Ing. Hugo Keržan: 10 LETNICA GRADISA — Ing. Vladimir Šramel: DESET LET PRIZADEVANJA ZA TEHNIČNI NAPREDEK NAŠEGA GRADBENIŠTVA — Lado Macoratti: GOSPODARSKA ANALIZA POD JETJA — Ing. Milivoj Šircelj: ORGANIZACIJA DEL NA AVTO CESTI — Ing. Štefan Mesarič: GRADNJA STANOVANJSKO - POSLOVNE ZGRADBE MLO OB TITOVI CESTI V LJUBLJANI — Ing. Leonard Treppo in ing. Dušan Farčnik: DELO GRADISA PRI PROJEKTIRANJU IN IZVEDBI PREJ NAPETEGA BETONA IN OPEKE — Ing. Borut Maister: KAKO SMO GRADILI TOVARNO GLINICE IN ALUMINIJA V KIDRIČEVEM (STRNIŠČE) — Ing. Gorazd Berce: TOVARNA TITOVI ZAVODI LITOSTROJ — Ing. Alfred Peteln: PODDELITEV GRADBENIH JAM HIDROCENTRALE V MEDVODAH — Ing. Leonard Treppo: ME HANIZACIJA DEL V STANOVANJSKI GRADNJI — Ing. Janez Žirovnik: ADAPTACIJA KOTLOVNICE PRI TE TRBOVLJE — Ing. Srečko Cvahte: GRADNJA TERMOCENTRALE ŠOŠTANJ — Ing. Alfred Peteln: GRAD NJA POLMCNTAŽNIH GARAŽ — Josip Lipovec: RAZVOJ ŽELEZARNE NA RAVNAH — Ing. Ivan Lah: O GRADNJI TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU — Ing. Dragovan Sever: TEHNIČNI PROBLEMI V KOK SARNI ZENICA — Ing. Ivan Lah: GRADISOV PRISPEVEK K OBNOVI SEVEROVZHODNE SLOVENIJE — Dušan Raič: KULTURNO - PRO SVETNO ŽIVLJENJE GRADISOVIH KOLEKTIVOV št. 51-54 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOV ORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE. TISKA TISKARNA »GORENJSKEGA TISKA« V K RA N JU . REV IJA IZH A JA V 5 D V O JN IH ŠTEVILKAH N A LETO. LETNA N A RO ČN IN A ZA NEČLANE 10.000 DINARJEV. UREDNIŠTVO IN U PRAV A: LJUBLJA NA, ERJAVČEVA 15, TEL. 23-158 GL ASI L O DRUŠTVA GRADBENI H I NŽENI RJEV IN T E H N I K O V LRS LETO IX — 1957/58 Ing. Hugo Kerian 10-LttnLea {faaclha 1945-1955 Četrti oktober 1945 imamo vsi člani kolektiva Gradbeno industrijskega podjetja »Gradis» za formalno rojstvo podjetja. Ob deseti obletnici je zato sklenil delavski svet podjetja izdati posebno številko Gradbenega vestnika, ki naj v grobih obrisih pokaže tehnični javnosti uspehe in rezultate, ki jih je podjetje doseglo. Jasno je sicer, da deset let za gradbeno podjetje ne pomeni mnogo, zlasti če vemo, da se je podjetje v teh desetih letih razvijalo iz nič do svojega današnjega obsega, da se ni postopoma razvi jalo, temveč je bilo ustanovljeno iz potrebe in je moralo takoj pričeti z deli pri obnovi porušene države, njeni industrializaciji in elektrifikaciji. Pri tem se je borilo predvsem z dvema problemoma, in to z organizacijskimi težavami in pomanjkanjem tehničnih kadrov. Ne smemo namreč pozabiti, da se je obseg gradbenih del v primerjavi s pred vojnimi bistveno povečal, mimo tega pa ni bilo leta 1945 praktično nobenega podjetja, ki bi bilo kos številnim nalogam, ki jih je bilo treba izvesti. Zato niso bili majhni napori ustvariti ustrezno organizacijo, ki bi ta naročila res lahko opravila. Z druge strani pa je otežkočalo brezhibno delo take enote tudi pomanjkanje sposobnih tehničnih kadrov, tako kar se kvalitete tiče, kakor tudi števila. Zato je razumljivo, da so se morali naši strokovnjaki v začetku boriti predvsem z organizacijskimi in tudi upravnimi problemi, medtem ko so tehnične naloge reševali pogosto v naglici premalo premišljeno in uspešno. Neznatno število teh kadrov je še povečalo težave, ki jih je imelo podjetje, tako da „ danes objavljeni članki morda ne bodo pokazali vse teže problemov, ki so nas breme nili; vsekakor pa bodo podali pregled o najzanimivejših delih gradbene dejavnosti po vojni, kakor tudi metode, s katerimi so se naši strokovnjaki lotevali reševanja različnih tehničnih problemov. Prepričan sem, da pomeni teh deset let dela zelo dobro šolo za naše inženirje in tehnike, ki so v tej dobi napravili zrelostni izpit iz svoje stroke, hkrati pa tudi nakazali smernice našega bodočega tehničnega razvoja, usmerjevali in pomagali grad beništvu, da se bo dvignilo na primerno raven, izvedlo modernejše načine dela in smo trnejšo organizacijo. Kolikor je v člankih ta pot prikazana, menim, da bo ta številka Gradbenega vestnika izpolnila svojo nalogo. P ro je k ta n t: P ro jek tivn i b iro G rad isa : ing. D. U m ek ing. J . U ršič Izv a ja lec : S. Pirc U pravno p oslop je SGP G rad isa v L jub ljan i GRADIS CENTRALNI OBRATI L J U B L J A N A , Š M A R T I N S K A 32 ♦ M A R I B O R - S T U D E N C I , S O K O L S K A 2 POPRAVLJA: vse stroje: motorje, kompresorje, buldožerje, bagre, žerjave itd. IZDELUJE: konzolna dvigala 250 kg, konzolna dvigala 500 kg, ročne skreperje (mehanične lopate), stabilne pralne in sortirne valje, japanerje na gumi kolesih, ročne vitlje, mešalce za malto, stroje za ravnanje beton skega železa do 0 12, žerjavne posode za prenos betona, rijače za ceste, prevozne kotle za kuhanje asfalta, prevozne peči na nafto za sušenje agregata za gradnjo cest, kompleksne strojne opreme za separacije, strojne dele za vakuum betoniranje, strojne dele za prej napeti beton, laboratorijsko opremo, betonske mešalce z ver tikalno osjo, železne kalupe. Deset let prizadevanja za tehnični napredek našega gradbeništva Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« je v desetih letih svojega obstoja, od skromnih začetnih del ob ustanovitvi do danes, zgradilo največje in ženirske objekte po vsem ozemlju LRS in daleč iz ven njenih meja, nenehno bojujoč se za dvig teh nične ravni ter prizadevajoč si za kar najboljšo or ganizacijo in racionalizacijo graditve. Spremljale so nas najrazličnejše ovire; predvsem so nam prepozno izvrševali projekte, primanjkovalo je osnovnih gradbenih materialov, strojna oprema je bila nezadostna in nismo imeli dovolj izkušenih tehničnih kadrov. Sl. 1 Shem a o rg an izac ijsk e ob like p o d je tja V času naglega razvoja in velikih naporov smo gradili ter tudi sproti projektirali. Posledica tega je bila, da gradnje niso bile vedno dobro projekti rane in tehnično najbolje rešene, zaradi česar je bilo seveda neizogibno, da gradbena dela niso bila vedno racionalno izvedena. Marsikaj je močno ovi ralo pravilno in ekonomično izvedbo gradenj. Tako niso bile včasih lokacije dovolj premišljene, nismo primerjali variantnih rešitev, organizacija je bila prehitra in nezadostno pretehtana, poznali nismo novih materialov in postopkov, primanjkovalo je tehničnega kadra in včasih nas je zavedel tudi pre več zakoreninjeni konzervatizem. Toda kljub temu je Gradis odpravil marsikatero pomanjkljivost in rešil vrsto problemov gradbeništva. Vsa ta leta smo se morali truditi za to, da bi se spoznali z novimi tehnološkimi postopki, rešili številne probleme ope rative, dosegli, da bi nam naša industrija dajala nove gradbene materiale, kar bi pripomoglo k ce nejši in boljši kakovosti. Da ,niso bile ovire nepre magljive, nam dokazujejo številni dograjeni impo zantni objekti s področja industrijskih, visokih, niz kih, elektrifikacijskih in vodnih gradenj. Vsakdo, ki je spremljal razvoj našega gradbeni štva, bo opazil velik napredek, ki smo ga dosegli potem, ko smo prešli od administrativnega uprav ljanja podjetij in gospodarstva sploh, na nove oblike samoupravljanja in poslovanja po načelih rentabii- nosti ter svobodnega razvoja v prosti medsebojni konkurenci. Podjetje prehaja postopoma v tako or ganizacijsko obliko, ki je primerna za velik grad beni obrat, ki naj bi bi! tehnično in gospodarsko na višku. Da bi gospodarsko in tehnično napredo vali, je bilo treba spremljati razmah in metode or ganizacije dela v nekaterih visoko industrializiranih državah. Temeljito je bilo treba znanstveno pro učiti organizacijo dela, moderno gradbeništvo, nove konstrukcije, materiale in načine operativne izvedbe tako klasičnih kakor polmontažnih, oziroma povsem montažnih gradenj. Da bi prenesli izkušnje napred nega gradbeništva iz tujine k nam, je poslalo pod jetje v inozemstvo nekatere strokovnjake s povsem konkretnimi nalogami. Ogledali so si velika grad bišča hidrccentral, industrijskih in stanovanjskih gradenj v Avstriji, Švici, Zahodni Nemčiji, Italiji, Franciji in Angliji in navezali stike posebno s spe cialnimi podjetji za prej napete konstrukcije v Švici, Franciji in Zahodni Nemčiji ter z družbo za vacuum beton v Franciji. Na račun tehnične pomoči je or ganizirala naša uprava za tehnično pomoč potovanje v ZDA, da bi si ogledali stanje gradbeništva v Zdru ženih državah Amerike nasploh. Pridobljene izkušnje so pripomogile k naprednejši graditvi, k še boljši organizaciji naših gradbišč, k racionalnejši uporabi mehanizacije ter k mnogo boljši presoji ob zame njavi ali dopolnitvi strojne opreme podjetja. Veza med gradbišči in centralo podjetja je bila po prvotni organizacijski obliki podjetja v tehničnem pogledu šibka; posledica tega je bila, da so reševali Sl. 2 K ovinsk i ob ra ti v L jub ljan i naloge po gradbiščih z večjim ali manjšim uspehom, pač glede na izkušenost in strokovnost zaposlenega kadra, ki je bil navezan večinoma nase. Tudi koor dinacija in prenašanje izkušenj z enega gradbišča na drugega sta bila otežkočena. Ta oblika je tudi SI. 3 K ovinski o b ra ti v M ariboru Sl. 4 M ehanična lopata preprečevala enakomeren dvig tehnične ravni stro kovnega kadra podjetja do tiste višine, ki je bila za naše razmere tedaj že dosegljiva. Zato smo 1. 1952 reorganizirali tehnični sektor podjetja in sicer tako, da smo pritegnili štiri vodilne inženirje z gradbišč v centralo za glavne inženirje z deljenimi področji, na katerih so za neposredno vodstvo in izvedbo gra denj skrbeli gradbeni vodje. Glavni inženirji so tvo rili skupno z glavnim in tehničnim direktorjem stro kovni svet podjetja, ki je sproti reševal vso tehnično problematiko podjetja. S sheme je razvidna sedanja organizacijska oblika podjetja (sl. 1). Za reševanje vprašanja kadrov, posebno kvalifi ciranih in polkvalificiranih delavcev, je podjetje or ganiziralo tečaje, na katerih so predavali strokov njaki podjetja ter tako usposobili znatno število delavcev za strokovno delo. Vajenska šola za grad bene delavce, ki jo je organiziral Gradis v Ljubljani v posebnem naselju, je skrbela za dotok mladih ljudi v gradbeništvo. Tečaji za organizacijo gradbišč in kalkulacijo gradbenih del so mnogo prispevali, da se je tehnični kader pričel resno ukvarjati s hitro in ekonomično graditvijo. Vzporedno s tem je raslo tudi zanimanje za racionalizacijo. Saj je centrala podjetja stalno prejemala od delavcev in nameščencev predloge za uvedbo predvsem drobnih racionalizacij in novator- skih postopkov, predloge za uvedbo novih orodij, novih gradbenih strojev in naprav, ki so jih potem izdelali v prototipu v gradbiščnih delavnicah ali v kovinskih obratih podjetja v Ljubljani in Mariboru. Če tudi vsega ni bilo mogoče uporabiti, je bilo ven dar razveseljivo že zgolj dejstvo, da se je tolikšno število članov kolektiva pričelo resno ukvarjati s problemi racionalne graditve; to pa večinoma s pro stovoljnim povečanjem odgovornosti brez posebnih izgledov za lastne materialne koristi. Tempo dela so marsikdaj pospešili na račun kvalitete storitev. Pomanjkljivosti, ki so kvarile zunanji izgled, v ne katerih primerih pa tudi zmanjšale solidnost kon strukcije, niso bile vedno tehnične narave, temveč tudi posledica cele vrste težav povojnega časa, po manjkanja materiala in opreme, neurejenega tržišča, sistema plač in ne kot zadnjega pomanjkljivosti in- Sl. 5 S eja ln i boben Sl. 6 T ran sp o rte rji dustrije gradbenih materialov, ki ni vedno skrbela za izdelavo in dobavo kvalitetnega gradiva. Število zaposlenih delavcev se med letom skozi vsa leta ni bistveno spremenilo, četudi so bile po trebe v gradbeni sezoni mnogo večje kakor v zim skih mesecih. To je za gradbeništvo nenormalen po jav, ki je nastal večinoma vsled neurejene tehnične dokumentacije ter pomanjkanje delovne sile v grad beni sezoni, hkrati pa smo tudi želeli v zimskem času nadomestiti, kar je bilo poprej zamujenega. Eko nomična graditev bo zahtevala, da se letno in zim sko zaposlitev v gradbeništvu uredi v takem raz merju, kakor je za to stroko ekonomsko utemeljeno. V vsem tem času je bila kapaciteta našega pod jetja do skrajnosti izkoriščena. Delovne sile je bilo vedno premalo. V tem razdobju velikih investicij s kratkimi roki graditve je primanjkovalo tehničnega kadra, predvsem kadra, ki bi že bil usposobljen za gradnjo velikih objektov industrije, elektrifikacije, nizkih gradenj in objektov družbenega standarda. Z neverjetno vztrajnostjo smo reševali popolnoma nove probleme, ki so se pojavljali v operativni iz vedbi zamotanih inženirskih del, pri katerih so ne kateri inženirji in tehniki dosegli s skromnimi sred stvi prav lepe uspehe. Kljub vsemu prizadevanju ni uspelo podjetju povečati število tehničnega kadra. Razlog za to je bilo predvsem mnogo napornejše terensko delo v operativi v primerjavi z delom teh nikov in inženirjev v birojih, inštitutih in upravah. Tudi zaradi pomoči LRS ostalim republikam je bilo čutiti močno pomanjkanje operativcev v Sloveniji. V 1. 1952 je bilo v podjetju zaposlenih 22 inženirjev, 67 tehnikov in 69 delovodij; šele potem, ko je bil ustanovljen projektivni biro in z nastopom štipen diranih tehnikov in inženirjev, se je to število pove čalo; tako imamo danes 30 inženirjev, 82 tehnikov in 82 delovodij. Težavno je bilo organizirati naša velika gradbi šča hidrocentral in industrije skladno z razvojem tehnike drugod za hitro, kvalitetno in enokomično izvedbo objektov in to večinoma v težje dostopnih krajih z neznatno in zastarelo strojno opremo. Ker Sl. 7 Ja p an e r Sl. 8 Pralni polž Sl. 9 S troj za rav n an je b e to n sk eg a železa je racionalizacija v gradbeništvu predvsem v čim večji mehanizaciji vseh delovnih mest, smo morali proučevati možnosti za nabavo nove in spopolnitev naše strojne opreme. Pičlo odmerjena sredstva za nakupe izven države ter majhna možnost nakupov v državi, posebno v prvih povojnih letih, nas je pri silila, da so se gradbeni strokovnjaki v tesnem so delovanju s strojnimi inžernirji in tehniki začeli ukvarjati s projektiranjem domačih gradbenih stro jev in opreme. Zaradi pomanjkanja obrtniških delavnic in pri mernih kovinskih obratov, smo ustanovili stranske obrate podjetja, med katerimi so glede na številno gradbeno strojno opremo in prevozna sredstva naj pomembnejši kovinski obrati Gradisa v Ljubljani in Mariboru. (Sl. 2 in 3.) Ti obrati so se morali v prvih letih ukvarjati z majhnimi in generalnimi popravili obstoječih me - hanizacij ter preiti postopoma na izdelavo prototi pov nove domače gradbene mehanizacije. j Potrebam gradbene stroke smo skušali prilago diti železniška in motorna vozila; izdelali smo silose in specialne naprave za prevoz cementa, gramoza itd. Za težko dostopne terene so izdelali za prevoz materiala še druga prevozna sredstva, kakor po ševna dvigala, žičnice in celo kabelske žerjave, ki so jih uporabljali posebno pri gradnji hidrocentral. V gradbeništvu se je vedno bolj kazala potreba po racionalizaciji notranjega transporta ter meha nizaciji nakladanja in razkladanja materiala. Tu so se najbolj udomačili transportni trakovi, ki imajo že dolgo znano ekonomsko prednost, nadalje kon- zolna dvigala in stolpni žerjavi. Za nakladanje in razkladanje so dobro služili skreperji in skreperske lopate in poševni transporterji za cement. Za ročni transport smo pričeli uporabljati železne japanerje na gumijastih kolesih in železne samokolnice. Vse zgoraj omenjene stroje in naprave so projektirali in izdelovali v kovinskih obratih podjetja in jih pro izvajajo še uanes, kolikor jih ni prevzela v serij- Sl. 10 P rev o zn a peč za sušen je ag reg a ta Sl. 11 Č rpalka SI. 12 T esarsk i in m izarski o b ra t v Škofji Loki Sl. 13 Železni oder sko izdelavo industrija. To je pripomoglo k boljši opremljenosti podjetja, hkrati pa se je tudi zmanj šala potreba po ročni delovni sili. (Sl. 4—11.) Velika potrošnja lesa v gradbeništvu, posebno v prvih povojnih letih, je ustvarjala v naših gozdo vih nesorazmerje med naravnim prirastkom in seč njo. Tudi predelovalna industrija, ki se je po vojni usmerila na finalne lesne proizvode ter za gradbeni štvo zelo važne vezane in lesonitne plošče, je terjala vedno več surovin. Posebno velike količine gradbe niškega lesa so bile potrebne pri gradnji izredno vi sokih in razsežnih industrijskih hal in objektov elektrifikacije in sicer za opaže, odre in druge po možne konstrukcije posebnih dimenzij. Hkrati smo se morali za potrebe naših delavskih naselij lotiti industrijske izdelave tipiziranih, zložljivih barak iz lesenih elementov. Zato smo že v prvih letih ob stoja podjetja ustanovili naš tesarski in mizarski obrat v Škofji Loki; tja smo namestili žago za re zanje specialnih dimenzij gradbenega lesa in posta vili delavnice za tesarske konstrukcije za izdelavo lesenih barak ter mizarsko delavnico in umetno su šilnico. Sl. 15 S tojke za odran je Sl. 16 Pogled na prem ični opaž Ker je postajala potrošnja lesa posebno v Slo veniji vedno bolj kritična, smo začeli z lesom kar najbolj varčevati. Nenehno smo zmanjševali koli čine vgrajenega lesa in sicer tako, da smo poenosta vili lesene strešne konstrukcije, nismo več delali lesenih stropov, nasipnih opažev itd. Fasadne odre, zidarske stolice in notranje odre smo nadomeščali z elementi iz manesmancvih cevi, izdelanih bodisi v tujini ali doma. Vse lesene pomožne konstrukcije, opaže in odre smo statično preračunavali ter ekono mično dimenzionirali. Tesarska dela smo opravljali vsa v naših obratih, ki smo jih postopno mehanizi rali; instalirali smo stroje za obdelavo lesa in si priskrbeli mehanično ročno orodje. Odpadli les v obratih in na gradbiščih smo uporabljali za tipizi rane opažne tabele za betoniranje železobetonskih zidov in stropov. (Slika 13—18) V teh obratih smo izdelovali separacije, grad- biščne montažne silose, lesene silose za prevoz cementa v rinfuznem stanju, nadalje najrazličnejše specialne montažne opaže za gradnjo silosov, hla dilnih stolpov kakor tudi opaže za betoniranje kon strukcij v vacuum betonu. Posebno zanimivi so bili drsni opaži za hladilnik v Brestanici ter plezalni opaži za gradnjo 60 m visokega železobetonskega hladilnega stolpa termoelektrarne v Šoštanju. (Sl. 19.) temu, da smo naredili načrt in dobro preštudirali postopek, kako bi s penjenjem v železarnah zbolj šali kvaliteto žlindre, nam to zaradi pomanjkanja sredstev ni uspelo. Zaradi velike tehnične in eko nomske prednosti pa bo skušalo podjetje to zami sel čimprej uresničiti. Kot nadomestek za druge materiale za toplotno izolacijo, ki jih sedaj uvažajo, je Gradis izdelal po lastnem postopku nov izolacijski material »Betocel«. Za to potrebno emulzijo izdelu jemo v lastnem laboratoriju. Podjetje je ustanovilo tudi specialne obrate; tako so pričeli v tovarni Sl. 14 S to jk a za o d ran je Četudi so bila sredstva za študij in raziskavanja majhna, so se strokovnjaki podjetja kljub vsej za poslenosti pri operativnem delu ukvarjali s študijem in uvajanjem novih, boljših in primernejših grad benih materialov. Začeli smo uporabljati odpadne žlindre visokih peči naših železarn za izdelavo zida kov in votlakov in monolitnih lahkih betonov. Kljub gradbenih polizdelkov v Ljubljani izdelovati votlake, stropnjake in polnila iz žlindre, nadalje v obratu Brežice prej napete opečne stopne nosilce in pa sidrne elemente za prej napeteK stropne kon strukcije ter za konstrukcije mostov. Zaradi eko nomske prednosti vakuumiranega betona smo pričeli ta postopek kar najbolj uporabljati za pridobivanje kvalitetnega betona; hkrati smo s tem prihranili na opažnem lesu. Po tem načinu smo betonirali prav na kraju samem železobetonske stebre hladilnice v Zalogu, tovarne »Tomos« v Kopru, garaž v Kranju, stebre hladilnega stolpa v Šoštanju itd. (Sl. 20—23.) -+ +- - 6 0 ------ +• +----- 55 - +—«f— +-«0-+ +-K- II «-*>-♦ A- 4 1I 1I s i r a 1=3 a Sl. 17 T ip iz irane opažne table Sl. 18 T ip iziran i opažni elem enti A 8 C h T KL -----------------22S ------------------+- +■---------- ISO — + +■— 7S —*■ 70 —+■ £ £ G H / j K L -̂---------------------------------------- 4 5 0 ------------------------------------ f- M V o p a Posebno ekonomični in obenem prav izredne ka kovosti so prefabricirani gradbeni elementi, ki so jih izdelali v tovarni gradbenih polizdelkov v Ljub ljani. Tu smo v vakuum betonu množično izdelovali strešne nosilce (sl. 23) in nearmirane kanalete za namakanje zemljišč (sl. 24 in 25). Če hočemo dobiti res kvaliteten beton, moramo v večini primerov agregat temeljito oprati in sepa rirati. Zato so bile nujno potrebne separacije s pral nimi in separacijskimi ter z urejenimi ostalimi na pravami za prevoz in dozacijo. Tudi načrte za te stroje in naprave so naredili v konstrukcijskem od delku centrale podjetja, izdelali pa so jih v lastnih kovinskih obratih. Take separacije so postavili na vseh večjih gradbiščih ali v njihovi neposredni bli žini. Največjo moderno urejeno separacijo smo po stavili v najbližji okolici Ljubljane. Njena kapaci teta znaša 40 m*5 sortiranih agregatov na uro. Glede na množino gramoza ter pri črpanju ca. 140.000 m:i betonskega agregata letno računamo, da bo ta sepa racija zadoščala za potrebe Ljubljane 25—30 let. V Slika 19 zvezi s to separacijo bodo v doglednem času posta vili centralno betonarno za transportni beton, po zgledu podobnih podjetij v inozemstvu; vendar je to odvisno od tega, kolikšna sredstva bodo na raz polago za zgradbo, opremo in transportna vozila. Tako bodo na gradbiščih sčasoma odpadle vse insta lacije za pripravljanje betona, znatno pa se bo zbolj šala kakovost in znižala cena betona v akcijskem radiju take betonarne. V bližini separacije je Gradis Slika 20 Sl. 12 V ak u u m iran js s teb ro v Sl. 22 R azopaženi v akuum iran i stebri gradil objekte tovarne betonskih polizdelkov, ki je bila po dograditvi tudi priključena k podjetju. V tem obratu izdelujejo pod neposrednim vodstvom stro kovnjakov podjetja številne konstrukcijske grad bene elemente iz betona, armiranega betona, prej napetega in vakuumiranega betona, kakor tudi vrsto proizvodov iz lahkih betonov. K tej tovarni je pri ključena tudi delavnica prej napetih nosilcev, ki proizvaja v Brežicah že drugo leto opečne prej na pete plohe, ki jih uporabljajo skupaj z opečnimi stropnjaki za izvedbo ekonomičnih polmontažnih stropov iz prej napetega betona za industrijske in stanovanske objekte. Zavedajoč se, da ni mogoč strokovni napredek, če se ne lotimo vseh ukrepov za stalno nadzorstvo nad kakovostjo že v procesu proizvodnje, smo začeli oster boj za ustrezno kakovost tako, da smo uvedli nadzorstvo nad gradivom, ki ga uporabljamo, nada lje študije tehnologije materiala, projektiranje be tona in tehnološkega postopka za pravilno sestavo in vgraditev betona. Za kontrolo materialov, pred- Všerrt čerhenta, in zä stalno kontrolo kakovosti be tona smo uredili na vseh večjih gradbiščih laborato rije, ki smo jih opremili s potrebnimi inštrumeti in napravami. Vodje laboratorijev in laboranti so si pridobili v posebnih tečajih v podjetju potrebno zna nje za pravilno delo na gradbiščih. Z dobrim pozna vanjem tehnologije betona smo stalno zboljševali kakovost betona, tako da smo dosegali predpisane trdnosti. Kakšen je bil napredek, nam pokažejo iz vidi Inštituta za preiskavo materiala, kakor tudi evidenčni podatki naših gradbiščnih laboratorijev. V 1. 1950 smo še komaj dosegali predpisane trdnosti, medtem ko jih danes že z lahkoto dosegamo in pre segamo. Kakovost betona se stalno veča, tako da cianes dosegamo že trdnosti, ki so nujne za izvedbo konstrukcij v prej napetem betonu. Ti ukrepi so prisilili industrijo gradbenih materialov, da so zdaleč bolj pazili na kakovost proizvedenih in dobav ljenih materialov (sl. 26). Ena izmed pomembnih nalog pri organizacij: gradbišč je ureditev delavskih naselij za namestitev delovne sile. Ker večina gradbišč ni bila v obljudenih središčih, dotok lokalne delovne sile pa je bil malen kosten, je bilo treba povsod postaviti velika delav ska naselja. Naselja so se skozi ta leta razvijala od skromnih začetkov, zasilnih stanovanj za delavce v prvih povojnih letih, do komfortnih naselij, zgraje nih večinoma v montažnem sistemu iz lesenih mon tažnih elementov, termično izoliranih z žlindrino volno. V končni fazi so imela taka naselja že lične stanovanjske hišice za 50 delavcev, s sobami s po največ petimi posteljami, z umivalnico in notranjim straniščem. Postavili smo tudi stanovanja za name ščence in prehodne goste, udobne restavracije z dvorano in odrom, kuhinje z moderno kuhinjsko opremo in hladilnico, kopališče, ambulanto, keglji šče, prostore za nogomet in odbojko ter druge na prave za telesno vzgojo članov kolektiva. Razen tega so imela naselja tudi kavarno in klub, tako da je bilo za razvedrilo in družabno življenje članov kolektiva na gradbiščih, ki so bila daleč stran od kulturnih središč, preskrbljeno. Popolna naselja smo postavili Sl. 23 V akuum iran i strešn i nosilci Sl. 24 B etonske k an a le te v Vuzenici, v Mostah, na Jesenicah, v Kidričevem, Medvodah, Ravnah, Šoštanju, Zenici in na avtocesti Ljubljana—Zagreb (sl. 27—29). Po končanem delu in razformaciji gradbišča so barake demontirali in prestavili na nova gradbišča. Danes ima Gradis 145 barak, ki merijo skupaj 21.300 kub. metrov in sicer za stanovanja, pisarne, kuhinje, jedilnice in ostale potrebe in pa 47 zidanih objektov s skupno površino 27.700 m2 za potrebe naših stran skih obratov. Ko smo končali z gradbenimi deli na objektih v Zenici, smo tako naselje, ki je bilo pravo majhno mestece za 1000 prebivalcev, prepustili in vestitorju za stalno bivanje. Za poletni oddih članov kolektiva je Gradis postavil v Valdoltri pri Kopru tudi popolno počitniško kolonijo iz lesenih in zidanih zgradb, ki sprejmajo ca. 100 ljudi. Razvoj podjetja in obseg nalog je najbolj razvi den iz letne realizacije, kakršno smo dosezali od ustanovitve podjetja do danes ter iz diagrama let no zaposlene delovne sile (sl. 30). Podjetje Gradis je v desetih letih naredilo vsega 639 objektov v vrednosti ca 40 milijard dinarjev. Od teh objektov je bilo: 6 hidrocentral 1 kalorična centrala 2 daljnovoda 296 industrijskih objektov, od katerih je bilo 67 industrijskih hal 213 stanovanjskih zgradb 11 upravnih zgradb 7 šol 5 inštitutov 9 gospodarskih objektov 37 mostov, od tega 3 prej napeti 6 regulacij vodotokov 14 gradenj cest 15 železniških gradenj in industr. tirov 8 kanalizacij 7 vodovodov in 5 hladilnih stolpov (od teh 2 železobet.) 1 silos za žito. Najpomembnejši med temi objekti so bili sledeči: hidroelektrarna Mariborski otok, HE Vuzenica, HE Savica, HE Medvode in kalorična centrala Šo štanj. Nadalje: tovarna aluminija v Kidričevem, razširitev treh železarn v Ravnah, Jesenicah in Što rah, koksarna v Zenici, 6 kovinskih industrij: Lito stroj, Metalna, Titan, Impol, tovarna avtomobilov in Mariborska livarna, dve tekstilni tovarni: Novoteks, Inteks, dve tovarni papirja: Količevo, Radeče, dve tovarni usnja: Vrhnika, Konjice, pet inštitutov in sicer za kemijo, za rudarstvo, hidrotehn. inštitut. Turboinštitut, inštitut za preiskavo materialov in konstrukcij ter tovarna gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Stalni porast potrošnje elektr. energije, ki je glede na predvojni čas narastel do danes na 2 in pol kratno vrednost, ter velike rezerve neizko riščenih vodnih sil so nam dale velike možnosti za načrtno izgradnjo našega energetskega sistema. Če upoštevamo, da je vse nove hidroenergetske in termoenergetske objekte v LRS v tem času gra dilo gradbeno industrijsko podjetje Gradis, je po vsem jasno, kakšen napor je bil potreben, da smo dogradili vse te objekte v sorazmerno kratkem času, in to celo v času, ko so morali naši tehnični stro kovnjaki nuditi pomoč še ostalim republikam, kjer so bile razmere še bolj neugodne. V stalnem boju z vodo, z vremenskimi neprilikami in z roki, smo si pridobili ogromne izkušnje, tako da smo danes spo sobni izvesti najtežja dela ekonomično, hitro in na sodoben način. Takoj po končani vojni smo v najhujših okolišči nah nadaljevali prekinjena dela na elektrarni na Mariborskem otoku, ki so jo 1. 