Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za ‘/s leta 50 lir, za 'It leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te TRGOVSKI LIST Številka 14. Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61, Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil nlcl v Ljubljani 6t. 11.053 Časopis *a trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen zn Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10. LONCESSIONARIO ESCLUSIVO perla pubbllcitA dl provenienza italiana ed e»tera: STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. Izhaia vsak torek in petek Ljubljana, torek 16. tebruaria 1943-XXI posamezni številki lir 0*60 Vis. komisar za izsušitev Barja Vis. komisar je sprejel v vladni palači zastopnike odbora Društva za osuševanje Barja. Predsednik Keržmanc je poročal Vis. komisarju o delu odbora ter o uporabi 250.000 lir, ki jih je dal Vis. komisar. Nato je predložil načrt del, ki naj bi jih v bodoče izvedel odbor in za katera bi bilo treba 835.000 lir izdatkov. Prosil je Visokega komisarja, da bi naklonil za izvršitev teh del potrebni prispevek. Eksc. Grazioli je odobril porodilo ter v svojem odgovoru naglasil veliki pomen izsuševalnih del. Zaradi važnosti teh del sta v letu 1041 ./42. izdala država in Visoki komisariat nad 3 milijone lir, zainteresirane občine pa so prispevale 450.000 lir. Tudi v bodoče bosta država in Visoki komisariat podpirala osuševalna delana Ljubljanskem barju in regulacijo potokov. Visoki komisar je sporočil, da so za tekoče leto na breme države in Visokega komisariata določeni razni prispevki v skupnem znesku 4,407.500 lir. Ti prispevki se razdele takole: lir za zapornici na Ljubljanici 1,850.000 regulacijo Mal. grabna 900.000 regulacijo Zornice 230.000 regulacijo Gradaščice 220.000 regulacijo Tunjice 209.000 regulacijo Iške na Igu 198.500 regulacijo Podlipščice 465.000 in za regulacijo Iške 800.000 Visoki komisar je nadalje opozoril, da je bil splošni kredit za dovršitev osuševalnih del na Barju že sprejet v program melioracijskih del in predložen ministrstvu za kmetijstvo in gozdove. Ta načrt, po katerem bi znašali vsi stroški nad 80 milijonov lir, se bo seveda mogel izvesti le postopoma. Končno je Eksc. Grazioli še sporočil, da bo dal Visoki komisariat prispevek 490.000 lir za regula cijo kanalov. Letos se bo to delo izvedlo v dolžini 83.550 m. Predsednik odbora se je Visokemu komisarju toplo zahvalil za njegovo veliko naklonjenost ter za pomoč, ki jo je izkazal odboru. A tudi vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine je Visokemu komisarju globoko hvaležno za njegovo veliko prizadevanje, da se dela za izsušitev Ljubljanskega barja ne samo nadaljujejo, temveč tudi dokončajo. Za gospodarski napredek vse pokrajine so ta izsuševalna dela največje važnosti in samo obžalovati je, da se ta dela niso že prej dovršila. Tem bolj hvaležno zato prebivalstvo, da se bodo ta dela po zaslugi in prizadevanju Vis. komisarja izvedla vsaj sedaj. Spremembe taksnega zakona Sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani objavlja, da morajo vsi prebivalci Ljubljanske pokrajine, ki so lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu ali kateri njeni podružnici, v roku dveh mesecev °d datuma te objave pismeno prijaviti svojo terjatev Poštni hranilnici v Ljubljani po občini, v kateri bivajo (ali imajo sedež). Občina mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagateljevega domicila (sedeža). Prodaja taksnih papirjev tlan 9. — Taksni papir z vodnim na tiskom in meni one golice z vtisnjenim (kolkom prodaja iinančna uprava po pooblaščenih prodajalcih, katerim se plačuje popust ali nagrada L. 2.