poganskim sodnikom Martinijanom., zagrozil mu je sodnik: “Ti moraš «islati naše vladarje, ker živiš pod varstvom rimskih postav.” Ahaci j je odvrnil: “Komu je blagor ce- sarja bolj na mari, nego kristijanom m kdo ga bolj čisla, nego nri?”^-To je nauk sv. cerkve o časti, kj ^re predpostavljenim. A dandanes se Govor poslanca Šukljeja avstr. drž. zboru o Izseljevanju. (Konec.) Vprašam Vas: Kako pa se godi nam posestnikom, ki smo ostali doma? Kaj naj storimo, ker nam uhajajo najboljšedelavske moči? Trdim popolno resnico, in sklicujem se na vse tu navzoče posestnike na Dolenjskem, da več ne moremo gospodariti. Nemogoče je, zemljišča primerno obdelavati. Stvar je taka. Prepričali smo se, da vse šolske teorije ne pomagajo. V šoli navadno uče, da padajo delavske plače, ako pada zemljiška renta. Pri nas je renta popolnoma izginila, delavske plače pa rastejo gorostasno, ker rastoče izseljevanje uravnava in določa delavske plače. Vidim v svoji bližini g. tovariša dr. Skedla, ki je tudi — ne vem, ali v prijetnem ali neprijetnem polo žaju, da je posestnik večjega pose stva na Kranjskem. V njegovem kraju izseljevanje ni še tako veliko, vendar pa znašajo delavske plače 1 Kdo 1 -20 K na dan z vsem živežem, šestkrat na dan, mejtem trikrat žga nje dvakrat vino. V krškem okraju, kjer biva tovariš Pfeifer, plačujejo že po 1-40 K. Jaz v novomeškem okraju plačujem po 1 ■60 K do 1-80 K in vesel sem, če sploh dobim delavca, in s kakšno hrano! In stopite v Belo Krajino, tu so plače tolike, da smo mi okoli Rudolfovega še v obljubljeni deželi. - V Beli Krajini plačujejo mlatiče in kosce po 2-40 K na dan, spomladi plačujejo kopačem celo po 3 K, zraven vino in vso hrano. Pri nas v deželi je ltf en glas, ki naj bi ga cula visoka vlada, slišali gg. poljedelski, finančni minister itd. Ta glas je: A.ko se ne ustavi izseljevanje, moramo vsi iti beračit ali se izseliti, kajti obstanek za posestnike je nemogoč v takih razmerah. Stopim korak dalje in se dotaknem jako važne državne koristi. Sodim namreč, da je za državo vedno najvažnejša korist: držanje bramtene moči. Slovenci, osobito Kranjci smo svoj čas polnili krasne polke, ki so se odlikovali v vseh bojih Avstrije in čvrsto korakali za čruo-rumeno zastavo. Oglejte si danes število beguncev, ki se odtegujejo vojaškim naborom! Dobil sem uradne podatke. Pri okrajnem dopol. poveljništvu so namreč razsodnejši, nego pri dež. vladi pod prejšnjim vodstvom. Brez pomisleka so mi sostavili podatke, iz katerih navedem le nekaj številk. V Kočevju je bilo letos vpisanih 1370 nabornikov, ki so bili rojeni v letih 1884, 1883 in 1882. K naboru pa jih je prišlo le 860, odsotnih je bilo 510. V Rudolfovem je bilo vpisanih 1380, manjkalo jih je 580. V Črnomlju je bilo vpisanih 1030, prišlo pa jih je k naboru le 360, manjkalo jih je torej‘670. V vseh Moje prepričanje je, in to prepri Čanje naj bi obvladalo vso zbornico, da se v tem oziru mora nekaj zgo diti. Nedavno j*e bil na cesarskem dvoru mož, katerega ime je bil« zadnji čas mnogo imenovano, ogrski politik Krist«<-ffy, za me moderna prikazen v starikavi Ogrski. Ta mož je govoril v Nemet Bogsanu, kakor je poročala “N. Fr. Presse”, besede, katere naj bi uvaževala tudi avstrijska zbornica: Rekel je: “Med predmeti, ki najbolj globoko segajo v ljudsko življenje, je tudi vprašanje glede izseljevanja.” Nato našteva potrebna sredstva proti izseljevanju ter pravi: “Ko bi imeli na Ogrskem pravo ljudsko zastopstvo, bi prišle žalostne razmere širokih slojev prebivajstva, ki ljudstvo sili k izseljevanju, v zbornioi v razgovor.” Nastane torej vprašanje: Kaj naj storimo, da omejimo že nalezljivo bolezen izseljevanja? Gospodje verujte mi, da s prepovedjo ničesar ne opravimo. Prepo vedi niso umestne. V Avstriji imamo že tako malo osebnih in državljanskih svoboščin, da bi bili največji norci, ko bi hoteli omejiti še prosto preseljevanje. Ako je želodec prazen ne moremo in ne smemo zabrauiti človeku, da vzame v roko potno pa lico in si drugod išče dela in kruha Tudi dobri pouki ne pomagajo Preostaje torej le eno: Ljudem je treba dati boljši in stalnejši zaslužek Morda vprašate: Poljedelci naši plačujejo tako visoke plače, kaj je torej vzrok, da ljudje raje ne ostajajo doma? Ta uganka je hitro re šena. Preračunal sem, da potrebu jem dninarje k večjemu 50 dni v letu; ostali čas jih ne potrebujem. Treba je torej stalnega zaslužka. Zato se v prvi vrsti obračam na go spoda voditelja železniškega ministrstva. Neobhodno je potrebna za naš kraj, osobito za Belo Krajino, takozvaua belokranjska železnica. Dolenjska železnica naj se podaljša skozi Belo Krajino ne le do deželne meje, ampak čez mejo. Ta načrt je že jako star. Najdete ga že v oni slavni spomenici, ki je—smem reči—bila navodilo za avstrijsko prometno politiko, v programu Muellersdorf Urbair. Že začetkom sedemdesetih let je bila ta železnica kot vladna predloga v zbornici in vendar še danes ni re šena. Gospodov nočem zadrževati na postajah križevega pota te želez niče. Vsak načrt ima svojo zgodo vino. Kdor je v istini delal v želez-nionih vprašanjih in ne samo blebe tal, kdor se je trudil, da doseže železnico, mora mi pritrditi, da je prisiljen prilagoditi se tokom, ki jih najde na merodajnem mestu, to je v finančnem ministrstvu. Danes drugače sodim o tej železnici, ko pred leti. Danes pobijam stališče, katero je moj častiti prijatelj in tovariš Pfeifer zagovarjal v zadn j i razpravi o lokalnih železnicah. Po moji sodbi bi bilo to stališče danes napaka. Dolenjska železnica sfe mora podaljšati, kakor je svoj čas naglasalo poročilo, kot glavna proga druge vrste, in sicer na eni strani do Karlovca, na drugi strani do Oguli-na. S tega višjega stališča presojam to vprašanje, ki se mora izvršiti. In zakaj? Za Belo Krajino in so sedne dolenjske kraje bi zadoščala; lokalna železnica. Toda prevažni vojaški in prometnopolitični oziri silijo na to, da hočemo doseči večji in višji namen, ker se ne more preje doseči in opravičiti, nego manjši. Da moramo doseči to železnico, pojasni nam to-le: Črnomaljski politični okraj, ki leži onkraj Gorjancev in ga loči Kulpa od Hrvaške, je bil sam na sebi gotovo najbogatejši v deželi. Ker pa ga je vlada nečuveno zanemarjala, je danes najrevnejši. V tem okraju najdete poleg hrasta, trto in kostanj, rodovitno zemljo, mnogo premoga, rude, topilnico montanske družbe, ki pa je prenehala v sedemdesetih letih. Kdo pa more in hoče vzdrževati tovarno 100 kilo" tneirov od železnice? V tem okraju dobite vse pogoje za dobro industrijo, kar mi potrdi gospod tovariš Hinterhuber, izvrstno vodno moč, Kulpo, ki nikdar ne zamrzne in ima močan padec itd. Kaj bi se moglo tukaj storiti! In danes je to nemogoče. Poizvedel sem, kolika je voznina. Od Črnomlja ali Metlike plača trgovec, ki ima ugodnejšo voznino, do prve postaje dolenjske železnice, do Rudolfovega ali Straže, 2 kroni od 100 kilogramov. Nemogoče je torej, da se izplača industrija ali da poljedelec izvaža svoje pridelke, izvzemši dobro vino. Nalašč sem torej navedel belokranjsko železnico kot prvo sredstvo proti izseljevanju v Ameriko. Tu še pripomnim: Niti v sanjah bi mi ne prišlo v glavo, da bi mogel le z nujnim predlogom v zbornici doseči železnico, ki bi stala do 12 milijonov kron in bila glavna železi niča druge vrste. To je nemogoče. Jaz le želim, vlada naj pouči to vprašanje, napravi načrt, prične obravnave z Ogrsko ter zbornic-predloži dotični zakon. Da pa pomirim tudi one boječe duhove, ki se boje prenagljen ja, sem v sporazumu s tovarišem dr. Šušteršičem in gospodi, ki so podpisali prediog, predrugačil