1943 začeli graditi Nemci. Ta elektrarna je dajala električni tok iz 1 agregata 16.7 MW jakosti že 1948. Načrt za gradnjo in izvedba sta delo naših strokovnjakov, opravljeno brez tuje pomoči, kljub temu, da so pred vojno bila le redka taka domača podjetja, ki so delala take velike in tvegane objekte. HE Mariborski otok je poseben tip elektrarne. Pri tem razčlenjenem sistemu so 3 strojni agregati nameščeni v 3 razširjenih stebrih v rečni strugi, v katerih se nahaja vtok, špirale in nizvodni sifon. V zvezi z gradnjo elektrarne so bila potrebna tudi ve lika regulacijska dela za zavarovanje Mariborskega otoka. V gradbenem pogledu ima ta tip elektrarne neke prednosti pred klasičnim načinom, ker je zanj potrebno nekaj manj betona, omogoča etapno gradi-- tev in montažo prvega agregata, še preden je elek trarna povsem dograjena. Ta gradnja je bila izve dena v 2 gradb. jamah, ki so bile zavarovane pred vodo z betonskimi in zidanimi zagatnimi stenami. Beton so prevažali z betonskimi črpalkami, ki so potiskale beton po cevovodu do mesta vgraditve. D O S C Z E M A , T R D N O S T N O R M IR A N A TRD N O ST Sl. 26 D oseže trdnosti b e tona v le tih 1951— 1954 — zgoraj p re isk av e v lab o ra to riju p o d je tja — spoda j p re isk av e v Zavodu za p re iskavo m ate ria la in konstru k c ij D O S E Ž E N A T R D N O S T N O R M IR A N A TRDNOST Druga elektrarna, k smo jo zgradili na Dravi, je hridoelektrarna Vuzenica. Z deli smo pričeli takoj potem, ko smo končali elektrarno na Mariborskem otoku, in sicer po istem sistemu kot elektrarno na Mariborskem otoku, s turbinskimi stebri v strugi s 3 agregati ä 16.7 MW. Za izvedbo tega dela je bilo treba izkopati približno 110.000 m3 materiala, v pre težni večini skalovitega. Vgraditi je bilo treba okoli 110.000 m3 betona in železobetona in okoli 2500 ton betoniranega železa. Delo je bilo izvedeno v dveh Sl. 27 D elavske n ase lje v Zenici etapah v dveh gradbenih jamah. Za zgraditev grad benih jam so naredili pregrado iz razčlenjenih betonskih elementov sistema Noetzli. Pri organiza ciji gradbišča je bilo določeno, naj bo betenarna s silosi za agregat in cement v rečni strugi v sredini objekta. Gramoznica je bila ob levem bregu, kjer je bila tudi separacija; od tod so prevažali agregat do silosov betonarne po žičnici. Pri tej gradnji so prvič v Jugoslaviji uporabljali za prevoz betona do mesta graditve kabelski žerjav. Kabelski žerjav nosilnosti 5 ton je bil domače konstrukcije in izdelan v delav nicah. podjetja. Pomični steber tega žerjava na des nem in levem bregu je bil izdelan v leseni konstruk ciji. Kljub oviram, ki so se pojavile v zvezi z izde lavo in montažo gradbene strojne opreme, ki je bila skoraj v celoti domača prototipna proizvodnja našega podjetja, je delo le toliko napredovalo, da je prvi agregat pričel obratovati v 1.1953 (sl. 31). Hkrati z nadaljevanjem gradbenih del na elek trarni na Mariborskem otoku smo začeli graditi tudi srednjetlačno hidroelektrarno Moste pri Žirovnici (sl. 32). Tu smo zgradili prvo večjo betonsko gravita cijsko pregrado krožne oblike, visoko 52 m, z dolžino krone 60 m in s skupno kubaturo betona s podsiap- jem 27.000 m3. Zamotane geološke razmere pod pre grado ter v njeni okolici in močan podzemski vodni tok so v začetku precej ovirali izvedbo. Ker so bila mnenja glede načina fundacije različna, smo vpra šali za svet tudi inozemske strokovnjake. Pregrade so betonirali v velikih blokih, pri čemer so uporab ljali agregat z debelino zrn do 140 mm z dodatkom kamna iz kamnoloma ter z uporabo H cementa marke 40. Beton so prevažali do mesta vgraditve s stolp nim žerjavom. Opaži so bili iz montažnih lesenih tabel z navpičnimi konzolnimi nosilci, ki so bili spodaj z vijaki pritrjeni na star beton. Kamen so dovažali do drobilca separacije po gravitacijski žič nici. Betonarna je bila tik ob pregradi. Gradbišče je imelo tudi svoj laboratorij, kjer so preiskovali ce ment in beton glede trdnosti in propustnosti vode. Razen pregrade je bil 850 m dolgi dovodni rov, okroglega profila 0 3 m, vodostan, poševni rov za 130 m dolgo jekleno tlačno cev profila 2400 mm v deloma plazovitem terenu z velikim dotokom vode težavno in zamudno delo, polno tehnične problema tike, ki se je sproti pojavljala pri izvedbi. Zračno stran pregrade so obložili z železobeton- skimi kvadri. Po celotni dolžini priključka pregrade na skalo in pod temeljem, so naredili s cementnimi injekcijami tesnilno zaveso, ki je segala v globino do 50 m. Temperaturo betona so merili z električnimi termometri. Deformacijo pregrade, okolice in tal so merili z grezili v jaških, trigonometrično, z nivelir- jem in s klinometri (sl. 38). V izredno kratkem času smo med gradnjo elek trarne Moste zgradili manjšo visoko tlačno elek trarno Savico, z dvema agregatoma s 1.65 MW, ki izrabljata padec 274 m od slapa Savice do Bohinj skega jezera. Gradbena dela so trajala od 1949 do 1950. V tem času smo zgradili pregrado ob slapu, 1940 m dolgi dovodni rov podkvaste oblike, visok 1.90 m, v apnenčevi skali ter 615 m dolg poševni Sl. 28 in 29 D elavsko n ase lje v Zenici jekleni tlačni cevovod, ki je bil montiran v poseb nem rovu, kakor tudi zgradbo strojnice ob strugi Savice (sl. 34). Najtežavnejše delo, obenem pa tudi odločilno za gradbeno dobo, je bil dovodni rov v apnenčevi skali, na skoraj nedostopnem terenu. Za prevoz smo uporabljali dve žičnici in eno poševno dvigalo za prevoz agregatov in cementa iz doline v višino. Eden poglavitnih problemov za izvedbo grad benih del pri tej gradnji jel bilo pridobivanje in pre voz velikih količin materiala za pregrado ter za be tonsko oblogo dovodnega rova in vodostana iz doline v višino. Sl. 30 D iagram letno zaposlene delovne sile Sl. 31 H id ro cen tra la na M ariborskem otoku Zadnja hidrocentrala, ki jo je zgradilo naše pod jetje leta 1955, je HC na Savi v Medvodah, ki ima dva agregata ä 8.9 MW. Ta elektrarna, s padcem 18.9 m, ima dve ločeni strojnici, in sicer na desnem in levem bregu z 2 pretočnima poljema v sredini (sl. 33 in 35). Ker smo začeli prehitro graditi, ne da bi poprej temeljito opravili sondažna dela in ne da bi ugotovili geološke razmere, smo morali lokacijo elek- trarne spremeniti, kar je seveda vplivalo na rok in .na ekonomijo graditve. Gradnja je potekala v dveh gradbenih jamah, kar je omogočalo, da smo dogra dili strojnico na desnem bregu in je prvi agregat začel obratovati že v prvi polovici leta 1955. Da bi dosegli projektirani padec, so bila potrebna obsežna dela za regulacijo Save nizvodno od elektrarne ter za poglobitev struge. Agregat za beton smo dobivali na nizvodnih prodiščih, separirali pa v gradbišču i separaciji. Za mešanje betona smo uporabljali kon- Sl. 32 H id ro cen tra la v M ostah tinuirni mešalec Regulus. Kljub pičli mehanizaciji, ki je obstojala v glavnem iz 1 stolpnega žerjava in improvizirane gradbiščne žičnice, je ta objekt hitro napredoval. Za industrijsko gradnjo so najboij značilne šte vilne industrijske hale različnih konstrukcij, ki jih je izvedlo naše podjetje po načrtih naših najboljših arhitektov, konstruktorjev in iStatikov. Po obliki, po statični rešitvi, po izbranih materialih, po načinu izvedbe in po ekonomičnosti, so bili ti objekti v večini primerov neoporečni, kar je zasluga naših projek tantov in operative našega podjetja, ki je izvedla še tako velikopotezne in smele zamisli projektantov. Objekti so bili učinkovito oblikovani v lepi industrij ski arhitekturi, projektanti so se zavedali, da so to objekti, ki jih bodo uporabljali delavci in v njih prebili velik del svojega življenja. Zato smo morali opustiti pravilo gole in preproste uporabnosti, ker so to terjali naprednejši vidiki. Iz teh razlogov ni bila vedno umestna kritika o preveliki razkošnosti naše industrijske graditve. Naši impozantni indu strijski objekti, zračni, in svetli in lepe notranje in tudi zunanje obdelave, so ugodno presenetili tudi obiskovalce iz industrijsko razvitejših dežel. Pri tem lahko omenimo konktrukcije v monolitnem betonu, ki so bile takoj po vojni najbolj priljubljene. V taki konstrukciji smo zgradili v Ljubljani obdelovalnico Litostroja, elektrolizo v Kidričevem, halo tovarne pohištva v Duplici, hale Kovinske industrije Titan in tovarne usnja na Vrhniki. Zaradi varčevanja z lesom in hitrejše graditve s kvalitetnejšo izvedbo betonskih konstrukcij sme uvedli polmontažne železobetonske predalčne kon strukcije. To so bili predvsem nosilci žerjavovih stez, montažna železobetonska okna itd. Predalčne streš ne poveznike do 24 m razpetine ter do 6 t teže so zabetonirali na tleh ter jih dvignili s stolpnimi žer javi in položili na že zabetonirane monolitne ali montažne stebre. (N. pr. livarna jekla v Litostroju, pločevinama Litostroja, mehanična delavnica CO Maribor, tovarna polizdelkov v Ljubljani in obdelo valni obrat na Jesenicah.) Hitro napredovanje polmontažne gradnje nam najbolj nazorno prikaže izvedba karosernice tovarne avtomobilov v Mariboru, kjer so shedove konktruk cije tega objekta, s skupno ploščino 14.000 kvadrat nih metrov montirali v 60 dneh. Ta dela so bila zahtevna, terjala so specialno opremo za dvig veli kih bremen ter za pomoč pri montaži. Za to so nam dobro služili pri delih večjega obsega stolpni žerjavi in tudi žerjavi, montirani na traktorjih, ki so zaradi večje okretnosti mnogo prispevali k hitri graditvi. Za povečanje električne energije so leta 1947 za čeli v Šoštanju v bližini velikih ležišč lignita graditi našo največjo kalorično centralo, ki ima v prvi fazi instalirano moč 60 MW. Ker smo večkrat spremenili lokacijo, kakor tudi zaradi prekinitve stikov z Vzho dom, so bila dela večkrat ustavljena. Šele leta 1954 je bilo mogoče prekinjena dela v popolnem teku nadaljevati; te objekte smo dogradili do konca 1955, v sorazmerno kratki dveletni gradbeni dobi. Hitra izvedba visokih gradenj termoelektrarne, dimnika, hladilnika kakor tudi vseh ostalih gradbenih del s področja nizkih gradenj je bila rezultat dobro za- Sl. 33 G rad n ja HC M edvode snovane organizacije gradbišča ter pold dokončanih pripravljenih del pred pričetkom glavnih gradbenih del. Mnoge zamotane inženirske konstrukcije na tem gradbišču se razlikujejo tudi po različnih sistemih operativne izvedbe. Prav značilen je glavni pogonski objekt, visok 43 m, v železobetonski monolitni iz vedbi, železobetonski hladilni stolp v obliki dvojnega stožca s spodnjim premerom 50 m in višino 60 m ter poševni transportni most iz železobe tonskih težkih montažnih predalčnih nosilcev razpona 22.6 m, ki so jih montirali s pomočjo igle v višinah do 38 m. Žele zobetonski hladilnik so izvedli s pomočjo posebne konstruiranih lesenih montažnih plezalnih opažev, ki so bili med seboj pritrjeni z distančniki in vijaki. S pomočjo teh prenosnih opažev v obliki obroča smo zabetonirali to izredno smelo inženirsko konstrukcije v rekordnem času 100 dni. Z drsnimi opaži smo izvedli 18 celični silos za Žito v Zalogu, ki je visok 47 m. Tu smo uporabili prvič drsne opaže, pritrjene na dvigalkah, ki se vzpenjajo po vodilnih vbetoniranih železnih palicah. Vsled enakomernega dviganja opažev je potekalo delo neprekinjeno in smo dvigali opaže dnevno po sl. 34 H id ro c e n tra la Savica vprečno za 1.1 m; prav toliko je znašala tudi hitrost betoniranja. Po tem sistemu smo zabetonirali tudi železobetonski hladilni stolp valjaste oblike elek trarne v Brestanici ter silose Tovarne močnih krmil v Ljubljani. Za boljšo povezavo projektov z operativo je osno valo podjetje tudi svoj biro za projektiranje, v katerem izdelujejo projektanti projekte za gradnje v tesnem sodelovanju z operativo, pri čemer upošte vajo skozi leta pridobljene izkušnje, nove preizku šene materiale, postopke, kakor tudi konstrukcijske elemente za najrazličnejše načine graditve. Projek tivni biro projektira v glavnem gradnje, ki jih iz vaja podjetje. Uspeh te povezave se je pokazal v raznih konstruktivnih in operativnih rešitvah. Visoko raven našega biroja nam dokazujejo med drugim tudi tisti njegovi projektanti, ki so bili nagrajeni na javnih natečajih. Naše podjetje se je v teh letih tehnično zelo dvignilo; sodimo, da danes lahko uspešno tekmuje na zunanjih tržiščih predvsem bližnjega in daljnega Sl. 35 H id ro cen tra la v M edvodah Vzhoda v konkurenčnem boju s svetovnimi pod - jetji. Za sondiranje terena in za študij razmer v teh deželah so strokovnjaki našega podjetja obi skali Pakistan, Burmo, Turčijo in Etiopijo, kjer smo tudi nastopili v konkretnih gradbenih projektih z našo ponudbo. Povsod smo bili dobro sprejeti, posebno v deželah, kjer se nameravajo osvoboditi monopolnega položaja zahodnih držav. Toda majhna kreditna sposobnost našega podjetja v tujini nas je zdaj še zavirala, da bi prišli do kakih dokončnih zaključkov. Kako bomo pri tem uspeli, je v pre cejšnji meri odvisno tudi od pomoči, ki nam jo bo nudila država s potrebnimi obratnimi sredstvi in sredstvi za nakup gradbene opreme v tujini. Konec desetletne dobe graditve našega podjetja se ujema s časom, ko smo večino naših objektov velike kapitalne graditve dogradili. Od skromnih za četkov do današnjega razvoja je bila dolga, toda uspešna pot. S ponosom lahko pokažemo na rezultate našega dosedanjega dela. .Danes lahko mirno trdi mo, da smo glede tehnične izvedbe in delovnih me tod v gradbeništvu dosegli raven večjih gradbenih podjetij v industrijsko razvitejših deželah. V na daljnji dobi mirnejše in preudarnejše graditve, ko bomo upoštevali vse do sedaj pridobljene izkušnje, plodovi našega dosedanjega dela nedvomno ne bodo izostali. V. Šramel, ing. civ. 10 ann£es D'EFFORX pour le developpement de genie civil L’article traite du developpement de la plus grande annees 1946 jusqu'ä 1956 dans le domain de l’organisa- entreprise de construction Slovene Gradis pendant les tion de la construction, de la mecanisation et perfec- tionnement des travaux publics avec l’introduction des materiaux et constructions nouvelles ainsi que des metho- des de construction modernes. Simultanćment on menti- onne les installations des chantiers larges et des colonies ouvrieres, l’organisation des laboratoires de terrain ainsi que des ateliers pour le travail du bois, des metaux et des costructions speciales en bćton precontract, et en Vacuum concrete. En cutre les ouvrages acheves jusqu’ä present sont mentionnšs et une description de quelques ouvrages hydrauliques et industriels est donnee. V. Šramelj, C. E. TEN YEARS OF ENDEAVOUR FOR THE DEVELOPMENT OF CIVIL ENGINEERING The paper deals with the 10 years long development of the most important Slovene construction enterprise Gradis, which was achieved during the years 1946 to 1956 in the field of construction management, mechanisation and rationalisation of construction jobs with introduction of new materials, structures and modern construction methods. Simultaneously it quotes the facilities of larger sites and workers’ camps, the organisation of field labo ratories as well as lumber, metal and special works for more it mentiones the construction work achieved up to the present time and describes some more important manufacturing precast units, new materials and special structures in prestressed Vacuum concrete. Further- hydraulic and industrial structures. Dipl. Ing. V. Šramel ZEHN JAHRE BEMÜHUNGEN UM DEN TECHNISCHEN FORTSCHRITT UNSERES BAUWESENS Der Artikel behandelt die 10-jährige Entwicklung des grössten slowenischen Bauunternehmens »Gradis« in den Jahren 1946—1956. Besprochen wird der errungene Fort schritt auf dem Gebiete der Organisation der Operative, Mechanisierung und Rationalisierung des Bauvorganges mittels Einführung neuer Materialien, Konstruktionen und moderner Bauweisen. Beschrieben wurden die Einrichtun gen grösserer Baustellen und Arbeitersiedlungen, die Orga nisation der Baulaboratorien, sowie der Holz- Metal- und Spezialwerkstätten und Betriebe zur Erzeugung von Fer tigbauteilen, neuer Materialien und Spezialkonstruktionen in Spannbeton und Vakuumbeton. Zum Schluss werden die bisher erbauten Objekte und einige grössere Hydro- und Industriebauten beschrieben. Lađo Macoratti Gospodarska analiza podjetja S sprostitvijo po načelu ponudbe in povpraše vanja so vsa gospodarska podjetja zaostrila priza devanje za ekonomičnost in rentabilnost v proiz vodnji. Gospodarnost terja od proizvajalcev čim boljši odnos med dobljeno vrednostjo in dejanskimi stroški, kakor tudi čim boljši odnos med ustvar jenim dohodkom in denarnim izkupičkom sredstev, uporabljenih za ustvaritev tega dohodka. Ko ,so prešla podjetja k delavskemu samouprav ljanju ter postala bolj samostojna, ker smo prene hali z administrativnim ukrepanjem v proizvodnji, je postalo načelo rentabilnosti in gospodarskega raču na tudi v Gradisu bolj izrazito in poudarjeno. Uspe hi, ki se kažejo iz dneva v dan, sicer še niso- dosegli viška, vendar se nenehno množijo, kar se zrcali zlasti v zavračanju razsipništva in v ekonomičnem delu, ki ga vsklajata tehnični in komercialni sektor v boju za kar največjo donosnost. Zaradi motenj v transportu in v obrtniški delav nosti nasploh narekujejo potrebe podjetju, poleg poglavitne delavnosti, še niz drugih delavnosti, brez katerih je redno in tekoče delo v gradbeništvu sploh nemogoče. Tako predstavlja poglavitna, to je gradbena de lavnost v podjetju le 76 °/o celotne realizacije, med tem ko odpade na pomožne in dopolnilne delavnosti 24 °/o. Te delavnosti so: kovinske, lesne in specialne delavnice, vozni park, delavska preskrba, pomožne usluge in prodaja materiala. Podjetje že od vsega začetka izvršuje vse vrste gradenj. Povprečna struktura izvedenih gradenj pa je taka-le: industrijska gradnja 58 % visoke gradnje 20 % vodne gradnje 16 % nizke gradnje 6 °/o Ostvaritev proizvodnih nalog (realizacija), ki se v bistvu sklada z zmogljivostjo podjetja in je lani dosegla znesek preko sedem milijard dinarjev, zna ša po desetih letih, kolikor podjetje obstoja, vsoto 48 milijard dinarjev, kar pomeni povprečno 4 mili jarde 800 milijonov dinarjev letno. Podjetje je v tem času zgradilo nad 800 objektov v raznih krajih Slovenije in izven meja ožje domo vine. Beograd, Bihač, Bistrica, Brežice, Celje, Dravo grad, Grosuplje, Kamnik, Jesenice, Kidričevo, Koper, Kranj, Krško, Maribor, Medvode, Moste, Ljubljana, Mežica, Novo mesto, Ravne, Radeče, Škofja Loka, Šoštanj, Velenje, Vrhnika, Vuzenica, Zalog in Zenica so bili torišča dela, kjer so naši delavci, tehniki in inženirji gradili in tudi dogradili v nenehnem boju s težavami, ki so se pojavljale z dneva v dan, vse naročene objekte. Nihanje realizacije v posameznih letih so povzro čale naraščajoče cene v stroških proizvodnje, ne stalne družbene dajatve, tempo graditve in razpo ložljiva proizvodna sredstva, s katerimi je podjetje razpolagalo. Medtem, ko smo si na vso moč prizadevali, da bi dobro in hitro opravili proizvodne naloge, pa ni bilo vedno časa, da bi vzpostavili kar najboljše odnose v proizvodnji. Organizacijska oblika, sposobnost ka drov, preskrba materiala, mehanizacija in druge okolnosti, ki so v tekoči proizvodnji neogibne, so bili problemi, s katerimi se je moralo podjetje mno go ukvarjati. Zato se bistveno razlikujejo tudi uspe hi, ki jih je podjetje doseglo v posameznih ietih. Gospodarska analiza posameznih isestavin struk ture prodajne cene je v poglavitni delavnosti poka zala naslednje izsledke: Materialni stroški Materialni stroški, ki zajemajo stroške izdelave materiala, polproizvodov in gotovih izdelkov z zuna njim transportom ter obrtniške storitve, predstav ljajo spričo raznih vrst gradenj in različnih faz opravljenih del okoli 60 °/o prodajne cene gradbenih storitev. Prihranki, deloma zaradi racionalne izrabe mate riala (tipizirani opaži, pravilna granulacija, marka betona, štednja in gospodarnost), deloma pa zaradi nedognanih normativov, znašajo povprečno 10%, kar pomeni 6 °/o vrednosti prodajne cene. Razmeroma visoki so še vedno stroški za prevoz materiala, predvsem zato, ker nabavni viri podjetja niso najugodnejši, in mora podjetje nabavljati ma terial tam, kjer ga je moč dobiti tedaj, kadar ga potrebuje. Zaradi problemov pri investicijskih preddelih (načrti, predračuni itd.) naleti podjetje pri sklepa nju pogodb z dobavitelji marsikdaj na različne ovi re. Ker naloge in potrebe niso pravočasno znane, mora podjetje sklepati pogodbe največkrat na slepo, ne da bi poznalo vrsto in količino potrebnega gra diva ter prostor dela. To povzroča neekonomične za loge materiala, ki bremenijo denarno gospodarstvo podjetja. Nemogoče je vskladiti nabave s časovnimi potrebami. Stroški zalog bremenijo torej potrošnika — namesto proizvajalca, kar je pri umnem gospo darstvu nepravilno. Deloma pa so za prevelike zalo ge krivi tudi nabavljači podjetja, ki zavoljo slabih izkušenj prvih povojnih let kupujejo za zaloge tudi tak material, ki ga danes že ob vsakem času in povsod dobimo. Poostrena odgovornost že kaže ugo den vpliv, ki pa se mora krepkeje izražati na denar nem gospodarstvu podjetja. Obrtniška dela, ki predstavljajo nad 20 °/o grad bene proizvodnje, so draga zlasti zato, ker med obrtniki ni prave konkurence. Ker so potrebe po obrtniških delih tako številne, iščejo podjetja le obrtnika, ne pa konkurenčne cene. Obrtniška dela je podjetje oddalo: Plaže64 Vo družbenemu sektorju 13 % privatnemu sektorju in 3 °/o zadružnemu sektorju. Še nekaj statističnih podatkov: V desetih letih obstoja je podjetje opravilo: 4.000. 000 m3 raznih izkopov 800.000 m3 betona 500.000 m3 železobetona 35.000 ton železne armature 350.000 m3 opečnih zidov 4.000. 000 m2 raznih ometov 3.000. 000 m2 raznih opažev 300.000 m2 lesenih konstrukcij Približna letna poraba najvažnejših materialov znaša: 19.000 ton cementa 6,800.000 kom. zidakov 2.600 ton apna 3.800 ton betonskega železa 13.500 m3 rezanega lesa 4.500 m3 tesanega lesa 85 ton žičnikov 270 ton bitumena 19.000 ton stekla 15.200 rol lepenke 115.000 kg profilnega železa 80.000 kg pisanih kovin V primerjavi s prodajno ceno gradbenih storitev znašajo plače okoli 15 %. Obsegajo neposredne in posredne plače ter prispevek za soc. zavarovanje. Zaradi oddaje v akord po razmeroma realnih normah znaša prihranek na plačah povprečno 8 Vo, kar pomeni v primerjavi s prodajno ceno 1,2 %. Od dejanskih plač odpade na: plače po tarifnem pravilniku 76,69 °/o terenski dodatek 14,95 °/o 7 dnevne boleznine 1,21 Vo redni letni dopust 2,83 Vo prekinitev dela 0,63 °/o nadure (50 %) 2,48 Vo plačane praznike 1,21 Vo Povprečna tarifna postavka v gradbeni delavno sti znaša v letu 1955: za visoko kvalificirane delavce din 58.86 za kvalificirane delavce ' „ 47.— za polkvalificirane delavce „ 36.— za nekvalificirane delavce „ 32,— Kvalifikacijski sestav delovne .sile ustreza v glavnem odnosom, predvidenim v normah. Delni po rast v zadnjih letih v korist višjih kvalifikacij se nanaša predvsem na stalne delavce v podjetju, ka terih število je znatno poraslo in so se v delu že Projektant: Projektivni biro Gradisa, ing. arh. D. Umek Maketa nove splošne bolnišnice v Addis Ababi toliko usposobili, da lahko opravljajo dela višjih kva lifikacij. To velja posebej za priučene delavce, ki so spričo pomanjkanja izučenih strokovnjakov mo rali opravljati dela, ki zahtevajo večjo usposob ljenost. Rahlo pa se opaža v podjetju tudi težnja po prekvalifikaciji, v glavnem zaradi prednosti višjih kategorij tako v višini tarifne postavke, kot tudi pri terenskih dodatkih in akordih. Struktura zaposlenih Uslužbenci 8 %, od tega: tehnični 24,3 %; knjigo vodski 8,3%, administrativni 35,7 %, pomožni 31,7 odstotka; od tehničnih: inženirji 26,8 %, tehniki 73,3 %. Delavci 88,7 %, od tega: visoko kvalificirani 6,9 odstotka, kvalificirani 30,2 %, polkvalificirani 36,2 odstotka, nekvalificirani 26,7 %. Učenci 3,3 odstotka. Enakomerna zaposlitev delovne sile v vseh me secih vzbuja videz, da podjetje ni imelo sezonskih težav. Ker je bilo treba zgraditi številne industrij ske in vodne objekte, pri katerih je možnost zapo slitve delavstva pozimi večja kot pri visokih grad njah, je podjetju uspelo, da doslej ni imelo zimskih, oziroma sezonskih izpadov delovne sile. Spričo pre usmeritve investicij v korist družbenega standarda pa se bo sezonski značaj zaostril, ker je zaposlitev delovne sile pozimi pri visokih gradnjah zelo pro ■ blematična. Administrativni uslužbenski kader je povečini priučen ter ustreza osnovnim potrebam evidence ter več ali manj ustaljeni obliki dela v podjetju, je pa premalo samoiniciativen. Mlajši tehnični kader zadošča bolj po številu, manj pa po odnosu do dela, po sposobnosti in znanju. Vprašanje akorda je še vedno nedognano. V zad njem letu je podjetje opravilo 48,2 % del v akordu. Povprečje doseženih norm znaša v celotnem pod jetju 114,2%. Večje odstope opažamo pri special nih delih, kjer norme šele preizkušamo. Nedvomno je storilnost potem, ko smo uvedli delo v akordu, porasla, toda ne v taki meri, kot kaže izračun. Še se primeri, da norm ne obračunavajo po fizičnem učin ku, oziroma po vrednosti opravljenega dela, temveč vpliva na izračun akordnega presežka kalkulacijska vrednost akordiranega dela. Glede na novo usmerjenost investicij v gospo darstvu bo treba vprašanje akorda znova zaostriti, ker je to v neposredni zvezi s skrčenjem delovne sile, s povečanjem proizvodnje in zvišanjem storil nosti, kar pa je bistvo nadaljnjega razvoja našega gospodarstva v podjetjih in nasploh. V zadnjem letu je podjetje zaposlovalo: 5467 de lavcev in uslužbencev, in sicer: 30 inženirjev, 82 teh nikov, 81 delovodij in mojstrov, 196 administrativ nih in knjigovodskih uslužbencev, 132 pomožnih uslužbencev, 250 visoko kvalificiranih delavcev, 1506 kvalificiranih delavcev, 1760 polkvalificiranih delav cev, 1242 nekvalificiranih delavcev in 188 vajencev. Delavci so bili po poklicih razdeljeni takole: 761 zidarjev, 792 tesarjev, 301 miner, 65 železokriv- cev, 614 betonerjev, 189 strojnikov, 248 kovinarjev, 66 mizarjev, 42 raznih obrtnikov, 107 šoferjev, 146 komunalcev, 1242 nekvalificiranih delavcev in 185 ostalih poklicev. P ro je k ta n t: Izv a ja lec : G radis P ro jek tiv n i b iro G rad isa , ing. B. M a ister ing. a rh . D. U m ek — ing. J . U ršič ing. J . Lah K otlarna p ap irn ice na Sladkem v rhu Amortizacija Nadaljnji element lastne cene je amortizacija. V okviru prodajne cene predstavlja okoli 4,5 % vrednosti. Potem ko smo odpravili naloženo amortizacijsko kvoto in prešli na individualno amortizacijo osnov nih sredstev, katere osnova je bila ponovna ocenitev vrednosti strojev in naprav, je podjetje vpeljalo interne najemnine za vsa osnovna sredstva. Najem nina obsega amortizacijo, obresti osnovnih sredstev ter neogibno vzdrževanje in se zaračunava korist nikom po dejanski uporabi strojev in naprav. Čeprav smo s tem dosegli delno sprostitev mehanizacije, ki so jo dotlej zadrževala gradbišča, četudi je niso rabila, je le treba ugotoviti, da nam z mehanizira nim delom ni uspelo prikazati bistvenega prihranka na delovni sili niti bistvene pocenitve gradbenih stroškov. Nedvomno pa je mehanizacija vplivala na kvalitetnejše izvajanje pomembnejših konstrukcij. Vzrokov za to je več: predvsem močna izrablje nost in dotrajanost strojev in strojnih naprav, v ne mali meri pa je vzrok tudi to, da so popravila otež- kočena in da ni mogoče dosledno vzdrževati v redu strojev, ker ni na razpolago izvirnih nadomestnih delov in prepotrebnih deviznih sredstev za nado mestne dele iz inozemstva. Doma izdelani nadomest ni deli so slabše kakovosti in dragi, ker primanj kuje kvalitetnih surovin. Večkrat se je treba v po sebnih prilikah kratkomalo zateči k improvizaciji, kar pa prvič ni poceni, drugič pa ne pokaže traj nejšega učinka, se zrcali na gospodarskem računu podjetja. To povzroča, da odpade od popravil okoli 60 % na popravila z neizvirnimi nadomestnimi deli, ki îh opravimo v lastnih delavnicah razmeroma drago in le za krajšo uporabo. Tudi pri nakupu razpoložljivih nadomestnih delov nastopajo motnje, predvsem zato, ker ima podjetje toliko različnih znamk strojev, da se je nemogoče odločiti, kaj naj bi nabavili vnaprej in kaj hranili v zalogi. Naj za naštete trditve navedem nekaj konkretnih primerov: Vozni park podjetja ima 137 tovornih avtomo bilov v skupni tonaži 416 ton, torej povprečno vo zilo po 3 tone. Ne glede na to, da so takšna vozila v gradbeništvu neekonomična, nastopajo težave še v tem, da je med temi vozili 32 različnih znamk, poleg tega pa še pri vsaki znamki po dva do trije tipi. Ocenjujoč vrednost avtomobilov po knjižni vred • nosti, pridemo do zaključka, da so vozila le 35 od stotna. Posledica tega je, da je stalno v popravilu oziroma za vožnjo nesposobnih najmanj 30 % vozil. Nič ugodnejši ni položaj pri gradbenih strojih. Dragi nadomestni deli, ki so potrebni za gene ralna popravila, povzročajo stroške, za katere podjetje nima kritja. Popravilo Praga avtomobila, ki je bile obračunano v letu 1952 z din 482.522.