—-za vsaikih ato to kolkovnih vrednotnic, prevzetih v razpečavo. Člen 10. — Dokler se ne dado v promet nove menične golice z vtisnjenim kolkom, se smejo uporabi jati golice sedanje 'rabe, mora se pa predpisana 'taksa dopolniti z nalepljenjem kolkov v znesku iz prednjega člena o. Olen 11. — Od uveljavitve 'te n uredbe dalije ne smejo sodni nameščenci in nameščenci drugih javnih uprav izdajati spise ali potrdila in overjene prepise, če niso pisani na taksnem papirju ali če nimajo predpisanih kolkov. Za prepise na navadnem papirju pa je dovoljeno ©verjemje do vštetega 31. marca' 1943-XXI, vendar pa le, če ae nalepijo kolki, ki ustrezajo vrednosti predpisanega taksnega papirja. Člen 12. — V smislu 'te naredbe se uporabljajo spisi ali zapisi: 1. če se predlože ali napravijo pred sodiščem in v postopkih iz sodne pristojnosti upravnega sodišča; 2. iko se predlože kakemu finančnemu uradu za predpis takse; 3. ko se uvrstijo med javne spise. Za menice in druge trgovinske vrednostne papirje, izdane v inozemstvu ali v Italijanskih kolonijah ali pcsestih velja, razen v primerih iz št. 1, 2 in 3, da so uporabljeni že e tem, ko se (predložno, izročijo, pošljejo, na njih potrdi plačilo, akceptirajo, indosirajo, avalirajo aili drugače poslovno uporabijo v Ljubljanski pokrajini. Vrnitev pobranih taks Člen 13. — Redno v skladu z veljajočimi predpisi bivše Jugoslavije in 'to naredbo pobrane takse se ne vrnejo v primerih, če se opravilo ali prenos predrugači, razveže, razdere ali če se izpolni razvezni pogoj, na katerega sta vezana, niti ne zaradi kakršnega koili drugega dogodika. Od gornjega predpisa se izvzamejo: 1. razsodba o prisilni dražbi nepremičnin, če se s pravnomočno drugo sodbo, izdano kontradiktorno med prizadetima strankama, dražba izreče za nično; 2. posli, proglašeni e pravnomočno, med pogodniiki kontradiktorno izrečeno sodbo za nične zaradi temeljne napake, ki bi neodvisno od volje in sporazuma povzročila ničnost posla že od vsega začetka; 3. daritve, k o 11 ko r se nanašajo na stvari, ki so bite iz vzroka, obstoječega že pred daritvijo, odvzete in ae to ugotovi s pravnomočno sodbo, izrečeno kontradiktorno med prizadetimi strankami in finančno upravo; 4. pogodbe zaradi lin o priliki sklenitve zakona, če se razderejo ali razveljavijo. Plačana 'taksa se sme vrniti, če se v primerih iz št. 1, 2 ali 3 povračilo zahteva v šestih mesecih od dne, ko je poetala sodba io ničnosti posla ali glede odvzema stvairi pravnomočna, v primerih iz št. 4 pa od dne, ko se je ženitna pogodba razdrla ali razveljavila. Spremembe tarifnih postavk Člen 14. — Stalna 'taksa po tor. postavki 16 taksne tarife bivše Jugoslavije za pogodbe ali občna pooblastila, njih preklic ali odpoved, ko se je pooblastilo sprejelo, se zvišuje na 20 lir. Taksa se plačuje tolikokrat: a) kolikor (je paoblastiteljev ali oseb, ki '»o pooblastilo preklicale, če niso družbeniki, sodediči ali solastniki stvari, na katere se nanaša pooblastilo; 'b) kolikor je pooblaščencev postavljenih, preklicanih ali odpovedujočih, če imajo ti pravico nastopati točeno drug od drugega. Posebna pooblastila morajo biti tako v izvirniku kakor v prepisu pisana na taksnem papirju po L. 12.