predlog in predlagam: “Visoka zbornica naj oni del nuj. nega predloga, kise tiče podaljšanja dolenjske železnice, odkaže želez, odseku z naročilom, da hitro poroča, ostali predlog pa takoj odobri z vsemi olajšavami in nujnostjo, kijih dopušča poslovni red.” Želez, odsek naj se Lavi s to stvar jo. Ko pride to vprašanje v zbbr-nico, bodemo se obširneje pojasnili svoje stališče. Opozarjam pa, da izseljevanja ne omejimo in ne zabranimo, ako ostanejo prometna sredstva, kakor so. V Beli Krajini imamo še sedaj na državni cesti, edini, ki na severni strani pelje skozi okraj, strmine do 20%. In kaj namerava še moj predlog? Na eni strani bi rad omogočil indij-strijo, na drugi izboljšal in okrepil poljedelstvo. Nujno predlagam in priporočam izboljšanje, melioracijo zemljišč v tem kraju, povzdigo sadjereje iu vinoreje, ker podnebje v tem kraju je kakor ustvarjeno za sadjerejo; dalje pospeševanje kmetskega združ-nistva in Četrta točka je: preskrblje-nje suhih krajev s pitno in porabno vodo. Te točke gospodje ne razumete, ako ne poznate naših razmer. Kranjska dežela je takorekoč ustvarjena za živinorejo, ker imamo dovolj pašnikov in travnikov in smo pred vrati dveh velikih pristanišč: Trsta in Reke. Ti dve mesti potrebujeta mnogo mesa. Kako pa hočete gojiti živinorejo brez vode? Pri nas so dbširni kraji, vsa kočevska dežela, Suha Krajina, veliki deli Bele Krajine, ki so brez vode, kakor malokje. Živino napajajo v mlakužah. Ako ob suši usahnejo ostanki padavine, kar se zgodi trikrat, štirikrat v letu, tudi po zimi, kaj potem? Posestnik Qfora,da ohrani svojo živino, goniti jo tri, in tudi štiri ure daleč, da jo enkrat napoji, in po isti poti nazaj. In po kakih poti)» in klancih! Tu so razlike v višavi do 300 metrov; tovariš Povše mi to potrdi. V Suhi Krajini so višave od 500 do 600 metrov in Krka teče 200 metrov globoko. Absolutno je potreb no, da poljedelsko ministrstvo s finančnim ministrstvom nadaljnje akcijo’, ki jo je svoj ias pričel tedanji fin. minister Steinbach, kateremu smo še vedno hvaležni. Tega naj vladane pozabi, posebno za one kraje, iz katerih se ljudje v trumah izseljujejo. Dalje predlagam: “Končno naj vlada tako prodrugaei brambeni zakon, da bode onkraj morja bivajočim deželanom olajšal dolžnost.” Le kratko hočem utemeljiti to točko predloga. Pred vsem opozorim gospoda ministra za Dotranje posle na neko stvar, katero mu posebno priporočam. Pri nas je razvada, da dajejo potne liste mladeni čem, preden dosežejo vojaška leta. Šestnajst, sedemnajst let stari fantje dobe potne liste in gredo v Ameriko. En slučaj ja posebno zna čilen; dogodil se je, če se ne motim, letošnjo pomlad. Okrajni glavar je 19 in pol leta staremu mladeniču od- rekel potni list za Amerik >, rekoč : saj moraš k vojaškemu naboru! Mladenič se je pritožil na ministrstvo in to je razsodilo, da so dandanes tako razvita prometna sredstva, da moTe mladenič tudi iz Amerike v najkrajšem času priti k vojaškemu naboru. Prišel seveda ni, toda škoda je v tem, da je ta mladenič ločen od hiše, v deželi popolne svobode v največji nevarnosti glede svojega moralnega obstanka. Imamo pa jako ostre in slabo premišljene določbe brambenega zako na. Mnogo je ljudi v Ameriki, ki bi se radi vrnili, pa so zapisani kot vojaški begunci in se boje kazni ter daljše službe pri vojakih.—Zato to plo priporočam višeki vladi, naj iz posluje od vladarja pomiloščenje ter predloži dotični zakon. (Potem je govoril g. poslanec še o jugoslovanskem vprašanju, s terim je svoj govor zaključil.) ka- Dokler človek ne odpre ust,je njegova modrost dvomna. Molk ni vedno dokaz preudarnosti. Slabost žen s k z a kro j n o blago je povzročila skoraj istotoliko nesreče, kakor slabost moških za pijače. Po najnovejši stati b-tiki je v South Dakoti 53,619 ne-oženjenih moških in samo 24,884 samskih žensk sposobnih za možitev. “Don’t go west, young man!” Iz Philadelphije se poroča nova, skoro neverjetna senza cija. Dr. Martin, načelnik tamoš nje zdravstvene oblasti, se je odrekel svoji službi, ki mu donaša na leto $10,000. Njegovi prijatelji se boje najhujšega. Demokrat je čimdalj bolj hvalijo g. Roosevelta. Tako ga je zopet pohvalil demokratični državni zbor v Massachusetts radi “poguma in spretnosti” ob sklepa nju miru v vzhodni Aziji. In neka-terniki že prorokujejo, da ga bodo demokratje prihodnjič volili predsednikom Združ. držav, ali vsaj po stavili za kandidata. Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI a SIDRO” Pain Expeller kot najboljši jek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGEO itd. in razne reumatične neprilike. SAnOi 25ct. in 50ct. v vseh lekarnab ali pri L P. At Richter & Co. Ote nan«l J 215 Pearl Street, New York. Velika razprodaja ur . in druge zlatnine. Znižane cene ur; ure vredne 825.00 prodajamo sedaj lepo $21.00 ure vredne $20.00 ovodajamo sedaj le po $16.00 ure vredne $15.00 prodajamo sedaj le po $12.00 Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela. Velika zaloga zlatnine itt srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete. R0BT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET “Ljubite se med seboj”, pridiga John D. Rockefeller v nedeljski šoli. “Ljubezen do bližnjega je nekaj višjega nego zlato in srebro, železni in premogovi rudniki.” Trust za olje je prav modro zamolčal. Ta mu je čez vse. Kakor v St. Louisu, tako imajo sedaj tudi v Minneapolisu žejne duše svojega nedeljskega trinoga. To je župan David P. Jone-i, ki je uslišal tamošnje temperenčne lioemerce obojega spola in prepovedal ob nedeljah točiti karkolisibodi. General Grant, poveljnik vzhodnega departmenta, je našel nov, ampak praktičen način, napotiti častnike, da plačajo svoje dol gove. Taki častniki njegovega de partmenta dobivajo namreč dopust samo tedaj, ako dokažejo, da so svoje dolgove plačali. Čimdalje bolj umevno je, zakaj je Japonija, zmagalka, popustila in sklenila mir tako veleduš no, tako “iz čisto človekoljubnih ozirov”. Dolg v. znesku 1250 mili jonov dolarjev sili tudi zmagalca do popustov. Pred vojno je znašala glavarina $2, sedaj pa znaša $6. Temperenčniki trde, da sedaj ženske več pijo, nego moški. Dočim se pri prvih in sicer pri ženskah takozvanih višjih družabnih krogov pitje zelo množi in razširja, postajajo moški znatno zmernejši. To je lahko umevno. Eden v družini mora ostati trezen. “D eath Valley” Scott, glasoviti junak iz doline smrti, ki jo poleti vzbujal oboo pozornost, vozeč se kakor blisk iz San Francisca v Chicago in potem v New York, se je ponesrečil v Los Angeles, Cah, v ponedeljek 30. okt. zvečer. Spet se je vozil, topot z avtomobilom, in se veda spet z vratolomno hitrostjo za stavo $300. Pa je sfrčal iz avtomobila ob nekem ovinku, da je videl kar devet nebes. Pri tem si je pa polomil hrbet, da ostane pokveka svoje žive dni, če ga sploh rešijo zdravniki smrti. Tako je sporočila brzojavka. Pozor rojaki! Pijte grenko vino «T .. • „M - 99 Triglav in želodečno grenčico “Ban Jelačič”, ktero izdeluje Triglav Chemical Works 568 W. 18th St., Chicago 1^1^ ziačene are, in drži sebno za železniško uradnike. Po zunanjostrje p dobna čisto zlati uri za $40 in m rsikje jih prodajajo po $10. Če uain pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bivaš kaj stalo. Eno nro dobit# zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žeusko uro. M. Reck & CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111- Pozlačena ura za $3.98 se nikoli ni bila ponujana, Mi vara pošljemo za prost pre rled 14 karutno zlato uro a ivema pokrovama, z gornjim avijakom iu z nafinejšem ko- esom, C O D. le za $«.98 ia presne stroške. Jamčena je /.a 20 let, verižico z vsako uro, Ta ura ne bo postala črna ka-čas izvrstno, po» ZASTONJ ! Slovencem in Hrvatom uljudno nazna- njem, da sem otvoril prve vrste Gostilno, Da se naši obČcznani ‘ JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraja in pri onili strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jedDega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke, la pas nam ui treba ničesar pošiljati, ker to Ja darilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ate utru- jeni. obupljivi, slabotni, nervozni, ako se pTenaglo starale, ako trpite vsled otrpljenja živcev, t na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate s priden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni paa istlnito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskus« in uporabi tuai drugim tolnizom priporočali, da zadobimo s tem Šo večje priznanje, ko vas bod* ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 IJryon Ave., Chicago, lil. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime ln naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doŠel čiste zastonj. Pišite na naslov: Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street. New York. N. Y, Pozor, rojaki! Phoenix Buffet 1187 .V. ITickot’!/ St., Joliet. Točil bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žgsnja in prodajal izborne smod-ke. V obilen obisk se priporočam ANTON SK0FF. r : ' ' ■ >'SÜ. 'iv : "s-" - '5' p*0404040^0^0+0+C>^0*'>*040*0*040^0^0^0+i>*040*C>4>(>*04^0 O t s l K. S. K. JEDNOTA ^♦©♦00404(H*OSOSO*0«OKI 2 Iz Združenih Držav f ♦ tm Filipine. Roslyn, Wash., l. nov. — Z delom gre tukaj prav dobro. Dela se vsak dan in se še dobro zasluži. Kdor hoče delati, dela se še dobi. K. B. £ t O (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) osos os o» os 0*0* KiMWKiKau — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. II. Od Hcmolula do Filipinskih otokov. (Dalje.) In daleč tam na desni jebilo vide ti mesto Kavite, sedanje poglavitno mornarsko stališče za ameriško mornarico na vzhodu. Tam so ležali mogočni vojni parobrodi z velikimi topovi, molečimi ven na obeh straneh vsake ladije. Ravno tam je ležala (in še leži, toda pod vodo) španska mornarica, ko se je pričela bitka z našim admiralom Deweyem, ki je imela tako slabe posledice za pance in za njihovo mornarico. Nismo se mudili tu mnogo časa, ampak smo zapustili Manilo še pred zajutrkom, in ob kaki osmi uri smo se že znašli zunaj Mani Iškega zaliva obrnjeni proti jugu. Mesto Taal se nahaja v provinciji Batangas, ki je jedna najboljših in najrodovitnej ših pokrajin vseh Filipinskih otokov, v zaliva Balajan, kakih pet in osemdeset milj od Manile proti jugu. Ker so prebivalci te provincije bili najbogatejši in veliki sovražniki Špancev in pozneje Američanov, so nadaljevali ustajo še potem, ko so se že vsi drugi ustaši podali, in mi smo sedaj šli pomagat drugim vo akom, ki so se že nahajali v tej provinciji, ukrotit te drzne ustaše. Ob treh popoludne smo se ustavili pred mestom Taal, ki se raztega ob morju in je precej veliko. Toda, ni bilo videti mnogo velikih poslopij, izimši cerkev in samostan, ki se nahajata na vrhu griča, po kojem se raztega to mesto; kajti povedali so nam, da je bilo požgano od ame riških vojakov sedemintridesetega oddelka pešcev po budi bitki, ki se je vršila ravno v tem mestu Dekaj mesecev poprej, ko so bili ustaši premagani in pregnani ven iz mesta. Toda vsekako, cerkev na griču daje zelo krasen pogled na to mesto od morja; in daleč za to cerkvijo, na drugi strani griča, je bilo videti visoko goro, ki se je dvigala proti nebu s svojim golim Vrhom, in na kateri, kakor smo slišali, se je nahajalo glavno taborišče vseh vsta šev. Nismo se mogli izkrcati ravno tisto popoludne, ker vreme je bilo zelo slabo in močan veter je pihal, tako da je bilo morje zelo vznemirjeno in nevarno za izkrcanje. Na obali smo videli ameriške konjike, ki so nas od daleč pozdravljali. Tu di se je zbralo tam vsepoluo bakre no-kožnih prebivalcev, ki so rado vedno gledali proti našemu parobro-du, in gotovo jim je srce upadlo, ko so videli, da je ta prinesel mnogo novih vojakov; kajti tedaj je skoro vsaka družina v tem mescu imela najmanj jednega moža med vstaši na polju, in nič dobrega niso mo gli pričakovali zanje, ko so videli nas. Kapitan našega parobroda je rekel, da ne bode mogoče se izkrcati tega popoludne, kajti v tem času, v mesecu aprilu, maju in juniju, močan veter piše skoro vsako popoludne, toda dejal je, da bodemo imeli gotovo lepo vreme prihodnje jutro. On je moral dobro vedeti, kaj je govoril, kajti prihodnje jutro smo res imeli prev lepo vreme, in takoj po malem zajutrku smo se pripravili za izkrcanje. Morje je bilo gladko kot steklo, ia od zemlje se je približalo k nam vsepolno raznih čolnov z Malajci v njih. Nekateri so proda jali razno sadje, kakor banane, po maranče, pinije in druga sadja vro čih dežel, a drugi so se ponujali pre voziti nas na suho. Nismo imeli časa, da bi si kupovali sadja ali kaj druzega, ker vsi smo iskali vsaksvo jih reči, kar se more nesti na hrbtu: veliko volneno rjuho, zavito vdrugo platneno, in vojaško torbo in čuta-rico za vodo — vse to gre na voja ka, preden se poda na dolgo pot, in razun tega še puška in samokres, in okoli pasu velik pas napolnjen z vsa kovrstaimi patronami za puško iu samokres. PREMOG najboljše vrste kupite kupite pri nas, ofl 50c do 11 pri cii toni premoga ceneje nego kje drugje v mestu. L. M. PHILBIN 515 CASS STREET 33P“Botk Phones 3541 Izreži to, pa dotiesi v Anderson’s Studio 106 N. Chicago || in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po najnovejšem načinu. JOLIET, ILL. GERŽIN BROS. 3 Avenue, nasproti Hotela Superior V HIBB1MGU. M1NN. Naznanjamo, dasmoodprli edino ali prodajalno z mešanim blagom v Hibbingu ter se 4 tem priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom, da nas v obilnem številu obiščejo, ker bodo gotovo vsi dobro postreženi. ----PIIONE 69----- Čistimo, barvamo in popravljamo moško, žensko in otroško obleko. JOLIET STEAM J DYE HOUSE Louis Lau k Co. Office and Works 620, 622 Cass St. Chioago Phone 2093..N. W. 488 Blago razvažamo. Ta $30 zlata ura, za $1.50 ua mesec. Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in graf.ran, ima dvojni pokrov in je jamčena za 2U let.—Kolesovje je narjboljše vrste na 17 kamnov. Diži čas do mi-aute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledne uro, 9 dolarjev plačate pa na obrouost v obrazih teh dveh mladih ■mm. Barva Franeiscovega obraza je Bila aekoliko temnejša od Edvardovega, ker je živel od svojih mladih 3M>g vedno v krajih tropičnegasoln-va, toda poteze so bile v obeh potnem Jednakc. ¡Precej časa je trajalo, predno se je sodniku posrečilo narediti mir v ßttoÖM dvorani. Ko se je to zgodilo, t»am si vedel, kako naj bi nadaljeval. “Mylord,” je dejal Edvard Tem-^leeaore, “vjetnikje dal dovoljenje, Ja »e mavoj odpre.” “Tako je,” je rekel Francisco ža-“akoravno se prav malo na-¿¡gjtm od njega. Ah! Sedaj, ko (šjnssro vse, radi česar bi živel — se-Jaj ko se začnem oprijemati življenja, sedaj čutim, kakor da bi bilo ?sak*> upanje izgubljeno! Dnevi «MŽtežev so minuli in nič druzega, tkakor če bi se zgodilo to, da bi se s^rikesai roparski kapitan iz svojega ¡grobe, ne more dokazati moje nedol-äsMti. “O® prihaja iz groba nazaj; da sprsea ivojo nedolžnost, Francisco!” •je dejal zamolkel glas, ki je osupnil sodno dvorano, najbolj izmed y»ch pa Hawkbursta in vjetnlke. Še iolj pa jih je strah in groza prevzela, ko je stopala proti prostoru, od-‘]®eitiemu za priče, velikanska Kajnova postava. Toda to ni bila več postava, kakor smo jo opisali v začetku naše Brade ni imel več in bil je velo bled, suh in vpaden. Njegove •glofeoko vdrte oči, vpadla lica in kratek kašelj,ki je pretrgaval njegov govor, je piščal,da so njegovi dnevi ■»e štela. “Mylord,” je rekel Kajn ter se •vbrail k sodniku, “jaz sem pomorski ropar Kajn ter sem bil kapitan -Avengerja’! Sedaj sem še prost! firostovoljno prihajam sem, da pri-ii-ram o nedolžnosti tega mladeniča! 