—, velja v letu 1955 kar 1,165.482 dinarjev. Popravilo buldožerja, ki je veljalo v letu 1952 1,484.000 dinarjev, velja v letu 1955 že 5,157.000 dinarjev. Za avtomobilsko gumo, ki je veljala v letu 1953 72.000 dinarjev, je moralo podjetje v letu 1954 plačati že 186.000 din in v letu 1955 kar 400.576 dinarjev. V letu 1955 je znašala stopnja amortizacije v gradbenih podjetjih 14 °/o in sicer 7.5 % za nadome stitev in 6.5 % za investicijsko vzdrževanje. Če ne upoštevamo obrestnih obresti, je s tem določena življenjska doba na 100 :7.5 = 13.3 leta Ta doba je pavšalirana in je za nekatere stroje previsoka, za druge spet prenizka. Dejansko potrebno dobo, v kateri bi si stroj sam kupil naslednika, pa lahko dobimo iz ocenjene vrednosti, ki je bila do ločena pri revalorizaciji, ustvarjene letne amorti zacije in dejanske tržne vrednosti. Tu pridemo do anomalij, na primer: 1. Buldožer Caterpiller D-8 je ocenjen na 6 mili jonov 480.000 dinarjev. Letne amortizacije ustvarja 908.000, od' tega za obnovo 485.000 dinarjev. Nov stroj Vender, ki ga lahko podjetje kupi pri podjetju »4. Oktober« v Kruševcu, stane 48,000.000, kar nam da potrebno življenjsko dobo 48,000.000 : 485.000 = 99 let Nov stroj Caterpiller stane po današnjih cenah cca 25.000 dolarjev, dočim znaša življenjska doba po po datkih iz Baugeräteliste iz leta 1952 samo 4 leta. 2. Prevozni Diesel kompresor 3.5 do 4.5 m3/min. Povprečna vrednost naših kompresorjev te dimen zije je 1,229.400 dinarjev. Amortizacija za obnovo znaša letno torej 92.300 dinarjev. Kompresor Arpic istih dimenzij iz »Fagrana« v Smederevu stane 8.500.000 dinarjev, kar nam da potrebno življenjsko dobo 8,500.000 :92.300 = 92 let. Po inozemskih po datkih bi stal kompresor Mattev 4.3 m3/min. Lit 2.900.000 dinarjev, življenjska doba po Baugeräteliste 10 let. 3. Betonski mešalec 500 Lit z elektromotorjem. Povprečna ocenjena nabavna vrednost znaša 693.000 dinarjev, amortizacija za obnovo torej 52.000 dinar jev. Nov stroj istih podatkov SKIP stane 1,950.000 di narjev, potrebna življenjska doba torej 1,950.000 : 52.000 = 37.5 let Življenjska doba po Baugeräteliste je 10 let. 4. Stolpni žerjavi. Ocenjeni so povprečno na 13.562.000 dinarjev nabavne vrednosti. Nov enak stroj mariborske »Metalne« stane cca 18,500.000 di narjev. Potrebna življenjska doba 18,500.000 :1,015.000 = 18.2 leti Življenjska doba po Baugeräteliste je 15 let. Spričo takih in podobnih razmer je razumljivo, da sredstva podjetja, ki se zbirajo v skladu za vzdr ževanje strojev v nespremenjeni višini, ne morejo zadoščati za temeljna popravila, medtem ko tekoča popravila močno bremenijo režijske stroške. Tudi sredstva, ki jih podjetje zbira v skladu za nadomestitev, ne ustrezajo, ker so nabavne vrednosti novih strojev pomembno višje kot nabavne vred nosti, določene z retaksacijo osnovnih sredstev, ki je bila opravljena pred letom. Vse te okolnosti povzročajo motnje v mehaniza ciji, ki zato nima bistvenega vpliva in kalkuliranega učinka. Težavam se pridružuje še neekonomična izraba, ki je posledica spremenjene strukture inve sticijskih gradenj, zaradi česar ima podjetje določenih strojev preveč, medtem ko mu manjka nujno po trebnih strojev za prevzete nove investicije (cestna dela). Gospodarsko obratovanje strojnega parka je ena prvih nalog strokovnjakov v podjetju, obenem pa nujna potreba, ki jo narekujejo ekonomski ukrepi. Stroj stane podjetje prav toliko, če aktivno sodeluje, kot če pasivno prisostvuje. Režijski stroški Režijski stroški zajamejo gradbišča kot proiz vodne enote in režijo podjetja. V primerjavi s pro dajno ceno predstavljajo 6 do 7 % vrednosti, pri čemer izkazuje podjetje večje ali manjše prihranke, ki se izrazijo z 1.5 do 2 % prodajne cene. Pri izračunanju režijske kvote v začetku leta, ko proizvodna naloga še ni znana, se pojavljajo težave predvsem v tem, da je iz' sicer pravilno sestavljene kvote težko izračunati pravilen odstotek, ki naj ga kalkulacija zajame v prodajni ceni. Cenitev predvi dene proizvodne naloge je iz previdnosti navadno prenizka, vsled česar je izračunani odstotek za kal kulacijo previsok. Druga težava je v tem, da se kalkulanti podjetja ne vživijo dovolj v organizacijske probleme grad bišča, ki terjajo temeljito proučevanje. Organizacija gradbišča pomeni obširen študij za najboljše stro kovnjake podjetja, ki ,si morajo biti predvsem na jasnem glede predvidene proizvodne naloge. Strokov njaki naj vnesejo vsa izkustva in dognanja glede instalacijskih naprav (betonarne, gramoznice, depo nije), proučijo naj krajevne pogoje, komunikacije in čas grajenja, analizirajo potrebna delovna mesta in tehnološke procese, ki se bodo razvijali na gradbišču. Zato je potreben skrbnejši preudarek, boljše priprave in pritegnitev najsposobnejših strokovnjakov prav v ta sektor delavnosti. V gospodarskem pogledu je pomemben činitelj za podjetje, s tem pa tudi za prodajno ceno, delav ska preskrba, investicije, ki so za to potrebne in vzdrževanje. Medtem ko je vprašanje prehrane več ali manj urejeno, ne moremo tega trditi za delavska naselja. Preprosto je bilo, dokler so investitorji te stroške vključevali v investicijske stroške. Danes pa mora podjetje v ta namen uporabiti sredstva investicij skega sklada, večji del, zlasti vzdrževanje, pa zaja mejo režijski stroški. Ne moremo trditi, da so naselja povsod udobna — mnogo bi bilo treba še urediti in dopolniti — toda stroški se kopičijo v tako višino, da jih podjetje iSkoraj ne bo zmoglo. Objekti za začasno nastanitev delavcev po gradbiščih predstavljajo v osnovnih sredstvih podjetje: nabavno vrednost 327,400.000 din in knjiženo vrednost 147,000.000 din Vzdrževanje teh objektov, ki so začasnega zna čaja, bremeni režijske stroške, kar se bistevno iz raža v prodajni ceni gradbenih uslug. Poleg tega pa veže oprema (postelje, omare, odeje, rjuhe, in drugi drobni inventar) velik del obratnih sredstev podjetja, ki spričo nizkih kreditov primanjkujejo v poglavitni delavnosti. Oprema je vredna 70,000.000 dinarjev, odpisi na vrednosti pa znašajo letno najmanj 14,000.000 di narjev. i Kljub vsej skrbi podjetja je treba pribiti, da je gradbinec v tem pogledu zapostavljen, če pogledamo industrijo, ki razpolaga s številnimi družinskimi sta novanji in udobnimi samskimi domovi. Družbene dajatve Družbene dajatve znašajo cca 14 % prodajne cene. V odstotku so vštete dajatve zvezi, republiki in okrajem ter druge dajatve, ki jih je podjetje dolžno vračunati v prodajno ceno gradbenih storitev. Omembe vredna je neenakost v odmerjanju instrumentov posameznih okrajev. Največkrat prav zaradi te okolnosti zvišujejo kalkulativni dobiček, ki uravnoveša višino tarifnih postavk z dopolnilnimi plačami iz dobička. Kalkulativni dobiček Kalkulativni dobiček se giblje v podjetju med 3 in 5%, povprečno znaša torej 4%. Višina kalku- tetivnega dobička zavisi od okolnosti, ki so odločilne pri sestavu družbenega plana, deloma pa ga nare kujejo obveznosti, ki jih mora podjetje po veljavnih zakonskih predpisih izplačati iz dobička. To so glavni elementi, ki pomembno vplivajo na višino prodajne cene gradbenih storitev, obenem pa so osnova, na kateri strokovnjaki podjetja proučujejo možnosti za večjo ekonomičnost; in rentabilnost proizvodnje. Mimo teh ugotovitev pa pokaže analiza še niz problemov, ki jih bo treba še podrobno proučevati. Vprašanje kreditov, ki povzročajo zmedo v fi nančnem poslovanju podjetja, je postalo tako pereče, da predstavlja resen problem v pogodbenih odnosih. Na eni strani vežejo velike zaloge, ki jih podjetje ne more odprodati, skoraj celoten kredit, na drugi strani pa je podjetje upravičeno le do kreditov za poglavitno delavnost, ki mora biti dokumentirana s pogodbami, čeprav finansira tudi druge delavnosti, ki sodijo v njegovo delovno področje. Posledica tega so številne navzkrižne tožbe, ki povzročajo sodiščem mnogo dela, podjetjem pa iz redne stroške. Te tožbe so postale zgolj zunanja oblika razmer in dobivajo videz neresnosti, ker se navadno stranke že vnaprej opravičujejo, da je prišlo do tožbe. Nedvomno bo nova uredba o osnovanju sklada obratnih sredstev odpravila te nezdrave razmere ter postavila gospodarstvo v podjetjih na bolj zdrave temelje. Nedognanost v premijskem sistemu nagrajevanja, ki v svoji koncepciji sicer stimulativno vpliva na proizvodnjo, zahteva še mnogo študija. Prvi osnutki tarifnih pravilnikov še niso zajeli bistva premijskega nagrajevanja. Retaksirane vrednosti osnovnih sredstev pome nijo resen problem, ker so med tem cene novih stro - jev toliko narasle, da amortizacijski sklad, izračunan na teh osnovah, ne zadošča več niti za najnujnejše potrebe. Vprašanje lastnih investicij in upravljanje s sred stvi za samostojno razpolaganje zahteva več odgo vornosti in mnogo več proučevanja v pogledu eko nomičnosti. Dvig storilnosti je nujna potreba, ki ji morajo strokovnjaki posvetiti več pozornosti. To so problemi, s katerimi se mora v bližnji bo dočnosti ukvarjati vodilni kader v podjetju. Zavedati se moramo, da ni dovolj samo delati in proizvajati; delati moramo ekonomično, to pa po meni, delati dobro, hitro in poceni. S tem ciljem gremo v drugo desetletje! F. Maccoratti ANALYSE DE L’ ECONOMIE DE L’ ENTREPRISE GRADIS Dans tous les operations de 1’ entreprise le principe de rendement fitait maintenu. Le plan de la production etait et est encore d’ accord en general avec la capacite. Les depenses des materiaux son eieves et se montent ä environ 60% du prix de vente, les salaires ä 15%, 1’ amor- tissement 4,5 %, les frais d’entretien 7 %. Les bätiments des colonies ouvrieres representent une valeur initaile de 327 millions de dinars et la valeur actuelle se monte ä 147 millions. Ces bätiments sont primitifs et vieux et les machines se sont usees. La structure de la main- d’oeuvre est la suivante: 8 % employes, 88,7 % ouvriers et 3,3 % apprentis, le nombre du personal employe se monte ä 5.467. La question des credits cause des diffi- cultes contractuelles. La part preponderate des credits est dans l’administration financiere et dans les relations consommšes par les depots. F. Maccoratti ECONOMY ANALYSIS OF THE CONTRACTOR GRADIS In all operations of the contractor the priciple of pro ductivity kept up. The production plan conformed and still, on the whole, conforms itself to the capacity. The costs of materials are hiqh and amount to about 60 % of the selling price, the waqes to 15 %, depreciation 4,5 %, indirect expenses 7 %. Structures for workers’ camps re present an initial value of 327 million dinars and a real value of 147 millions. These structures are primitive and obsolete and the machines are worn out. The costs of workers’ camp maintenance are involved in indirect expenses. The labour force structure is the following: 8% employees, 88,7% workers, and 3,3% apprentices: the number of employed persons amounts to 5.467. The credit question causes difficulties in financial management and in contract relations. The greatest part of credits is consumed by the stocks. I. Maccorati DIE WIRTSCHAFTSANALYSE DES GRADIS- BAUUNTERNEHMENS In allen Arbeiten des Unternehmens hat sich das Rentabilitätsprinzip durchgesetzt. Die Arbeitsaufgabe entsprach und entspricht noch in der Hauptsache der Kapazität. Die Materialkosten sind hoch und betragen 60 % des Verkaufspreises die Gehä’ter 15 %, die Amortisation 4,5 %, die Regiekosten aber ca 7 %. Die Arbeitersiedlungen stellen sich im Anschaffungspreis auf Din 327.000.000.—, während der wirkliche Wert nur Din 147,000.000,— be trägt. Die Objekte sind primitiv und veraltet, die Ma- schienen verbraucht. Die Instandhaltungskosten der Arbeitersiedlungen fallen auf Regiekosten. Die Struktur der Arbeitskräfte ist folgende: 8% Angestellte, 88,7% Arbeiter, 3,3 % Lehrlinge. Die Zahl der Beschäftigten beträgt 5467. Im Finanzgebaren macht die Kreditfrage Schwierigkeiten, was für die eingegangenen Verträge wichtig ist. Den Grossteil der Kredite binden die Lager. A. SPODNJI USTROJ Del avtne ceste Ljubljana—Zagreb, ki ga je pre vzelo v delo Gradb. industrijsko* podjetje »Gradis«, obsega sekcijo od Cikave do Sp. Brezovega pri Višnji gori. Celotna dolžina sekcije znaša 7.452 km, in sicer od km 88.338 do 95.790, ter poteka po gričevnatem terenu cca 1 km severno od sedanje zvezne ceste mimo vasi Hrastje, Perovo, Zg. Duplica, Peč in Sp. Brezovo. Trasa je dostopna od Cikave do Stare vasi po republiški cesti III. reda Cikava—Polica, na Spod njem Brezovem pa po cesti Polica—Višnja gora. Trasa ceste od Stare vasi do Spodnjega Brezovega, dolga 4 km, pa je bila brez cest, le kolovozi so po vezovali med seboj posamezne vasi. Del trase, ki ga je prevzel »Gradis«, teče od Gro supeljske planote čez gričevje v dolino Višnjice ir. med obema prekorači greben. Od Cikave, kjer je kota 340.802, do zaselka Zavirje (km 92.3) se trasa dviga do kote 347.600, nato pa se začne vzpon 5.744 odstotka in 3.74 % do km 89.5, kjer doseže koto 453.353; trasa se dviga torej za 105.753 m. V smeri proti Visnqi gori pada trasa nato s 6.0025 %. Da bi lahko organizirali gradbišče, je bilo treba najprej napraviti potrebne ceste za dovoz materiala. Medtem ko poteka del trase od Cikave do Stare vasi v dolini in ureditev cest tukaj ni bila kak poseben problem pa je speljana trasa od Stare vasi do Bre zovega po strmem in težko dostopnem pobočju hriba oziroma skozi gozdnat teren, ki ima kraški značaj. Delo pri urejevanju teh cest je terjalo precej časa, saj je bilo treba napraviti 2 km dolgo cesto od zvezne ceste Ljubljana—Zagreb pod klancem Stehan do vasi Peč, dalje nad 2 km dolgo cesto od vrha Stehan- skega klanca do vasi Spodnje Brezovo in pa deloma popraviti, deloma pa na novo zgraditi cesto za ka mionski promet od republiške ceste III. reda Cikava— Polica pri Stari vasi skozi Zg. Duplico do trase pred izkopom št. 11, dolgo cca 2.5 km. Prav tako je bilo treba za kamionski promet urediti cesto od Stare vasi prek zaselka Zavirje in vasi Sp. Duplica do Stehanskega klanca in sicer v dolžini 3 km. Te ceste so omogočile dostop h glavnim izkopom in ob jektom na trasi in pa ureditev naselja Peč in Perovo. Po predloženem projektu naj bi zgradili štiri na selja. Podjetje se je pri organizaciji dela odločilo le za dvoje naselij,'med drugim tudi zato, ker sta tako odpadli dve kuhinji, dve shrambi, kantini, vodovod in ostale inštalacije ter znatno število osebja. Štiri naselja bi bila toliko ugodnejša, ker bi imeli delavci krajšo pot do dela. To vprašanje pa so rešili tako, da so, če je bilo potrebno, raznašali hrano ali pa vozili delavce na oddaljena delovna mesta. Pri večjih in od naselja oddaljenejših izkopih so postavili za skladišča materiala manjše barake. Te barake so montažne, njih površina znaša 8.23 X 6.90 m in so razdeljene v prostor za delavce, prostor za polirja in shrambo za orodje. Vsako naselje ima poleg stanovanjskih barak še jedilnico, kantino, sektorsko pisarno in ko palnico. Površina stanovanjskih barak znaša večinoma 245 m2 s 43 ležišči in z umivalnico. V naselju Perovo je pet stanovanjskih barak, ki sprejmejo 185 ljudi, na Peči pa devet za cca 400 ljudi. Obe naselji so postavili na pobočju hriba, da so se tako izognili kasarniškemu izgledu naselja. Sektorski pisarni me rita 12.22 X 9.56 m; tu so pisarniški prostori, sek torsko skladišče in ena ali dve sobi za polir je. Glavno skladišče, ki meri 9.56 X 34.83 m, s skla diščem nafte in bencina, garaže, delavnice, stano vanja za mehanike in šoferje ter glavne pisarne so v Grosupljem poleg železniške postaje. Za pisarne in stanovanja so priredili še del Zadružnega doma, kjer je tudi skladišče za cement. Poleg že omenjenih razlogov so se odločili za dvoje naselij predvsem zaradi- preskrbe z vodo. Zaradi kraških tal je voda večinoma slaba, nepitna. Za naselje Perovo je bila odločitev lahka, približati ga je bilo treba grosupeljskemu vodovodu, ki je položen pod vasjo Perovo. Za naselje Peč pa je bil izvir uporabne vode pod vasjo Peč in koti 355 m nadmorske višine; tu je bilo treba vodo zajeziti, na • rediti vodni rezervoar in črpalno postajo. Velikost rezervoarja znaša 12.56 m3, v črpalno postajo p* sta postavljeni dve visokotlačni črpalki z jakostjo 15 in 22 kWh, ki črpata 501/min. oz. druga 401/min. Od črpalne postaje so položili 2.5"cevovod do rezer voarja s prostornino 30 m3 na koti 456 nad na seljem Peč, to je tudi najvišja kota v bližini. Višinska razlika od črpalke do rezervoarja znaša torej 101 n. Vodo iz tega rezervoarja uporabljajo razen v naselji' tudi še vzdolž trase pri vgrajevanju nasipov, beto niranju objektov in podobnem. Zato so speljali cevo vod razen v naselje tudi še vzdolž trase do Spodnje Duplice, km 92.1, kamor teče voda gravitacijsko, in do km 88.9, t. j. do vasi Sp. Brezovo. Ker leži ta de’ cevovoda na enem delu (pri km 88.5) 4.50 m više kot rezervoar nad naseljem Peč, je bilo treba vstaviti v cevovod na Peči, kjer se odcepi vodovod proti Spodnjem Brezovem, vmesno črpalko z jakostjo 15 kW. Cevovod 0 2.5" so od zajetja do rezervoarja in od rezervoarja do naselja na Peči položili v jarek, ostali del vodovoda 0 2.5" in 2" pa leži ob trasi kar vrh zemlje. S tem vodovodom je bil v glavnem rešen problem preskrbe z vodo povsod tam, kjer ob trasi ni vode, oziroma teče voda nizko v zamočvirjeni dolini. Predlog, da bi vsako delovno mesto (objekte; posebej oskrbovali z vodo, je odpadel; za tako rešitev bi potrebovali več črpalk in strojnikov, sama dolžina cevovoda se pa ne bi bistveno skrajšala. V območje od Sp. Duplice proti Cikavi ni bilo treba speljati vode, ker poteka trasa ob potokih in studencih, razen na predelu levo in desno od vasi Hrastje. Za ta predel so postavili v vaško zajetje studenca črpalko 12 kW, ki je črpala vode za grad bene stroje in za betoniranje propustov in objektov št. 19 in št. 20. Določitev lokacije obeh naselij ustreza tudi raz delitvi sekcije na dva, po dolžini približno enaka sektorja. Kot je razvidno iz situacije, so veliki izkopi razdeljeni precej enakomerno. Na sektor II — Peč odpade izkop št. 9 s 65.283 m3, izkop št. 10 s 26.134 m3 izkop št. 11 s 62.138 m3 in del izkopa št. 12 s 5950 m3 ter 19.350 m3 ostalih manjših izkopov; to da skupaj 179.035 m3. K tem izkopom je treba prišteti še izkop nenosilnih tal pod nasipom v km 91.6 in km 91.9, kar znese 2.640 m3. Večina izkopov na tem sektorju je bila v dolomitiziranem apnencu. Na sektorju I — Perovo je bilo treba izkopati sledeče količine: izkop št. 12 s 16.163 m3, izkop št. 13 s 13.268 m3, izkop št. 14 s 37.366 m3, izkop št. 15 s 30.367 m3 ter izkop št. 16 s 10.901 m3. Raznih manjših izkopov je ha tem sektorju 20.913 m3, skupaj torej 128.978 m3. K tem kubaturam je treba prišteti izkop nenosilnih tal na tistih predelih, kjer teče trasa prek močvirja; ta znaša 25.937 m3. Celotna količina izkopa na trasi znaša ca. 345.210 m3. Po projektu naj bi bili vsi izkopi na sektorju Perovo v dolomitiziranem apnencu, razen izkopa št. 16, kjer so računali z ilovico. Pri gradbenih delih pa smo naleteli v izkopih 12 in 15 na dolomitiziran apnenec ali dolomit, v izkopu št. 14 pa na ilovico; zato se je izkop št. 14 od predvidenih 23.500 m3 zve čal na 37.366 m3. Glede na kubature, preračunane po projektu, njih razdelitve po trasi in predvidene vrste hribine so si v prvotni organizacijski shemi zamslili tri kom- s skupno kapaciteto 18 m3/min. ter z zračnim rezervoarjem s prostornino 2.32 m3. Za izkop št. 10 pa so postavili v bližino izkopa dva kompresorja »Sigma« s kapaciteto 2 X 6 m3/min. Drugo kompresorsko postajo v bližini izkopa št. 1L (62.000 m3), je bilo treba pomakniti v peskolom v bližini naselja Zavir. Dolina pod izkopom št. 11 in tudi vzdolž trase je močvirje in za kompresorsko postajo v bližini ni primernega prostora. Prostor v peskolomu v Zavirju je ugoden zaradi tega, ker je ob njem cesta, ki omogoča dovoz in odvoz kompre sorjev in transformatorja. V tej kompresorski po staji so postavili stabilne kompresorje »Matei« 12 m3 na minuto, Borsig 4 m3/min., Flottman 4.6 m3 na min., Flottman 4.6 m3/min., FMA z 5.3 m3/min. in prevozni kompresor »Sigma« 6 m3 na min., skupaj 36.5 m3/min. Za pogon kompresorjev so postavili pri postaji transformator 400 kWA in zgradili 1 km dolg daljnovod iz Stare vasi. Na transformator je bila priključena tudi mreža nizke napetosti, speljana vzdolž trase levo in desno od kompresorske postaje; ta je napajala električne črpalke, betonske mešalce, dvigala, vibratorje, transportne trakove pri gradnji objektov na osrednjem delu trase. Za dela v območju vasi Peč in za naselje Peč je bilo treba napeljati električni vod od Police do na selja in posameznih delovnih mest. V območju iz kopa št. 9 pri Sp.Brezovem zaradi prevelike oddalje nosti transformatorja niso premenjali omrežja, tem presorske postaje. Zaradi večjih izkopov naj bi bili dve enako močni postaji s kapaciteto 42 m3/uro na Brezovem in v bližini izkopa št. 11. Nekoliko slabša kompresorska postaja s kapaciteto 36 m3/uro pa naj bi bila na Perovem med izkopoma št. 14 in 15. Ker na Sp. Brezovem ni v bližini na razpolago električ nega toka, so predvideli tu kompresorje na naftni pogon. V bližini izkopa št. 9 (65.000 m3) so postavili kompresorsko postajo s kompresorjem »Spiros« s kapaciteto 12 m3/min. in tremi kompresorji »Sigma« več so obstoječe omrežje uporabili le za razsvetljavo. Za gradbena dela pa so zato uporabljali stroje s pogonom na bencin ali nafto. Pred začetkom zemeljskih del v izkopu št. 15 in 14 so izkopali v sredini izkopa št. 14 sondo. Sondo so izkopali v celoti v ilovici in ne v kamnu, kot je bilo predvideno v projektu. Zato niso postavili kom- presorske postaje, za izkop št. 15 pa so uporabili dva prevozna kompresorja »Sigma« s skupno 12 m3 zraka na minuto. Območje kompresorske postaje v Žavirju obsega celotni izkop št. 13, 12, 11 in zahodni del izkopa 10, to je 3.150 m. Za izenačevanje zračnih sunkov v 2 ‘/2"cevovodu so postavili pet večjih zračnih kotlov: prvega pri kompresorski postaji, s prostornine 7.35 m3, druga dva prek doline na nasprotni strani kompresorske postaje pri izkopu št. 12, s prostornino 4,15 m3 in 1 m3, tretjega pod začetkom izkopa št. 11, s prostornino 3.20 m3 in četrtega s prostor nino 1.08 m3 pri km 90.7. Od kompresorske postaje do zračnega kotla pod izkopom št. 11 so položene dvojne 2 V 2 " debele cevi, v ostalih odsekih pa enojne. Municijsko skladišče je sezidano približno v sre dini trase. Leži v kotlini pod vasjo Zg. Duplice in ima kapaciteto 3 tone. Municijo razvažajo do de lovnih mest z vozmi oz. avtomobili. Zemeljska dela so opravljali skoraj v vseh izkopih hkrati. Komprimacijo nasipov so izvedli pri ozkih petah nasipov najprej s 100 in 500 kg težkimi ža bami, brž ko pa je znašala širina nasipa ca. 3 m, so komprimiranje nasipov nadaljevali z valjarji. Pri nasipih, ki so speljani prek nenosilnih tal, so ne- nosilne plasti odstranili z bagrom »Nord-Est«. Bager je stal na široki podlagi iz 10 cm debelih hrastovih plohov in zajemal material z drag-line-om ter ga odmetaval na levo in desno od predvidenega izkopa. Nenosilni material so morali zaradi širine izkopa odmetavati v dveh polovicah. Širino izkopa pa je bilo treba na zunanji strani izkopa povečati za ca. 1 m, ker je izkopani in odmetani material pri tiskal nazaj v izkop. Takoj ko so končali z izkopom, je bilo treba dovažati in nasipati peščen dolomitni material. Tega so nasuli toliko, da je za ca. 30 cm presegel višino vode. To plast so komprimirali z vibromaksi, nato pa so nasip normalno vgrajevali, to je, plast so uvaljali do 30 cm na debelo z 12 ton skim valjarjem. Material so prevažali s kraja, kjer so ga prido bivali, do tja, kjer so ga potrebovali, s kamioni-ki- perji nosilnosti 2.5 t do 8 t in s dumperji nosilnosti 5 t. Zaradi pomanjkanja motornih vozil smo uporabili tudi vozove z živinsko vprego, pri izkopu št. 11 pa ozkotirnico z drezino. Zaradi prevelikega vzpona se proga ni obnesla in smo jo raje zamenjali z vozovi z živinsko vprego. Pri velikih izkopnih delih je bil poglavitni stroj, ki smo ga uporabljali bager UB-1. Njegova storilnost je bila odvisna v veliki meri od razpoložljivih trans portnih sredstev in od buldožerjev, ki so potiskali material k bagru. V izkopih, kjer je bager nakiadal kamnit material. V. kategorije, so dosegli storilnost 140.32 m3/8 ur, maksimalna storilnost pa je bila 239.76 m3/8 ur. Pri ilovnatih izkopih, ki so vsebovali večjo množino samic, je bil povprečni učinek 187.84 m3/8 ur, maksimalni pa 252.50 m3/8 ur. Na gradbišču se je najbolj obnesel bager Nord- Est z vsebino žlice 0.30 m3. Storilnost tega bagra je znašala pri nakladanju materiala IV. kategorije na vozove od 84.96 m3/ur do 134.48 m3/8 ur. Izredno poraben pa je ta bager pri izkopu močvirja z grag- line-om, saj je bil njegov učinek od 110.72 do 151 m3 na 8 ur. Iz re z no vo tr as ir an e ce st e pr i od se ku C ik av a— Sp . B re zo vo B. ZGORNJI USTROJ Ker je »Gradis« prevzel delo na celotnem zgor njem ustroju višnjegorske avto ceste, je gradbišče v Grosupljem razširilo obseg del do km 98.9, to je do predora v Šmarju. Na trasi sta bili predvideni dve vrsti vozišča: betonsko vozišče od km 98.9 do km 93.4, dolgo 5.358 m, in vozišče iz malih kock od km 93.4 do km 88.3, dolgo 5.168 m. Širina vozišča je 7.50 m z robnimi trakovi 2 krat po 0.35 m. Debelina betonske plošče je v glavnem 22 cm in je betonirana na 30 cm debeli tamponski sloj: Kocke 10 X 10 cm pa so po ložene na 8 cm debel sloj iz drobljenca debeline 40 do 60 mm. Na tem odseku ceste je bilo treba vgraditi tele količine materiala (zaokroženo): 13.000 m3 tampon skega gramoza 8.400 m3 peska, 1.500 m3 porfirnega agregata, 11.000 m3 agregata za beton, 3.500 m3 ce menta, 9.500 m® drobljenca in 4,175.000 kock. Delo na gradbišču je bilo razdeljeno na štiri sektorje: 1. Sektor Perovo je obsegal del trase z betonskim voziščem, t. j.: traso od predora pri Šmarju do Stare vasi; 2. Sektor Peč je obsegal del trase z voziščem iz drobnih kock od Stare vasi do Sp. Brezovega. 3. Betonarna je bila v Grosupljem, ker ima tamkajš nja železniška postaja dovolj dolgo rampo in do volj tirov. Tu so tudi razkladali vagone. 4. Kamnolom v Ponovi vasi, kjer je najbližje naha jališče kamna za pridobivanje drobljenca. ŽELEZNIŠKI Tl® 7 30 -d o . . 8 e ET. MEŠALEC 7SOI. 9 BET. MEŠALEC -<250 l « PRIROČNO SKL. CEMENTA JJ lAB O R A TO ttU <2 ZEL.TEWTN-'A SI. 3 T loris be to n arn e DOZIRNA NAPRAVA Sl. 4. P rečn i rez beto n arn e Iz slike 3 in 4 je razvidna ureditev betonarne. Ob železniškem tiru je bilo urejeno skladišče agre gatov. Velikost posameznih silosov je ustrezala po rabi posameznih agregatov, njih dolžina je bila mno gokratnik srednje dolžine vagona; silosi pa so bili porazdeljeni v istem vrstnem redu, kot so bile se stavljene kompozicije vlakov. Polni silosi so sprejeli tolikšno zalogo materiala, da je zadostovala za štiri dnevno betoniranje cestišča, in sicer: porfir agregat 0—4 4—8 8—15 15—30 30—60 mivka 15—30 m3 232 96 96 72 324 40 140 Štirinajst metrov daleč od skladišča agregatov so bili postavljeni dozatorji in za njimi dva mešalca: za spodnji beton s kapaciteto 1.250 litrov, za zgornji beton pa s kapaciteto 750 litrov. Mešalcu za spodnji beton je pripadalo šest dozatorjev, dva od le-teh sta služila za doziranje frakcije 30—60 mm, ker je bil en sam premalo za to frakcijo. Dozatorje so pol nili z dvema nakladačema Benoto; zaradi tega je bilo treba napraviti do dozatorjev 85 cm visoko rampo. Ta je omogočala, da je nakladač Benoto lahko material usipal naravnost v zgornje silose dozatorjev. Po projektu naj bi polnili dozatorje s pomočjo trans portnih trakov, vendar se podjetje s tem ni strinjalo, ker je delo s transportnimi trakovi zamudno in ker ni bilo za to dovolj prostora. Med delom v betonarni se je pokazalo, da vmesna širina 14 m med dozatorji in skladiščem agregatov zadošča za delo dveh na- kladačev. Cement je bil vskladiščen deloma v cementni baraki na železniški rampi, deloma pa v skladiščih v bližini postaje. Doziranje agregatov so opravljali s pomočjo teht nic in majhnih prevoznih silosov, s katerimi so vo zili stehtani material od dozirnih silosov do beton skega mešalca. Cement so pripeljali do mešalca z vagonetom iz ročnega skladišča za cement, ki je bil postavljen med oba mešalca. Cement so odmerjali v polnih vrečah po 50 kg, ne da bi ga še posebej tehtali. Mešalca sta stala na betonskih podstavkih tako visoko, da se je beton usipal iz mešalca naravnost na kamione FAP. Ob betonarni so postavili tudi betonski labora torij. Pri delu v betonarni je bilo zaposlenih 33 de lavcev, in sicer: a) tehtanje agregatov 2 polkv. dela v. b) dovoz agregatov s prevoznimi silosi k mešalcu 4 delavci c) doziranje cementa 4 delavci č) dovoz cementa do ročnega skla dišča k mešalcem z vagoneti 5 delavcev d) dovoz cementa od skladišča cementa do ročnega skladišča z vagoneti 5 delavcev e) razgrinjanje betona na avtomobilih 2 delavca f) upravljanje nakladačev »Benoto« 1 delavec g) mešalca 750 1 in 1250 1 2 strojnika 2 pom. strojnika h) pomoč pri doziranju agregatov v mešalec 1 delavec i) dva nakladača »Benoto« 2 strojnika j) vodstvo betonarne, laboratorij 1 inženir 1 delovodja 1 laborant Beton so prevažali do finišerja s 5 tonskimi ka mioni FAP. Najdaljša prevozna razdalja je bila 5 km, povprečna 3.5 km. Za te razdalje so uporabljali v prvem primeru 7 kamionov-kiperjev, povprečno pa po 5 kamionov-kiperjev; s tem so izkoristili kapa citeto betonarne in finišerja. Delo pri zgornjem ustroju za betonsko vozišče je bilo organizirano v glavnem v treh delih: vgra ditev tampona, polaganje tirnic za finišer in beto niranje vozišča. Pri vgrajevanju 30 cm debelega tampona je bilo zaposlenih okrog 30 delavcev z enim delovodjem. S kamioni navožen tampon je najprej zravnal bul dožer D8, nakar so ga vgradili 4 vibromaksi. Za vibromaksi je skupina delavcev tampon zravnala na 1 cm natančno, nato pa ga je uvajal še 12 tonski valjar. Tamponski gramoz so dobivali iz gramoznice Naklo in iz separacije v Jaršah z vlaki do železniške postaje Šmarje-Sap in Grosuplje. Pri polaganju tirnic je bilo zaposlenih 30 delav cev, ki so bili takole razporejeni: viziranje točk med profili 2 pokladanje podloženih deščic 4 pokladanje vmesnih deščic 2 posipanje in ravnanje peska med tirnicami 5 montaža tirnic in zabijanje klinov 1 ► 1 1 3 uravnanje tirnic 3 demontaža in čiščenje tirnic 7 valjanje peska s tandem valjarjem 1 razvažanje tirnic 1 vodstvo del 1 1 kvalif. tesarja kvalif. tesarji polkvalific. tesarja delavcev strojnik pri kompresorju miner pomož. miner polkvalific. delavci kvalif. tesarji delavcev strojnik šofer geometer, delovodja Zahtevana točnost za polaganje tirnic je bila 1 mm. Zgoraj omenjena skupina je bila tako močna, da ni finišer nikdar stal po njeni krivdi. Kot sem že omenil, sega betonsko vozišče od predora pri Šmarju do Stare vasi. Na tem odseku ni bilo vodovoda, zato je bilo treba pred začetkom betoniranja pri vasi Hrastje zajeti vodo, montirati visokotlačno črpalko in rezervoarje na hribu nad vasjo PIrastje ter položiti cevovod vzdolž cele t>ase. Za betoniranje vozišča so uporabljali garnituro strojev, ki so jo tvorili finišer tipa VRD-30-50-E širine 3.75 m; razdelilec betona DBU 25-75-E in vi- brirni nož za rezanje slepih nog. Vibrator finišerja ima 3.500 o/min., napreduje pa stroj 1.65 m/min. Beton, ki so ga vozili s kamioni, so stresali v razde lilec, ki je beton razgrnil, in sicer najprej spodnjo plast, nato pa zgornjo. Finišer je šel trikrat prek nasutega betona; dvakrat naprej in enkrat nazaj. Prostorske rege so izdelali z vložki, slepe rege pa s strojem za rezanje reg. Delavcev, ki so bili zaposleni pri betoniranju vozišča, je bilo 31, in sicer je bila skupina sestavljena takole: polaganje armature priprave vzdolžne rege pometanje pred finišerjem razdelilec finišer izdelava vzdolžne rege izdelava prečne rege izdelava površine rezalec reg strehe pokrivanje betona z žaganjem polivanje betona z vodo 2 delavca 1 delavec 1 delavec 1 strojnik 1 pomož. strojni 3 delavci 1 strojnik 1 pomož. strojni 4 delavci 2 zidarja 2 zidarja 3 zidarji 1 strojnik 2 delavca 3 delavci 3 delavci Z betoniranjem so pričeli 2. avgusta in končali 30. oktobra 1956. Na dan so pri normalnih razmerah napredovali povprečno za 220—230 mm, največ pa za 268.08 m polovičnega vozišča. Širina finišerja je znašala 3.75 m, zadostuje torej za polovično vozišče. Sprva so mislili, da bi potem, ko bi zbetonirali desno polovico vozišča v dolžini ca. 2 km finišer pa prestavili zopet na začetek be tona in betonirali levo polovico. Med betoniranjem druge, t. j. leve polovice vozišča bi pa pripravili na daljnji odsek tampona. Že kmalu po pričetku betoniranja pa se je po kazalo, da je mogoče navoziti in vgraditi tampon prav tako hitro, kot je napredovalo betoniranje in da tudi polaganje tirnic ni oviralo napredka del. Zato so beto nirali desni pas vozišča do konca in šele nato pre stavili finišer; s tem so pridobili na času, ker ni bilo treba štirikrat prestavljati finišerja; obenem pa so pri betoniranju drugega, t. j levega pasu vozišča uporabljali desni pas za prevoz betona na daljši relaciji ter se tako izognili vožnji poi slabih maka damskih cestah. Gramozni agregat frakcije »0—4«, »4—8«, »8—15«, >15—30«, »30—60« je gradbišče dobivalo iz separa • cije v Jaršah pri Ljubljani s tremi posebnimi vlaki dnevno. Ker separacija ni mogla priskrbeti zadostne količine frakcije »0—4«, so material deloma dobivali L Otiškega vrha. Mivko so vozili iz Sevnice, porfirni agregat pa iz kamnoloma v Kokri. Uporabljali so cement PC 250 brez žlindre iz cementarne v Podsu sedu in Trbovljah. Kot sem že omenil, so bile v načrtu od Stare vasi do Višnje gore, t. j. na odseku, kjer je večji in daljši vzpon, kocke. Z delom na tem odseku so začeli približno v sredini pri objektu št. 29 pri vasi Peč ter napredovali nato od sredine proti levi in desni. Pred pričetkom del so menili, da bodo dobili vse kocke iz kamnoloma v Oplotnici, in sicer naj bi znašala celotna dobava 5,000.000 kock. Takoj v začetku pa se je pokazalo, da ta kamnolom ne bo mogel priskrbeti toliko kock; zato so morali kocke dobiti še iz Josipdola in Dovž ter iz skrbskih kamno lomov: Dolnji Milanova c, Ljubovi ja, Vardenik in Ki- jevac. Posamezni kamnolomi so nato dobavili sledeče količine kock: Josipdol 2,035.000 kosov, Oplotnica 1,508.000, Dovže 86.000, Ljubovija in Doljni Mila- novac skupaj 1,689.400 kosov, Vardenik 634.900, Ki- jevac 109.700 kosov. Na gradbišče so prišle tako kocke raznih vrst. Polaganje kock iz posameznih kamnolomov so zato uredili tako, da so uporabljali eno vrsto kock vsaj 200 m. Na izgotovljeni planum spodnjega ustroja je bilo treba najprej uvaljati 8 cm debelo plast iz 4—6 cm debelega drobljenca. Na to uvaljano plast so raz grnili tanko plast drobljenega peska debeline 1 do 3 cm: to so z 12 tonskim valjarjem uvaljali in nato posuli še s finim, do 8 mm debelim peskom in znova uvaljali. Da bi dosegli predpisano debelino drobljenca 8 cm, je bilo treba nasuti ca. 11 cm debelo plast drobljenca. Za podlago iz tolčenca so bili potrebni trije valjarji, in sicer 1 valjar 18 ton, 1 valjar 12 ton in 1 valjar 10 ton, 1 buldožer za razgrinjanje drob ljenca in 7—9 delavcev. Ko je bila pripravljena podlaga iz drobljenca, je bilo treba zabetonirati robne trakove. Skupina, ki je betonirala robne