— za vsako poilo, ne plačuje se pa zanje zgoraj navedena stalna taksa. Člen 15. — Sorazmerna taksa po tar. post. 18 'taksne tarife bivše Jugoslavije za pogodbe o posojilu, zadolžnice o denarnih vsotah, plačilne obe Unice, izposojila, posojilne obetnice, otvoritve kredita, priznanja dolga ipd. se zvišuje na 1% zneaka obveznosti ali kreditov, ne glede na obrestnost. Člen 16. — Sorazmerna taksa po tar. post. 24 veljajoče tarife 'bivše Jugoslavije za zakupe in druge podobne pogodbe o zidanju, popravilih, vzdrževanju ali za dobavne pogodbe, odstope ali za razvezo takih pogodb na odmeno se zvišuje na L. 3.— za vsakih sto lir, ki tse odmerijo po skupnem znesku kosmatih cen ali odmen, dogovorjenih za ves čas dokler traja pogodba. Pri odstopih takih pogodb se računa taksa na obroke stroškov in odmene, ki še niso potekli, kakor tudi na višjo odmeno, ki se je dogovorila za odstop. Takso odmerja davčni urad; plačati se mora z neposrednim vplačilom v gotovini pri tem uradu, pri čemer je treba predložiti izvirno pogodbo in položiti njen overjeni prepis. Če bi se morala odinena naknadno odmeriti in ugotoviti, ae plača taksa na vrednost, ki so jo stranke izjavile ali z uradom začasno pogodile, nakar se pobere dopolnilna taksa aili povrne morda preveč plačana višja taksa, kakor je pač dokončni znesek višji ali nižji od prej taksiranega zneska. Če bi se pa zakup ne bil izvršil, in sicer zgolj zaradi dokazane ovire po višji sili, se predpiše taksa po dejanskem znesku za izvršena dela. Pogodniki so dolžini prijaviti dokončni znesek cen ali odmen davčnemu uradu v dveh izvodih najkasneje v 30 dneh od končnega obračuna. En izvod prijave se kot dokaz 'prejema vrne stranki z dnevnim pečatom urada, ki je prijavo prevzel, in a podpisom starešine tega urada. Pri zakupih, sklenjenih z javnimi upravami, morajo gornjo prijavo napraviti civilni ali vojaški upravni ipo-slovalci, katerih naloga (je dokončno izplačati cene ali odmene. Ti morajo tudi zahtevati od zakupnikov, prevzemnikov dela ali dobaviteljev dokaz, da so popolnoma plačali morda dolžno višjo dopolnilno takso. Funkcionarji, ki bi izvršili to določbo, se kaznujejo z globo v višini dopolnilne nepobrane takse, najmanj pa z L. 12. Pri zakupih kakršne koli vrste, ki jih oddajo javne uprave, obremenja taksa samo zakupnika, prevzemnika dela aili dobavitelja; za vsak dogovor z namenom, da bi se ta določba ne spolnila, veija kakor da ne obstoji. člen 17. — Če se opusti predložitev spisov in prijav, zavezanih taksi z neposrednim plačilom v gotovini, davčnim uradom v predpisanih primerih in rokih, se to kaznuje z zvišano takso v višini šestih desetin 'takse, določene za zadevne posle iin prenose. Za 'to zvišano takso so z zneskom najmanj L. 2.-— osebno in za vsak posel odgovorni notarji, funkcionarji in uradniki, navedeni v 'prednjem členu, So je njih malomarnost kriva, da se je predložitev opustila. člen 18. — Zvišane takse za opuščeno ati zakasnelo prijavo in za zakasnelo plačiilo se znižajo na polovico zneska, vendar samo do najmanj L. 2, če so bule dolžne vsote plačane pred vročitvijo naloga. Take zvišane takse se nadalje tudi znižajo na desetinko, vendar ne na manj ko L. 2.