3?*» sedaj nisem še poznal vezi niti ■m roki, niti na nogi! Nisem še r|ct®ik in obsodba se ne tiče mene 'faradi tega je v trenutku moje pri-•ta»je Veljavno. Nikdo v tej sodni drorani me ne pozna razun onih, ki •i*> vjeti in katerih pričanje nr veljava», Zaradi tega zahtevam, da se me ¿»priseže, in sicer za to, da rešim Isvljenje tega mladeniča.” X nenavadno svečanostjo se je vrija prisega. “Mylord, in gospodje porotniki, rlril sem v sodni dvorani od začetka ribravnave do sedaj,in jaz izjavljam, da je vsaka beseda, ki jo je sprego-se.rtl Francisco v svojo obrambo, s*swična. On je popolnoma nedol S*o pri vseh ropih in umorili. Tudi • d®š aavoj bi spričal to. Ker pa se •nahajajo v njem skrivnosti, o kterih spMzual,da je Francisco njegov brät, vem. Toda on je sin Cecilije Templemore, potem je to resnica. "T®da aavoj vam pojasni vse.” “Sedaj pa gospodje, ko ste pre-j*ii moje pričanje, sem jaz zadovo Dje®. Storil sem eno dobro predno n®jjem. Sedaj pa se vam vdam kot Bpsroorski ropar in ničvredni morilk® v roke pravice. Res je, moje živSjenje je skoraj končano — temu Jffipovn se imam za to zahvaliti. A jpz prejmem raje smrt kakor jo za--sfeljan, kot pokoro za toliko zloči- wf* lajn se je nato obrnil k Hawk-torstu, ki je stal blizu njega in bil •š» redno na moč osupnjen. Ni se »zavestil od prvega strahu ter je še vedno mislil, da je prihod Kajna •nekaj nadnaravnega. “Lopov!” je vzkliknil Kajn ter savpil Ilawkhurstu skoro na ušesa, “dvakrat pasji lopov! Umreti moraš kakor pes in ne da bi se ti posrečilo maščevati! Fant je rešen in jaz sem še živ!” “Ali v resnici še živiš?” je dejal Hawkhurst ter se počasi zavedel svojega strahu, “Da, še — še živim, s krvjo in mesom; potipaj, lopov! Potipaj to roko ter se prepričaj. Dostikrat si že prej čutil njeno moč,” je nadaljeval Kaja zasmehljivo. “Sedaj pa, mylord, sem jaz končal. Francisco, z Bogom. Ljubil sem te in sem dokazal svojo ljubezen. Zatoraj ne sovraži mojega spomina ter mi odpusti — da, odpusti mi, ko mene bode več,” je rekel Kajn, ki je povzdignil svoje'oči b stropu. “Da, tam-le je ona, Francisco! — tam-le je ona! In glej,” je vzkliknil ter povzdignil obe svoji roki visoko nad glavo, “smeja se mi dali—da,Francisco, tvoja blažena mati se smeja ter odpušča-----” Ni končal stavka. Kajti ko je držal Kajn svoje roke navzgor, je zapazil Hawkhurst za njegovim pasom nož. Kakor bi trenil ga je izvlekel ter ga zasadil kapitanu v prša. Kajn se je zgrudil na tla in splošen nered je zopet nastal v sodni dvorani. Prijeli so Ilawkhursta in vzdignili Kajna. “Hvala ti, Hawkhurst!” je dejal Kajn z umirajočim glasom, “šeradi enega umora boš dajal odgovor. Rešil si me sramote, da moram umreti na vešalih, na vešalih v tvoji družbi. Francisco, z Bogom!” in Kajn je globoko vzdihnil in izdahnil svojo dušo. — Tako je umrl kapitan pomorskih roparjev, ki je prelil toliko krvi v svojem življenju, in katerega smrt je povzročil še eden umor. “Kri za kri!” Njegovo trnplo so odnesli proč. Preostajalo je sedaj le še,da izrečejo porotniki svojo sodbo. Vsi vjetniki, izvzemši Francisca, so bili spoznani krivim. Ta je zapustil dvorano spremljan od novo najdenega brata in od čestitk vseh, ki so le mogli priti do njega. XVIII. Konec. Naša prva nadloga je sedaj, da cenjenim čitateljem razložimo, na kak način je mogel Edvard Templemore domnevati in sklepati, da je našel v Franciscu, ki ga je malo prej smatral svojim tekmecem,brata in kako se je mogel Kajn zopet pri-kazati. Da izvrši povelja, se je podal Edvard Templemore na krov ‘Aven-gerja,in mejtem ko so njegovi ljudje zbirali dragocene stvari, nahajajoče se na njem,se je podal on v kabino, ki pa je bila deloma že pod vodo. Tu je pobral neko knjigo, ki je plavala blizu omare in ko jo je še natančneje pogledal, je spoznal, da je to sveto pismo. Začuden, da je našel tako knjigo na krovu roparske ladije, jo je vzel seboj. Ko se je vrnil na ‘Enterprise’ ter jo pokazal Klari, jo je ta takoj spoznala kot lastnino Francisca. Knjiga je bila premočena od morske vode. Edvard je mehanično preobračal liste ter pogledal naslov ni list, da vidi, ako je more biti na njem napisano kako ime. A ni ga bilo. Opazil pa je, da se je beli, k platnicam prilepljeni list odločil in da se na njem nahaja nenaj pisane-V sedanjem stanju ga je lahko popolnoma ločil od platnic, in veliko je bilo njegovo začudenje, ko je čitalna njem ime “Cecilija Templemore” — ime svoje matere. Cela povest mu je bila dobro znana,kako so namreč rešili njega in kako se je mislilo splošno, da sta bila njegova mati in brat izgubljena. Lahko si mislimo, kako zelo si je sedaj želel zvedeti, na kakšen način je prišlo to sv. pismo Franciscu v roke. Niti sanjalo se mu ni, da bi bil Francisco njegov brat — da je tako zelo v sorodstvu z njim, o katerem je še vedno mislil, da je pomorski ropar. Toda mogoče je bilo. In akoravuo je prvotno nameraval, da ostane nekoliko dni več na otoku, je uslišal prošnje Klare, katere čudni položaj se je mogel opravičiti le z ozirom na še bolj čuden položaj, iz katerega je bila rešena. Zato se je vrnil zvečer zopet k ponesrečeni roparski ladiji, jo dal zažgati ter nato odjadral proti Port Royalu. Na srečo je prišel ravno onega dne, ko se je vršila sodba, kakor smo že omenili. Kakor hitro je dobil admiralov signal, je takoj dal pustili čoln v morje ter vzel seboj Klaro za slučaj,da hi utegnilo njeno pričanje koristiti. Dospel je do sodnega poslopja,ko je bila razprava že na pol končana. * * # V predzadnjem poglavju smo povedali,da je Hawkhurst ranil Kajna, ko je plaval proti obrežju ter zginil v valovih. Kroglja ga je zadela v prša ter mu šla skozi pljuča. Boj med Hawkhurstom in Franciscom se je pa vršil na drugi strani skal. In akoravno je Francko videl Kajna izginiti v valovih in je sklepal da je mrtev, ni bilo temu tako. Kajn se je bil zopet vzdignil na vodno površino, in ko se je postavil na svoje noge, je začutil pod seboj trda tla ter skušal hoditi po vodi do obrežja. Zlezel je v neko bližnjo podzemeljsko jamo ter se vlegel, da umre. V tej jami pa se je nahajal eden izmed čolnov‘Avengerja’, dva smrtno ranjena roparja in oni štirje Kroumani, ki so se poskrili z namenom, da se ne vdeleže boja, temveč počakajo, da se stemni in uidejo v čolnu, ki so ga zvlekli v jamo na suho. Opotekajoč se je prišel Kajn v jamo ter se zgrudil na tla, kakor hitro je prišel do suhega. Krouman Pompej je zapazil njegovo stanje Stopil je bližje, da mu pomaga ter obvezal njegovo rano. Kapitan se je kmalu zopet zavedel, ko mu ni več tekla kri. Druga dva roparja v jami sta pa brez vsake pomoči umrla. Akoravno so angleški mornarji preiskali otok v vsake j smeri', je ta jama všla njihovi pozornosti, ker je voda tekla vanjo. Ko so se ti z večino ujetih roparjev vrnili Da la dijo so ostali Kajn in Kroumani še na otoku. Kakor hitro se je stemnilo, jim je Kajn razložil svoje načrte, in ako ravno bi ga Kroumani najbrže prepustili njegovi osodi, so vseeno spoznali, da potrebujejo njegovega vodstva, če hočejo priti do drugih otokov. Zaradi tega so mu pomagali do