trakove, je štela 4 zidarje, 2 stroj nika pri mešalcu in vibratorju in 5 polkvalificiranih M. Šircelj, ing. civ. ORGANISATION DES TRAVAUX SUR L’ AUTOROUTE Dans la construction de 1’ autoroute Ljubljana—Za greb Gradis se chargea de la construction du sous-sol de la route sur le trongon de Cikava ä Spodnje Bre zovo en distance de 7.5 km avec 345.210 m3 d’ extraction et de la construction du revetement et de la fondation sur le trongon de Škofljica ä Višnja gora. Le revetement est construite en distance de 5,354 km en beton et en 5,062 km en paves. Le chantier a ete divise en quatre sections: la section Perovo avec 154,915m3 d’extraction de terre pour le sous-scl, l’execution du revetement et de la voie de jonction de Grosuplje ä l’autoroute; la section de Peč avec 190.295 m3 de l’extraction de terre pour le sous-sol et la construction du revetement en paves. La section usine ä beton avec la gare et la section carriere Ponova vas. Deux colonies ouvrieres et deux stations compresseurs ont ete etablies et ä Ponova vas une carriere ouverte. Les materiaux pour l’usine ä beton ont ete transportes par trains et de l’usine au trongon par camions. M. Šircelj, C. E. CONSTRUCTION JOB ORGANISATION AT THE AUTOMOBILE HIGHWAY In the construction of the automobile Highway Ljub ljana—Zagreb Gradis took charge of the construction of road subgrade on the line from Cikava to Spodnje Bre zovo with the distance of 7,5 km and 345,210 cull. m. of excavation as well as the construction of base and pave ment on the line from Škofljica to Višnja gora. The pave ment is constructed in the lenght of 5,345 km. in concrete and in the lenqht of 5,062 km. in small cube sett. The site was devided in four sections: the section Perovo with 154.915 cub. m. of excavation for the subgrade, with delavcev. K tej skupini je treba prišteti še skupino, ki je pripravljala opaž za robni trak; ta je štela 7 te sarjev, 3 polkvalificirane tesarje in 3 delavce. Ko so bili robni trakovi gotovi so med robne trakove razgrnili ca. 6 cm debelo plast peska, potem pa pri čeli s tlakovanjem. Temena lokov so določili z vrvico, obliko lokov pa so nadzirali s šablono. Velikost tetive pri lokih je 1.87 m, kar da štiri popolne loke na vso širino vozišča. Posamezni tlakar je napravil dnevno od 20 do 25 m2, zelo vešč tudi 30 m2 in več. Ko je bilo tlakovanje končano, so kocke nabili i ročnimi nabijači in nekoliko s tandem - valjerjem. Potem so po kockah potresli pesek in ga utisnili v fuge z metlami. Nato- je valjar do konca fivaljal kocke, po uvaljani površini pa so potem še enkrat posuli pesek. Pri tlakovanju je bila zaposlena skupina, sesto- ječa iz 16—18 tlakarjev, 8—9 delavcev in enega strojnika. Z deli, ki jih je »Gradis« prevzel pri zgornjem ustroju, so začeli 1. junija 1956 in končali 23. de • cembra istega leta. the construction of the carriageway and the interconnet- ing roadway from Grosuplje to the highway; the section Peč with 190.295 cub. m. of excavation for the subgrada and with the costructions of a cube sett pavement, the section of concreting plant and railway station as well as the section of quarry Ponova vas. Two workers’ camps and two compressor stations were set up and a quarry at Ponova vas for crushed stone production opened. Ma terials for the concreting plant were supplied by trains, and the concrete from the concreting plant to the rout by trucks. Dipl. Ing. M. Šircelj ARBEITSORGANISATION AUF DER AUTOBAHN LJUBLJANA—ZAGREB Beim Bau der Autobahn Ljubljana—Zagreb übernahm Gradis den Unterbau der Trasse Cikava—Spodnje Brezovo im Ausmasse von 7.5 km mit 345.210 m3 Aushub, beim Oberbau aber die Trasse Škofljica—Višnja gora. Der Ober bau wurde im Ausmasse von 5.354 km in Beton und in der Länge von 5.062 km aus kleinen Granitwürfeln aus gebaut. Die Bauanlage zerfiel in 4 Sektoren: Sektor Perovo mit 154.915 m3 Aushub für den Unterbau, Herstellung der Be tonfahrbahn und der Zufahrtsstrasse aus Grosuplje auf die Autobahn. Sektor Peč mit 190.295 m3 Aushub für đon Unterbau und Herstellung der Fahrbahn aus kleinen Würfeln, Sektor Betonieranlage mit der Eisenbahnstation und Sektor Steinbruch Ponova vas. Dabei mussten zwei Arbeitersiedlungen erbaut und zwei Kompressorenstationen aufgestellt werden. Zur För derung von Schlägelschotter wurde in Ponova vas ein Steinbruch aufgemacht. Das Material für die Betonier anlage wurde mit der Eisenbahn zugeführt, der Beton aber mit Lastkraftwagen auf die Autobahn transpor tiert. Gradnja stanovanjsko-poslovne zgradbe MLO ob Titovi cesti v Ljubljani Po načrtu prof. ing. arh. Eda Mihevca in statični zasnovi prof. ing. Svetka Lapajne ter ing. Lenarda Treppa smo konec leta 1952 — potem ko smo poprej porušili zgradbe med Titovo, Dvoržakovo in Kersni kovo ulico, pričeli na tem prostoru graditi stanovanj ski blok. Gradnja je potekala v dveh etapah; v prvi etapi je bil zgrajen stanovanjsko-poslovni del stav be, medtem ko bo dvoranski del zgrajen v drugi etapi Stanovanjsko poslovni del je trinajst etažna zgradba, ki ima 18.800 m2 etažnih površin. Nosilna konstrukcija zgradbe je železobetonski skelet; grad njo le-tega imamo namen obravnavati v tem članku. Gradnja skeleta je bila organizirana po zamisli glavnega inženirja podjetja Gradis ing. A. Umeka. Gradbene količine, ki smo jih morali vgraditi, so bile tolikšne: izkop gradbene jame 18.450 m3 opaži 36.500 m2 armatura 625 t beton 8.000 m3 Zahtevane marke betona: temelji MB 160 kletne stene MB 220 rebričaste stropne konstrukcije MB 220 stebri kvadratičnega prereza MB 260 stebri okroglega prereza MB 300 vozlišče skeleta MB 04 O O Vložki rebričastih stropov so bili deloma opečni iz super votlakov, deloma pa leseni sistema »Umek«. P ro je k ta n t: Prof. ing . arh . H. M ihevc S ta tik : Izv a ja lec : Prof. ing. S. L apajne G rad is: ing. Š. M esarič Z g rad b a v g rad n ji Naša naloga je bila vgraditi te količine v razdob ju enega leta, in to na čimbolj ekonomičen način, ne da bi pri tem trpela predpisana kakovost betonskih konstrukcij. Te naloge smo se lotili takole: Podatki sondaže so pokazali, da je teren v zgor njih plasteh do globine največ 2 m humozen, v spod njih plasteh pa dokaj čist, malo glinovit prod. Labo ratorijska preiskava vzorcev iz spodnjega sloja je dala sledeče rezultate: a) zrnavost: frakcija od 0 — 8 mm 56%> 8 — 30 mm 27°/o nad 30 mm 17% b) vsebina izplakijivih delcev 4,36% c) prod ni vseboval organskih primesi, ali vsaj ne v škodljivih količinah. Na podlagi podatkov sondaže in glede na sklep, da bomo v prvi fazi zgradili samo stanovanjsko krilo in zategadelj prostor, predviden za dvoranski del zgradbe, lahko uporabili za odlagališče izkopnega materiala, in pa glede na količine izkopa in betona, smo po opravljeni kalkulaciji sklenili, da bomo na gradbišču postavili separacijo z drobilno in pralno napravo ter s tem pripravili izkopani material za be tonski agregat, ki bo ustrezal t. z. normnim predpi som. Da je bil račun točen, je pokazala poznejša kalkulacija, ki je dala sledeči rezultat: izkop v raščenem terenu 18.450 m ' jalovine za odvoz 6.500 m3 zasipa na gradbišču 3.600 m3 10.100 m3" — 10.100 m3 za beton je o s ta lo ............................ 8.350 m3 Če bi za beton uporabljali agregat iz ljubljanske separacije, bi bili stroški sledeči: Odvoz izkopanega materiala v zasip 2 km daleč: 8.330 m3 X 1.25 —^10.440 m3 X din 380.— din 3,967.200,— nabava frakcij v ljubljanski sepa raciji in dovoz na gradbišče: 10.440 m3 X din 1.150.— din 12,006.000 — Skupno bi znašali stroški din 15,973.200.— Stroški gradbiščne separacije pa so znašali za 1 m3 din 360.—, torej za 10.440 m3 din 3,758.400.— Izkazani p r ih r a n e k .................. din 12,214.800.— Gradbeno jamo so v zgornjih plasteh kopali z buldožerji, ki so prek nakladalne rampe nakladali gramoz v kamione, oz. ga prepeljali naravnost na zanje določeni prostor; v spodnjih plasteh pa so de lavci gramoz sami kopali in ga nakladali v kadunje stolpnega žerjava, ki je stresal material na kamione oz. naravnost na odlagališče. Na ta način se je pri računanju stroškov separacije cena gramoza pričela formirati z odvzemom iz odlagališča. OPIS SEPARACIJE IN BETONARNE (glej sliko 1, 2, 3) Kapaciteto separacije smo morali prilagoditi ka paciteti betonarne, ki je morala dajati glede na ter minski plan gradnje, po katerem naj bi dogradili skelet v enem letu, 10 m3 betona v 1 uri. Separacijo in betonarno smo namestili na grad bišču med dovozno cesto in odlagališčem gramoza, tako da je segel do nje stolpni žerjav. Umazan gramoz smo nakladali iz depoja z buldo žerom D-4 v leseni servirni silos, od koder je padel material v čeljustni drobilec, ki je bil montiran pod silosom. Skozi drobilec je šel ves naravni agregat. V čeljusti drobilca je pritekala, voda in s tem smo dosegli, da je voda drobnejši material izprala in da so se drobile samo grobe frakcije. Čeljusti drobilca so bile naravnane tako, da so zdrobile zrna, debe lejša od 30 mm. Iz drobilca je padal material po drči v pralni valj, ki je bil nagnjen proti drobilcu. Lopate v valju so vlekle material po valju navzgor, z na sprotne strani pa je pritekala v valj voda, ki je tako temeljito oprala agregat, da je ta po pranju vsebo val vsega le l,6°/o izplakljivih delcev. Ker je pa voda izprala iz agregata tudi določen odstotek najfinejših partiklov, smo tena domestili pri sestavi granulata ta ko, da smo dodali sevniško mivko, za katero je zna čilno, da je finejša od ljubljanske. Umazana voda je odtekala v usedalnik, ki je bil pod pralnim valjem. Usedalnik je imel dva prekata z vmesnim pretokom. Očiščeno vodo smo odvajali v kanalizacijo, usedlino pa ročno čistili iz usedalnika in jo odvažali v zasip. Oprani agregat smo prevažali s transportnimi tra kovi v sortirni valj, ki je bil nameščen nad silosom za vskladiščenje posameznih frakcij. Silos je bil raz deljen v dva prekata, od katerih je vsak imel 15 m:! prostornine. Sejalni valj je porazdelil oprani agre gat v dve frakciji in sicer, od 0—8 mm in od 8—30 milimetrov. SL.1 SEPARACIJA IN BETONARNA POGLED OD ZGODAJ LEGENDA «.•° W«oo SL.2 PREREZ b-b legenda t .Udarnik. 6.00 m. 2 Pralni boben, i Vsedaimk. 4 Servirni ab s za gram oz 6 Silos za cement 4o fon 7 Transportni trak. «o Betonski mešalec toool. ti todjfW iz ja v a o,s m * i4 Dozirno tehtnica za aemcnt. r j Transporter 18 Dozirni voziček. 19 Drobdec. 20 Deponija fra kc ij v sdosih. 8, bo SL 3 PREREZ Q-Q SU- Verižni transporter ta cement Vzdolžni rez Določeni odstotek zrn, večjih od 30 mm, drobilec ni zdrobil. Ker ta zrna tudi sejalni valj ni presejal, smo na koncu valja namestili še kladivasti drobilec, ki je zdrobil ta zrna do 15 mm. Ta zdrob se je nabi ral v manjšem dodatnem silosu, ki je bil nameščen pod kladivastim drobilcem. Tudi ta zdrob smo doda jali agregatu. Ustja silosov so bila opremljena s segmentnimi odpirači. Pod silosi je bil na tračnicah obešen do zirni voziček s prostornino 0,5 m3, ki je bil ravno tako opremljen s segmentnim odpiračem. Dozirni voziček je bil razdeljen v dva prekata v takem volu menskem razmerju, v kakršnem so se posamezne frakcije dozirale. Voziček je polnil, praznil in potis kal do betonirke en delavec. Med separacijo in betonarno je stal leseni silos, ki je sprejel 40 t cementa v rinfuznem stanju. Pod cementnim silosom je stala decimalna tehtnica, ki smo jo vsakokrat uravnali na predpisano dozo ce menta. Cement iz silosa se je doziral v japaner, ki je bil nameščen na tehtnici. Za doziranje cementa in prevoz japanarja do lijaka betonirke je bil potre ben en delavec. Pozneje smo doziranje cementa mehanizirali tako, da smo prenašali cement od si losa do betonirke s transporterjem za cement (glej sliko 4), ki je stresal cement v prekueno tehtnico, nameščeno nad lijakom betonirke in uravnano vsa- kokrat na predpisano dozo cementa. Transporter za cement in prekucna tehtnica sta bila avtomatično povezana tako, da je isti delavec, ki je doziral gra moz, doziral tudi cement in sicer ta^o, da je s pri tiskom na električno stikalo sprožil transporter za cement, ki je napolnil tehtnico do uravnane teže. Ko je bila tehtnica polna, se je transporter avtoma tično izklopil, tehtnica pa s pritiskom na vzvod pre kucnila in stresla cement v betonirko. Tako so bili pri obratovanju separacije in betonarne potrebni le trije delavci: strojnik na buldožerju, delavec, ki je doziral agregat in cement, ter strojnik pri mešalcu. Od mešalca, ki je vsakokrat namešal 0,5 m3 beto na, smo beton prenašali do mesta vgraditve s stolp nim žerjavom. Kadunja žerjava, s katero smo tran sportirali beton, je imela obliko prisekane piramide. Ta oblika posode je ustrezala za plastične betone. Pri vgrajevanju manj plastičnih betonov, n. pr. pri betoniranju stebrov, pa smo imeli vedno težave z izpraznjevanjem posode. Vsled tega so naši kovinski obrati konstruirali nov tip kadunje, ki je imela obli ko poševno prisekanega stožca. Ta posoda je imela pri izpustu večjo odprtino, poševni prerez pa je obe nem preprečeval, da bi se tvoril na dnu posode be tonski obok, ki je pri piramidasti kadunji prepre čeval praznjenje. Prevoz cementa Cement smo dobivali v glavnem iz cementarne Trbovlje. Prevažali smo ga v rinfuznem stanju v le senih 10-tonskih kontenerjih. Na vsakem vagonu sta bila nameščena po .dva 10-tonska kontenerja. Vagoni so prihajali po železnici na industrijski tir v Šiški, kjer je naše osrednje skladišče za rinfuzni cement. To skladišče ima dva velika lesena silosa ter prostor za vskladiščenje cementa v pločevina stih sodih; skupna kapaciteta znaša 160 ton. Cement so iz kontenerjev na vagonih prevažali v silose z mehaničnimi transporterji za cement. Prav tako so prevažali cement iz silosov v 2,5 tonske lesene kon- tenerje, ki so bili nameščeni na kamionih, s kateri mi smo prevažali cement na gradbišče. Iz teh kon tenerjev smo prečrpavali cement s transporterji v gradbiščni silos. Ob osrednjem skladišču je bila montirana mostna tehtnica, ki je omogočala, da smo stalno nadzirali količino iz skladišča oddanega ce menta. Pri vsakem vagonu cementa so v našem labo ratoriju izvedli sledeče preiskave: 1. Z vikatovo iglo smo ugotavljali začdtek in konec vezanja. 2. Stalnost prostornine smo določali s kuhanjem cementnih pogačic in z Le Chatelierjevo iglo. 3. Z lomom gredic smo ugotavljali upogibno in tlačno trdnost po treh, sedmih in osemindvajsetih dneh. 4. Prostorninsko težo smo določili v rahlo na sutem in trdo zbitem stanju. Cemente, pri katerih smo dobili negativne izvi de, smo poslali še v preiskavo Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij. Če je zavod naš izvid po trdil, smo tako pošiljko cementa vrnili cementarni. Projektiranje betona Betone smo projektirali s pomočjo znanega Hummlovega grafikona za določitev betonske trd nosti, ki ga je za jugoslovanske norme trdnosti se stavil ing. A. Umek (glej Gradbeni vestnik št. 13—14 iz leta 1952). Potem, ko smo laboratorijsko določili Hummlovo kvalitetno število dejansko uporabljene ga mineralnega agregata ter upoštevajoč zahtevano marko betona in 28-dnevno trdnost uporabljenega cementa (na podlagi laboratorijskega izvida) smo iz grafikona lahko odčitali ustrezni vodocementni faktor. Nadalje smo v laboratoriju določili prostorninsko težo pravilno vgrajene in zgoščene (vibrirane) sveže betonske mešanice poskusnega betona, ki smo zanj uporabili agregat, katerega granulometrični sestav je bil v skladu z našimi tozadevnimi normnimi pred pisi, dozo cementa, ki je po našem praktičnem čutu zadostovala, da dobimo zahtevano marko betona, ter dodali tako količino vode, da smo dobili konzistenco betona, ki je še dovoljevala pravilno vgraditev z vi bratorjem. Pri projektiranju betona nam je bil v pomoč tudi grafikon sestavljen na podlagi empiričnih po datkov (glej Gradbeni vestnik št. 13—14/52), ki je določal razmerje med razlezom in odstotkom vode na težo suhe zmesi pri različnih dozah cementa. Iz tega grafikona smo odčitali odstotek vode "na teži suhe zmesi, za predvideno konzistenco betona in dozo cementa. Številčni primer: Zahtevana MB 220, cement tovarniško deklari ran za N-400, laboratorijska preiskava pa je dala 28-dnevno trdnost 450kg/cm2, kvaliteta agregata F = 180 cm2 (za Dmax = 30 mm), beton vibriran. Vzemimo, da bo zadostovala doza cementa okoli 300kg/m3. Iz empirično sestavljenega grafikona od čitamo, da bomo potrebovali 6,5 % vode na suho mešanico. V laboratoriju smo ugotovili prostornin sko težo za vibrirano svežo betonsko mešanico 2450 kg/ms. Iz Hummlovega grafikona odčitamo za MB 220 (ki jo moramo vsled 28-dnevne trdnosti ce menta, ki znaša 450kg/cm3, reducirati, ker je gra fikon sestavljen za marke cementa 400 kg/cm5 : MB 220 X ~ = MB 195) oz. MB 195 in kvaliteto 450 agregata F = 180 cm2, vodocementni faktor V/C — 0.57. Na podlagi teh podatkov izračunamo potrebno ko ličino cementa in vode: v = 2.450 kg/m3 X 6,5 % (vključno vode zaradi naravne vlage agregata) v 149 c = °’75 ,Z " ” r Skdi' da ie ° " 0iŠ7 = 262 kS cementa/m3 gotovega vibriranega betona. Glede na volumensko doziranje agregata v 500 litrskem dozirnem vozičku določimo potrebno ko ličino cementa in vode na 500 1 agregata takole: Najprej določimo povprečno prostorninsko težo agregata, upoštevajoč granulometrični sestav posa meznih frakcij: sevniška mivka 4 % X 1.435 kg/m3 = 58 kg/m3 frakcija 0—8 mm 40 %> X 1.793 kg/m3 = 720 kg/m3 frakcija 8—30 mm 56 °/o X 1.676 kg/m3 = 940 kg/m3 povprečna prostorninska teža 1.718 kg/m3 Potem ko smo montirali v separaciji kladivasti drobilec, kot sem že spredaj omenil, se je granulo metrični sestav spremenil takole: sevniška mivka 6 °/o, frakcija 0—8 mm 30 %>, zdrob iz kiadivastega drobilca 0—15 mm 12 %, frakcija 8—3C mm 52 °/o). Prostorninski sestav frakcij v 500-literskem do zirnem vozičku: 1718sevniška mivka - „„X 4 °/o = 5%;1435 500 1 X 5 % = 25 1 1"718frakcija 0—8 mm —- - X 40 Vo = 38 °/o;1793 500 1 X 38 °/o = 190 1 frakcija 8—30 mm — X 56 °/o = 57 °/o;1676 500 1 X 57 %> = 285 1 Ker moramo na teh 5001 agregata določiti dozo cementa v kg, moramo še poprej agregat pretvori ti v kg: sevniška mivka 1435 X 0,025 m3 = 36 kg frakcija 0— 8 1793 X 0,190 m3 = ' 342 kg frakcija 8—30 1676 X 0,285 m3 = 476 kg teža agregata v 500 litrskem dozatorju znaša 854 kg Teža agregata v 1 m3 izgotovljenega betona pa znaša: cement 262 kg/m3 prost, teža izg. betona 2.450 kg/m3 voda 149 kg/m3 — 411 kg/m3 411 kg/m3 teža agregata 2.039 kg/m3 Sedaj lahko izračunamo, koliko izgotovljenega betona dobimo iz 500 1 agregata: teža agregata v 500 litrskem dozatorju 854 kg teža agregata -----------= 0,42 m3 v izgotovljenem betonu 2.039 kg izgot. bet. Če pomnožimo s tem faktorjem prej izračunano dozo cementa in vode na 1 m3 izgotovljenega betona, dobimo potreben dodatek cementa in vode na 500 1 agregata, ki znaša v tem primeru: c = 262 kg/m3 X 0,42 = 110 kg v = 149 kg/m3 X 0,42 = 63 1 Če hočemo dobiti dodatek vode v mešalcu, mo ramo prej odšteti naravno vlago v agregatu, ki smo jo laboratorijsko določili: sevniška mivka 13,6 % X 36 kg = 51 frakcija 0— 8 mm 6 °/o X 342 kg = 20 1 frakcija 8—30 mm 1,52 % X 476 kg = 71 skupno 321 Potrebna količina vode na 1 m3 izg. bet. 63 1 vode naravna vlaga v agregatu — 321 vode v mešalcu dodajamo 311 vode Pred betoniranjem dobi torej delovodja sledeče podatke za 5001 dozator: Agregat Cement sevniška mivka 251 N-400 110 kg frakcija 0— 8 mm 190 1 voda 311 frakcija 8—30 mm 285 1 Predhodne preiskave betona: Preden smo pričeli z betoniranjem, smo beton še preiskali in sicer smo analizirali sveži beton. Na podlagi projektirane sestave betona smo na redili na gradbišču mešanico betona, ki smo jo v laboratoriju takole analizirali: Najprej smo ugotovili prostorninsko težo betona, nato pa določili razlez in posedanje betona ter na ta način ugotovili konzistenco. Potem smo izsejali beton na normni mreži 8 mm in napravili 9 gredic. S praženjem sveže betonske mešanice smo ugo tovili odstotek vode v betonu. Nato smo presejali suho zmes betona skozi normna sita in ugotovili granulometrični sestav agregata in količino cemen ta. Količino cementa smo ugotovili na ta način, da smo primerjali presevek izpod sita 0,223 z istim presevkom samega agregata. Iz teh podatkov smo nato izračunali vodocement- ni faktor in Hummlovo kvalitetno število F. Ker smo poznali marko cementa, smo lahko iz Hummlovega grafikona določili 28-dnevno trdnost betona in se tako prepričali, če bo projektirana sestava betona ustrezala zahtevani marki betona. Hkrati z betoniranjem smo preizkušali trdnost in sicer tako, da smo lomili gredice na centezemalni stiskalnici po 3, 7 in 28 dneh. Naknadne preiskave betona Na kraju betoniranja smo najprej ugotovili raz lez in posedanje betona ter naredili gredice in kocke. V laboratoriju smo nato določili odstotek vode na suho zmes betona. Beton smo vgradili v kalupe z istimi pervibratorji, ki smo jih uporabljali pri vgra ditvi betona na stavbi. Betonske kocke smo dajali v preiskavo Zavodu za raziskavo materiala in kon strukcij, kjer so ugotavljali trdnost po 7 in 28 dneh. Gredice smo preskusili v našem laboratoriju po 3, 7 in 28 dneh. V g r a j e v a n j e b e t o r l ä Beton smo vgrajevali z visoko frekvenčnimi per- vibratorji tvrdke Wacker. V rebričaste stropne kon strukcije in nosilce smo vgrajevali beton z iglami premera 35 in 55 mm. Betonsko ploščo smo nato še obdelali s planvibratorji in na ta način dosegli po polno zgostitev. V temelje, kletne stene in stebre smo vgrajevali beton z iglami premera 75 mm in 100 m. Doseženi rezultati Ugotovljene tlačne trdnosti so se gibale za vse marke betona v mejah 10 °/o nad zahtevano tlačno trdnostjo. Ta meja je bila prekoračena samo nekaj krat in samo v dveh primerih je bil rezultat pod zahtevano normo. Način opaževanja Pri opažu skeleta smo uporabljali montažne opaže, ki smo jih izdelali v naših lastnih obratih in na gradbišču samo montirali. Opaž kletnih zidov: Armirano - betonske stenaste nosilce smo opažili z montažnimi lesenimi ploščami, ki smo jih povezali s podolžnimi letvami in vijaki (glej sliko 5). Ta opaž je bil z vijaki pritrjen na lesene okvirje, ki so dali potrebno togost opažni konstrukciji in so obenem služili za delovni oder. Med opažnimi ploščami so bili vijaki obdani z lesenimi distančniki, ki so po razopaženju ostali v betonu. Opažne plošče smo v gornjih nadstropjih uporabili kot enostranski opaž vseh stropnih konstrukcij, lesene okvirje pa pri opaževanju stebrov. SL. 5 OPAŽ BETONSKIH ZIDOV - PREQEZ. 1 Varnostna ograja. 2 Delovni oder. 2 Leseni d istančn ik i. SL. 6 OPAŽ OKROGLIH STEBROV. pasnice * 25*10 na qsom \ Opaž okroglih stebrov: Opaž je bil sestavljen iz koničasto narezanih le tev, ki so bile med seboj povezane s pločevinastimi trakovi; ti so se na koncih spajali z vijaki. Opaž so obdajali leseni oblikovniki, sestavljeni iz dveh delov in med seboj spojeni z vijaki. Oblikovniki so bili z vijaki pritrjeni na lesene okvirje, ki so bili med seboj povezani z Andrejevimi križi. Ti okvirji so poleg tega, da so dajali potrebno togost opažni konstrukciji, služili tudi za delovni oder (glej sli ko 6). Montaža teh opažev nam je bila znatno olajšana vsled tega, ker smo tedaj, ko smo betonirali stropno konstrukcijo, zabetonirali tudi 30 cm visoke pod stavke stebrov, tako da smo opaž lahko nataknili na V akuum iran je s teb ro v te podstavke. Podstavke stebrov smo betonirali na zahtevo statika, ki je zlasti pazil na vozlišča ske leta in zahteval, da gobaste nosilce stropne kon strukcije ter stebre do določene višine hkrati zabe tonirajo in to z betonom, ki dosega najvišjo pred pisano marko betona. Opažno konstrukcijo smo dimenzionirali na pri tisk sveže vgrajenega betona, ki smo ga upoštevali kot hidrostatični pritisk, pri čemer je bil L = pro- storninski teži betona. Na podlagi tako dobljenega diagrama pritiskov smo določili debelino opaža, šte vilo in razmah oblikovnikov ter prerez vijakov. Oblikovnike smo predelali in uporabljali potem tudi za vse stebre kvadratastega prereza, ki smo jih opaževali na običajen način. Armatura Tudi armatura je bila delno montažna, s čimer je bila znatno olajšana montaža kakor tudi prevoz. Montažna je bila vsa armatura za stebre. Stremena so bila privarjena na poknočne palice z električnim varilnim agregatom. Tudi armaturo za rebra stro pov so zvezali na postaji za krivljenje železa in na stavbi samo montirali. Ker smo tako organizirali gradnjo, t. j. upora bili izkopani material za betonski agregat s pomočjo drobilne, pralne in sejalne naprave, delali dosledne preiskave cementa, projektirali beton, še prej pa izvedli preiskave, vgrajevali beton z vibratorji, na opisani način prevažali cement, beton, opaž in ar maturo, nadalje uporabljali montažne opaže in ar maturo, ki smo jih pripravili vsled pomanjkanja prostora na gradbišču v naših obratih in na grad bišču samo montirali — smo res lahko zadostili zahtevnemu tempu gradnje in ekonomiki pri vgra jevanju zahtevanih mark betona. _ Z g radba v g rad n ji — pogled s ces tne stran iStropni opazi: Za opaž stropov smo uporabljali montažne opaž ne škatle (glej sliko 7), ki so ležaje na lesenih pol- nostenskih žebljanih nosilcih, ki so bili na konceh podprti. Tega opaža smo izdelali za poldrugo nad stropje in ga uporabili za opaž pri vseh nadstropjih. Ta način opaže vanja je tudi omogočal, da so bile zaopažene etaže prehodne. SL. 7 STROPNE OPAZNE SKATLJE S. Mesarič, ing. civ. ORGANISATION DE LA CONSTRUCTION A OSSATURE D’UN IMMEUBLE D’ HABITATION A LJUBLJANA Gradis a construit un immeuble d’ habitation § Ljub ljana en Systeme de construction ä ossature de 18.000 mJ d’aire d’etage avec 13 Stages et 8.000 m3 de beton mis en oeuvre. Puisque tous les aggregats ont ete extraits sur le chantier, un separage des aggregats et une usine ä bSton y ont etS etablis. Le ciment fut transports en vrac ä l’aide de transporters mScaniques dans un silo en bois. Le beton Stait transports de l’usine ä bSton ä l’aide d'une grue ä tour et mis en oeuvre ä l’aide d’un pSrvibrateur ä haut frSquence. Les dosages de bSton ont StS calcules selon le graphique de Hummel pour la determination de la rSsistance du beton. Tous les coffrages pour les ossa- tures en bSton Staient prSfabriquSs. L’armature ne fut pas liSe par fils de fer, mais soudSe et cela se montra particulierement efficace en colonnes. Š. Mesarič, C. E. CONSTRUCTION ORGANISATION OF RE'NFORCED CONCRETE FRAME BLOCK OF DWELLINGS AT LJUBLJANA Gradis built a block of dwellings at Ljubljana in framed construction type of 18.800 sq. m. of story area from the excavation, an aggregate preparation plant and with 13 stories and 8.000 cub. m. of placed concrete. As all aggregates for the concrete was won on the site itself a concreting plant were erected there. The cement was supplied as bulk material and by means of mechanical transporters conveyed to a wooden hopper. The concrete was transported from the concreting plant by means of a tower crane, and placed by means of a high-frequency compacting machine. The concretes were designed accord ing to the Hummel’s graph for determination of concrete strength. The forms of all concrete frame structures were precast. The reinforcement was not bound with wire but welded, which proved itself especially well in columns. Dipl. Ing. 5. Mesarič DIE BAUORGANISATION DES STAHLBETONSKELETT WOHNBAUBLOCKS IN LJUBLJANA Gradis erbaute einen Wohnhausblock im Skelettensy- stem mit 18.800 m2 Etagenfläche in 13 Etagen mit 8.000 m3 eingebauten Betons. Da das ganze Betonaggregat auf der Baustelle selbst ausgehoben wurde, wurde dortselbst auch die Separation und die Betoniereinrichtung auf gestellt. Der Zement wurde in losem Zustand zugeführt und mittels mechanischer Förderbänder in einem Holzsilo auf bewahrt. Der Beton wurde von der Betonfabrik mit Turm kran transportiert und mit Hochfrequenz-Pervibratoren eingebaut. Der Beton wurde bestimmt nach dem Hummel- schen Graphikon zur Bestimmung der Betonfestigkeit. Die Schalungen aller Betonkonstruktionen wurden in Vor fertigung ausgeführt. Auch die Armatur war teilweise in Vorfertigung ausgeführt, denn sie war nicht mit Draht gebunden, sondern geschweisst, was sich bei der Säulen armatur besonders gut bewährt hat. 1 . •■■..v-. :lr, Ing. Lenard Treppo Ing. Dušan Farčnik Delo Gradisa pri projektiranja in izvedbi prej napetega betona in opeke Pri prej napetem betonu ločimo glede na spoj prej napete armature z betonom: 1. prej napeti be ton s takojšnjim spojem, 2. prej napeti beton brez spoja in 3. prej napeti beton z naknadnim spojem. Prej napeti beton s takojšnjim spojem in sorodno prej napeto keramiko uporabljajo danes za serijsko izdelavo lažjih montažnih elementov. Prej napeti beton brez spoja predstavlja zgodovinski vmesni člen v razvoju k prej napetemu betonu z naknadnim spojem, ki ga izdelujejo po neštetih sistemih vna prejšnjega napenjanja in sidranja armature. 1. PREJ NAPETI BETON S TAKOJŠNJIM SPOJEM — PREJ NAPETI OPEČNI STROPI IN PREKLADE Splošno: Prej napeti opečni stropi in preklade imajo v primerjavi z armiranimi betonskimi kon strukcijami občutne prednosti: a) višina stropa in preklade je nižja; b) poraba jekla minimalna, pri stropih 1—1.5kg/m-; c) strop je homogen in elastičen, brez nategov na spodnji strani — omet ne razpoka. Obenem je tak strop dober termični izolator; d) elemente je možno iz delati na tovarniški način — prefabrikacija, racio nalnost; e) elementi so lažji, prevoz bolj pripraven in varen. Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« je pri čelo leta 1954 v svoji delavnici za prej napete opečne nosilce v opekarni Brežice izdelovati opečne prej napete elemente za stropne konstrukcije ter oken ske in vratne preklade. Za izdelavo takih elementov je treba imeti dobro žgano in zelo kvalitetno opeko, katere trdnost znaša več kot 300 kg/cm- opekarne Brežice, kvalitetni beton marke preko 400, izdelan s supercementom S 600 cementarne Podsused ter visoko kvalitetno jekleno žico, po kakovosti močnejšo od 160kg/mm2 jeseniške železarne. Prej napeče elemente izdelujejo v delavnici, dolgi 90.69 m in ši roki 9.56 m (skica 1), kjer sta postavljeni dve de lovni mizi z vso potrebno opremo in stroji za nape njanje, kodranje in sidranje žic (slike 2, 3, 4, 5). Poleg tega so v delavnici še: namakalna korita za opeko, betonski mešalec s transportnimi vozički za beton, cement, opeka in žica, ročno orodje za kriv ljenje železa, vibratorji za obdelovanje in vgraditev Sl. 2 S tro j za teg n en je žic Sl. 3 G lava za s id ran je žic OPEkA £ OPEKA 'iHMAAKANTE i OPEKE s
410*•f---------------------- 9 -5 6 --------------- - f
betona ter minimalni laboratorijski pripomočki za
stalno nadziranje kakovosti betona. Vso to potrebno
opremo je podjetje izdelalo v lastnih delavnicah.