—, če se opravi prijava ah plačilo dolžne takse najkasneje v 60 dneh po preteku zadevnih 'rokov. Člen 19. — Zahtevek 'taksnega zavezanca za povračilo plačane takse zastara s pretekom treh let od' dneva plačila in v 'istem roku zastara zahtevek finančne uprave za plačilo dopolnilne takse. Glede dopolnilne takse za zakupe in dobave na ceno, ki v spisu ni določana, zastara zahtevek s pretekom treh let od dne, ko se je opravila po členu 15. predpisana prijava. Pravica do povračila več plačane takse tako pri poslih iz prednjega odstavka kakor 'tudi v primerih, v katerih je taksirana vrednost nižja od resnične vrednosti, zastara v treh letih od dne, ko se ugotovi dokončna vrednost, vendar ne sme biti nižja od-mena povzročena po razvezi ali razveljavitvi pogodbe. S pretekom 10 det zastara zahtevek finančne uprave za plačilo taks • in zvišanih taks na prenos nepremičnin in premičnin po datiranih spisih in pogodbah. Rok začne teči s pretekom roka, ki je določen za plačilo takse. Zvišane takse zastarajo v roku, določenem za zastaranje takse'. O pritožbah po upravni poti zaradi povračila taks, pobranih mimo predpisa zaradi stvarne računske pomote, odloča finančno ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna pritožba na upravno sodišče, ki odloči dokončno. člen 20. — Notarji in drugi za sestavljanje javnih listin pooblaščeni uradniki morajo predložiti davčnemu uradu za odmero in plačilo takse izvirnike, ki so (jih sestavili, in hkrati položiti pri istem uiradu overjen skladni prepis. Takso na neoverjene spise v zasebni obliki, ki obsegajo pogodbe aili sporazume kakršne koli vrste ali ustanavljajo obveznosti ali se z njimi odpravljajo obveznosti, mora predpisati in pobrati pristojni davčni urad. V ta namen mora prizadeta stranka, ko predloži izvirnik zaradi zaznambe plačane takse, položiti pri 'istem uradu drugi izvirni, .izvod na taiksnem papirju ipo členu 2., št. 1, črki b). Sodni spisi so izvzeti od obvezne 'izročitve prepisa. Taksa na priznanice, note itd. Člen 21. — Tar. poet. 24 veljajoče I aken e tarife bivše Jugoslavije se spre- minja takole: Potrdila in formalne priznanice, note, fakture, računi, spiski ipd., tudi če niso podpisani, in druge enakovredne listine: a) med zasebniki; b) med zasebniki in trgovci, kamor spadajo tudi trgovinske družbe vseh vrst, in obratno; c) med komer koli in javnimi 'blagajnami, likvidaturami, upravami in uradi države, pokrajine, občin, Pokrajinskega korporacijskega sveta, pravnih oseb in obratno, vštevši bolele, potrdila in priznanice, izdane davčnim zavezancem za davščine vsake vrste — državne in krajevne, takse, davke, razne pristojbine, posredne in neposredne prispevke, carine, dohodke regalov in monopolov itd., če presega vsota: L. 1,— toda ne L. 100,— stalna taksa L. 0.30; L. 100.— toda ne L. 1.000.— stalna taksa L. 1.— ; L. 1000,— toda ne L. 3.000— stalna taksa L. 1.50; L. 3000,— toda ne L. 300.000,— sorazmerna taksa L. 0.50 za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča dir. Če presega vsota L. 300.000,— ali če ni navedena ali če se saldira nižji znesek, nego je prvotni dolg, ne da bi se ta navedel ali se navedle prejšnje priznanice: stalna taksa L. 150.—. Če skupni znesek 'takse nanese na koncu ulomek lire, se ta zaokroži na L. 1.-. Nespremenjena ostane sorazmerna laska L. 0.50% na formalne priznanice po tar. post. 33 bivše jugoslovanske tarife. Člen 22. — Taksi po prednjem členu 21. so zavezani tudi 'potrdila, note, računi, fakture, spiski ipd. iiz inozemstva, čeprav niso podpisani. To takso morajo plačati naslovljenci v roku petih dni po prejemu. če se glasi listina iz inozemstva na tujo valuto, se mora taksa odmeriti ipo razmerju te valute z italijansko valuto, upoštevaje denarno pariteto in to po uradnem tečaju. Če skupni znesek takse nanese na koncu ulomek lire, se ta zaokroži na L. 1.