klopi na zadnjem koncu čolna in ga izvlekli iz jame. S pomočjo Kajna se jim je posrečilo priti skozi preliv med velikim otokom in severnim Cayque in predno je napočil dpn, šobili že davno izven nevarnosti, da bi jih mo. gli vjeti. Kajn se je med tem nekoliko opomogel. Ker je vedel, da se nahajajo sedaj na poti malih trgovskih ladij, je začel Kroumanom dokazo vati, da ne uidejo kazuj, ako bi se o njih sumilo,da so pomorski roparji, akoravno so nedolžni. Zaradi tega je najbolje, ako sc vedejo in govore kakor mornarji neke male ladije, ki se je ponesrečila. S pomočjo Pom-peja si je Kajn odstrigel brado, kolikor se je dalo ter uravnal svojo obleko nekoliko bolj evropejski. Niso imeli niti vode niti živeža na čolnu ter bili izpostavljeni navpič nim solnčnim žarkom. Na njihovo srečo, še bolj pa na srečo Francisca, jih je drugega dne rešila neka ame-rikanska ladija,ki je bila namenjena v Antigua. Kajn je pripovedoval na ladiji svojo izmišljeno povest ter ni prav nič omenil svoje rane, katere zanemarjanje bi itak povzročilo smrt že v malo dneh, potem ko je prišel v sodno dvorano, da ni bil padel po Hawkhurstovi zlobnosti že nekoliko preje. Sedaj je bila njegova edina skrb, da se poda v Port Royal. Za svoje lastno življenje se ni prav nič več brigal ter je edino želel, da reši Francisca. Zaradi tega je bil zelo vesel, ko je našel malo ladijo, ki je plula med otoki ter bila namenjena v Port Roval. Na tej ladiji je dobil prostora zase in za Kroumane ter dospel tja tri dni pred sodno obravnavo. Ves ta čas se je skrival, dokler se ni sešlo admiralsko sodišče. Umestno bode, ako na tem mestu omenimo, zakaj ni Kajn želel, da bi odprli zavoj. Mej raznimi listinami Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre- J03EPH TBIHEH’8 bavljanja, ker ‘fTERVVl «ÎECISTERE«* Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavuost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. I>ol>i*o prebavljanje, Dobro zdravje, Močni asiv"c*i. Močne mièiee. I>olg*o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specijalitetah: Trinerjevem brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku. namreč, ki so se nanašali na Francisca, so se nahajala pismena navodila, kako priti do zakladov, ki jih je ekril in katere naj bi po njegovi želji seveda dobil Francisco. Sedaj pa prepustimo cenjenemu čitatelju, da si sam predstavlja, kaj se jč godilo med Franciscom in Edvardom potem,ko sta spoznala svoje sorodstvo, ter pohitimo sporočiti, kaj se je nahajalo v zavoju,ki sta ga brata-dvojčka sedaj odpala v Klarini navzočnosti. Vsebina listin in pisem je bila precejšna in zaradi tega jo moremo le bolj na kratko omeniti. Poročalo se je, da je Kajn, čegar pravo ime je bilo Charles Osborne odplul na neki lepi ladiji iz španskega mesta Bilboa proti afriškemu obrežju, da naloži tam sužnjev. Ko se je nahajal že kakih štiriindvajset ur na morju, so mornarji opazili nek čoln, v katerem očividno ni bilo nikogar, in ki je plaval nekako eno miljo daleč pred njimi. Vodna površina je bila gladka in mirna in ladija je le počasi plula dalje. Kakor hitro so dospeli bližje čolna, so izpustili raz ladije svojega, da preiščejo kaj je v njem. Odposlani mornarji so se kmalu vrnili ter pripeljali seboj najdeni čoln. Na njegovem dnu so našli ležati več mož, ki so bili več ko na pol mrtvi in so jih bile skoro same kosti, na njegovih zadnjih klopeh pa zamorko z otrokom pri prsih in neko belo žensko, popolnoma izstradano. Osborne je bil tedaj veseljak brez vsakih pravih in trdnih nazorov, a še nikakor oni zakrknjeni zločinec in morilec, kakor je postal pozneje. Bilo je še malo usmiljenja in sočutja v njem. Prenesli so vse na ladijo. Nekaj jih je ozdravelo, drugi pa so bili preveč sestradani. Med prvimi se je nahajala tudi Cecilija Templemore in njen otrok, o katerem so izpočetka mislili, da je popolnoma mrtev. Zamorka pa, ki je bila vsa onemogla vsled dojenja in pa naporov, je izdahnila dušo koj, ko so jo prenesli iz čolna. Na srečo so imeli na ladiji kozo, ki je otroku nadome- Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker, USTANOVLJENA 1871. 1199 St. Cia ir street, CLEVELAND. OHIO. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliran & Sclioeustedl Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pieakrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne . listke Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. ’(Nadaljevanje na 7. strani.) JA TNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. The WfflCoityMoil Bani OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik- 150 Slovencev si zamore še omisliti najpopolnojši s slovenskimi črkami opremljeni PISALNI STROJ (Typewriter) ker le 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro in popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad p38t4 co $12.00. THE JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. HOBOKEN, N. J. GEO.LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj nov saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::;::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ‘'THe u. S,”10c, in ‘leerscliaiiffl” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, 111$. ooooocxxxxx)ooocxxxx)ooooooooooooooooooooooooooooooooo Kje ie najbolj varno naložen den ar ? s Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 700,000 kron. Me st ti a hranilnica ljubljanska je uajvečji in najmočnejši slovenski denarni z*vcd,le vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklnd, a poleg tet a še mesto Ijubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti l ohene izgube. '1 o pripozi ava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah jo žo več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, O. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih odztiakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Ali se zanimate za južne kraje? Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate? Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno leže čih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja z'msko krmljenje kratkih šest Č6) tednov? O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite ¡zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično. G. A. PARK. General Immigration and Industrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RA1LR0AD CO. louisville, ky. NU+ii'i DnnrtrAlr prodajalec ur, verižic, uhanov, /fUitlJd vlC prstanov in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine presto. Pišite ponj. Za božično darilo! > , . v . URA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6. Ravno tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in 18. kolesovje najboljšega izdelka ameriškega; ELGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD $13.00 11 na 15 kamnov. Opomba. Te nizke cene so samo do Božiča. Blago pošiljamo na zahtevo. Razglednice božične, novoletne, ameriške in mirovnih pooblaščencev rut-ko-japonske vojske, 3 za 10c, 12 za 35c. Družinska in Velika pratika, po 10c. Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. (Nadaljevanje s 6. strani.) Francisco, vi pa morate iti z njim.” ščala dojilko, in še predno jedospel Osborne do obrežja, si je otrok že popolnoma opomogel, tako da je izgledal kot samo zdravje in čvrstost, mati pa kot krasna ženska. Sedaj pa moramo preiti precejšen del naše povesti. Osborne je bil preveč strasten človek in Cecilija Templemore je postala njegova žrtev. Pozneje, ko je prišel s svojim živim blagom v Brazilijo, je sicei pomiril njeno vest s tem, da jo je izjadal za svojo ženo.jToda s tém je le malo olajšal njene boli. Ona, ki je bila vajena dobrega življenja, ki je bila z največjo skrbjo vzgojena, je bila sedaj izgubljena za vedno;iz gnana iz človeške družbe, h kateri se ni nadejala več priti in v družbi ljudi, katerih se je bala in jih zani čevala. Jokala je dan in noč in je imela za to še več povoda in vzroka, ko je začel Kajn slabo z njo ravnati. Njen otrok je bila njena edina tolažba. Ako bi ne imela njega in se neprestano bala, da ga zapusti v taki slabi družbi, bi z veseljem umrla. Toda živela je le zanj — zaradi njega je skušala Osborna odvrniti od njegovega vedno bolj zločinskega življenja — zaradi njega je potrpežljivo prenašala zasramovanje in, u-darce. Navsezadnje je spremenil Osborne svoje pregrešno življenje ter ga zamenjal s še bolj pregreš-nim:postal je morski ropar in vkljub temu vozil s seboj Cecilijo in njenega otroka. To je bil vrhunec njene nesreče. Od dne do dne je postajala slabejša in žalost bi kmalu naredila konec njenemu življenju, ako bi ga Kajnova okrutnost ne bila še pospešila.Na njena izzivanja in očitanja zaradi njegovega zločinskega življenja, jo je nekoč udaril tako silno, da se je zgrudila na tla. Izdahnila je svojo dušo s prošnjo, da bi obvarovali njenega otroka pred takim pregrešnim življenjem. Ko se je Kajn nato kesal in ji obljubil vse, česar po zneje rti izpolnil, ga je še blago slavljala pred svojo grenko smrtjo. Tako je bilo jedro te povesti, kolikor se je nanašala na nesrečno mater teh dveh mladeničev, ki sta po hitrem prečitanju sedela z roko v roki žalostno molče. Ta molk je pa kmalu pretrgalo sto in sto vprašanj, ki jih je stavil Edvard svojemu bratu glede vsega, kar se je še ta mogel spominjati o svoji nesrečni materi. In tudi Francisco je pripovedoval celo zgedbo svojega burnega življenja. “Kar se tiče zakladov,” je dejal Francisco, “ne morem jih vzeti v svojo last.” “Ne, in jih tudi ne smeš,” je odvrnil Edvard; “ono je last tistih, ki so vjeli roparsko ladijo ter se mora kot plen med nje razdeliti. Nikdar se ne smeš niti beliča dotakniti. A jaz bodem, vsaj tako se nadejam, vtaknil v žep lep del teh zakladov. Vseeno pa obdrži in hrani te listine, ker so naslovljene na tebe.” Admiral je zvedel vse posameznosti te pomenljive sodnijske obravnave in je poslal po Edvarda s prošnjo, da ga bode jako veselilo, če ga pride s svojim bratom obiskat,kadar jima bode drago. Ravno tako je tudi po vabil hčer španskega guvernerja, katero je hotel smatrati kot svojo varovanko, dokler ostane v Port Royalu. To ponudbo je Klara z veseljem vsprejela in drugega dne po sodbi so se podali k admiralu. Predstavili so mu Francisca in Klaro, kateri so ob enem dali na razpolago najboljše sobe in primerno postrežbo. “Templemore,” je dejal admiral, “bojim se, da vas moram odposlati na Porto Rico sporočit guvernerju, da se nahaja njegova hči na var nem.” “Želel bi, da bi raje poslali koga druzega,jaz ji pa mejtem zagotovim njeno srečo.” “Kaj? Poročiti se hočete z njo? Hm! Lepo mnenje imate o samem sebi! Počakajte vendar, dokler ne postanete kapitan.” “Upam, da mi ne bode treba na to čakati dolgo,” je odvrnil Edvard skromno. “No, malo po malo,” je dejal ^admiral; “niste mi še omenili, da imate zapiske o zakladih, ki so skriti na onih otokih?” “Moj brat jih ima, jaz ne.” “Poslati moramo ponje. Mislim, daje najboljše če greste vi,Edvard. “Z veseljem,” je odgovoril Fran cisco smeje, “toda moje mnenje, da bi raje počakal, dokler ne postane Edvard kapitan! Žena in zakladi na pridejo skupno k njemu! Mislim, da mu ne smem izročiti onih listin pred dnevom poroke!” “Na mojo čast,” je rekel kapitan Manly, “jaz želim, Templemore, da bi dobili svoje imenovanje kaj kmalu, kajti zdi se mi, da je zelo mnogo odvisno od tega—sreča mlade gospice, n o] delež pri plenu in admiralova osmina. V resnici, admiral, to je javna zadeva, in prepričan sem, da zasluži Edvard povišanje.” “In jaz tudi, Manly,” je odvrnil admiral, “in da dokažem svojo res no misel, prihaja tukaj g. Hadley z imenovanjem. Samo nekaj malega je še treba, da je popolno — ” “In to, mislim,je vaš podpis, admiral,” je odgovoril kapitan Manley, prijel za pero ter ga podal svojemu višjemu častniku. “Tako je,” je odvrnil admiral ter podpisoval svoje ime spodaj na papir, “sedaj pa ni potreba ničesar več. Kapitan Templemore, jaz vam čestitam!” Edvard se je zelo globoko poklonil, njegov rudeči obraz pa je kazal srčno zadovoljnost. “Jaz ne morem dati imenovanja, admiral,” je rekel Francisco ter mu izročil neke papirje, “toda dati za-morera navodila — in videli bodete, da niso malenkostna — kaiti zdi se mi, da je zaklad velike vred nosti.” “Bog me blagoslovi! Manly, ko napoči dan, morate odpluti,” je vzkliknil admiral. “No, to je za-dosti,da se napolni cela vaša ladija. Evo tu—berite—potem pa napišite svoja povelja ter priložite prepis tega zraven.” “To bi imelo biti moje premoženje,” je dejal Francisco ter se žalostno nasmejal, “toda ne bi sega rad dotaknil.” “Prav dobro, mladenič! Imeni ten nazor! A mi nismo tako popolnoma natančni,” je dejal admiral. “Kje pa je mlada gospica? Sporočite ji, da je obed že pripravljen.” Štirinajst dni po tem pogovoru se je vrnil kapitan Manly z zakladom. ‘Enterprise’ pa se je tudi pod poveljstvom nekega dnizega častnika vrnila iz Porto Rico ter prinesla guvernerjev odgovor na admiralovo pismo, v katerem mu je ta sporočil, kako je Edvard rešil njegovo hčer. Pismo je bilo polno zahval do admirala in poklonov do Edvarda. In kar je bilo še bolj važno, obsegalo je tudi pritrdilo zvezi mladega častnika z njegovo hčerjo. -* * *• Nekako šest tednov po tem važnem pogovoru je g. Witherington, čitajoč ogromen zavoj pisem v svoji zajntrkovalnisobi v-Finsbury Square tako močno potegnil za zvonec, da je Jonatan že mislil, da je njegov gospodar zblaznel. Ta misel ga pa ni prav nič vzpodbudila, da bi se požurilin hitreje delal svoje svečane in umerjene korake. Pokazal se je pri vratih, ne da bi bil kaj spregovoril. “Zakaj ni ta človek odgovoril na moje zvonenje?” je zavpil Witherington. “Tukaj sem,” je dejal Jonatan svečano. “Toraj tukaj si! A bes te plen taji Ti prihajaš sem, kakor da bi bil samo še kak duh kletarja! Kdo pa misliš, da pride semkaj, Jona tan?” “Ne morem povedati gospod,” “Ali jaz morem — ti stari sveča ni tepec — Edvard pride sem! Pride naravnost domov!” “Ali bo spal v svoji navadni sobi?” je odvrnil vedno mirni Jona tan. “Ne; najboljšo spalnico zanj! Veš, Jonatan, oženjen je — kapitan je postal — kapitan Templemore!” “Da — gospod.” “In našel je svojega brata, Jona tan! Svojega brata dvojčka!” “Da — gospod.” “Svojega brata Franca—katerem se je mislilo, da se je izgubil. A to je dolga povest, Jonatan! — in jako čudovita! — njegova uboga miti je že davno mrtva!” * “In coelo quies — v nebesih je ne! — to bo dovolj — “Ne odidi!” In v treh tednih po tem pogovoru so se kapitan in gospa Templemore in njegov brat Frane ustanovili v hiši v veliko veselje g. Wither ingtona, ki se je davno naveličal samotarstva in starega služabnika Jonatana. Brata-dvojčka sta mu bila v veselje v starih dneh. Zatisnila sta mu v miru oko — razdelila njegov blagoslov in njegovo veliko premoženje — in tako se konča naša povest o pomorskem roparjem. PRVAGOSTILNA v kockdale. Naznanjam rojakom po Jolietu in količi, da sem otvoril svojo novo' gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. Telefon N.W.851 R Jernej Marentič. MAUSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... mir!” je dejal Jonatan ter pogledal proti nebu. “Toda njegov brat se je zopet našel.” “Resurgam — vstal bom