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS pa
je priskočil podjetju na pomoč: predlagal je naj
uvedemo kodranje žice (kodranje žice po že znanem
Freyssinetovem principu), ter nam izdelal ustrezen
stroj in s tem omogočil proizvodnjo elementov v
zvezi s povečanjem adhezije med betonom in jeklom
pri tej vrsti prej napetih konstrukcij z neposrednim
spojem.
Sl. 4 Potezna naprava z manometrom
Sl. 5 S tro j za k o d ran je žice
Kratek opis izdelave elementov: Opeko določenih
oblik in dolžin najprej namakamo v posebnih koritih
2 do 3 dni. Na napenjalni mizi sestavimo nato opeke
v elemente poljubnih dolžin tako, da ostane med
posameznimi opekami rega, debela do 8 mm, za
malterski stik. V tako pripravljene nosilce vložimo
visoko kvalitetno žico ter pričnemo z nategovanjem
žic do predpisane vrednosti. Takoj nato začnemo
betonirati nosilce (slika št. 6). Beton vgrajujemo s
posebnimi vibratorji, ki so konstruirani glede na
obliko opeke ter imajo vgrajena posebna vibracijska
peresa. Betoniranje samo poteka prav hitro, tovar
niško. Po končanem betoniranju pustimo nosilce na
napenjalni mizi 4 do 5 dni (v poletnih mesecih le
3 dni), da dobi beton predpisano minimalno trdnost.
Ko se beton strdi, popustimo sidrne naprave, razre
žemo nosilce na že prej naznačene dolžine in jih
vskladiščimo. Ko smo končali z betoniranjem prve
plasti nosilcev, pričnemo po končanem vezanju ce
menta betonirati drugo in nato še tretjo plast. De
lovna miza je pri takem delu polno izkoriščena. Med
posamezne plasti elementov vlagamo opažne table,
med nosilce pa distančnike in zaščitne letve, ki jih
takoj po betoniranju odstranimo. Na ta način lahko
izdelamo razne tipe in oblike prej napetih elementov,
ki jih potem lahko uporabimo v različne namene.
Sl. 6 B eton iran je in v ib riran je nosiln ih elem entov
Uporaba: Uporabljamo jih lahko kot stropne
elemente v kombinaciji s polnili raznih oblik in za
okenske in vratne preklade v betonski ali opečni
nadzidavi, kakor je razvidno iz priloženih skic 7 in 8.
Poleg osnovnega tipa, to je prej napetega ploha ali
deske, bo podjetje izdelovalo v prihodnji sezoni tudi
nosilce z nabetoniranjem osnovne oblike, to je obr
njeni T profil; ti pridejo v poštev pri konstrukciji
dvoranskih stropov, ker ne potrebujejo pri montaži
stropnih elementov nikakih vmesnih podpor. Preiz
kušajo tudi francoski tip stropa, ki uporablja eno
samo obliko opečnega izdelka, in sicer kot nosilni
in polnosilni element. Konstrukcija tega stropa je
možna le s tlačno betonsko 3 do 5 cm debelo ploščo.
SI. 7 Prej n a p e ti s tropovi
OKENSKA PREKLADA Z OPEČNO
NADZIDAVO
OKENSKA PREKLADA S TLAČNIM DELOM
IZ BETONA M B 160
BETON MB 160
IZOLACIJA
PREDNAPETI PLOHI
125/6
S lika 8
Statične osnove za izračunavanje stropov in pre
klad so naslednje:
a) Prej napeti opečni stropi
1. Računska varnost porušitve 2.5; porušitveni
moment, računan po EMPA enačbi z o ž — 17.000 kg
na cm2 in MB 160 kg/cm2.
2 n _ E opeč. prej napeti ploh
E tlačni beton
3. Dopustne robne tlačne napetosti v betonu oz.
opeki ob = 60 kg/cm2.
4. Vnaprejšnje napetosti v opečnem plohu naj
bodo take, da pri dopustnem upogibnem mementu ne
nastopajo na spodnjem robu prej napetega ploha
nikake natezne napetosti. Varnost je celo računana
s 15 °/o tlaka. Efektivna napetost v jekleni žici po
odbitju izgub 10.000 kg/cm2. Začetna dopustna na
petost v prej napetem plohu 100 kg/cm2.
5. Dopustne strižne napetosti r dop = 5 kg /cm2.
Na podlagi teh dopustnih napetosti so izračunane
dopustne prečne sile Q dop.
b) Okenske in vratne preklade
1. Računska varnost porušitve 2.5; porušitveni
moment, računan po EMPA enačbi z natezno trdno
stjo žice 17.000 kg/cm2 in MB 160 kg/cm2 za beton
ter marke zidu 80 kg/cm2 pri nadzidavi z normalno
opeko v cementni malti.
2. n = kot zgoraj
_ _ E opeč. prej napeti ploh
E zid v opeki
3. Dopustne napetosti v betonu 60 kg/cm2 oziroma
dopustne napetosti pri nadzidavi z normalnimi zidaki
v cementni malti.
a z = 20 kg/cm2
4. Isto kot zgoraj.
5. Dopustne strižene napetosti pri betonu dop. =
— 5 kg/cm2, pri nadzidavi z normalnimi zidaki v ce
mentni malti pa 2.5 kg/cm2. Za dimenzioniranje stro
pov in preklad (kot prosto ležeči sistemi) so izdelali
v projektivnem biroju Gradisa tabele, po katerih je
možno hitro in preprosto izračunati armaturo stro
pov. Pri kontinuiranih konstrukcijah pa je treba na
rediti podrobni statični račun.
Poizkusi o uporabnosti:
Hkrati s poizkusi in začetno produkcijo prej
napetih elementov so naredili v Zavodu za preiskavo
materiala in konstrukcij LRS v Ljubljani tudi poiz
kuse o uporabnosti teh vrst konstrukcij. Poročilo
št. 2635 od 19. junija 1954, ko je bil preiskan no
silec, armiran s 4 žicami 0 3 mm, dolžina 350 cm,
MB 160 prereza 20/20, navaja sledeče zaključke in
analize rezultatov. »Poizkus je pokazal, da je stanje
nosilca do konca povsem pravilno. Opaziti ni bilo
nikakega drsenja žic, do zloma je prišlo zategadelj,
ker so se pretrgale žice. Ni razloga za pomiselke, da
se element v plošči ne bi obnesel. Sodimo, da so te
vrste nosilci uporabni.« Priložen diagram nam pokaže
deformacije nosilca pri raznih obtežbah.
O
br
ei
r.o
ni
te
v
?P
~W
q
Slika 9. Preiskava stropa dne 1Ö. 11.1954, poročilo
436, pa je dala sledeče rezultate: »Metoda statičnega
računa je dobra, varnost je zadostna, t. j. 2.5 krat
večja, kakor je predpisana, ter ni pretirana, kar do
kazuje, da je material dobro izkoriščen. Strop se je
porušil vsled upogibnega momenta in do zloma je
prišlo vsled tega, ker se je pretrgala armatura, ki
je ostala do konca zasidrana na obeh straneh zlom
ljenega dela. Tudi ni nastopilo nikako drsenje v stiku
med betonom in prej napetimi opečnimi deskami.
Upogib je znašal pri dopustni obremenitvi 1 :1355
razpona, kar je daleč pod dopustno mejo.« Varnost
konstrukcije, ki je bila obremenjena pri zlomu s
silami 2P = 2 X 3230 kg, je znašala 2.96. Isti inštitut
je izvedel tudi preiskave jeseniške žice, ki jo pod-
Sl. 9 D iagram p re izkusne obrem enitve stropa
jetje uporablja za prej napete opečne elemente. Iz
preiskave št. 685/28 od 26.5.1955 je razvidno, da
gre tu za patentirano jekleno žico, kvalitete P7, pre
mera 4 mm, ki je pri 11 preizkusih pokazala sledeče
lastnosti: povprečki: prerez žice 12.13 mm2, trdnost
na pretrganje 187.6 kg "mm2, meja plastičnosti 0.2 °/o
znaša 165.5 kg/2, raztezek /10 = 6.15 %. Železarna
Jesenice je to žico označila s kvaliteto P7 :160 —
180 kg/mm2.
Gradis je izdelal v letu 1954/55 po opisanem
postopku v lastni delavnici 40.688 m1 prej napetih
elementov prereza 20/5, 16/6 inl2.5/6 cm ter zgradil
strope in preklade na stanovanjskih objektih v Rav
nah, Celju in Ljubljani in industrijskih objektih TE
Šoštanj. Trenutna mesečna kapaciteta delavnice
znaša ca. 5000 m1 prej napetih elementov za strope
«n preklade; odvisna je od produkcijskih možnosti
in od tega, kako ji opekarna dobavlja opeko. Po re
konstrukciji in povečanju brežiške opekarne pa bomo
lahko povečali tudi produkcijo opečnih nosilcev in
preklad za 3 do 4 krat, tako da bomo letno izdelali
elemente in polnila za ca. 70.000 m2 bruto stanovanj
ske površine.
V pogledu ekonomije omenjamo predvsem znatne
prednosti, ki jih nudi uporaba prej napetih nosilcev
pri izdelavi vratnih in okenskih preklad. Če primer
jamo tako preklado s preklado, izdelano po tradicio
nalnem načinu (armirani beton + opaž), potem nam
pokaže rezultat, da prihranimo pri uporabi prej na
pete preklade z opečno nadzidavo pri ceni izdelka
40 %. Poleg tega lahko preklado izdelamo v krajšem
čašu, ne da bi prekinjali tempo gradnje. V pogledu
ekonomije stropov iz prej napetih nosilcev omenimo,
da se pokaže pri sedanjih cenah opečnih votlakov ta
ekonomija predvsem pri stropih z razpetinami 4.75
do 5.75 m.
2. PREJ NAPETI BETON Z NAKNADNIM SPOJEM
SISTEM FREYSSINET
a) Kratek opis sistema Freyssinet (slika 10)
Poglavitni in bistveni del je splošno znani Freys-
sinetov konus, ki je sestavljen iz 2 delov, iz zuna
njega obroča in notranjega klina. Oboje je iz zelo
kvalitetnega betona s potrebno obročno dvojno spi
ralno armaturo. Klin ima v sredini jekleno cevko, ki
služi za naknadno injeciranje kablov. Freyssinetov
kabel sestavlja snop visoko kakovostnih žic 0 5 mm
12 po številu. Te žice so nameščene okoli centralne
spirale ter obdane s pločevinastim plaščem 0 30 iz
tanke, 0.2 mm debele jeklene pločevine. Jekleni plašč
preprečuje neposreden stik betona z jeklenimi ži
cami in zmanjšuje trenje žic pri tegnjenju. Za stike
med pločevinastimi cevmi uporabimo bandažo iz
jute, pomočeno v bitumen, ali gumijaste cevke. Kable
izdelajo in pletejo do predpisanih dolžin na gradbišču
s pomočjo posebne priprave. Kable natezamo z na-
penjalkami z maksimalno koristno sile 36.5 ton. Pri
tisk v napenjalki povzročimo s pomočjo dvobatne
visoko tlačne črpalke prek manometra in posebnih
gumijastih cevi za visoke pritiske do 600 atm. Kabel
napnemo najprej na ca. 50 kg/cm2 pritiska na mano
metru (reperažni pritisk = izhodiščna točka za na
daljnje tegnjenje in merjenje raztezkov v kablu).
Nato stopnjujemo v napenjalki pritisk do 50 atm ter
nadziramo raztezanje kablov. Pri celotni operaciji
vodimo seveda natančen zapisnik za vsak kabel po
sebej. Ker merjene raztezke izenačimo s tistimi, ki
jih transformirane odčitamo kot pritisk na mano
metru, do 5 % in ko dosežemo tako v kablu zaželeno
napetost, prenehamo z natezanjem ter takoj zagoz-
Sl. 10 N ap rav e za p re j n ap en jan je po sistem u F rey ss in e t
dimo žice (blokiranje konUša) prav tako hidravlično
s silo, ki je enaka končni sili ali pa do 10 °/o manjša
od sile, s katero smo napeli kabel. Ko odstranimo
napenjalke, odrežemo žice, jih ukrivimo v obliko
»rože« in zabetoniramo. Pri tem moramo pustiti po
trebne odprtine (luknje), ki nam omogočajo poznejše
injeciranje kablov. Pred tegnjenjem kablov moramo
za vsak kabel posebej zračunati raztezke pri določeni
obtežbi in seveda upoštevati vse padce in izgube
napetosti, ki nastopijo v kablih. Končna faza — na
vadno po 30 dneh ali več, je injeciranje kablov. To
opravimo s cementnim mlekom, mešanice 1:2 (voda :
cement) in pritiskom do 6 atm.; dodamo posebne
dodatke za stabilizacijo injekcijske mase.
b) Nadvoza na cesti
Splošno: V gradbeni sezoni leta 1955 so zgradili
na avtocesti Ljubljana—Zagreb 2 nadvoza iz prej
napetega betona. Nadvoz št. 19 na km 95.414 avto
ceste stoji v bližini Grosupelj (slika 11). Drugi nad
voz št. 30 pa je zgrajen na Peči, na km 90.260 (slika
12). Zgornji ustroj je pri obeh nadvozih enak, le
opornika in krilni zidovi so prilagojeni terenskim
razmeram (slika 13). Razpetina nadvozov naj bi bila
iz vozno-tehničnih ozirov čim večja. Estetski razlogi
narekujejo ravno in vitko konstrukcijo. Potemtakem
prihaja v poštev predvsem gradnja nadvozov iz prej
napetega betona. Prej napeti beton omogoča, da pre
mostimo pri nizki konstrukcijski višini večje razpe-
tine z manjšo porabo materiala, kot ga potrebujemo
pri armiranem betonu. Zato so konstrukcije iz prej
napetega betona tudi lažje in pripravnejše za mon
tažo. Konstrukcije iz prej napetega betona lahko
razdelimo v vzdolžni in prečni smeri v posamezne
sestavne dele, ki jih po montaži sestavimo in z na
knadnim napenjanjem spojimo v celoto.
iiADvoz fr. j4
B E 2 1 - 1 t > E Z 7-7
& 550 n t 500 *
Sl. 13 V zdolžna in p rečna reza nadvozov št. 19 in 30
P ro je k ta n t:
P ro je k tiv n i b iro G radisa
ing. D. F arčn ik
Izv a ja lec : SGP G radis
ing. M. Š ircelj
ing. L. T reppo
P ro jek tan t:
P ro je k tiv n i b iro G rad isa
ing. D. Farčnik
Izva ja lec : SGP G rad is
ing. M. Š ircelj
ing. L. T reppo
Sl. 10 N advoz št. 19 na av tom ob ilsk i cesti L ju b ljan a—Z agreb Sl. 12 N advoz št. 30 na av tom obilsk i cesti L ju b ljan a—Zagreb
V
Z
D
O
L
Ž
N
I
R
E
Z
4----- M,---- 1----- -H---- 1
+
r-'.
<
(-
LU
O
S .
M N O on Ul
l i l o-» ■>t
■O03X
O
CDd>
O*
C
o"d
Zgornji ustroj obeh nadvozov. Zgornji ustroj obeh
nadvozov je bil projektiran za montažni način grad
nje. 4 nosilci prenašajo lastno težo in težo zapolnitve
montažnih reg kot ločeni prosto ležeči nosilci, raz-
petine 22 m. Nosilci imajo nastavke za prečnike, ki
ojačujejo med montažo tanko stojino (slika 14). V
tlačni pasnici nosilcev in v nastavkih za prečnike je
treba pustiti kanale za kable, ki jih vdenemo po
montaži. Po vnaprejšnjem napetju v prečni smeri
se nosilci izpremenijo v prosto ležečo nosilno mrežo
4 vzdolžnikov s 3 prečniki. Nosilna mreža prenaša
torej težo hodnika, ograje, granitnih robnikov, izrav
nalnega betona, trdo litega asfalta, vozišča in ko
ristne teže.
Vnaprejšnjo napetost je treba vnesti v konstruk
cijo tako, da ni medsebojnega vpliva napenjanja v
vzdolžni in prečni smeri. Vnaprejšnje napetosti v
voziščni plošči in prečnikih morajo biti torej enake.
Tudi vse 4 vzdolžnike moramo enako napeti.
Nekaj podatkov iz statičnega računa:
Nosilni sistem tvori prostoležeča nosilna mreža
— 4 vzdolžnikov s 3 prečniki. Zaradi bolj prepro
stega računa smo vzeli členkasto izveden priključek
prečnikov na vzdolžnike, ki eliminira torzijske mo
mente. Konstrukcija je tako samo 6 X notranje
statično nedoločena in je preračunana za koristno
težo PTP 5 z goseničarjem 30 t. V naslednji razpre-
delinci I. so navedene napetosti, ki nastopajo v ne
varnem srednjem rezu krajnega nosilca.
Razpredelnica I.
N apeto sti N apeto sti
V rsta obtežbe
sigma na
zgor. robu
na spod.
robu
kg /cm 2 kg /cm 2
1. lastna teža + 78.5 — 129.4
2. koristna teža -r 41.8 — 74.4
3. napetosti iz vozliščne
plošče + 18.4 — 9.8
4. končno stanje vnaprejšnje
napetosti po vseh izgubah — 42.3 + 216.1
kombinacija 1, 2, 3, 4 + 96.4 + 2.5
Opomba: Natezne napetosti so označene z ne
gativnim predznakom!
Napetosti vsled lastne teže montažnega nosilca,
zapolnitve montažnih stikov in začetne naprejšnje
napetosti so izračunane skladno s potekom gradnje
z odpornim momentom betonskega prereza montaž
nega nosilca, oslabljenega s kanali za kable. Betonski
prerez, okrepljen s pozneje betoniranimi montažnimi
regami v voziščni plošči ter z injeciranimi kabli s
popolnim spojem, pa prenaša težo hodnikov, utrditve
vozišča, koristno težo in padce vnaprejšnje napetosti
v kablih. Največja glavna natezna napetost v nosilcih
znaša 2kg/cm2. Beton zgornjega ustroja mora glede
kakovosti ustrezati MB 450 poizkusne betonske kocke
po 23 dneh. Konstrukcija ima 1.4 kratno varnost kar
se razpok tiče in 2.0 X varnost pred porušitvijo, če
upoštevamo povečanje lastne in koristne teže.
Operativna izvedba objektov: Kabli. Uporabljen je
Freyssinetov sistem vnaprejšnjega napenjanja in
sidranja kablov. Koristna sila v kablih je znašalo
od 18.2 do 20.5 tone. Kabli so sestavljeni iz 12 0 5
visoko kakovostne žice, trdnosti 164kg/mm2 belgij
ske znamke »Produrac«. V sredini nosilca je znašala
začetna vnaprejšnja napetost v kablu 105kg/mm2.
Zaradi krčenja in plazenja betona in relaksacije je
kla predvidevamo, da bo napetost v jeklu padla na
76.9 kg/mm2. Vnaprejšnje napenjanje smo izvajali iz
obeh koncev kablov. Zato sta bili potrebni 2 nape ■
njalki, vsaka s svojo tlačilko.
Beton: Visoko kakovostni beton marke MB 450 je
projektiral ing. Umek po svojem postopku, ki je bil
že opisan in objavljen v Gradbenem vestniku v št.
13/14-1952, str. 47—49. V publikaciji Gradisove an
karanske konsultacije strokovnjakov za beton marca
1955 je razširil postopek projektiranja tudi na vibri
rane betone visoke kakovosti. Betonski agregat ljub
ljanske separacije je imel naslednji sestav:
velikost zrna 0— 4 mm 25 %
4— 8 mm 10 °/o
8—15 mm 10 °/o
15—30 mm 55 c/o
Uporabljali so cement iz Anhovega in Podsuseda.
Za 1 ma z visoko frekvenčnimi vibratorji vgrajenega
betona je bila sestavljena naslednja receptura:
betonski agregat 2000 kg
cement C 500 400 kg
voda 160 kg = 2560 kg
Vodocement, faktor v/c 0.4
Dozo cementa so med gradnjo zvišali, da bi bilo
mogoče nosilce čimprej napeti, kar je pospešilo hi
trost gradnje. Na gradbišču so nadzirali trdnost be
tona s poizkusnimi betonskimi kockami. V naslednji
razpredelnici II. so podane srednje vrednosti serij
po 3 kocke:
Razpredelnica II.
nadvoz št. 19
O b je k t D oza cem.
T rd n o s t v kg/cm2
a - : Poizkusn . b et. kock
k o n s tru k c . del. kg Ö 7 8 9 28
nosilec I. 400 322 455
nosilec II. 400 461 498
nosilec III. 440 422
nosilec IV. 440 426 457
nadvoz št. 30
nosilec II. 470 365 530
nosilec III. 470 450 633
Način gradnje je odvisen o robov, ki so določeni
za dokončno izgotovitev. V našem primeru naglica m
bila potrebna. Zato smo izbrali naslednji način
gradnje, po katerem je bilo mogoče zabetonirati
skoraj brez mehanizacije z enim samim opažem vseh
osem nosilcev za oba nadvoza. Vzporedno z nadvozom
smo postavili v osni razdalji 4 m lesen oder za beto
niranje nosilcev, na katerega smo namestili najprej
eno stran lesenega montažnega opaža (slika 16).
Opaž je bil sestavljen iz 1.3 m dolgih elementov, kar
UA5L0V-
5
je omogočilo lažje montiranje in razdiranje opaža.
Medtem so na posebni pokriti progi spletali kable.
Proga je bila pokrita zato, da bi preprečili rjavenje
kablov, ki je škodljivo iz dveh razlogov: rjavina
oslabi prerez žic in tako zmanjša nosilnost kablov,
zaradi večjega trenja v krivinah pa je kable tudi
težje napenjati. V opaž, odprt ob eni strani, smo na
mestili kable, armaturo, sidrne obroče in ležišča,
nato pa še opažili drugo stran nosilca. V pripravljene
luknje opaža v zgornji pasnici nosilca in v prečnikih
so namestili jeklene cevne vložke za oblikovanje
prečnih kanalov. Nato so nosilec zabetonirali. Beton
so vgrajevali z dvema opažnima vibratorjema, dve
vibracijski igli pa sta zgoščevali beton v odebeljeni
spodnji pasnici in tanki stojini ter zgornji pasnici
nosilca. Potrebovali smo štiri vibratorje, ker smo
vgrajevali beton vlažne konsistence z vodocementnim
faktorjem 0.4. Takoj potem, ko je bil nosilec zabeto
niran, so izvlekli cevne vložke za prečne kable in
odstranili pritrdilne spone opaža. Po treh dneh sc
nosilce razopažili in nato še tri dni neprenehoma po
livali beton z vodo, da je pridobil na trdnosti in do
segel po enem tednu vrednost 322—450 kg/cm2. Pri
Sl. 61 Lesen m ontažni opaž s s id rno ploščo
tej trdnosti so 21 ton težki nosilec delno napeli, ga
s pomočjo dveh amerikank, nameščenih na vsakem
koncu, dvignili z odra in ga postavili na štiri trans*
portne vozičke, na vsakem koncu nosilca sta bila po
dva vozička. Nato so nosilec v bočni smeri prepeljali
na zanj določeno mesto na že zabetonirane opornike
(slika čt. 7). Prav tako so zgradili tudi ostale tri no
silce nadvoza ter jih montirali na pripravljena le
žišča opornikov, in sicer v deset dnevnih presledkih.
V prečne kanale so položili prečne kable, napeli pre
ostale vzdolžne kable nosilcev in zabetonirali mon
tažne rege med nosilci. Beton, s katerim so zapolnili
prostor med regami, so pustili strjevati teden dni,
nato pa so napeli prečne kable, ki so spojili nosilce
v nosilno mrežo. Zdaj je bilo treba opraviti le še
drobna zaključna dela, kakor injecirati kable, beto
nirati izravnalni beton in hodnike, pripraviti trdo
liti asfalt, vozišče in namestiti hodnike. Ta dela je
bilo treba čimprej opraviti, da je teža utrditve vo
zišča razbremenila močno tlačena prej napeta vlakna
na spodnjem robu nosilca.
O napenjanju: Glavna skrb operative je veljala
pravilni vgraditvi v statičnem računu predpisanih sil
vnaprejšnje napetosti. Določili smo vrstni red na
penjanja vzdolžnih in prečnih kablov. V sliki št. 14
so označeni kabli po vrstnem redu napenjanja. Vna
prejšnjo napetost smo vnesli v nosilce v dveh stop
njah. Teden dni stari nosilec je bil napet najprej s
štirimi kabli, ki so ustvarili skupaj z lastno težo
nosilca centrično ležečo opornico in enakomerno po
razdeljeno napetost po prerezih. V tem stanju smo
nosilec tudi montirali. Ostale kable (5) v vsakem
nosilcu smo napeli po montaži vseh štirih nosilcev
in sicer tedaj, ko nosilci še niso bili prečno zvezani.
Po tej razvrstitvi dela so se zaradi krčenja in plaze
nja betona zmanjšali padci napetosti v kablih. Pla
zenje betona je namreč tem večje, čim mlajši je
beton pri vnaprejšnjem napenjanju in čim večja je
napetost v njem. Posebno močno krčenje mladega
betona se je pri tem načinu pokazalo le pri prvih
štirih kablih nosilca. Nato so napeli središčni prečnik,
oba sosedna prečnika, ležiščna prečnika in voziščno
ploščo. Ta način gradnje smo upoštevali tudi pri ra
čunu padcev napetosti v kablih na podlagi podatkov,
ki jih najdemo v nemških predpisih DIN 4227.
Za vsak kabel posebej smo določili diagram od
visnosti raztezkov od napetodsti v začetku kabla ozi
roma od manometrskega pritiska na manometru tla
čilke, in zračunali razteg kablov pri sili, ki je potrebna
pri vnaprejšnjem napenjanju. Pri tem smo upoštevali
izgube, ki jih utrpi vnaprejšnja napetost zaradi tre
nja v krivinah kabla in ker vtisnemo kline in a - s
diagram žice kablov, ki jo je preiskal Zavod za raz
iskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Slika 15
kaže enega izmed računsko določenih diagramov
raztega kablov in merjenje raztega pri napenjanju
kablov. Pri napenjanju samem je veljal za odločilnega
izračunani razteg kablov, ustrezni manometrski pri
tisk na tlačilki je bil le kontrola.
Sl. 17 P rečni rez opaža z d istančn ik i
Podrobnejša gradbena dela: Ves zamuden račun
upogibnih in glavnih nateznih napetosti je nesmiseln,
če niso nameščeni kabli v nosilcih natančno po na
črtu. Nekateri projektanti zahtevajo natančnost do
‘Loo višine noslica, to je v našem primeru 0,5 cm. To
natančnost so pri naših nosilcih dosegli s tem, da so
uporabljali poprej izdelane predfabricirane montažne
čelne sidrne plošče (slika 16), da so kable na poseben
način pritrdili na opaž in namestili betonske distanč-
nike v spodnjem delu opaža (sl. 17). Kable so pritrdili
na opaž s pomočjo železne kljuke 0 5 mm iz od
padne trde žice. Na kljuke so nataknili iz žice 0 3
spiralno zvite tulce take dolžine, ki ustreza razstoju
med bočnima opažema. Kabel je treba privezati na
tulec z žico, da je tako zavarovan proti pomikom pri
vibriranju betona med vgrajevanjem. Ko vgrajena
plast betona prekrije mesto pritrditve, kljuko iz
vlečemo, nadaljnje vibracije pa nato skozi spiralo
zapolnijo 0,5 cm debel kanal, tako da je površina be
tona popolnoma gladka. Nosilce so med montažo
premikali v bočni smeri za 4—8 m. Med montažo
so nosilce na obeh koncih pritrdili z dvema vijakoma
0 1" na dva železobentonska bloka, ki sta stala na
transportnih vozičkih. Na ta način so zagotovili za
dostno stabilnost nosilcev v bočni smeri med trans-
portiranjem (slika 18).
Sl. 18 Prečno tran sp o rtiran je
Poraba gradbenega materiala za zgornji ustroj:
širina med ograjo meri 4,5 m. Celotna dolžina nosil
cev znaša 23,4 m. Tlorisna kvadratura pa 105 m2.
Celotna poraba gradiva znaša:
mera količina
bet. MB 450 za montaž, noslice
bet. MB 220 za hodnike in iz
m3 37,10
ravnavo vozišča
vis. kval. jeki. žica Je 164 za
m3 6,67
kable t 2,11
armat. jeklo Je 37 t 1,36
sidra Freyssinet kom. 192
c) Most pri Polhovem gradcu
Splošno: V gradbeni sezoni 1954/55 je bil zgrajen
v prej napetem betonu most čez Bočno pri Polhovem
gradcu, na cesti, ki veže Polhov gradeč s Črnim vr
hom. Ta most je prva tovrstna konstrukcija v LRS,
narejen po sitemu Freyssinet (slika 19).
Izvaja lec : SGP G radis
P ro je k ta n t: G rad is ing. A. Peteln
ing. L. T reppo ing. L. T renpo
Sl. 19 Pogled na m ost p ri Polhovem gradcu
Zgornji ustroj: Zgornji ustroj mostu je bil pro
jektiran v obliki prosto ležeče votle plošče, betoni
rane na kraju samem. Prečno je plošča ojačena s
prečniki. Plošča je prej napeta v prečni in vzdolžni
smeri. Razpon mostu je 20,0 m, višina plošče v sre
dini razpona 75 cm, ob podporah 70 cm. Širina mostu
znaša 5,0 + 2 X 0,50 m = 6 m. Vozišče je izdelano
v obliki lito asfaltne prevleke, debele 4 cm, hodniki
so betonski (skica 20).