—. (Dalje prih.) Dolgovi prejšnje potiske države Posebno v gospodarskih krogih se dostikrat misli, da je Generalni gubernij pravni naslednik bivše poljske države. V nemški naredbl z dne 24. novembra 1940 pa se izrečno navaja, da ni Generalni gubtinij pravni naslednik poljske države, pa čeprav je lastnik pre-im,ženja bivše poljske države, ki se nahaja na ozemlju Generalnega gubernija. V § 2. cit. naredbe se izrečno naglasa, da so pravice tretjih proti bivši poljski državi ugasle. V nekaterih primerih pa moia Gen. gubernij svoje obveznosti priznati. Naredba z dne 14. dec. 1942 je to vprašanje uredila. Po tej naredbi se more načeloma priznati Nemcem iz rajha ir. pripadnikom nemškega naroda odškodnina za njih terjatve, če so imeli od 1. septembra 1939 svoje stalno bivališče na Poljskem. Drugim nemškim državljanom pa se more priznati odškodnina, če so njih storitve prišle v dobro premoženju, ki ga je prevzel Gen gubernij. Končno ureja citirana izvršilna naredba, kdaj se smatrajo pravne osebe Nemcem iz rajha in pripadnikom nemške narodnosti enakopravne. Tu se gleda načeloma na to, če je bila 1. septembra več ko polovica članov družbe nemške narodnosti. Važna je tudi še določba § 9. izvršilne naredbe, ki določa, da niso ugasle predvojne obveznosti zasebno-pravnih podjetij bivše poljske države, ki so se vodila po za-sebno-trgovinskih načelih. Če gre tu za delniške družbe ali splošno običajne juridične osebe zasebnega prava, potem niso te terjatve ugasle, ker so bili samo družbeni deleži lastnina bivše poljske države, ne pa tudi pravne osebe kot takšne. Dvomljivo je to bilo do-sedaj samo za one družbe, ki jih je ustanovila bivša poljska država, ne da bi se izdali ob ustanovitvi družbe tudi kakšni deleži. Ker pa gre v teh primerili za pravne osebe, ki so bile sicer last bivše poljske države, sedaj pa so last Generalne gubernije, se o ugasitvi predvojnih obveznosti ne more govoriti, ker te pravne osebe tudi danes še večinoma obstojajo. Ni pa še popolnoma rešeno vprašanje o ureditvi dolgov bivše poljske države. To vprašanje se bo moglo zadovoljivo rešiti samo z najtesnejšim sodelovanjem Generalne gubernije in nemške države. Dr. Radischat, po čigar članku v >Siidost-Echo« posnemamo vsa ta izvajanja, meni, da bo rešitev vseh vprašanj mogoča šele po vojni. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 16. februarja 1943-XXI. štev. 14. Iz italijanskega gospodarstva Z odredbo korporacijskega ministrstva je bila omejena proizvodnja tipov stanične volne na 6 tipov. Za vse vrste so bile predpisane tudi cene. Skladiščne pristojbine z a v carinskih skladiščih spravljeno blago so bile zvišane. Pred tremi leti od Fašistične konfederacije trgovcev ustanovljeni »tipični obrat« se je izkazal kot zelo koristna ustanova ter kot najboljša šola za bodoče trgovce. Do-sedaj je bil tak obrat samo v Rimu, zaradi njegove uspešnosti pa se bodo sedaj ustanovili podobni obrati tudi v Milanu, Genovi, Turinu in Padovi. 0 italijansko-madžarskih industrijskih posvetovanjih, ki so bila nedavno v Rimu, so se izjavili člani madžarske delegacije, ki se je že vrnila v Budimpešto, takole: Pogajanja v Rimu so se končala z dobrim rezultatom ter so se vodila v zelo prijateljskem ozračju. Namen posvetovanj je bil prav za prav priprava prihodnjih posvetovanj. Snov za bodoča posvetovanja je bila sedaj določena. Prihodnje posvetovanje bo spomladi v Buda-pešti in udeleže se ga zastopniki skoraj vseh madžarskih industrijskih panog. Med Italijo in Norveško je bil pred nedavnim sklenjen trgovinski dogovor za leto 1943. Norveška bo dobavljala