zopet!” je dejal kletar. “V desetih dneh bodo tukaj — toraj glej,da vse pripraviš, Jonatan. Bog blagoslovi mojo dušo!” je nada Ijeval stari Witherington, “skoraj ne vem, kje mi glava stoji. Ona je Španka, Jonatan!” “Kdo, gospod?” “Kdo? No — žena kapitana Tem-plemora, in njega so kot morskega roparja postavili pred sodišče!” “Koga, gospod?” “Koga? Vendar njegovega brata Franca! Jonatan, ti si star zabit norec!” “Ali še kaj druzega zapoveste, gospod?” Kam pa danes? V Lockport! Hrvate in Slovence uljudno svojo moderno GOSTILNO 14-16 Nintli Street, Izborna pijača, importirana žgsaj*. im1 vrstne smodke. Odprl sem te£š Grocerijo iu mesnica, MIKE BOŽI& ioo rubi mm JOLIET, 1LL, Slovenski --čevljar!. Rojakom priporočam svojo «evIjsK:. sko delavnico, kjer šivam, in popravljam čevlje lepo, fetao in po nizki ceni. V zalogi imam tudi nove čevlje z* moške in ženske. M. F. LOUGIIRAN-j, Lougliran Bldg. JOLIEV, IM.. Prodaja hiše in lote v ugodnih Zavaruje poslopja proti ognju in jseeo-juje denar na zemljiško lastnino, nite se do njega v vseh takih : PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da predajam naravna *>iga, pridelek vinograda ' ..." "A Jnost- Hill Girt Vineyard” ZA KURJAVO prodaja v Jolietu ponajnižjihoejaats Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in Mfe FRANK MEDOSfS 9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, e« blok od slovenske cerkve.av. Jurij» South Chicago, 111. ---♦oo*---- «< Dobro Vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino ntJkalel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, Box 77— Crockett, Contra Cesta Co.,Cal. OGLAS. G ostiliiicar .. « „ Izdeluje vsa notarska dela, predaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zamenljivo. Poštena postrežba vsakem»». TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 158. M. U. Nchuster Young Building Joliet, Illinois-, Prodaja zemljišča v Welle Oc No. Dakota. Lote na Hickory cesti? v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življ«s% STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zel« znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa barva» ska dela ter obešanje stenskega sss> pirja po nizkih cenah Chicago telef. 2794 JHL^N. W. tefeí, SBV 122 Jefferson 8treet:::::JOLlET, !!«&< Edward Keim v DePue, III., je razmerii 28 akrov zemljišča na lote poleg nove cinkarne ali cinkove fa-brike, ki jo zdaj zidajo. Lote za stanovanje so 125 čevljev dolge in 50 čevljev široke ter stanejo $300 do $350. Lote za trgovino so 125 čevljev dolge in 24 čevljev široke ter stanejo $350 do $1,000. Prodajajo se lote za gotov denar ali na izplačevanje 6 odstotkov od svote. Torej, Slovenci, kateri želite kupiti lote, oglasite se pri: Antonu Zorčič. 35 Main St., DePue, 111. rn Jülieî Jational Bit Razpošilja denar na vs® kraje sveta. KAPITAL $100,011. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik: ROBERT P. KELLY, blaga.}»*. Na voglu Chicago in Clinton tfe SiŠE SLOVENSKE GOSPODINJE TW da so pri nas vedno dobro in solid»® postrežene. Zato jim priporoča«*' še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekaj«. aim mesom. Naša doma scvrte mm je zelo okusna ter je garantiraš?« cista. JOHN & ANTON PFSDEKIt 1103 N. Broadway, Joliet, Mil, Northwestern Phone 1113. Chi oago Phone MALI OGLASI. J !♦©»«♦»»•«♦ »co*o+-»o»c KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, innatt kaj naprodaj, ¿elite kaj kupiti, i. t. d danite to med male oglase v našem listu,h ted.no prinašajo uspeh. Cena za jedru vjvrščenje, de oglas ne obsega več ko 7 vrst. S6e, za hkratno pa 7Sc. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, iv ta ihratno $1.50. Računa naj se po vprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoti< je poslati z oglasom naprej. IZGUBLJENI DVE SABLJI OD društva Vit. sv Florijana, So. Chicago, 111., ob priliki blagoslovljen ja nove cerkve. Kdor jesablji našel, naj ju prinese Jakobu Plešotu, 911 Scott St., Joliet, 111. dtl 48 POTREBUJEMO DELAVCEV V kamenolomu. plavaje $1.75 na dan. Več pove: Tom Legan, Supt., North Broadway, blizo E. J. & E. 45 d tfn Z at.1 URA in VERIŽICA ZASTONJ Araerifika pozlačena ura, ktera e janičena da bode dobro -¿la. > a zunanjost i je podobna pozla -eni uri janičena za 25 iet To ’ iro p« »Sijemo zastonj dečkom, dekletom in vsakemu, kdor kupi 24 kosov naše zlatnine po 10« kos. PoSljite nam svoj naslov in mi vam poSljemo zlatnino. Ko razprodate zlatnino, pošljete nam $2.40 in mi vam pošljemo uro in veriž co. •Crown Jewelry Co.. Dept 163 E. Raudolf Street, Chicago, Illinois. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.55 100 kron, za j! 41.00 ........... 200 kron, za 8 204.50 .......... 1000 kron, za 81021.75 .......... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh s.votah. D.. ma se nakazane «vote popoluouia izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re gisirovanem pismu, večje zneske p' Domestic Postal Money Order ali paNew York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 1778 St. Glair St., Cleveland, Ohio. Naprodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih Plača na obroke ali pa v gotovin i «5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsk vino, dobro žganje in tržim najboljše sraodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, llls Kupujte svoje cvetlice in šopke pri The Spot Cash na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET Izdelujejo se nkusni šopki in cvet lični okraski za poroke, pogreb« in druge priložnosti. Cene so vedno nizke ter cvetlice iz brane in sveže. Pridite in s« prepričajte! «LIH«OEM«TVOJ l»ENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bonu vselej postregli s najnižjimi tržnim venami Mi imamo v zalogi vsako vrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehk in trdi les, late, cederne stebr« deske in šinglne vsake vrste. »as prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predro kupiš lumbe dglasi se pri nas, i) ogJej si našo zalogo! Mi ve bomo zadovoljili in t prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na vogl DESPLAINES IN CLINTON ULIC G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijai v steklenicah. Telefon 1345 N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. Blankets 180 sivih blankets iz bombaža, velikost 81x90 palcev, kteri zadostujejo za rjuhe A ~ ali pogrinjala prodajamo sedaj po. M. Iv mm Tennis Flannels 100 yd. flannels mehkega volnenega platna, temne barve, 29 palcev široko iz najboljšega blaga, sedaj yard po.. TO JE NAJVEČJA PRODAJALNA OBLEK V JOLIETU. Posebne cene za prihodnji teden. Tedaj si lahko prihranite denar. Naša -prodajalna je vže povsod znana v mestu in okolici in je prišla do najboljših vspehov. Prihodnji teden bodemo znižali cene na vsakem kosn, kar najnižje mogoče, da bode naše blago ceneje, kakor kedaj poprej in kje drugje. Ne kupujte poprej, dokler si ne ogledate našo prodajalno. Vaša dolžnost je videti in kupiti blago, kjer dobite najboljše blago po najnižjih cenah. Dolge obleke za ženske. Dolge ženske suknje za jesen in zimo, kakoršne so v noši. Dolge volnene s svilo obšite suknje, najbolj moderno napravljene za sedanjo nošo prodajamo iiii ^sedaj od 812.50 do.........kJ • V/ V-/ Volnene jope (shawls) za jesen in zimo, rujave, črne in sive barve £? CJ od $1.48 do...................C/. VO Moderno šiti ogrinjalniki (wrappers) narejeni iz najfinejše fleece volne -t /f Q prodajamo sedaj od 79e do......