Nekaj podatkov iz statičnega računa: Nosilni si
stem tvori prosto ležeča votla plošča ojačena s preč
niki. Pri razdelitvi momentov pri koristni obtežbi so
v prečni smeri obravnavali celotni sistem kot polno
ploščo, ne da bi upoštevali votline. Obtežilni preizkus
mostne konstrukcije je pokazal, da je bila gornja
predpostavka dopustna. Koristna obtežba je raču
nana po PTP št. 5 z goseničarjem 30 t. V naslednji
razpredelnici so navedne napetosti, ki nastopajo v
srednjem rezu (V2 plošče).
Razpredelnica III.
N apeto st N ap e to st
V rste obtežbe zgor. spod.
kg/cni2 kg/cm2
1. lastna teža plošče + 76,4 — 86,3
2. vozišče + 10,3 — 12 ,2
3. koristna obtežba + 29,5 — 33,4
4. končno stanje vnaprejš
nje napetosti po vseh
izgubah — 45,5 + 1 3 2 , 2
kombinacija 1 + 2 +3 +4 + 71,2 + 0 ,3
Opomba: Natezne napetosti so označene z nega
tivnim predznakom. Največja glavna natezna nape
tost znaša 2,3 kg/cm2. Kakovost betona nosilne plo
šče so po 90 dneh določili z MB 400. Konstrukcija
ima 1,27X varnost nasproti razpokam in 2,3X var
nost proti porušitvi.
Operativna izvedba objekta: Prej napeto betonsko
nosilno konstrukcijo so izvedli s kabli in sidri siste
ma Freyssinet. Koristna sila v kablih je znašala
18,6 t. Kabli so sestavljeni iz 12 0 5 visoko kako
vostne žice trdnosti 147kg/mm2, proizvod Železarne
Jesenice. V sredini nosilca je znašala začetna vna
prejšnja napetost v kablu 99 kg/cm2. Zaradi krčenja
in plazenja betona ter relaksacije jekla računamo,
da bo napetost v jeklu padla na 78 kg/mm2. Visoko
kakovostni beton je bil sestavljen iz gramoznega
agregata ljubljanske separacije (zrna 0 — 4 mm :
: 25 %>, 15—30 mm : 70 %, silikatna mivka 5 % in
cementa C 500 Anhovo). Za 1 m3 betona je bila do
ločena naslednja receptura:
bet. agregat 2002 kg
cement C 500 420 kg
voda 148 kg skupaj 2570 kg/m3
Vodocementni fakxor v : c = 0,553. Preizkus be
tonskih kock po 28 dneh je dal povprečno trdnost
393 kg/cm2.
P0QLED VZD01ZUI UEZ PPEOJI PEZ
400
■20 00
2̂
5 '00
Sl. 20 M ost p ri Polhovem gradcu
i
---
UA
500 t
Gradnja objekta je potekala normalno. Na pri
pravljeni oder in opaž so postavili betonske cevi
0 30 cm, med cevi pa vložili kable po dispozicijskem
načrtu (slika 21). Potem ko so položili tolažilno a r
maturo in stremena J 37, so pričeli konstrukcijo be
tonirati, kar je trajalo ca. 9 ur. Beton so vgradili
in obdelali z Wacker visoko frekvenčnimi vibratorji.
Tegnjenje vzdolžnih kablov so hkrati opravljali na
obeh koncih mostne konstrukcije. Prečne kable pa
so natezali samo na eni strani, potem ko so poprej
zaklinili sidro na nasprotni strani kabla. Za vsak
kabel posebej so bili določeni raztezki za določeno
silo vnaprejšnje napetosti. Pri tem je bilo treba upo
števati še izgube zaradi trenja kablov v ceveh in
krivinah ter utisnjenje klinov in a — z diagram vi
soko kakovostne žice, ki jo je preizkusil Zavod za
raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani.
Tegnjenje kablov so opravili štiri mesece potem, ko
so betonirali mostno ploščo (zimski čas december—
april).
Obtežilna preizkušnja:
Obtežilno preizkušnjo so izvedli 11. 6. 1955 z
motornim valjarjem tipe MV12, izdelkom tovarne
»14. oktober« Kruševac. Obtežba prednjega kolesa
VI = 3.468 t. Zadnje kolo V2 je 3.738 ton. Skupna
teža VI + 2V2 = 10.944 t. Povese so merili v sredini
mostnega razpona (srednji prerez mostu). Na most
so namestili 3 Zeissove ure, in to v osi in na obeh
straneh ob hodnikih. Položaj obtežb je bil naslednji:
1. C — I.: Valjar centrično v osi mostu, zadnja
os v sredini razpona s popolno raztežitvijo.
2. C — II.: Valjar centrično v osi mostu, prednje
kolo v sredini razpona s popolno raztežitvijo.
3. E — I.: Valjar ekscentračno 15 cm od roba
hodnika, zadnja os v sredini razpona nizvodno s po
polno raztežitvijo.
4. E — II.: Valjar ekscentrično 15 cm od roba
hodnika, prednje kolo v sredini razpona nizvodno, s
popolno raztežitvijo.
5. in 6. ista pozicija kot 3. in 4. samo uzvodno.
Sl. 21 D ispozicijsk i n a č rt k ab lov m ostu pri P olhovem g radcu
Podrobnejša gradbena dela: Kot posebnost pri
mostni plošči naj omenimo izvedbo Freyssinetovega
pomičnega ležišča na levem obrežnem oporniku.
Armirano betonske kvadre dimenzije 48 X 70 X 24
centimetrov MB 400 so poprej naredili in namestili
na opornik neposredno pod mostno ploščo.
Poraba gradbenega m ateriala za zgornji ustroj:
celotna dolžina mostne plošče meri 20,94 m, širina
med ograjo 6,2 m, tlorisna ploskev znaša 130 m-. Po
raba materiala je znašala:
Vrsta mat. Enota mere Količina
beton MB 400 za nos. pl. m3 70,00
beton MB 220 za hodnike m3 6,87
visoko kakovostna jeklena
žica za kable ton 3,6
armirano jeklo J 37 ton 2,0
sidra Freyssinet kosov 206
Računani in merjeni povesi so prikazani v na
slednji tabeli:
O btež . R ač. poveš O paž. poveš E last, mooul
stanje cm cm E kg /cm -
E — I 0,189 maks. 0,164
E — II 0,182 maks. 0,161
C —I 0,178 sred. vred. 0,147 605.000
C — II 0,172 sred. vred. 0,139 615.000
E — I 0,170 min. 0,130
E — II 0,165 min. 0,128
Pri računskih povesih je suponiran elastični mo
dul E 500.000 cm3. Za obtežno stanje C — I in C — Ii
je izračunan E srednji — 610.000 kg/cm2. Pri izra
čunu E sred. ni upoštevan pri nosilni plošči spre
menljivi vztrajnostni moment prereza (sredina v =
= 75 cm) in ob podpori v = 70 cm in sodelovanje
robnikov ter trdolit. asfalta s celotno konstrukcijo.
Če bi upoštevali te faktorje, bi bil elasticitetni mo
dul nekoliko manjši, vendar kljub temu kaže, da je
kakovost betona dobra. Na skici 22 so grafično pri
kazani povesi mostne plošče za srednji prerez in
obtežilno postavitev E — I uzvodno (računski in
merjeni povesi), Obe krivulji pa nista vzporedni,
1cn-Q2 mn
Sl. 22 Povesi m ostne p lošče v sred in i m ostu ob en ostransk i
obrem enitv i
dokaz, da razdelitev momentov v prečni smeri zaradi
koristne obtežbe pri plošči z votlinami poteka ne
koliko drugače kot pri polni plošči. Ker pa je raz
lika minimalna, je dovoljeno računati podobne kon
strukcije kot polno ploščo, kakor je to že omenjeno
zgoraj v poglavju »Nekaj podatkov iz statičnega ra
čuna«.
d) Zaključek
Prejnapeti opečni plohi so primerno gradivo za
strope običajnih razpetin. Zaradi toplotne in zvočne
izolacije, nepregornosti, sklenjene opečne površine
stropa, ki jo lahko brezhibno omečemo, montažne
gradnje in primerne cene uspešno tekmujejo z dru
gim gradivom. Delavnica prejnapetih opečnih nosil
cev v opekarni Brežice je urejena tako, da je mo
goče na tovarniški način izdelati razne oblike prej
napetih opečnih in betonskih montažnih elementov
s takojšnjim spojem napenjalne armature z beto
nom; te elemente je mogoče uporabljati tudi za
večje razpetine.
Glavno področje prej napetega betona z naknad
nim spojem napenjalnih kablov z betonom so mostovi
srednjih razpetin.
Najpogostejša razpetina ploščatih mostov je 16
do 18 m, v ploščni izvedbi gradijo mostove od 10
do 30 m, in sicer tam, kjer je konstrukcijska viši
na omejena, kot je bilo to n. pr. pri mostu v Pol -
hovem gradcu.
Večjo uporabo jekla in betona poplača nenavadno
majhna konstrukcijska višina polnih ali votlih prej
napetih plošč.
Zato razčlenimo tam, kjer to dopuščajo terenske
razmere, mostno konstrukcijo v visoke, poprej izde
lane nosilce iz prej napetega betona, ki jih po mon
taži v vnaprejšnjim napenjanjem v prečni smeri
spojimo v nosilno mrežo. Pri montažni gradnji pri
hranimo les za oder in opaž. Ta način gradnje so
uporabljali pri obeh nadvozih na avtocesti. Po istem
načinu je mogoče graditi tudi mostove večjih raz
petin. V Franciji gradijo po tem načinu mostove do
razpetine 60 m. Pri daljših mostovih premoščujejo
polja med rečnimi stebri, kolikor je kotinuirnost
nosilcev nezaželena, s prosto ležečimi mrežami. Kljub
skromnim razpetinam opisanih mostnih objektov so
bili načrti skrbno izdelani, graditelji so se zavestno
izogibali improvizacije, tako da vsebujejo zgradbe
vse elemente mostov večjih razpetin. Področje raz-
ponskih strešnih nosilcev in tekočinskih rezervoar
jev, pri katerih se posebno pokaže, kolikšne so eko
nomske in tehnične odlike prej napetega betona, je
v Sloveniji še nedotaknjeno. Naša prihodnja naloga
naj bo osvojitev tudi tega področja.
L. Treppo, ing. civ.
LES TRAVAUX DE GRADIS DANS L’ ELABORATION DES
PROJETS ET LA CONFECTION DU BETOV ET CfiRAMIQUE
PRECONTRAINTE
L’ atelier de Gradis pour la confection des šlSments
portants precontracts dans la briqueterie de Brežice est
dquipe de fagon ä rendre possible la fabrication des for
mes diverses des Elements precontracts en cdramique
et en bdton avec la liaison immediate. Les panneaux ce-
ramiques portants Gradis a employe pour des planchers
de portee ordinnaire, les dldments prdcontraints en bSton
arme avec la liaison subsequente des cables avec le
beton, cependent pour les ponts de portee moderee. Le
pont ä Polhovgradec a ete bätu selon le system Freyssi-
net comme une dalle creuse avec une hauteur costructive
limitee. Tous les deux passerelles sur 1’ autoroute dtaient
construites de m§me selon le Systeme Freyssinet et
assemblies de poutres prefabriquees qui se lient par
line pricontrainte en direction transversale, apres 1’ as
semblage, en un grillage portant.
L. Treppo, C. E.
GRADIS WORK ON DESIGN AND MANUFACTURE OF
PRESTRESSED CONCRETE AND CERAMICS
The workshop of Gradis for manufacturing prestressed
bearing units in the brickworks Brežice is equipped in
such a way that various shapes of prestressed ceramic and
concrete prefabricated units with immediate bond can be
manufactured. Prestressed ceramic beams were used by
the contractor for floors of ordinary spans, prestressed
concrete units with subsequent bonding of bars with con
crete, however, for bridges of medium spans. They were
used for the bridge at Polhov Gradec, which was con
structed according to the Frayssinet systemas a hollow slab
type with a limited structural height. Both overpasses on
the automobile highway also were constructed according
to Freyssinet system and assembled of precast beams,
which after erecting were bound by transverse prestres
sing into a bearing lattice.
Ing. L. Treppo •
ANTEIL DER BAUUNTERNEHMUNG GRADIS BEI DER
PROJEKTIERUNG UND FABRIKATION VON SPANNBETON
UND SPANNZIEGEL
Die Gradis - Werkstätte zur Fabrikation von Spann
trägerelementen in der Ziegelei in Brežice ist derart ein
gerichtet, dass dortselbst die fabriksmässige Erzeugung
von Ton- und Betontragbauteilen mit sofortiger Bindung
möglich ist. Vorgespannte Tonbalken wurden für Decken
konstruktionen üblicher Spannweiten, vorgespannte Beton
elemente mit nachträglicher Bindung der eingelegten Kabel
mit Beton aber für Brückenkostruktionen mittlerer Spann
weiten verwendet. So wurde die Brücke in Polhovgradec
nach System Freyssinnet als hohle Plattenausführung mit
geringer Konstruktionshöhe gebaut. Beide Überführungen
auf der Autobahn Ljubljana—Zagreb wurden ebenso nach
System Freyssinet aus vorgefertigten Trägern gebaut.
Ing. Borut Maister
Kako smo gradili Tovarno glinice in aluminija
v Kidričevem (Strnisče)
Ko so Nemci leta 1941 okupirali naše kraje, so
skušali iz njih izvleči takoj čimveč gospodarskih ko
risti, da bi povečali svoj vojaški potencial. Na to so
se pripravljali že pred napadom na našo državo. Saj
so prišli takoj za okupatorjevo vojsko nemški go
spodarski in tehnični strokonjaki z že pripravlje
nimi načrti, kako bodo vključili na novo prisvojeno
ozemlje v nemško gospodarstvo. Ugodna gospodar
ska lega, plodna zemlja, velike možnosti industrij
skega razvoja ter delovnna sila — na tem so Nemci
zasnovali svoje zamisli. Najprej so se lotili izkori
ščanja vodnih sil reke Drave. Začeli so delati načrte
in graditi hidrocentralo ob Mariborskem otoku in v
Dravogradu. Zatem so pričeli graditi večjo indu
strijo — tovarno letalskih delov v Mariboru ter to
varno glinice in aluminija v Strnišču. Obe naj bi slu
žili izključno za vojno gospodarske namene, zato so
gradnjo na vso moč pospešili.
Za razvoj industrije aluminija so bili dani na
Ptujskem polju vsekakor ugodni pogoji. Električna
energija je pritekala iz nastajajočih dravskih elek
trarn, premog bi dovažali iz velenjskih premogov
nikov, koksit pa iz Madžarske, Istre, Bosne in delo
ma tudi iz okolice Velenja. Prostora za izgradnjo
velike industrije je bilo dovolj. Sam prostor, kjer
naj bi stala tovarna, so izbrali dokaj spretno, vzeli
so redke gozdove bivše Strniške graščine in s tako
izbiro zemljišča za gradnjo tovarne razmeroma malo
prizadeli kmetijstvo. Tukaj je vsled zelo plitve pla
sti humusa zemljice najmanj rodovitno na vsem
Ptujskem polju. Ob gradbišču poteka glavna želez
niška proga z Madžarske do Pragerskega. Talne vode
je dovolj in zadostuje za največjo porabo. Teren je
za gradnjo prikladen: prodnata tla dopuščijo obre
menitve do 4kg/cnr, glavnega gradbenega materiala
gramoza je povsod v izobilju. Dalje je izbrani kraj
že tako blizu Drave, da bi mogli odpadne vode odva
jati vanjo, ne da bi s tem zmanjšali uporabnost tal
ne vode na ozemlju med Strniščem in Ptujem.
Kot investitor so nastopale združene tovarne alu
minija (VAW). Tovarna aluminija Lautha v Nemčiji,
ki je tudi pripadala temu koncernu, pa je prevzela
vodstvo pri zasnovi produkcijskega postopka in pri
projektiranju iStrojne opreme in gradenj. V začetku
leta 1942 so osnovali na gradbišču gradbeno vodstvo,
ki je takoj pričelo z organizacijo gradbišča in grad
njo tovarne. Najprej so sklenili graditi tisti del to
varne, ki proizvaja samo glinico. Po nemških načrtih
naj bi začela obratovati tovarna glinice delno že leta
1945, elektrolize aluminija pa nekaj pozneje, ko bi
bile elektrarne na Dravi že toliko zgrajene, da bi
mogle prispevati dovolj električne energije. K grad
nji tovarne so pritegnili več velikih nemških in av
strijskih gradbenih podjetij, ki so bila dobro meha
nizirana in zelo dobro organizirana (Universale,
Weiss - Freytag, Reckmann, Stuag, Meireder, Keil -
List itd.).
Najprej so odkopali teren na površini okoli
1,5 km2 do nosilne globine. Odkopani material,
ca. 600.000 m:!, so odvažali izven območja nove to
varne, 3 km daleč proti zahodu, kjer so z njimi za
suli na polju visoke in odporne nasipe. Ti nasipi tvo
rijo stranice obsežnih bazenov, kjer se sedaj na
bira odvišno rdeče blato, ki ga črpajo iz separacije.
Zatem so uredili zveze z bližnjimi cestami ter zgra
dili glavne ceste v tovarni, napeljali do vseh bodo
čih objektov normalni tir ter zgradili vodovodne na
prave in sicer toliko, da je bilo delavstvo preskrblje
no s pitno vodo in da je bila možna normalna grad
bena delavnost. Južno od gradbišča so postavili raz
meroma dobro urejeno delavsko taborišče, kjer so
lahko nastanili do 4000 delavcev.
Objekte so pričeli graditi tedaj, ko so bila oprav
ljena vsa pripravljalna dela. Posamenza podjetja so
gradila le en objekt, največ dva, da bi bil tempo
gradnje hitrejši. Delavnost na gradbišču je dosegla
višek leta 1943, ko so nemške vojske še zmagovale.
Da bi povečali število delavcev, so napotili v Strni-
šče še prebivalce širše okolice, ki so bili obsojeni na
manjše kazni. Ime Sterntal (nemško ime za Strnišče)
te čase ni imelo vabljivega zvoka. V začetku leta
1944 so gradbena podjetja drugo za drugim prene
hala z delom, odpeljala so del strojev in nekaj ma
teriala. Proti koncu istega leta so jim sledili še or
gani investitorja: delo in življenje v Strnišču je
zamrlo. Odnesli so tudi vse načrte in zasnove.
Po osvoboditvi je ljudska oblast predvsem po
skrbela za to, da je zavarovala material, ki so ga
pustili Nemci, dele opreme ter zgradbe. K temu delu
je pritegnila državno gradbeno podjetje »Obnova«,
ki se je še isto leto združilo s podjetjem »Gradis«.
Od tedaj gradi v Strnišču, v poznejšem Kidričevem,
»Gradis« še danes, torej polnih 10 let.
Kidričevo je takrat nudilo dokaj nevsakdanjo
podobo. Veliko gradbišče je bilo povsem zapuščeno.
Med velikimi nedokončanimi objekti so ležali kupi
zaraslega gradiva, zanemarjeni stroji, razmetana
oprema za bodočo tovarno ter zapuščene barake. V'
surovem stanju je bila do polovice dograjena upa-
rilnica ter delavnica obrata glinice, ki pa je bila
deloma podrta vsled bombardiranja. Železobetonski
skeleti so bili narejeni za rudne mline, kalcinacijo 1.,
kalcinacijo II., kalorično centralo, plinarno. Stavbe
dekompozerjev in skladišča boksita so pustili na pol
zgrajene. Postavljena je bila železna konstrukcija
separacije. Več manjših stavb v surovem stanju je
čakalo, kdaj bodo povsem dograjene. Strešne po
vršine, v glavnem iz lahkih montažnih plošč iz plov-
čevega betona, so bile nepokrite in nezavarovane.
Voda je začela svoje razdiralno delo.
Na nadaljevanje gradbenih del takoj po osvobo
ditvi ni bilo misliti. Za to bi bila potrebna velika
materialna sredstva, ki jih takrat mlada in še ne
dovolj organizirana država ni imela; gradbene načrte
so okupatorji odnesli, povsem nejasno je bilo, kakšen
naj bi bil način produkcije. Bila je prava uganka, kako
naj vključimo tako veliko industrijo v naše neurejene
gospodarstvo. Zato tedaj ni kazalo drugega, kot
zavarovati najnujnejše: pokrili so dragocene dele
strojne opreme, pokvarljiv gradbeni material pa od
peljali na bližnja gradbišča, ki so bila takrat po
membnejša. V Strnišču smo našli velike količine be
tonskega železa, ki so ga uporabili drugod za obnovo
mostov in poškodovane industrije. Prav tako smo
razposlali tudi gradbene stroje, ki so pozneje tvorili
s stroji z gradbišča HC Mariborski otok, velik del
bodoče »Gradisove« mehanizacije, v različne kraje
po vsej Sloveniji, kjer so delali kaj pomembnega.
Edino izrazito gradbeno delo tedaj je bila dovršitev
stavbe uparilnice; zavarovati je bilo treba že mon
tirane naprave. Domače delovne sile tedaj ni bilo
dovolj, zato so takrat za ta zaščitna dela uporabljali
predvsem nemške ujetnike.
V letu 1946 bodočnost tovarne v Kidričevem še
ni bila rešena. Organizacija uprave je sicer dosegla
znaten napredek. Začeli so zbirati in proučevati do
kumentarni material o tovarni; velik uspeh pa je
dosegel tov. I. Draksler (major Povh), ko je našel
v Nemčiji skoraj vse gradbene in deloma strojne
načrte za tovarno, ki so jih naredili Nemci. Pripeljal
jih je domov in bilo jih je za cel kamion. S tem je
bila dana ena izmed osnov za čimprejšnje nada -
Ijevanje gradbenih del. Kar se tiče gradbenih del,
so tedaj naredili le toliko, da iso zabetonirali neka
tere konstrukcijske elemente skladišča boksita in
kalorične centrale, ki so jih že Nemci opažili, a je
opaž že popuščal. Vse železne dele opreme so sorti
rali, očistili rje ter jih minizirali. Prav tako so za
varovali železno konstrukcijo separacije. Zavarovali
so okoli 60.000 m2 železne površine.
Na separaciji so morali izpopolniti in prekriti
strešno površino, da so zavarovali novi oplesk. Že
lezna strešna konstrukcija je bila prirejena le za
lahke montažne plošče iz plovčevega betona (65 kg na
m2). Tega materiala nismo več imeli. Zato smo si
morali pomagati z betonskimi ploščami rebraste ob-
P ro je k ta n t: Izv a ja lec : G radis
ing. Im re V öre ing. B. M aister
Pogled na ob ra tno halo e lek tro lize
like, ki so vsebovale precej žagovme, in bile zato le
nekoliko težje od plovčevih. Doslej pri njih nismo
opazili kaj znatnejših napak.
Petletni plan v letu 1947 je odločil tudi usodo
tovarne v Kidričevem. Uvrščena je bila med ključno
industrijo, to je industrijo, ki jo je bilo treba čim-
prej zgraditi. Izvedba gradbenih del je bila poverjena
»Gradisu«. Medtem ko so doslej vsa manj obsežna
gradbena dela vodili iz »Gradisove« uprave v Mari
boru, so sedaj to upravo preoblikovali in razdelili na
tri dele, katerih vsak je moral organizirati novo
veliko gradbišče. Osnovana so bila gradbišča na Ma
riborskem otoku, pri tovarni avtomobilov na Teznem
ter v Kidričevem. Pozneje je bilo ustanovljeno še
gradbišče v Železarni na Ravnah. Vsa gradbišča so
bila podrejena centrali »Gradisa« v Ljubljani.
Konec marca 1947 je pričelo gradbišče »Gradisa«
z delom v Kidričevem. Težave in ovire so se zdele
nepremagljive. Strokovni kader za organizacijo in
vodstvo del je bil povsem nezadosten: na gradbišču
so bili dva inženirja, dva tehnika in pet delovodij ter
najnujnejši administrativni kader. Investitor ni imel
nobenega gradbenega strokovnjaka, ki bi bil opera
tivi v pomoč. Uprava bodoče tovarne je dajala sicer
P ro je k ta n t: S lov en ija p ro je k t Izv a ja lec : G radis
ing. J . D idek ing. B. M aister
ing. D. S m rek ar ing. P. Podlesnik
Silosi za sodo in m eša ln ica
glavne smernice, vendar je gradbišče moralo samo
odločati o večini problemov, ki jih sicer rešuje grad
beni gospodar. Nemški načrti so v glavnem obsegali
vse začete objekte, bili so pa pomanjkljivi in manj
kalo jim je večina posameznosti. Projektivna pod
jetja so se oblikovala in planska naročila so jih kar
zasula, zato niso mogla prevzeti še nehvaležnega
dela — izpopolnjevanja načrtov. Vse to delo je mo
ral v začetku prevzeti tehnični kader gradbišča.
Gradbeni material je sicer dotekel po planski dis
poziciji, vendar je bila količina določenih gradiv pov
sem nezadostna. Izredno je primanjkovalo lesa, ki
so ga potrebovali velike količine za visoke odre ter
opaževanja. Nekaj drugega materiala je še ostalo na
gradbišču izza okupacije in je graditeljem precej
koristil. Med drugim smo prevzeli okoli 800.000
apneno-peščenih zidakov nemške provenience, ki so
bili namenjeni za zidavo močno obremenjenih zidov
visokih industrijskih objektov. Strojna oprema grad
bišča je bila tedaj še pomanjkljiva; le del tistih
strojev, ki smo jih ob osvoboditvi dobili na gradbišču
in jih pozneje razposlali drugam, je bilo mogoče
dobiti nazaj. Zato so gradbena dela opravljali v za
četku dokaj primitivno. Delovne sile je bilo prvo leto
dovolj, skoraj preveč. Zlasti je prihajalo mnogo de
lavcev iz Medjimurja, kjer takrat ni bilo večjih
gradbenih del. Manj je bilo kvalificiranih delavcev,
ti so bili tedaj po vzhodnem Štajerskem zaposleni
pri obnovi zgradb, poškodovanih vsled vojnih do
godkov. Največje skrbi pa je vodstvu gradbišča pri
zadela nastanitev in prehrana delavstva. Staro nem
ško delavsko taborišče so v letu 1946 demontirali in
vse barake (bilo jih je okoli 40) odposlali na avto
cesto Zagreb—Beograd. Naših barak pred koncem
leta nismo mogli pričakovati, ker so bili /Gradisovi«
stranski obrati in drugi lesni obrati preobloženi s
podobnimi naročili. Okoliške vasi so bile od grad
bišča precej oddaljene in kmečka poslopja tako
skromna po obsegu, da ni bilo mogoče računati s
tem, da bi tamkaj našli prenočišča za delavce. Edina
večja zgradba v bližini je bil Strniški grad s svojimi
gospodarskimi poslopji. Tjakaj smo nastanili prve
delavce in uslužbence. Na gradbišču je bilo precej
pisarniških, polirskih in skladiščnih barak. Iz teh
smo postavili začasne stanovanjske barake blizu
gradu, da smo vsaj začasno rešili stanovanjski pro
blem in pridobili na času, dokler se ne zgradi so
dobno delavsko naselje. Preskrba s pitno vodo in
ureditev sanitarnih naprav je bila zelo pomanjkljiva.
Prav tako je primanjkovalo vse opreme za delavsko
naselje. Vendar je v začetku letni čas dopuščal to
skromnejšo opremo. Preskrba s hrano je bila boljša
kot na drugih gradbiščih, ker so znali njegovi člani
komunalne službe izkoristiti razmeroma bogato
kmečko okolico.
Ko je gradbišče v Kidričevem začelo z delom, je
tedaj, kar se gradbenih del tiče, nadaljevalo gradnje
na zgradbah, ki jih je začel okupator. Bistveno pa
so se zboljšale razmere poleti 1947, ko je ministrstvo
za gradnje LRS ustanovilo v Kidričevem projektivni
biro. Zavoljo sposobnega vodje projektivnega biroja
mg. arh. Flirsta Danila in stalnih in prisrčnih stikov
med projektanti ter izvajalci je bil ta čas zelo po
memben za razvoj gradbišča in tovarne v prvih dveh
letih. Delovanje projektivnega biroja se je raztezalo
na vse vrste gradenj; delo je bilo zelo ekspeditivno.
Skoraj redno so vodje stavb in delovodje zjutraj
prejemali načrte, ki so jih naredili ponoči. Ni bilo
časa, da bi sestavili kompletno gradbeno dokumen
tacijo. Načrte so delali sproti glede na razne faze
dela. Delo je teklo v projektivnem biroju kakor tudi
v tehničnih pisarnah »Gradisa« skoraj neprekinjeno
s kratkim nočnim počitkom. Žal se je strniški pro
jektivni biro spomladi 1948 leta preselil v Maribor in
se vključil v tamkajšnjo podružnico »Slovenija pro
jekta«. Poznejše skupno delo izvajalca in projek
tanta ni moglo biti več tako tesno povezano.
Investitor je lahko nudil v letu 1947 dovolj teh
ničnih osnov le za gradnjo tovarne glinice. Zato so
bila vsa dela v tovarni usmerjena k temu, da dogo
tovimo tiste objekte, katerih funkcija ni bila pro
blematična. Kakor izvajalec tudi investitor ni mogel
nastaniti delavcev, razlika je bila le ta, da je moral
nuditi svojim strokovnjakom in strokovnim delavcem,
ki jih je potreboval za montažo tovarne, vedno več
(družinska stanovanja). Zato so sklenili čimprej
zgraditi moderno naselje v bližini tovarne. Mesec
zatem, ko so dobili projektanti nalogo, naj izdelajo
načrte za to naselje, so delavci »Gradisa« že na vso
moč kopali temelje za nove stavbe. Predvsem za
8 osemnajststanovanjskih blokov ter za samski dom
za 200 samskih delavcev. Za naselje je bilo treba
graditi ceste, kanale, vodovodne in električne na
peljave ter urediti cestno zvezo tovarne z naseljem
s cestnim podvozom pod železnico. Ker tudi v to
varni problem kanalizacije ni bil rešen in je bilo
treba odtok vode razsežnih strešnih površin čimprej
urediti, smo morali hitro izgotoviti tudi najnujnejše
kanale. Velike preglavice nam je delal glavni odvodni
kanal iz tovarne in naselja v Dravo. Nemci so po
ložili že kakih 5 km kanala iz betonskih cevi do
potoka. Najneprijetnejših delov se pa niso lotili: pu
stili so vnemar 1200 m, del bodočega kanala od ceste
ob tovarni do konca nove postaje. Oba konca kanala
sta bila že narejena, padec je bilo mogoče izkoristiti
le 0.3 %o in doseči je bilo treba prepustnost dva
tisoč 1/sek. Kakršnakoli okrogla cev, ki bi jo monti
rali, ne bi zadostovala. Zato smo se odločili za mono
litno betoniran kanal ovalno ležečega (ustastega)
profila. Izkopati in prevažati je bilo treba okoli
19.000 m3 zemlje, saj je bil kanal ponekod globok
do 6.00 m. Izkope so opravili z bagrom ter dvema
buldožerjema. To delo je bilo opravljeno v šestih
mesecih. Podobne težave smo imeli pri izpeljavi ka
nala iz naselja: teči je moral pod cestiščem podvoza
v že gotov glavni kanal. Vsled majhne višine smo
morali uporabiti ploščat pravokotni profil. Grad
bišče je moralo vedno bolj raztezati svoje področje
in večati delavnost. Centralno vodstvo gradbišča ni
bilo več kos delu. Ustanovljeni so bili sektorji za
industrijske, za stanovanjske in za nizke zgradbe,
ki so v tehničnem pogledu delali precej samostojno.
Ko se je kolektiv gradbišča vsaj deloma uvedel
v delo, je moral pomisliti tudi nase. Vsekakor je bilo
treba nuditi gradbenim delavcem vsaj deloma udobna
stanovanja ter prostore za počitek in razvedrilo, V
dogovoru z investitorejm je projektivni biro zasno
val novo naselje za gradbince iv to tam, kjer je
stalo prej nemško taborišče. Nekaj zgradb je bile
zidanih, sklenili pa so postaviti tudi večje število
lesenih barak. To naselje so začeli graditi jeseni
1947, pomladi 1948 pa so delo končali. Ko je bilo
naselje gotovo, je nudilo delavcu vse najnujnejše.
Imeli so kuhinjo z jedilnico, ki je lahko pripravila
do 1000 obrokov, sindikalno dvorano za 600 ljudi,
kantino, ambulanto s 30 ležišči, kopalnico s toplimi
prhami, pekarno, mesarijo, pralnico in trgovino. Za
stanovanja smo sezidali 10 zidanih pritličnih po
slopij ter postavili 12 lesenih montažnih barak. V
poznejših letih se je to naselje še bolj izpopolnilo.
Sindikat je dobil svoje uradne prostore in rdeči ko
tiček s knjižnico, postavili so zidano kegljišče,
P ro jek tan t: S loven ija p ro jek t . Izv a ja lec : G radis
ing. G. G regorič ing. B. M aister
ing. D. Sm rekar ing. P. Podlesnik
O bratno po slo p je v K idričevem
igrišče za nogomet in odbojko ter otroško igrišče.
Življenje delavcev ni bilo več tako samotno; začeli
so delovati in se razvijati politično in kulturno.
Novo razvojno dobo je doseglo gradbišče 1. 1948.
ko je bilo določeno, da se začne čimprej graditi tudi
tovarna aluminija. Domačih strokovnjakov, ki bi
zasnovali tehnološki proces elektrolize in tehnično
izvedbo opreme nismo imeli. Stiki z zahodnimi indu
strijskimi državami pa so bili prerahli, da bi si mogli
od tam preskrbeti vso potrebno dokumentacijo. Re
šitev so našli v tem, da so se dogovorili z Madžari
za skupno izgradnjo industrije aluminija v obeh
deželah. Jugoslavija, ki ima več električne energije,
naj bi predelovala del madžarske glinice v aluminij,
Madžari pa naj bi preskrbeli načrte za tovarno alu
minija v Kidričevem in vso opremo; uredili so tudi
način medsebojnega obračunavanja.