Italiji predvsem lesovino in celulozo. Italijansko-romunska družba se jo ustanovila v Bukarešti z glavnico 1 milijona lejev. Družba bo oskrbovala romunski trg s kemičnimi in farmacevtskimi izdelki iz Italije. Italijansko-nemška družba za to bak se je ustanovila v Rimu z glav-nico 5 milijonov lir. 51% delniške glavnice so prevzeli Italijani, 49% pa nemški interesenti. Družba bo ustanovila v Triestu svojo tvorni-co ter bo predelovala surovi tobak. Družba se bo bavila tudi z uvozom tobaka iz drugih držav ter bo predelani tobak tudi izvažala. Italijanski blagovni promet s skandinavskimi državami se je v zadnjih letih zelo povečal. V švedskem uvozu je danes Italija že na drugem mestu. Švedska je uvozila iz Italije blaga za 54 milijonov, izvozila v Italijo pa za 43 milijonov švedskih kron. Zvišal se je tudi italijanski izvoz v Dansko. Za lansko leto je bila določena blagovna zamenjava med Italijo in Dansko na 29 milijonov danskih kron. Italija je dobavljala Danski zlasti sukanec, tekstilno blago, tulce za klobuke, južno sadje, zelenjavo, vino in kemične izdelke, uvažala pa je iz Danske živino, ribe, kazein, motorje in stroje. Tudi italijanska trgovina s Finsko se je povečala. Italijanska potrošnja topolovine se ceni letno na 10 do 12 milijonov stotov. Od te količine porabijo papirnice okoli 4 milijone, 2 milijona stotov se porabi za izdelovanje vezanih plošč, 4 milijone q za rezan les, pohištvo in zaboje, 0.5 milijona q za vžigalice, 300 do 400 tisoč stotov pa za lesno volno in druge manjše industrije. Po avtar kičnem načrtu naj bi se lastna proizvodnja topolovine dvignila na 20 milijonov q. Romunski Gostilničarski vestnik Romunska vlada skuša že precej časa z raznimi ukrepi doseči stabilizacijo cen ter je izdala že več zakonov, ki naj omogočijo kontrolo blaga od kraja proizvodnje do končne potrošnje ter preprečijo vsako1 kopičenje blaga. Sicer pa hoče pustiti, da se trg čim bolj svobodno razvija in s svojimi ukrepi poseže vlada le tam, kjer je to zaradi ozira do celote neobhodno potrebno. Zaenkrat so v Romuniji racio-mrana samo naslednja živila: sladkor, olje, goveje meso, mast, kruh, moka in koruzna moka. Vsa druga živila so prosta. Racionira-nje pa velja le za mestno prebivalstvo, ker podeželsko prebivalstvo ne dobiva nikakih živilskih nakaznic. Svinjsko meso, telečje meso, možgani, klobase, prekajeno meso, perutnina in divjačina pa niso racionirani. V pretežno agrarni državi, kar je Romunija, so naravno obroki večji ko v industrijskih državah. Na črni borzi, ki je seveda tudi v Romuniji, pa se dobi tudi vse racionirano blago v bogati izbiri, seveda za dva- do trikratno zvišane cene. Od drugega blaga je racionirana I Ureditev delovnih pogojev samo potrošnja čevljev (gornje za pomožno osebje V gO-usnje in podplati), dočim je vse stinskih podjetjih drugo blago, zlasti •tekstilno, pro- , T. sto Visoki komisar za Ljubljansko Živilske nakaznice izdajajo žu- Pokraiin<> ie izdal naslednjo na' redbo: panski uradi vsem osebam, ki žive v njih mestu. Potniki, domačini ali tujci dobivajo hrano v gostilnah ali penzionih. Tudi ves ostali trg je dobro za Člen 1. — Določbe odredbe bivšega bana dravske banovine z dne 14. decembra 1940, objavljene v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine štev. ložen in je normalna oskrba ljudi 1729/102 iz leta 1940., o minimal- zago ov jena. . . nih mezdah osebja v gostinskih Cena zrni ni niti posebno nizJ so razveljavljene glede Im, tud! ce upoštevamo 'uzk! osebja z d ko caj leja (približno- 11—15 lejev za . , .. e .. ’ . 