-*■ • -*■ Dolge Empire suknje narejene iz najboljše volne, raznovrstne barve, z ovratniki obšiti z najboljšim žametom proda-jamo sedaj od $8.9S do.....A* Dekliška gornja krila. Napravljena iz najboljše mešanega blaga, vre- -I dna 86.50, 85 00, 82.98, 82.48 in sedaj vsako A# / Suknje za otroke sešite iz najboljšega volnenega platna in ža- meta tei medvedske kože, od 810, nazaj do % Zs CU Ženske kape narejene iz najizvrstnejpega plush in kerseyes-blaga 30-30 palcev dolge za mrzla zimska jutra izvrstno pokrivala in ■«o fino obšite vse skozi, sedaj jih proda -| gg jamo od 84.48 pa do............. A^5*V/vA Svil n eni in volneni Waists. Ženski waists, narejeni iz naj briljantnega blaga, čiste volne, črne in bele barve, imamo veliko zalogo svilnenih waists narejenih po najnovejšem kroju z dolgimi zapestnicami in ročno izdelanimi ov ratniki, naše cene od $7.50 pa nazaj do...........A • ZJ vA FUR SCARFS. Ženske črne Coney Fur Scarfs ali ovratnice, 60 palcev v dolgosti z rep« m na koncu prodajamo vsako le po...... 2.49 Izvrstna spodnja obleka za moške in ženske. 75c dolnja obleka za moške ixi ženske sedaj po 45c. Moške težke stocking ileece dolnje srajce, ženski težki spodnji jopiči in Combination obleke. Te obleke so narejene v najboljših tovarnah in poslane nam za poskušnja, da jih prodajamo sedaj po taki ceni. Vse težke, fleeced obšite iti vsake velikosti. Ko jih bodete videli spoznali boste, da iste vrste kakor te le,prodajajo drugod po 65c in 70c pri nas pa le po 45c. A ft/' mesto 60e za moške močne derby rib-bed spodnje srajce in hlače, sive in drugih barv. ✓ g _ mesto 75c za posebne vrste spodnih srajc in hlač. >7 P* _ za fine žensko jopice in hlače, sive in I Jv pepelnajste barve, ter najboljše kakovosti po $1.00. za moško spodnjo obleko vse volneno, sive, rujave in pepelnaste barve. 98c $1 za moško obleko iz najboljše volne kakor spodnje hlače in srajce. rt g» mesto 35c za ženske ribbed spodnje ¿Dl jopiče in hlače, fleeced, z dolgimi rokavi in vsake velikosti. -| P* - mesto 25c za deške in dekliške fleece Uv lined spodnje srajce vsake velikosti od 28 do 34: 10c in 12|c za manjše vrste teh oblek, rt rt - mesto 45c za deške močne fleeced line «J«Jv spodnje obleke, sive, bele in druge barve. do $3.00 za ženske Combination obleke iz belega in sivega bombaža mešanega z volno in obleke iz čiste volne, rt rt- do 40c za otroške fleeced lined spod-«t "t nje srajce in hlače vsake velikosti, za najmanjše 20c in naprej po velikosti do 40c. 50c Sedaj si kupite raznovrstne Biankets in druge stvari take vrste. In prilirDnili si Bodete denar. V začetku vsake zimske sezone mi razprodajamo Blaukets in druge reči te vrste po posebno nizkih cenah, sedaj je čas da si prihranite denar ako kupujete pri nas. Letos srna kupili naše blago ko so cene bile najnižje, zato pa tudi prodajamo isto po najnižjih cenah. Ako kupite pri nas prihranite si polovico ali vsaj tretjino cene. Sivi volneni Blanket! popolne velikosti $2.98 in naprej do $5.00 par. Beli volneni Blanketi posebne velikosti sedaj po $4.98 in naprej do $10.00 par. Bdeči volneni Blanketi 10 4 in 11-4 veliki,sedaj po $5.48 in nnprej do $7.50 par. Polna zaloga raznovrstaih odej in drugih enakih potrebščin sedaj po 98c, $1.23, $1.48 in naprej do $2.48. Mehki fleecee bombaževi Blanketi, 10 4 velikosti, bele, sive in rujavkaste barve z lepo obšitimi krajniki raznovrstnih barv prodajemo par le po........ 59c Posebno težki fleeced bombaževi Blank« ti sive barve, 11-4 velikosti z obšitimi 70« timi krajniki, razne barve, par le.. | «JU Posebno težki Cotton Twilled Blankets z dolgim fleece, 1 1-4 velikosti s krajniki obšiti z platnom najbolj priljub i Ar ljenib barv, sedaj par po.........OllZu Posebno veliki 1^-4 Sivi Blanketi, 80-90 palcev, kakor rjuhe, prodajamo sedaj par le po................... .59 Svilnato blago 50 kosov svilnatega platna lepo barve -| yard po............. ......IV/v Cotton Batting ¿vaj. z< ■20 bal izvrstnega t tna iz bombaža, bele, sive, rujave in drugih barv, prodajamo se- g* daj po.............................^ Knitting Yaru 500 funtov German Knitting Worsted t _ Yarns, črne barve, klopeič po.M. Z* V/ JPlaicI Dress Groods tkanega z svilo pomešanega blaga za waists in otroške obleke po 50e, a sedaj CS/~r yard po...................^ ^ Pridite k ti veliki razprodaji in prihranili si bodete denar. Nova razprodaja blaga v basementu. Kjer si lahko kupite raznovrstne potrebščine in prihranite denar. Lahko si kupite Ženska krila vredna $1.00, sedaj le za 48c. Imamo v zalogi ženske volnene Knit Petticoats ali dolenje obleke vse v finih barvah, vredne 81, sedaj 48c in 69c. Otroške črne, modre in rujave capke, Tam Caps, navad- 10p na cena 39c, sedaj le....Rju Moške fine nogavice cashmere Hose,sive, črne in drugih barv; vredne 25«: in 35c par, sedaj po............. 9,500 parov Husking rokavic par po 5c in. . 19C .1 Moške močne volnene suknje Duck and Cover Coats, delane pri Sweet Orr & Co. vredne $2.50 sedaj le. 1. Deške fleece obšite spodnje srajce vsake velikosti do 34 po............. •. 1SC Otroške ribbed dolnji jopi- Pp či zgumbami vsak le po. ... Ju C45C Moške močne fleece volnene spodnje srajce vredne 75e, sedaj le po........ Ženske Union Suits extra ve likosti z kuofi črez rame, vsak samo po............. Ženski močni fleece obšiti spodnji jopiči, sedaj.. Ženski svetli dorgola čevlji z močnimi podplati in iz patent usnja po $1.28 in Moški čevlji iz izvrstne teleti ne; vsak par garantiran, 1 iQ po $1.95 in............1,40 Moške extra dolge ali kratke z visokim ovratnikom po 1 QQ $7.50, $5.50 in.. .....4.U0 Otroške črne rokavice, vredne 10c par, sedaj. Ženske črne in drugobarvne rokavice najboljše kakovo j Op sti vredne i9c, par sedaj..RJu 5C Moške in ženske izvrstne Golf rokavice, najbolje vrste vredne 48c, sedaj jih prodajamo le po.................... Moške močne ribbed nogasice iz bombaža dobro obšite z platnom navadna cena 15e, j Op sedaj le..................lUu Čevlji za šolske dečke in de klice iz teletine, vsake veliko sti vredni par $1.25, sedaj po............. Čevlji za male otroke z mehkimi podplati, črni in raznih barv, iz najboljšega usnja vre-dui par 48c, sedaj 15c, lfic in..........» .... Venetians platno iz volne, 38 palcev, v polni zalogi za to sezono najpriljubljenih barv, vredno 75c yard, a sedaj le po.................... 49C Veilings zavese vsakovrstnih barv in kakovosti navadna cena po 35e yard, a sedaj pri nas le po........ Volnene rokavice. Ženske volnene rokavice vsake barve in izvrstne narejene v veliki zalogi, sedaj par le za.. .. j Flannel Gowns ali vrhnja obleka ženske obšito z špicami. V drugem nadstropju. Cena zavsakc velikost enaka.. Flannaletes. Lepo narejeno in najboljše barve Vicuna fleeced back flanneletes, črne in drugih za to sezono priljubljenih barv, vredno 12^c, sedaj le po.................... Knit Schawls. Čisto volneni Knit Square Schawls, črnih, belih in druge barvnih po $1.98 in nazaj do.. , 10C Ne pozabite na naš Električni mlin kadar imate za mleti kako žito za krmen je živine ali pa tudi za svojo uporabo. Prodajamo vsakovrstno mleto žito ua debelo in drob-io. Obila zaloga sena, slame iu krme za ivino in perutnino. V obilna naročila se priporoča John Pubentz, lastnik, 203-205 Division St., Joliet, 111. N. VV. telef. 631. I )enar im posojilo. Posojujemo denar na zemljišča «od ugodnimi pogoji. MLunroe Bros. & £ 1 &&&&& Amerikanski Slovenec stane na leto le $1.00 “A. S.” nastopi kmalu petnajsto leto svojega obstanka in je najstarejši slovenski časopis v Ameriki ter prinaša vse res važne novice iz nove in stare domovine. 9 ❖ Jouet, ill. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott anâ Clay Sts. Oba telef. 26.