Projektiranje tovarne aluminija je bilo zaupano
madžarskemu arhitektu Verröju, ki je imel svoj biro
v Budimpešti in je hkrati delal načrt za podobno
tovarno na Madžarskem. Madžarski projekti so bili
sicer na zadovoljivi strokovni ravni, vendar so pri
hajali prepočasi, in to je povzročalo nepotrebne za
stoje. Stik s projektanti je bil slab. Načrti se niso
dovolj ozirali na cenenost gradnje in objekta, saj
so nam Madžari poslali okoli 1.700 ton betonskega
železa za gradnjo, ki ni bilo poceni. Po objavi reso
lucije Informbiroja je začel stik z Madžari popuščati,
dokler ni koncem leta 1948 povsem prenehal. Raz
padla je tudi organizacija za skupno postavitev in
dustrije aluminija. Madžari pa so imeli od tega le
dobiček. Vtaknili so v žep akontacijo za nabave»
opreme, ki jo niso niti pričeli dobavljati. Madžarski
projektant je izdelal načrte le za halo A elektrolize,
za stikalnico in za del zgradbe usmerjevalcev.
Tovarna aluminija je bila projektirana južno od
tovarne glinice. Obe tovarni je ločila vmesna glavna
dovozna cesta. Nivo tovarne aluminija je nekoliko
nižji, zato je bilo treba najprej na ploskvi okoli
110.000 m2 posneti ca. 60.000 m3 zemlje. Spomladi
1948 smo pričeli graditi največji objekt — halo »A«
elektrolize. Objekt je bil dolg s prizidkom 450 m in
širok 42 m. Nosilno konstrukcijo tvorijo prečni
okvirji čez dvoje polj v medsebojni razdalji 8 m.
Na glavnih okvirjih so postavljeni manjši kot nosilno
ogrodje laterne. Strešno ploskev nosijo podolžni
montažni nosilci, na katerih leže tanke betonske
plošče sistema »Hull«. Vzdolž dvorane so ob straneh
vsake ladje težke žerjavne proge. Na tleh dvorane
so kadunjasti temelji za 160 elektrolitskih peči. Dno
in stene teh kadunj so po projektih Madžarov po
nepotrebnem armirane. Prav verjetno bi lahko pri
tem prihranili okoli 200 ton betonskega železa. Vsa
stavba vpliva vsled svoje razsežnosti precej veli
častno, vendar sta konstrukcija in zunanjost pre
težko zasnovani. Podobni objekti, ki smo jih pozneje
gradili po načrtih domačih projektantov, so kon
struktivno in arhitektonsko bolj elegantni in eko
nomični.
Dvorana A elektrolize je bil prvi industrijski
objekt v Kidričevem, ki smo ga začeli graditi od
temeljev in tudi dovršili. Za to gradnjo smo morali
spremeniti organizacijo gradbišča. Medtem ko prejš
nje niso zahtevale kvalitetnega agregata za beton,
smo morali pri gradnji elektrolize uporabljati sortiran
in čist gramoz. Obnoviti je bilo treba staro nemško
gramoznico in tam urediti sortirne in pralne na
prave. Naravna mešanica zrn od 0—30 mm nam je
povsem ustrezala. Zato so gramoz le presejali na
30 mm mreži in nato oprali, nato pa ga takoj uporab
ljali za betoniranje. Dodati je bilo treba le 5—7 %
mivke, ki je bila pri pranju odplaknjena, sedimen-
tirano in oprano pa so zopet uporabili. Gramoznico
ni z nad 2 km oddaljenim gradbiščenm vezala nobena
cesta, zato smo speljali iz gramoznice do vseh večjih
objektov ozki tir; agregat smo prevažali s parnimi
in motornimi lokomotivami. Da bi mogli ves vozni
park primerno vzdrževati, smo morali postaviti pro
vizorična skladišča in kurilnico ter povečati dose
danjo majhno servisno delavnico v remontni obrat.
Gramoz smo prevažali na gradbišče po ozkem tiru
vse do leta 1952. Od takrat dalje se je poraba gra
moza občutno zmanjšala, tako da prevoz po želez
nici ni bil več ekonomičen. Ker se je v tem času
na gradbišču povečalo število kamionov in smo vsaj
deloma uredili cestno zvezo z gramoznico, smo začeli
prevažati gramoz s kamioni.
Za gradnjo dvorane A smo uporabili dva stolpna
žerjava Wolf nosilnosti 6 t. Žerjavova tira sta po
tekala na obeh zunanjih vzdolžnih stranicah stavbe.
Vsled razmeroma precejšnjega akcijskega obsega
žerjavov je bil vsak del stavbe v njihovem delovnem
območju. Pri dviganju težkih montažnih elementov
sta morala sodelovati oba žerjava hkrati.
Vsled znatne dolžine objekta smo organizirali v
sredini stavbe delo tako, da smo gradili postopoma.
Ves objekt je bil razdeljen v deset dobro dilatiranih
enot po 40 m. Medtem ko so bile posamezne enote na
južni strani v surovi gradnji že gotove, smo v sever
nem delu komaj betonirali stebre. Ko smo delali
skelet, so nam zelo koristile masivne žerjavove proge
zgradbe, na katere smo lahko opirali opaže za više le
žeče elemente. Za betoniranje prečnih nosilnih okvir
jev smo uporabljali lahke lesene koze, sestavljene iz
stožin. Prek teh koz je ležalo leseno predalčje in
na njem opaž za prečko okvirja. Zunanji oporniki
predalčja so ležali na že postavljenih žerjavnih
progah. Koze kakor tudi leseno predalčje so montirali
in prenašali z žerjavi. Pri razopažanju so leseno
predalčje izpod prečke okvirja premaknili po žer
javovi progi v tako lego, da ga je lahko stolpni
žerjav odnesel. Koze smo postavljali na podložene
kvadre, betonirane na teren, da se ne bi stojke po
grezale.
Posebni problem je bilo betoniranje strešnih
plošč, ki jih je bilo treba narediti več kakor 8000.
Plošče so bile razmeroma velike (0.8 X 2.0) in re
braste oblike; betonirali smo jih v betonskih mo
delih. Izdelava teh plošč je trajala skoraj leto dni.
Poleg strešnih plošč je bilo treba narediti še več
kot 3000 krovnih plošč, da bi pokrili kanale ob
elektrolitskih pečeh, in ravno toliko montažnih no
silcev za te plošče. Izdelava železobetona je terjala
mnogo truda, saj ni bilo na razpolago visokofrek
venčnih vibratorjev in tudi kakovost cementa ni
ustrezala.
Za gradnjo obodnih zidov, za mnntažo oken ter
izdelavo fasade bi potrebovali precejšnje količine
lesa za odre, ki ga pa nismo imeli. Sestavili smo
lesene odre na kolesih, ki so tekla po tračnicah
stolpnih žerjavov. Premične odre so vozili sem in
tja žerjavi.
Ob času največjega razmaha del je bilo pri grad
nji dvorane A zaposlenih več kakor 250 delavcev, od
tega približno 120 tesarjev. Ti delavci tvorijo še
sedaj jedro kolektiva.
Pri gradnji dvorane A so si vsled njene razsež
nosti in raznolikosti dela strokovni kader in delavci
pridobili mnogo izkušenj in to so pri nadaljnjih
gradnjah koristno uporabili. Pri vseh poznejših ob
jektih se je organizacija in kakovost del postopoma
izboljševala.
Kmalu za dvorano A smo pričeli graditi stikal
nico in zgradbo usmerjevalcev, dva ozka in dolga
vzporedna objekta, ki sta produkcijsko tesno po
vezana z dvorano A. Med objektoma je bil prostor
za železniški tir. Ta prostor smo izkoristili, da je
tukaj obratoval stolpni žerjav. Ta žerjav je bilo
treba pripeljati od že narejene stavbe, oddaljene
800 m, prek neravnega terena in prek treh želez
niških tirov. Žerjav je za seboj sam odnašal sklop
tračnic s pragovi in jih polagal predse. Buldožer je
sproti ravnal teren pred žerjavom in na ovinkih
krivil tir. Delo je bilo opravljeno s 4 delavci v treh
dneh. Pri teh objektih smo začeli uporabljati tak
način izdelave dilatacije, kakor si ga je zamislil ing.
B. Podlesnik in ki srno ga pozneje z uspehom upo
rabljali drugod. Na že betoniran in razopažen element,
na katerega meji sosedna enota, je treba nanesti v
poljubni oz. zahtevani debelini omet iz mešanice
žagovine in apnene kaše. Ta zmes se razmeroma
hitro strdi; na njo lahko z žeblji pritrdimo strešno
lepenko, nato pa lahko betoniramo sosedni element.
Ko razopažimo konstrukcijo, lahko žagovinasto zmes
izpraskamo iz špranje ali pa jo odstranimo z na
vadno tesarsko žago. Tak način izvedbe dilatacije se
je izkazal zlasti tam, kjer je bilo pričakovati znatni
raztez.
Madžarski projektant ni do konca izdelal načrtov
za stavbo usmerjevalcev. Vmesni del, komandni pro
stor, so zasnovali že domači projektanti. Zaradi spre
membe koncepta je bilo treba že pod izgotovljeno
stavbo zgraditi prehodni predor za kable do ko
mandnega prostora. Ta predor je potekal med obema
temeljema stebrov, ki sta prenašala težo vsak preko
40 ton. Tega predora ni bilo mogoče zgraditi drugače,
kakor da smo oba temelja povsem spodkopali; dno
predora je bilo za 2 m globlje od osnove temeljev.
Oba temelja smo obesili s pomočjo posebej betoni
ranega vešala, ki je potekalo od temeljev sosednjih
stebrov poševno na glave prizadetih stebrov. Prečka
prek obeh stebrov je bila kot prečka vešala še pose
bej okrepljena z betonsko podlogo. Oba spodkopana
temelja je bilo treba podaljšati do dna predora. Ko
je bilo to delo opravljeno, smo razpiralo odstranili.
Na zgradbi ni bilo opaziti nikake okvare.
Projektiranje industrijskih objektov v Kidriče
vem je po prelomu z Madžari prevzel projektantski
zavod »Slovenija projekt« iz Ljubljane. Večina pro
jektov je izšlo iz biroja ing. F. Dideka. Projektanti so
bili iz leta v leto popolnejši in tako je bilo vsaj v
tem pogledu graditeljem delo olajšano.
Brž ko je investitor nabavil vso opremo za do
ločen sektor produkcije oziroma objekt, so začeli
delati načrt za ta objekt in zatem smo ga začeli tudi
graditi. Vrstni red pri gradnji objektov je bil pred
vsem odvisen od možnosti pri nabavi opreme, ne pa
od logične zaporednosti. Do leta 1952 so imeli pred
nost vsekakor objekti tovarne glinice, za katero smo
že imeli dobršen del strojev in opreme. Pozneje se
je pa težišče dela preneslo na tovarno aluminija.
V območju tovarne glinice smo postavili povsem
nove objekte: skladišče sode, skladišče glinice, me-
šalnico, veliko in malo sanitarno poslopje ter več
drugih manj pomembnih objektov. Najtežje je bilo
graditi mešalnico, vačnadstropno skeletno stavbo,
kjer so nadstropja neenotna in ki vsebujejo več si
stemov silosov. Težave smo imeli pri nabavi opečnih
zidakov za 80 m visok nov dimnik ob stavbi za peči.
Do leta 1952 ni mogla nobena opekarna v Sloveniji
izdelati take opeke, ki bi, kar se tiče trdnosti in od
pornosti, ustrezala zahtevam. Ko nam je neki doba
vitelj slednjič preskrbel opeko in predložil zadovo
ljujoča potrdila o njeni kakovosti, smo pričeli gra
diti dimnik. Poznejša preiskava pa je pokazala, da je
kakovost materiala znatno slabša, in tako smo morali
že začeti dimnik, v katerem je bilo vzidano že 25 °/o
vseh opek, zopet podreti. Leto pozneje je bil dimnik
slednjič postavljen iz opeke opekarne Ljubečna; do
slej nismo na njem opazili nikakršnih pomanjklji
vosti.
V tovarni aluminija je bilo treba zgraditi še li
varno, delavnico za obrat aluminija, popravljalnico
za transformatorje, akumulatorsko postajo, skladi
šče anodne mase ter več manjših objektov. Po zamisli
in izvedbi je vsekakor livarna najlepša zgradba v to
varni v Kidričevem. Projektant (ing. arh. Gregorič
in ing. Smrekar) je izbral lahko konstrukcijo in v zu
nanjih obrisih kombinacijo nosilnih elementov in
oken. Tedaj smo že imeli efektne vibratorje, zato
je pri tem objektu beton po kakovosti, in videzu prav
dober; zato železobetonske konstrukcije znotraj niso
ometane. Pri gradnji te- stavbe nam je delala velike
P ro jek tan t: Izva ja lec : G radis
ing. Im re V dre ing. B. M aister
Pogled v n o tra n jo s t p ro d u k c ijsk e h a le
ovire talna voda. Nasplošno se giblje nivo talne vode
v Kidričevem okoli 4 m pod površjem. Ker je teren
zelo propusten, je bil pritisk talne vode povsod zelo
močan. V livarni smo morali graditi globoke kleti in
kopati masivne temelje za peči. Že pri tem delu smo
imeli težave z vodo, poleg tega je pa bilo treba pri
vseh šestih predvidenih pečeh montirati masivne
železne cevi pokončno 8 m pod peči. V teh ceveh je
nameščen model za pokončno vlivanje aluminijastih
palic. Železno cev je bilo tedaj treba spraviti 4 m
pod vodno gladino. Železnih cevi vsled velikih di
menzij nismo mogli zabijati v gramoz; sklenili smo
graditi pogreznjene vodnjake, v katere bi pozneje
montirali železno cev. V začetku smo kopali v vod
njaku pod vodo z indijsko lopato, pozneje s poseb
nim šestčeljustnim grabežem. Vsled gramoznega te
rena je bil učinek minimalen. Morali smo uporabljati
potapljače, da so deloma kopali z roko, deloma smo
pa uporabljali izpihalne cevi na komprimiran zrak.
Tako je šlo delo hitro od rok; čim globlje pod vodo
je potekalo delo, večji je bil učinek.
Hkrati s tovarno smo gradili tudi tovarniško sta
novanjsko naselje. Že v letu 1949 so se vselili prvi
stanovalci v nove bloke. Vsega je zgrajenih 11 blo
kov po osemnajst stanovanj, 1 zgradba s 24 stanova
nji ter 20 četvorčkov. Poleg tega smo postavili tri
samske domove za samske delavce, od katerih sta
bila dva manjša kasneje spremenjena v ambulanto
in trgovsko-obrtniško zgradbo. V okviru naselja je
bila zgrajena .tudi velika restavracija s kapaciteto
1000 obrokov v eni uri ter pekarna. Obnovili smo
tudi kinodvorano.
Vse stanovanjske stavbe so zgrajene z montaž
nimi Herbstovimi stropi. Stanovanja so udobna; do
bršen del ima centralno kurjavo. Od začetka del pa
do sedaj je bila na delu posebno močna gradbena
enota, ki se je ukvarjala samo z gradnjo cest in
kanalov. Vsa tovarna, kakor tudi stanovanjsko na
selje, je preprežena z utrjenimi in makadamskimi
cestami in s kanali. Vsi objekti imajo vodovod. Elek
trična napeljava je izvedena s kabli v kabelskih ce
veh in kanalih.
Gradbena proizvodnja in s tem zaposlitev je v
posameznih letih močno nihala. Neenakomerno je
naraščala do leta 1952, ko je bila realizacija na višku
ter je nato postopoma upadala, kakor je razvidno iz
naslednje razpredelnice:
realizacija izvršeno norma ur
povprečje
zaposlenih
1947 406,000.000 1,040.000 495
1949 714,000.000 1,752.000 1036
1950 423,000.000 1,033.200 726
1951 414.000.000 1,048.400 759
1952 854,000.000 2,115.000 1060
1948 792,000.000 1,759.200 510
1953 791,000.000 1,676.500 1003
1954 773,000.000 1,536.509 757
1955 301,000.000 695.000 359
skupaj 5,468.000.000 12,655.800 778
Do konca leta 1955 je
gradbenih del naslednja:
izkopi
beton
železobeton
zidovje
opaži in odri
armatura
bila količina opravljenih
411.896 m3
61.235 m3
58.454 m3
47.143 m3
439.500 n r
4.122 t
Poleti leta 1954 je začela obratovati tovarna gli
nice, jeseni istega leta pa tovarna aluminija. Za
četne težave so že zdavnaj prebredli in zdaj de
luje ves obrat brezhibno. Tovarna v Kidričevem je
opravičila vse žrtve in napore ter je postala po
memben element našega narodnega gospodarstva, v
ponos zasnovateljem, organizatorjem in graditeljem.
B. Maister, ing. civ.
CONSTRUCTION D'USINES D’ALUMINE ET D'ALUMINIUM
En 1947 Gradis com m ent ä continuer la construction
de 1’usine d’alumine pres de Ptuj, abandonnše par les
Allemands en etat de construction initiale apres la fin de
la guerre. Le đćfaut des projets, des techniciens civils
et des dessinateurs causait en commencement des diffi
cu lty considerables. Le chantier fut reconstruit, un bu
reau de projet crće et une colonie d’habitation construite.
En 1948 Gradis commenga a construir au voisinage une
autre usine pour la production d’aluminium. En 1951 ce
chantier fut le plus grand des chantiers de Gradis avec
1500 d’ouvriers et employes. Progressivement les con
structions etaient terminees et en 1954 les deux usines ont
commence les operations.
B. Maister, C. E.
CONSTRUCTION OF ALUMINA AND ALUMINIUM WORKS
AT PTUJ
In the year 1947 Gradis began to continue the con
struction of Alumina Works near Ptuj, which were left by
Germans in the initial stage of construction after the
end of war. The shortage of designs, construction experts
and designers caused at the beginning great difficulties.
The site was recostructed, a planning bureau created and
a dwelling colony constructed. In the year 1948 Gradis
began in the vicinity with the construction of another
factory viz. of Aluminium works. In the year 1951 this
was the largest site of Gradis with 1500 workers and
employees. Progressively the structures were finished and
in 1954 both factories began to operate.
Ing. B. Maister
DER BAU DES KOMBINATS FÜR TONERDE- UND
ALUMINIUM-INDUSTRIE
Gradis begann im Jahre 1947 mit der Fortsetzung des
von den Deutschen begonnenen Baues der Anlage für
Tonerde Industrie. Da keine Projekte vorhanden waren
und es auch an Projektanten und Baufachkräften fehlte,
konnte der Bau erst nach Überwindung grosser Schwierig
keiten in Fluss gebracht werden. Die Baustelle musste
erneuert, ein Projektantenbüro eingerichtet sowie auch
eine Arbeitersiedlung für 1500 Arbeiter erbaut werden.
Nach Beendigung des Baues der Tonerde Industrieanlage
wurde der Bau der Anlage für Aluminiumindustrie in
Angriff genommen. Der Bau der grossen Fabriksanlage
wurde im Jahre 1954 fertiggestellt.
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
Ljubljana, C a nk a rj ev a cesta I V
Telefon 21-569, 20-847
Izdeluje vse vrste projektov industrijskih zgradb
in objektov predelovalne industrije, nudi
pomoč pri sestavi investicijskih programov,
projektira večje stanovanjske in upravne zgradbe,
manjše stanovanjske bloke in celotna naselja,
zazidalne načrte, šole, bolnišnice, kulturne
domove, telesno-vzgojne objekte, gospodarsko
kmetijske objekte, skladišča, notranjo opremo,
ceste, kanalizacijska in vodovodna omrežja,
električne instalacije, centralno kurjavo, statiko,
kalkulacije, predračune, pomoč investitorjem
pri obračunih izvršenih del itd.
P R O J E K T I R A :
vse vrste zgradb:
inženirske zgradbe, kot so
industrijske stavbe
mostovi
rezervoarji
silosi itd.
stanovanjske in poslovne stavbe
montažne gradnje
gradbeni del investicijskih
programov
*
Ing. Gorazd Üercie
Tovarna Titovi zavodi Litostroj
Ko smo končali v letih 1945 in 1946 najnujnejša
obnovitvena dela v vojni porušene domovine, smo
pričeli graditi večje industrijske objekte. Med prav
taka dela sodi tudi gradnja Litostroja. Tovarna je
namenjena predvsem proizvodnji turbin za hidro
centrale, zapiralnih naprav, ki so v neposredni zvezi
z gradnjo turbin, vijačnih črpalk večjih dimenzij,
reduktorjev ter slednjič žerjavnih mačkov in meha
nizmov. Temu namenu primerne so tudi dimenzije
posameznih prostorov in celih objektov.
Celoten obseg tovarne znaša 45 ha in je razde -
Ijen na popolnoma tovarniške objekte in na stano
vanjske stavbe.
Na 360.000 m2 obsegajočem prostoru so funkcio
nalno razporejeni industrijski objekti, v medsebojni
razdalji ca. 60 m. Med te objekte štejemo mizarsko
delavnico s skladiščem modelov, livarno sive litine
s čistilnico, obdelovalnico, jeklolivarno, pločevinarno,
skladišče, skladišče vnetljivih tekočin in kisikarno.
»Gradis« je pričel graditi tovarno v letu 1946,
na prostoru, kjer je stala majhna tekstilna delavnica
»Sekoteks« v Šiški ob gorenjski progi. Prvi objekt,
ki smo ga začeli graditi, je bila livarna sive litine,
to je središče vse tovarne. Sestoji iz srednje hale,
široke 17 m in dolge 168 m, ter 7,80 m širokih pri
zidkov na vsako stran. K tej osnovi so priključene
čistilnica, ki je prav tako široka kot glavna hala,
predstavlja pa poseben trakt; garderobe s sanitar
nimi napravami in posebej še skladiščni boksi, pi
sarne in laboratorij.
Konstrukcijsko predstavlja hala vpete okvirje
razpona 17 m, višine 13 m, ki stoje 8 m vsaksebi. Na
desni in levi se na ta okvir naslanjata dva manjša z
razponom 7,8 m, višine 7,60 m. Stebri glavnega
okvira imajo nekonstanten prerez; prečka je izobli
kovana parabolično. Stebri nosijo žerjavovo progo za
dva žerjava po 15 ton. Krov je iz železobetonskih
Herbstovih nosilcev, ki leže na sekundarnih nosilcih,
ti pa gredo vzdolž stavbe od okvira do okvira. Objekt
je bil betoniran s skromnimi stredstvi, kakršna smo
pač imeli v dobi takoj po vojni. Opaže smo podpi
rali z lesenimi odri, ki so prenašali težo neposredno
na tla, torej brez kakih inženirskih konstrukcij, ki
bi zmanjševale porabo lesa. Ker smo betonirali v
dveh delih, smo množino lesa sicer precej zmanj
šali, toda v absolutnem merilu je bila še vedno pre
velika.
P ro je k ta n t: S lo v en ija p ro jek t
ing. M. G regorič in ing.
D. S m rekar
s so d e lo v an jem prof. ing.
D. M ihevca
Izv a ja lec : G radis
ing. G. Berce
ing. V. Č adež
ing. L. T reppo
Pogled na o b ra tn a
p o slo p ja L itostro ja
Za beton smo uporabili gramoz iz gramoznice,
ki smo jo začeli kopati na ozemlju tovarne same.
Gramoza pa nismo niti sortirali, niti prali, ker smo
šele mnogo pozneje montirali v gramoznici sejalno
in pralno napravo. Sicer pa je naravna mešanica iz
kazovala še uporabljivo granulacijo. Omeniti pa mo
ram, da takrat po naših gradbiščih še niso mnogo
skrbeli za to, da bi pravilno izdelovali betonske me
šanice. Gradbiščni laboratoriji še niso bili organizi
rani, tehnični kader je bil pa preobremenjen z dru
gimi netehničnimi deli. Preiskave betonskih kock,
ki jih je opravljala Tehnična fakulteta univerze, so
izkazovale še kar zadovoljive rezultate, tako da v
pogledu trdnosti betonov ni bilo kakih posebnih pro
blemov. Cement, ki sta ga dobavljali trboveljska in
puljska cementarna, je bil takrat še kvaliteten.
Za betoniranje glavne hale in čistilnice smo imeli
stolpni žerjav, ki je tekel vzdolž vse stavbe na dvo
riščni strani. Za vgrajevanje betona smo uporabljali
palične vibratorje na komprimiran zrak ali vibra
torje igličarje na električni pogon.
Naj omenim še to, da sedem in štiri metre viso
kih stebrov stranskih okvirov nismo opaževali, mar
več smo postavljali votle betonske kalupe drugega
vrh drugega, vložili v nastalo odprtino betonsko že
lezo in zalili z betonom.
Vsa stavba, ki ima 8664 m3, je bila zgrajena v
času od julija 1946 do marca 1948, to je v 20 mese
cih. Obratovati pa je tovarna lahko pričela že 1. sep
tembra 1947, ko je prvič steklo železo iz kupolke.
V livarno smo vgradili 3210 m3 betona z 231 to
nami železa. Po takratni vrednosti je stal 1 m2 tlo
risa stavbe z obrtniškimi deli 4800 dinarjev, brez ie-
teh pa 3900 dinarjev.
Hkrati z livarno smo gradili tudi modelno mi-
zarno in skladišče modelov. Stavba stoji južno od
livarne, ob njeni vzdolžni strani. Sestoji iz mizarskih
delavnic, ki so pritlične, in iz trinadstropnega skla
dišča modelov. Mizarno sestavljajo železobetonski
okviri razpona 14,70 m, v razdalji 5 m, s trikotno
oblikovanim prečnim nosilcem. Krov tvorijo Herb-
stovi nosilci. Skladišče modelov je štirietažen železo
betonski skelet s tremi polji, in sicer 5,40 m, 3,20 m
in 5,40 m, višino etaže 3,40 m in pritličja 4 m. Vsa
stavba je dolga 175 m.
Pri delavnicah smo uporabljali za opaž stebrov
tudi montažne betonske kalupe. Za skladišče mode
lov pa smo uporabljali običajno podpiranje in opaže-
vanje. Pri betoniranju nismo imeli kakih posebnih
težav. Ni nam pa uspelo zadovoljivo rešiti zatesnitve
dilatacij krovnih nosilcev. Vložena pločevina je padala
ven.
Vsa stavba zavzema 6533 m2 etažnih površin, cena
za 1 m2 je bila 2787 dinarjev za vsa dela, brez obrt
niških del pa 2200 dinarjev. V tem času, to je spo
mladi leta 1948, smo dobili nalogo, naj pričnemo gra
diti obdelovalnico, največji objekt v sklopu Lito
stroja. Ta zavzema površino 22.060 m2, je razdeljena
na težko in srednjo obdelovalnico s 4266 m2, lahko
obdelovalnico z 8496 m2, popravijalnico z 2142 m2,
montirnico s 4631 m2 in trakt z garderobami in pi
sarnami, ki obsega 2425 ms tlorisa oziroma 6756 ms
etaž. Če upoštevamo vse etaže, dobimo 26.291 m2.
Za operativo je vsa stavba zelo zanimiva. Vsak
od petih delov pomeni namreč konstruktivno rešitev
zase.
Težko in srednjo obdelovalnico sestavljata dva
okvira, z razponom po 23,65 m in višine 14,92 m.
Posebnost konstrukcije je v tem, da je srednja žer
javova proga, ki služi dvema vzporedno tekočima
S trešna k o n stru k c ija jek lo liv arn e L itostro ja
žerjavoma, obešena na trikotno vešalo, ki moli nad
streho. Tako rešitev je narekovala zahteva, da mora
imeti hala razpon 24 m brez vmesnih stebrov in da
deluje žerjav z nosilnostjo 30 ton. Okviri so po
stavljeni v razdalji 8 m. Nosilci nadsvetlobe, ki gredo
v prečni smeri, so obenem nosilci Herbstovih mon
tažnih nosilčkov, ki tvorijo streho.
Velika višina, velike dimenzije z zelo močno in
gosto armaturo so nam povzročale nemalo težav pri
gradnji. Na nateg obremenjene vertikale trikotnega
vešala in obešeno žerjavovo progo smo mogli zabe
tonirati šele potem, ko smo razopažili glavno kon
strukcijo. Ko smo odstranjevali opaž pri glavnih
nosilcih okvirov, so se pojavile lasne razpoke, ki so
nastale po splošni sodbi zaradi nepredvidenega po
sedanja zelo visokih odrov med betoniranjem.
Beton in ostali material smo dvigali s stolpnim
žerjavom, čigar ročica je segala le v območje prve
ga okvira, za drugi okvir smo morali beton pretresati
in ročno prevažati. Cementi, ki smo jih tedaj dobili,
pa niso Več dosegali predpisanih trdnosti, tako da
smo le s težavo dosegali marke betona 220, posebno,
ker še vedno nismo imeli na razpolago granuliranega
gramoza.
Za 1 m2 tlorisa težke in srednje obdelovalnice
smo porabili 56 kg železa, 0,528 m3 betona, 168,5 kg
cementa in 0,51 m3 lesa.
V sredini stavbe ležeča lahka obdelovalnica je
sestavljena iz ločnih šedov s polmerom 9,38 m. Lu
pina, ki se razpenja od enega do drugega ločnega
nosilca v razdalji 12 m, je debela 7 cm. Razpetina
šedov znaša 8 m, višina ob oknih pa 12,02 m.
Opaži za šede so bili sestavljeni iz segmentnih
lesenih tabel. Zgornjega opaža kljub precej strmemu
naklonu ob odtočnem žlebu nismo uporabljali. Upo
rabljali smo dovolj gost beton frakcij do 15 mm ter
ga ročno nametavali na opaž v 2 m širokih pasovih.
Tudi nabijali smo beton ročno.
Gradnja je potekala v smeri od juga proti se
veru. Beton smo dovažali z žerjavom prek vzhodno
ležeče nekoliko višje popravljalnice. Na njeni strehi
je bil namreč postavljen poseben oder, po katerem
smo spuščali beton na niže ležečo streho iz šedov.
Žerjav je segal le nekaj čez sredine popravljalnice.
Naprej smo prevažali beton s samokolnicami po 4 m
širokem odru, ki je bil postavljen na najvišji točki
šedov, pri oknih. Opaže segmentne table smo pri
razopaženju spuščali na dvokolesni voziček in jih
po posebnem odru prepeljali v naslednje šedovo polje.
Za 1 m2 tlorisa šedov smo porabili 0,0134 m:i be
tona za temelje stebrov, 0,188 m2 železobetona,
58,4 kg cementa, 0,075 m3 lesa in 19,12 kg betonske
ga železa.
Vzhodno stran stavbe zaključuje 88,5 m dolga in
24,2 m široka popravljalnica. To je železobetonska
okvirna konstrukcija z ločno oblikovanim prečni
kom. Torej klasična oblika okvira. Zopet smo imeli
največ težav pri postavljanju odrov, ki so morali se
gati 16,75 m visoko. Posebnih načrtov za te ni bilo.
Oder je bil postavljen nesmotrno, brez posebnega
študija. Sestavljen je bil iz treh delov; do višine te
mena sta segala dva dela, tretji pa je imel obliko
loka in strehe. Krov, ki sestoji iz montažnih Herb-
stovih nosilcev, položenih na prečne glavne okvire,
smo zabetonirali v dveh delih. Najprej smo zabetoni
rali okvirne nosilce do višine ležišča Herbstovih no
silcev, nato šele ostali del nosilca okvira in ploščo na
Herbsti. Pri tej stavbi smo prvič dobili slabe rezul
tate betonskih kock in smo zato izsekali kocko iz
stebrov. Izkazala je trdnost 219kg/cm2.
Za gradnjo popravljalnice smo prestavili stolp
ni žerjav na vzhodno stran. Obsegal je vso halo po
dolžini in širini, uporabljali pa smo ga tudi pri beto
niranju šedov lahke obdelovalnice, kot sem že ome
nil. Mešalec z betonskim agregatom je bil nameščen
v sredini prve oziroma druge polovice hale, tako da
smo skrajšali transportno pot žerjava na minimum.
Za 1 m2 tlorisa smo porabili 0,055 m3 betona za te
melje stebrov, 0,48 m3 betona za armirane konstruk
cije, 151 kg cementa, 0,47 m3 lesa in 36,3 kg beton
skega železa.
Severno stran stavbe zaključuje montirnica s
prizidkom. To je 27,5 m široka in 168 m dolga hala
z dvema žerjavovima progama, ki ležita ena vrh
druge. Prva v višini 9,6 m, druga v višini 15,4 m. Vsa
hala je visoka 22,75 m. Krovno konstrukcijo tvori
lok 2 natezno vezjo, ki je obešena z vertikalami na
lok. Razpetino 12 m od loka do loka je statik pre
mostil s Herbstovimi nosilci, tako da jih je dvakrat
prekinil. Na prekinitvah smo stike polno zabeto
nirali.
Vertikalne transporte je opravljal stolpni žerjav,
ki je tekel vzdolž hale. Herbstove nosilce smo beto
nirali v posebni 90 m dolgi provizorični betonarni.
V tej smo betonirali skoraj vse montažne betonske
dele za objekte v Litostroju, pa tudi za nekatere
industrijske objekte izven Litostroja.
Oder, ki smo ga tu postavili, je bil prvi pri Lito
stroju, za katerega smo imeli izdelan poseben načrt.
Bil je preproste konstrukcije. Vsa teža se je pre
našala neposredno na tla. S tem smo dosegli naj
manjše usedanje podpor. Beton j,e bil sestavljen iz
gramoza iz litostrojske gramoznice, ki je bila takrat
že opremljena z napravo za sejanje in pranje.
Poraba materiala je bila takale: 0,0457 m3 betona
za temelje stebrov, 0,527 m3 betona za armirane
konstrukcije, 163,5 kg cementa, 0,542 m3 lesa za
opaže in odre ter 42,4 kg železa. Vse številke se
nanašajo na 1 m2 tlorisa.
Kot zadnja faza gradnje so prišle na vrsto gar
derobe in pisarne, ki stoje ob južni strani objekta.