1 liro). Tako velja kg krompirja j6 stopila v veljavo ko ektivna de- 18-26 lejev, kg jabolk 36-90 le- H Pogodba sklenjena za to jev po kakovosti, orehi 100 do 120 dne 22‘ decembra 1942‘ lejev, letošnje vino 70—160, boljša vina tudi 600 do 800, stara vina Člen 2. — Za druge kategorije 20, rozine 420 in mandeljni 850 lejev za kg. Francoska lesna proizvodnja Lesna proizvodnja se je v Franciji v 1. 1941 znatno dvignila in dosegla mestoma že normalno, kakor je razvidno iz naslednjih številk !' lesna proizvodnja v 1000 m3 1938 1940 1941 1000 do 1500, konjak 2000 do 2100 v g°stinsklh podjetjih zaposlovanje v za liter. Grško oljčno olje v ?eg* osebja’, za katere ^ ni k. Miši, ki so se hra nile v tem času samo s trdim žitom, so pridobile na teži le 14°/o. («L’Osservatore Romano) Spremembe in dodatki: Mercina in drug, trgovina s papirjem na debelo, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti družbenik Jovan Janko, vpiše pa se nova družbe-nica Erzin JIrka, trgovka v Ljubljani, ki bo zastopala tvrdko samostojno. Tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov, prodaja likerjev in žganih pijač v steklenicah Josipina Schumi nasl. D. & E. Hribar, Ljubljana. Besedilo firme odslej: Šumi, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, It. & S. Hribar, Ljubljana, . . . Pokrajinski sindikat delojemal- Finančno ministrstvo v Zagrebu cev gos,tjnske stroke in Trgovinski je potrdilo proračun mestne občine ,, , . B f v Osijeku v višini 73,1 milijona I DZ, Miklošičeva cesta kun. 22/1 sta prejela obvestilo, da je Hrvatsko gospodarsko ministr-1 Prevod s svojo rešitvijo št. III, stvo je pooblastilo Strokovno za- 1263/19 z dne 13. I. 1943 odobril drugo za zelezo in kovino, da raz-1 , , : , .. , deljuje vse uvozne kontingente že- delojemalcem gostinske stroke do-leznih izdelkov iz Nemčije. datne živilske nakaznice po 100 Drugi tir na progi Zagreb—Dugo gramov kruha oz. moke na dan. Selo so začeli te dni delati. I Zgoraj navedene dodatne živil- S 15. februarjem so izgubile na ske karte dobe naslednji deloje- Hrvatskem veljavo vse bivše jugo- , • „ocltiin<,kp «tmke- nlačilni na-slovanske poštne vrednotnice s hr- malci gostinske stroke, piacum na vatskim pritiskom. I takarji, natakarji, natakaric©, kle- Srbska centrala za kemične pro-1 tarji, kuharji in kuharice v kavar-izvode je razglasila, da bo dovolila nah, prodajalke kruha v kavarnah, nabavo papirja samo onim podjet- vajenci in vajenke v gostinskih objem in osebam, ki bodo oddale do- ... ločeno količino starega papirja ali I , papirnatih odpadkov. Dodatne živilske karte dobe po Bolgarska bo izvozila v Turčijo naslednjih pogojih, da se osebno 500 vagonov oglja. Da se pošiljka I javijo v Sindikatu delojemalcev tega oglja pospeši, se bo poslalo I gostinske stroke v februarju t. 1. vse oglje po železnici ln ne več na I = , „ , - - „ „ ___ ladjah kakor dosedaj. Pd 9- do dl- ure dopoldne v pro- Na Madžarskem je bila določena storih sindikata, Miklošičeva cesta maksimalna cena za drva. Po tej 22/1 oz. v Trgovinskem oddelku določbi smejo veljati bukova drva PDZ istotam. Vsi, ki se prijavijo največ 410 druga trda drva 395, za dodatne živilske karte se mo-drva mehkih listavcev 370 m drva . . . .. . ... > iglavcev največ 380 pengo za I rajo izkazati s potrdilom gospo-10.000 kg. darja, da so res zaposleni in v Na zborovanju švicarske trgovin-1 kakšnem svojstvu. Ker dodatne ske zbornice v Zurichu se je ugoto- karte pripadajo že za mesec levilo, da sta se švicarski uvoz in k jih b(> ^ tekoči mesec pre-izvoz zmanjšala in da bodo zato . ’ m potrebne nove omejitve. vzel sindikat, prihodnje mesece Potrošnja papirja, kartona in le-1 Pa *e bodo dostavljale na stano-penke za trgovino in predelavo je 1 vanjske naslove posameznikov. Dila v Romuniji racionirana. Švedska je lani prodala v ino- ************************************ zemstvo skupno 365.000 standardov | ^ Cenik vrtnih in poljskih semen nudimo svojim odjemalcem zastonj Takse na igralne karte Spremeni se tudi taksa na igralne karte. Clen 26. nove naredhe pravi: Tar. post. 236 taksne tarife bivšč Jugoslavije se ukinja in nadomešča takole: »Taksa na igralne kvarte, izdelane v L j ubljanaki pokrajini ali uvožene iz inozemstva, se določa takole: a) navadne igralne kvarte v igrali s kakršnim koli številom kosov, taksa L. 3.— za vsako igro; h) luksuzne igralne kvarte v igrali s kakršnim koli številom kosov, taksa L. 5.— za vsako igro. Za luksuzne kvarte se štejejo kvarte, ki imajo črke ali znake na voglih in ob strani slik, izvzemši igralne kvarte za tarok. Žigosanje igralnih kvart je izključno pridržano Državni lizdelovalnici vrednotnic, kateri morajo poslati pri-alojni uradi kvarte,, ki naj se koiku-jfjo. Nadrobna določila za tako pošiljanje se predpišejo s posebnimi navodili, Posest, prodaja in raba nežigosanih igralnih kvart v zasebnih hišah in dajanje v promet v Ljubljanski pokrajini 60 prestopek, ki se kaznuje s pregrešniino od Lir 500.— do Lir 3.000.—. Vselej se odredi zaplemba nepred-ipisnih igralnih kvart. Clen 27. — Prodaja in raba igralnih kvart, kolkovanih na bivši jugoslovanski način, sta dovoljeni do konca meseca maja 1943-XXI. Od 1. junija 1943-XXI dalje se ne smejo 'takšne kvarte dajati naprodaj ne uporabljati v gostinskih obratih, če niso izdelovalci, uvozniki, prodsi-ijaloi na debelo in na drobno plačali nove takse v znesku, določenem s prednjim členom. V ta namen morajo zgoraj navedene osebe do vštetega 30. aprila 1943-XXI prijaviti finančnemu ravnateljstvu za Ljubljansko pokrajin©' množino že po jugoslovanski tarifi taksiranih iger kvart, ki jih imajo v svojih skladiščih ali zalogah ali v svojih prodajalnah. Že 121 urah barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke ild. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. Špansko-portugalsko gospodarsko sodelovanje Na podlagi zadnje špansko-portugalske konference v Lisabo-ni pripravljajo španska industrijska podjetja čim živahnejše sodelovanje s portugalskimi tvrdkami na gospodarsko-političnem polju. Tako namerava kemično-farma-cevtska tvornica «Ibis» ustanoviti svojo podružnico na Portugalskem. Tudi zveza španskih proizvajalcev binole namerava ustanoviti svojo podružnico na Portugalskem, ki ne bi samo pridobivala smolo, temveč jo tudi predelovala. Portugalski finančni krogi pa se zlasti zanimajo za ustanovitev podružnice znamenite ladjedelnice v Bilbau. Podružnica naj bi se ustanovila v Lisaboni ali v Portu. I lesa, predlani pa 475.000 standar-dov. Veliko pomanjkanje papirja vlada v Braziliji. Nekateri dnevniki so že objavili, da bodo morah v začetku marca prenehati izhajati, če se med tem ne posreči uvoziti papir. Brazilija je pred vojno redno ______________________________ dobivala papir iz Kanade in Zdru-1 * ***************Ko»zoratj Trgev.k.g. tl.ta., ajegov predet.™* dr. Iva. Plet uredrtlk Slekaander Železnikar, tlak. tlakam, .Merkurr, d. d., nje« pred.tamik Oto.r Mih.l.k, ral » Ljubljani.