P ro je k t: S loven ija p ro jek t Izvaja lec : G radis
ing. M. G regorič ing. G. Berce
ing. D. S m rekar ing. T. Pogačn ik
P lo čev in am a L itostro ja
Statično predstavlja stavba trietažni okvir z dve
ma razponoma po 7 m. Okviri so postavljeni v raz
dalji 6 m, povezujejo jih Herbstovi montažni nosilci.
Streha je enokapna s 4°/o padca, krita z lesocemen-
tom.
V gradbenem pogledu ni pomenila nikake poseb
nosti. Omeniti moramo le obe dilataciji, ki sta izve
deni kot konzoli. Kljub skrbni obdelavi z vloženo
asfaltno lepenko ne delujeta v redu. Robovi konzol-
nih ležišč se drobe in trgajo. Verjetno so sile trenja
zelo velike in bi morali vložiti pločevino. Najprimer
nejša pa bi bila dilatacija, izvršena z dvema popol
noma ločenima konstrukcijama.
Poleg opisanih glavnih delov obdelovalnice smo
naredili še glavni energetski pohodni kanal, ki gre v
tleh zdolž vsega poslopja, tlakovali z lesenimi kocka
mi na betonski podlagi približno 20.000 m2, speljali
vso kanalizacijo in naredili temelje za stroje. Spod
nja tabela prikazuje, koliko smo porabili glavnih
materialov na 1 m2 tlorisa oziroma na 1 m3 cele
stavbe.
Delo je potekalo tako, da smo z obema žerjavoma
najprej postavili krov srednje hale, nato pa z vsa
kim žerjavom posebej še krov stranskih hal. Nosilci
teh so bili težki le ca. 3 tone in te je lahko dvignil
en sam žerjav.
Največje težave smo imeli pri dviganju nosilcev
iz kalupov, in sicer pri trapeznih nosilcih razpetine
24 m neprimerno večje kot pri ločnih z 18 m raz
ponom.
Da bi zmanjšali težo predalčnih nosilcev pri dvi
ganju, smo zabetonirali na tleh pritisnjene dele no
silca in vozlišča. Tegnjene diagonale in spodnji deli
Železobetona
Betonskega
železa
Lesa
Naziv Vsega
temelji m3 482
stebri m3 1.731
prekl. nos. m3 3.730
streha m3 1.379
temelji t 23,6
stebri t 157, L
prekl. nos. t 373,5
streha t 121,1
odri m3 5.370
opaži m2 44.917
Reducirano na
m3 zazid. prost lm 2 tlorisa
m3 0,00171 m3 0,025
m3 0,00614 m3 0,089
m3 0,01324 m3 0,191
m3 0,00488 m3 0,070
kg 0,084 kg 1.2
kg 0,558 kg 8,1
kg 1,326 kg 19,1
kg 2,326 kg , 6,2
m3 0,019 m3 0,275
m2 0,16 m3 2,30
Jeklolivarna je prvi objekt Litostroja, pri kate
rem je projektant predvidel montažni sistem grad
nje. To ni bila popolna montaža krovnih predalčnih
nosilcev. Toda že ta del montaže je prinesel velik
prihranek lesa. Odpadel je namreč ves notranji oder.
Postaviti je bilo treba le odre ob štirih vrstah ste
brov, ki smo jih morali zabetonirati vse, preden
smo pričeli z montažo krovnih nosilcev.
Gradnjo smo pričeli spomladi 1948. leta z na
logo, da mora biti 108 m dolga in 64 m široka hala
pokrita do konca leta. Za gradnjo je bil izdelan
natančen operativni plan, po katerem naj bi pričeli
betonirati in dvigati rešetkaste nosilce v začetku
meseca julija. Toda ker nismo imeli betonskega
železa specialne dolžine se je pričetek betoniranja
zavlekel v mesec september. Da bi lahko izpolnili
postavljeno nalogo do konca leta smo se odločili
za betoniranje z gliničnim cemetom, ki je dopuščal,
da smo dvignili na tleh betonirane nosilce že po
treh dneh.
Srednje, 24 m dolge in ca. 4 tone težke ter krajne,
20 m dolge in ca. 3.01 težke predalčne nosilce smo
betonirali na posebnih betonskih podih. Ti so bili
zabetonirani na severni strani izven hale vendar v
podaljšku le-teh, tako da je žerjav lahko prišel do
tam ležečih nosilcev.
Nosilce sta prenašala od kraja betoniranja do
deponije in nato od deponije na krov dva stolpna
žerjava, ki sta bila nameščena v obeh stranskih
halah. Posamezen žerjav smo uporabljali v območju
ene hale, oba skupaj pa sta služila za dviganje no
silcev srednje hale, ker so bili ti težji kot 4 tone.
pa so ostali nezabetonirani. Zabetonirali smo jih na
kraju samem, ko so bili nosilci že montirani. S tem
smo preprečili tudi, da bi med prevozom v tegnjenih
delih nastale razpoke.
Leta 1947 smo pričeli graditi tudi industrijsko
šolo. To je zelo razčlenjen objekt. Prednji, glavni
trakt, kjer so učilnice, je dvonadstropen, zidan v
skeletu. Stropi so železobetonski s Herbstovimi no
silci. Zadnji trakti, kjer so delavnice, so pritlične
okvirne hale, izvedene v železobetonu. Stavba je
delno podkletena, pokrita pa s salonitom na lesenem
ostrešju.
Kakih posebnih zahtev ta objekt graditeljem ni
stavil. Material smo dvigali z navadnimi dvigali in
škripci. Beton je bil sestavljen iz gramoza prirodne
mešanice iz litostrojske gramoznice.
Stavba zavzema 6854 m2 vseh etaž. Cena za 1 m2
tlorisa pa znaša po tedanjih cenah 3775 dinarjev.
V skupino manj težavnih, čeprav delno še ob
sežnih objektov, ki smo jih gradili v letih od 1949
do 1952, sodijo kovačnica s kompresorsko postajo,
centralno skladišče materiala, skladišče vnetljivih
tekočin in provizorna kotlarna. Prav pri teh stavbah
lahko opazimo, kako zelo nam je primanjkovalo
glavnih gradbenih materialov, cementa in železa.
Strehe so povsod lesene s predalčnimi nosilci. Le
stebri in tiste konstrukcije, ki morajo prenašati ve
like obtežbe, so iz železobetona.
Delo samo je bilo pri teh stavbah bolj smotrno
organizirano. Organizacijske sheme, ki jih je morala
odobriti glavna direkcija, so mnogo pripomogle k
zmanjšanju gradbenih stroškov in k bolj sistema
tičnemu načinu gradnje.
Kovačnica s kompresor, postajo obsega 2159 m2,
centralno skladišče 7240 m2, skladišče vnetljivih
tekočin 419 m2, provizorna kotlarna 917 m3.
Zadnji veliki industrijski objekt, ki ga je pod
jetje »Gradis« gradilo pri Litostroju, je bila plo
čevinama. Srednja hala razpetine 26 m in dve stran
ski hali po 21 m sestavljajo to res veličastno 168 m
dolgo stavbo. Srednja hala je visoka 22.4 m, stranski
pa 14.7 m. Krovi treh hal so iz montažnih predalčnih
ločnih nosilcev, dolgih 24 m in 20 m. Prek teh so
položene betonske montažne plošče, dolge 4 m.
Za gradnjo smo morali pripraviti temeljito pre
študirano organizacijsko shemo, določiti način in
vrstni red posameznih del. Posebno pozornost smo
posvetili betoniranju in montiranju ločnih predalčnih
nosilcev in strešnih plošč.
Za pripravo betona smo uredili posebno beto
narno s silosi za tri frakcije gramoza. Posamezne
frakcije smo vozili iz separacije v Tomačevem. Dvi
ganje v silose in spuščanje ter doziranje posameznih
frakcij je bilo mehanizirano.
Beton smo prevažali od betonarne do stolpnega
žerjava z vagoneti na poljskem tiru, ki je bil spe
ljan v krogu po sredini vseh treh hal. Betonirali
smo najprej južno in severno halo, ker je dvigal
krovne nosilce lahko en sam žerjav, postavljen v
sredini vsake hale. Ko smo le-te zabetonirali, smo
premestili oba žerjava v srednjo halo, da smo lahko
dvigali z njima do 7 ton težke predalčne nosilce.
Zanimivo je, kako smo premaknili žerjav iz
južne hale v srednjo. To smo storili v mesecu ja
nuarju in sicer tako, da smo vlekli žerjav na po
sebnem podstavku po z vodo politi in zamrznjeni
progi.
Ločne predalčne nosilce za stransko in srednjo
halo ter krovne plošče smo betonirali na posebnih
lesenih podih v samih halah. Opaže za te nosilce je
zelo solidno izdelala tesarska delavnica v Škofji
Loki.
Za opaževanje stebrov in nosilcev žerjavovih
prog smo uporabljali posebne table, katere smo se
stavljali tako, kot je zahteval profil konstrukcije.
S to zgradbo smo zaključili zidavo velik indu
strijskih objektov za Litostroj. V območju teh pa je
»Gradis« zgradil še vso kanalizacijo, notranja pota
in glavno dovodno cesto, zunanje žerjavne proge in
razbijalno napravo za staro železo.
Hkrati s temi deli smo gradili tudi 14 stanovanj
skih blokov, v vsakem je 24 stanovanj, ter samski
dom z 98 sobami. Te stavbe predstavljajo velik del
»Gradisove« dejavnosti pri Litostroju v tej dobi. Sta
novanjski bloki so delno železobetonske konstrukcije,
delno pa zidani v opeki z lesenimi stropovi. Hiše so
trinadstropne, podkletene in ima vsaka 2959 mr
etažnih površin.
Delo, ki ga je »Gradis« opravil pri gradnji to
varne Litostroj, je res veliko. Na žalost nimamo po
datkov o opravljenih urah, ki bi potrdili to trditev.
Vsekakor pa se je »Gradis« pri tem zelo uveljavil
in, kar je še bolj važno, pridobil si je veliko izku
šenj, ki so kolektivu koristile pri drugih gradnjah
v Sloveniji.
V
M ontaža že lezobe tonske re še tk e jek lo liv a rn e L itostro ja
G. Berce, ing. civ.
USINE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ A LJUBLJANA
La construction de Tusine Titovi zavodi Litostroj a
commence en 1946. L’aire totale de l’usine mesure 45 ha.
Les bätiments de l’usine sont le hall d’usinage, la fonderie
pour la fonte grise, la fonderie d’acier, le laminoir ä töle,
le depot des matieres infammables, l’atelier de modelage
avec le magasin de modeles et l’installation pour la pro
duction d’oxigene. A cote de ces constructions encore
16 immeubles ä 24 logements furent construits. La me-
thode de construction classique avec le bSton coulö sur
place fut appliquSe presque pour toutes les constructions
La fonderie d’acier fut construite en partie par poutres
de toit prefabriquees confectionnees en usine speciale i
beton. Ces Elements furent assembles ä l’aide des qrues.
Le beton et les autres materiaux furent levćs presque sur
toutes les construction ä l’aide des grues ä pylöne. Les
immeubles sont en partie des construcions en bSton arm«*
et en partie des constructions en briques avec des plan
chers en bois. Malgrž le dćfaut des ourviers et des ma-
töriaux de quality particulierement de ciment, la con
struction fut terminee avec succes.
G. Berce C. E.
TITOVI ZAVODI LITOSTROJ FACTORY AT LJUBLJANA
The construction of the factory Titovi zavodi Lito
stroj began in the year 1946. The total area of the
factory measures 45 ha. The factory structures are the
machine shop, the gray iron foundry, the steel foundry,
the sheet mill, the store of materials, the store of inflam
mables, the pattern makers shop with the store of pat
terns and the oxygen plant. Apart from these structures
16 blocks of dwellings with 24 flats in each were con
structed. The classical construction method with cast-
in-place concrete was applied nearly in all structures.
The steel foundry was constructed partially with precast
roof beams manufactured in a special concreting plant.
These units were assembled by means of cranes. The
concrete and other materials were also lifted nearly on
all structures by means of tower cranes. The blocks of
dwelling are partially reinforced concrete structures and
partially brick masonry structures with wooden floors.
In spite of manpower shortage and lack of good ma
terials, especially of cement, the construction was suc
cessfully accomplished.
Dipl. Ing. G. Berce
FABRIK »TITOVI ZAVODI LITOSTROJ«, LJUBLJANA
Der Bau der Fabrik »Titovi zavodi Litostroj« wurde
im Jahre 1946 in Amriff genommen. Der Gesamtumfang
der Fabrik beträgt 45 ha. Zu den Fabriksobjekten gehö
ren: Mechanische Werkstätte, Graugiesserei, Stahlgiesse-
rei, Blechwalzwerk, Materialmagazin, Magazin für leicht
entzündliche Flüssigkeiten, Modelltischlerei mit dem Mo
dellmagazin und die Sauerstoffanlage. Zu gleicher Zeit
wurden 6 Wohnhausblocke m it zu je 24 Wohnungen
erbaut.
Der Grossteil der Objekte wurde nach klassischer Bau
weise gebaut, d. h. es wurde an Ort und Stelle beto
niert. Die Stahlqiesserei und das Blechwalzwerk wurden
teilweise nach klassischer Bauweise, teilweise aber (die
Dachbalken) mittels Fertigbauteile, die in einer Bsto-
nieranlage fertiggestellt und mittels eines Turmkranes auf
die Baustelle gehoben wurden, erbaut. Ebenso wurden
auch Beton und die übrigen Baumaterialen mittels Turm
kranes auf die Baustelle gebracht.
Die Wohnhausblocks sind teilweise Eisenbetonkon
struktionen, teilweise aber Ziegelbauten mit Holzdecken
konstruktionen.
Trotz Mangels an Arbeitskräften und Qualitätsmateria -
lien, vor allem des Zements, wurde der Bau mit Erfolg
durchgeführt.
Ing. Alfred Peteln
Poddelitev gradbenih jam hidrocentrale v Medvodah
Med drugimi projektiranimi hidroenergetskimi
objekti je bilo takoj po vojni pereče tudi vprašanje
realizacije že obstoječega predloga gradnje elek
trarne na reki Savi v Medvodah, kjer bi se okoristili
z naravno ožino, skozi katero se prebija reka nad
cestnim mostom. Projektanti, ki so deloma lahko
uporabili podatke že obstoječih splošnih projektov
iz leta 1935 in 1941—45, so v letih 1946 do 1949 iz
delali nov idejni projekt, ki je v tem času prestal
več bistvenih sprememb tako glede ožje lokacije ob
jekta kakor tudi glede izbranega sistema in razpo
reditve posameznih elementov hidrocentrale. Glavni
obrisi elektrarne so bili znani šele leta 1949, ko je
projektant pričel delati glavni projekt, ki ga je do
končal 1952. leta.
Gradbena operativa je dobila nalog za pričetek
del pri tem objektu leta 1947; treba je bilo začeti z
ureditvijo naselja, gradnjo betonarne in separacije
ter porušiti stari jez bivše male elektrarne papirnice
Goričane. Hkrati so se dalje opravljale geološke pre
P ro je k ta n t: E le k tro p ro je k t
ing. L. P rihoda
iskave z vrtinami ter rovi desno in levo od starega
jezu. Leta 1948 in 1949, ko so bili glavni obrisi bo
doče centrale in razsežnosti vtočnih ter odtočnih
objektov postopoma znane, smo določili glavno raz
poreditev gradbenih jam — program celotne gradnje,
ki je shematično razviden iz sl. 1.
Pogled na h id ro cen tra lo v M edvodah
Pri tej dispoziciji smo morali tvegati obrise ža-
gatnic, kljub temu da projektant še ni imel zaključ
nih laboratorijskih podatkov o dolžini podslapja in
odtočnega kanala, da torej ni bilo mogoče gradbeno
jamo zaključiti nizvodno in da je bila širina sred
njega stebra glede na manjkajoče podatke za hidro
mehansko opremo še nejasna.
Osnovna vodila pri določevanju dispozicije grad
benih jam in sistema zagatnih sten so bila naslednja:
Sl. 2 P rv a g ra d b e n a jam a
gradbeno jamo, torej višjo zagatno stenö, pa bi
potrebna širina fundiranja zagatnih sten zožila pre
točni profil. Zavrgli smo misel na drugo rešitev, da
bi namreč zapirali strugo po vsej širini in odvajali
vodo po odvodnih rovih; in to zaradi velikih
nihanj vodnih množin Save in zaradi težav, ki jih
je bilo pri tem načinu pričakovati pri izdelavi od
vodnih rovov v geološko zelo neenotnem in nepri
mernem terenu.
2. Ko smo določali konstrukcijo zagatnice, nismo
upoštevali možnosti uporabe jeklene zagatnice, ki bi
bila v tem primeru najugodnejša, a nedosegljiva in
je prišla v poštev samo zagatna stena, konstruirana
iz lesa ali betona.
3. Struga sama je bila povečini skalnata in to
v glavnem iz sivih skriljavcev, dolomitne brečije,
delno iz konglomerata. Trdnost temelja zagatnih sten
pa je bila ogrožena zaradi razčlenjenosti struge, ki
je bila polna globokih tolmunov, zasutih z gramo
zom in skalami. Dolomitna brečija pa je imela ožje
in širše melanitne plasti in votle izjede, skozi katere
je pri poznejšem izkopu vdirala voda v gradbeno
jamo.
4. Pri projektiranju zagatnih sten je bilo treba
čimbolj izkoristiti vtočne objekte in srednji steber,
ki bi po dograditvi nudili ugodne možnosti za zapi
ranje vode tudi pri višjih vodostajih.
5. Upoštevati je bilo treba zahtevo, da bo pričel
obratovati agregat hidrocentrale, brž ko bo prva
1. Vodna množina reke Save v Medvodah niha v strojnica gotova in instalirana,
zelo širokih mejah in to od ca. 20 m3/sek. do 6. Pri določanju prve gradbene jame je bilo
580 m3/sek. (dvoletna voda) ozir. celo do 870 m3/sek. treba upoštevati nejasno širino srednjega stebra in
(petletna voda). Tam, kjer je struga zajezena, se dolžino podslapja.
stisne med oba strma bregova v ožini, široki komaj
70 m. Pri razporeditvi gradbenih jam si je bilo torej Upoštevajoč gornje osnove, je bilo sporazumno
treba prizadevati, da bodo projektirane gradbene s projektantom določeno, da se ogradi jama z be-
jame čim ožje, kar bo omogočalo odtekanje visokih tonskimi težnostnimi zagatnicami, delno z lokovi, le
voda ob čim manjši zajezitvi. Če bi hoteli bolj varno začasne zagatnice pred desnim vtočnim objektom in
Sl. 3 Z aporn i lo k i n d ru g a g rad b en a jam a
pred levim zapornim lokom naj bodo lesene, oprte
na betonske stebre. Razporeditev je razvidna iz
slike 1. Fri tem smo predvidevali naslednjo organi
zacijo del: •
V prvi fazi je treba zgraditi zagatno steno pred
desnim vtočnim objektom, ki služi v glavnem za be
toniranje le-tega in postane pozneje nepomembna.
Nato preidemo k zapiranju I. gradbene jame, ki bi
obsegala desno pretočno polje in desno strojnico, po
dograditvi teh elementov pa je treba v najugodnejši
letni dobi ograditi z nizko zagatno steno temelj
srednjega stebra in le-tega zabetonirati. Ko sta ob
jekt na desnem bregu in srednji steber z desnim pod-
slapjem zabetonirana do višine 4 m nad pragom pre
točnega polja, je treba preusmeriti vodo skozi desno
pretočno polje, kjer je že nameščena hidromehanska
oprema, in preiti k drugi fazi gradnje. Vodo pre
usmerimo s pomožno leseno zagatno steno pred
levim pretočnim poljem, ki služi tudi gradnji
glavnega levega zapornega loka, ki skupaj z levim
krilom, zgrajenim že prej, srednjim stebrom in
zagatnico na koncu levega pretočnega polja ogradi
levo, drugo gradbeno jamo. Oba mala loka pred des
nim in levim lokom k turbini dopolnjujeta to fazo
zaščite.
Medtem ko je bila prva zaščita mišljena komaj
za pretok 150 m3/sek., je prva gradbena jama zašči
tila delovna mesta pred visokimi vodami do 250 m3
na sekundo, druga zagatna stena v prvotni obliki pa
do 400m®/sek. Ograditev z lokovi je hkrati omogočila
tričetrtinsko zajezitev vode in to, da je lahko desna
turbina obratovala še preden je bila dograjena leva
polovica objekta. Razmeroma nizka zaščita, ki smo jo
izbrali, je bila opravičena, zakaj vsako povišanje
zagatnih sten bi zaradi širine fundiranja že tako
močno zoženo strugo še bolj zožilo, tako da bi prišlo
pri visoki vodi do naglega naraščanja gladine zgor
nje vode, da bi znatni del pridobljene višine služil
le zato, da bi se faze prelivanja zakasnile, ne bi pa
povečal varnost pred prelivanjem. Po prvotni dispo
ziciji zagatnih sten je bila predvidena še nizka no-
dolžna zagatnica do cestnega mostu, ki bi omogočila
znižati dno Savskega korita na potrebno koto.
Sl. 4 V dor vode v g radbeno jam o
Med delom je prišlo do nekaterih sprememb
glede načina, ki smo ga predvideli za zaščito grad
bene jame, prav tako pa tudi do nekaterih zanimivih
prijemov, katere, bi bilo vredno omeniti. Med
glavne spremembe sodi tu predvsem dejstvo, da je
bilo treba opustiti predvideni način zagatnice za
poglabljanje struge, ker je rečna struga sama na
tem odseku nudila zelo slabe pogoje fundiranja, saj
je imela tudi do 7 m globoke tolmune, zasute z gro
bim, čvrsto uležanim prodom in skalami, ki bi jih s
sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, v skoraj
1,5 m globoki deroči vodi težko odstranili. Ta način
smo opustili in korito je bilo treba pozneje pogljab-
ljati tako, da smo zaprli vodo z že montiranimi za-
tvornicami.
Zanimiv je bil način fundacije srednjega stebra.
Le-ta je ostal prvotno, zaradi večje širine pretoč
nega profila, izven I. gradbene jame. Preden pa smo
dogotovili desno pretočno polje, smo pod zaščito
nizke zagatne stene ob času nizkih poletnih voda z
vso naglico izkopali temelj v globino skoraj 11 m; če
bi voda tedaj narasla, bi pač zalila ta temelj, ne pa
celotne desne gradbene jame. Tik preden smo ne
hali z izkopom, smo še podrli ustrezni del glavne za
gatnice in skalnate stene in s pospešenim betoni
ranjem dvignili srednji steber nad vodo. Celotno
popisano delo je trajalo ca. 14 dni in po tem času
je bila desna gradbena jama zopet zaščitena, tokrat
s srednjim stebrom, ki je služil že kot zagatna stena.
S tem smo sicer kratek čas tvegali, da voda zalije
desno gradbeno jamo, ker pa smo pravilno izbrali
letni čas, nam je uspelo zapreti nastalo vrzel v za-
gatnici, preden je nastopila višja voda.
Druga težava, na katero smo naleteli, je bilo
zapiranje leve struge tedaj, ko smo preusmerjaii
vodo preko že izgotovljenega desnega pretočnega po
lja. Ker je bil pretočni prag že gotovega desnega
pretočnega polja za 2.5 m višji kot dno struge, po
kateri je pred preusmeritvijo odtekala voda, je bilo
treba pri zapiranju vode v levem koritu znatno
dvigniti vodno gladino. Že to, da smo zožili levo
strugo Save zaradi betonskih opornikov, ki smo jih
zabetonirali kot oporo začasnih lesenih zagatnic, je
vodno gladino dvignilo za skoraj en meter in je bilo
betoniranje zadnjega stebra št. II v več kot 2.5 m
globoki deroči vodi rečnega žleba na običajen način
nemogoče. Zato smo leseno ogrodje odra, vezanega
s kleščami za zabijanje opaža, sestavili na bregu in
ga z jeklenimi vrvmi splovili in namestili na pravi
kraj, ga zasidrali ob bregove in po obtežitvi z veli
kimi bloki opažili steber. Po zatesnitvi je bilo možno
podvodno betoniranje opornika. Velike težave je pov
zročalo tudi zapiranje posameznih polj med oporniki,
vendar je v celoti uspelo tako dobro, da je bila pro
pustnost le majhna in smo lahko brez večjih kom
plikacij zabetonirali nosilni temelj in glavni zaporni
lok pretočnega polja ob levem bregu.
Zanimivo je bilo, kako smo rešili zapiranje levega
pretočnega polja z zapornim lokom, visokim 14 m,
ki je hkrati omogočil tudi obratovanje enega agre
gata s tričetrtinsko zajezitvijo. Betonski lok je bil
dolg 18 m in debel na vrhu 40 cm, pri dnu pa 60 cm.
Betoniran je bil v obročih, visokih 2 m, in se je opiral
na že izgotovljeno levo krilo in srednji steber. Iz
rabili smo zajezitev in desno, že skončano pretočno
polje je zagotovilo sigurno odvajanje visokih voda,
A. Peteln, ing. civ.
SUBDIVISION DES FOUILLES DE CONSTRUCTION
DE LA CENTRALE HYDRElECTRIQUE DE MEDVODE
Dans la construction de la centrale hydrošlectrique
fluviale de Medvode le Systeme des palplanches en beton
pour Tentourement des fouilles de costruction a eta ap
plique parce qu’il n’y avait pas d’equipement apres la
guerre. Ce Systeme est caracterise par la subdivision
economique des trois fouilles de construction. Lors de la
troisieme fuille le mur-voüte de palpanche de 18 m de
portee et de 14 m de hauteur rendu possible l’operation
du premier aggregat dans la centrale profitant d’une
chute de 19 m. Ce mur-voüte de protection a une forme
permettant de faire sauter les anneaux superieurs dans
le cas des crues. La fondation de la culee intermediate
execute 11 m en profondeur sous la protection d’un mur
de palplanche bas etait risquee mais malgre cela eile fut
une mesure efficace terminee ä temps de niveau d’eaux
basses.
A. Peteln, C. E.
SUBDIVISION OF EXCAVATIONS AT THE HYDRO-
ELETRIC POWER PLANT MEDVODE
During the construction of the hydroeletric power plant
at Medvode the system of concrete sheet pile walls for
the surrounding of excavations v/as applied. The characte
ristic feature of this system was an economical subdivision
of the three excavations. At the third excavation the
arch sheet pile wall with a span of 18 m. and a height
of 14 m. rendered possible the operation of the first
generating set in the power plant utilizing a 19 m. head.
tako da z izbranim načinom nismo tvegali prelivanja
v levo gradbeno jamo. Da bi pa kljub vsemu utrdili
temelj loka tudi tedaj, če bi prišlo do prelivanja,
smo prekrili najbližje dele dna z i m debelo beton
sko zaščito.
Splošna sodba o postopku, ki smo ga izbrali, in
načinu izvajanja bi nedvomno privedla do ugotovitve,
da je bil v danih razmerah izbrani postopek povsem
primeren. Zelo uspešno smo rešili zaščito leve grad
bene jame, ki je bila utemeljena ekonomsko in
izvedbeno. Manj uspešna je bila rešitev zapore
desne gradbene jame; ker še nismo poznali podatkov
za objekt in deloma zaradi geoloških razmer, smo jo
morali spreminjati in smo izbrali zanjo nekoliko
prenizko višino. Kljub vsem nasprotnim dokazom
bi morala omogočiti zaščito vsaj pred 400 m3/sek.
Kar smo prihranili pri materialu za manjšo zaščito,
smo namreč porabili za stroške, ko je zastajalo delo
zaradi zalitja gradbene jame, in za daljšo gradbeno
dobo zaradi teh zastojev.
Jasna je prednost, ki bi jo nudila v danem pri
meru uporaba jeklene zagatnice pri desni gradbeni
jami; ta bi zaradi manjše konstrukcijske širine lahko
segala višje, ne da bi zožila pretočni profil. Tudi
stroški pri zapiranju z jekleno zagatnico bi bili naj -
nižji in razmeroma mehka hribina bi omogočila
dobro priključitev jeklenih zagatnic na skalnato dno.
Tudi gradbena doba bi se znatno skrajšala, če bi
uporabili jeklene zagatnice.
This protecting arch retainining wall had a form, which
allowed an eventual blasting of the upper rings in the
case of flood. The foundation work of the middle pier,
constructed 11 m. deep under the protection of a low seet
piling, was hazardous secause it was timely bound to the
lowest water level.
Dipl. Ing. A. Peteln
UNTERTEILUNG DER BAUGRUBEN DER HYDROZEN-
TRALE MEDVODE
Beim Bau der Hydrozentrale Medvode wurde infolge
Mangels an zweckentschprechenden Einrichtungen in den
ersten Nachkriegsjahren zur Umschliessung der Baugru
ben das System der Spundwände angewandt, das durch
die ökonomische Verteilung der drei Baugruben charakte
risiert ist. Die dritte Baugrube mit der 14 m hohen Spund
wand ermöglichte die Inbetriebsetzung des ersten Aggre
gates, das ein Gefälle von 19 m Höhe ausnützt. Im Falle
des katastrophalen Wassers können die oberen Ringe ge
sprengt werden. Die Fundation des mittleren 11 m tiefen
Pfeilers unterm Schutz der niedriqen Spundwand war ein
riskierter aber erfolgreicher Griff, termingebunden auf
den niedrigsten Wasserstand.
\ u v o z n o i n t r g o v s k o p o d j e t j e
/
/
Slovenija avto
i j u b i j a n a , p r e š e r n o v a 40
/ ., i
p ro d a ja na veliko m o to m a vozila vseh
v rst, nadom estne dele za m o to rna vozila,
dvoko lesa in n jih nad o m estn e dele, av to
gum e, sp lošni in e lek tr ičn i av tom ateria l,
av tom obilsko o ro d je in p rib o r te r g rad
bene s tro je dom ače p ro izvodn je .
PO D JETJE ZASTOPA: F abriko g rad jev in sk ih m ašina »14. OKTOBAR«, K ruševac: Fabriko gra-
d je v in sk ih m ašina »FAGRAM«, Sm ederevo: F abriko lo kom otiva i m ašina »DJURO DJAKOVIČ«.
S lav o n sk i Brod: P o d je tje za izdelavo p e rv ib ra to r je v in b ru s ilcev za teraco »RADOJE DAKIČ«,
T itog rad ; F abriko g rad jev in sk ih m ašina »BRATSTVO I JEDINSTVO«, Zemun.
PRO D A JA M O : m ešalce za beton in d v igala pro izvod to v arn e »SKIP«, V ižm arje; g rad b en a d v i
gala to v a rn e »Vulkan«, R eka; fasadne od re »Tvornice tra k to ra i m ašina«, Zem un; m ešalce za
m alto in žage, c irk u la rk e za les pro izvodi S tro jn eg a p o d je tja v Škofji Loki; d v igala in s tro je
za n a te g o v a n je b e to n sk eg a železa p ro izvodi p o d je tja »G radis«, L jub ljan a ; sam okolnice n a gum i
ja s tih k o les ih p ro izvodov p o d je tja »Partizan«, Ribnica.
NA ZALOGI IM AM O: m ešalce za beton , k a p a c ite te 4001 z elek trom oto rjem ; p e rv ib ra to r je z
e lek tro m o to rjem in transfo rm ato rjem p rem era 45 in 70 mm; b ru siln e stro je za te raco tlak z
e lek tro m o to rjem ; k ip -vagonete za tir 600 mm; p a rn e v a lja r je — 14 ton (Stanko P aunovič, N iš);
tra k to r je A nsaldo TCA 70; iglo d v igala nosilnosti 400 kg z e lek trom otorjem ; g rad b en e japa-
n e r je n a g u m ijastih kolesih.
Mehanizacija del v stanovanjski gradnji
Izvleček iz poglavja: »Optimalna mehanizacija pri
gradnji stanovanjskih objektov«, ki tvori sestavni
del študije: »Problematika stambene izgradnje,
IV. gradjevinska operativa, Beograd, 1955.« Tabei
A), B), C) ter pripadajočih analiz in proračunov ni
mogoče objaviti zaradi pomanjkanja prostora, pač
pa so na vpogled v arhivu »Gradis« - Ljubljana.
Splošno:
Celotna študija o optimalni mehanizaciji stano
vanjske izgradnje za naše razmere je razdeljena na
naslednja poglavja:
1. kratek opis del, ki jih je mogoče mehanizirati:
2. primerjalne analize stroškov nemehanizirane
gradnje — vse delo opravimo ročno;
dejansko mehanizirane gradnje — dejanska me
hanizacija na gradbišču;
optimalno mehanizirane gradnje — maksimalna
možna mehanizacija v zvezi z razpoložljivim in pra
vilnim izborom gradbenih strojev;
3. sklepi in predlog v zvezi z izborom strojev pri
maksimalni mehanizaciji gradnje s posebnim ozirom
na domačo produkcijo.
ad 1. Kratek opis del, ki jih je mogoče mehani
zirati:
Ker vseh del na gradnji ni možno mehanizirati v
celoti, naj opišemo, koliko je možno mehanizirati po
samezna dela, porazdeljena glede na njih vrsto:
a) Zemeljska dela:
pri stanovanjski gradnji pridejo od zemeljskih
del v poštev naslednja: odkop humusa, izkop grad
bene jame, izkop za kanalizacijo, zasip z nabijanjem
in planiranje po končanem delu. Vsa ta dela lahko
mehaniziramo, tako da pri zemeljskih delih lahko
govorimo o možnosti 100 °/o-nega mehaniziranja
gradnje. Potrebni stroji in oprema za ta dela so bul
dožerji, bagri, nabijalne žabe, valjarji, ravnalni plugi
in podobno.
b) Betonska in armiranobetonska dela:
pri teh delih je možno mehanizirati pripravo be
tona, transport betona od mešalca do mesta vgra
ditve, obdelava in vgraditev betona, pri armirano
betonskih delih pa je možno na strojni način ravnati
rezati in kriviti armaturo. Oprema za mehanizacijo
zgoraj naštetih del je naslednja: betonski mešalci,
manjše betonarne (silosi, dozirane naprave, ročni
skreperji, nakladalci), transportna sredstva za trans
port betona kot japanerji (ročni in strojni), dvigala,
žerjavi, transporterji, vibratorji in pervibratorji, za
pripravo armature pa ravnalci železa, krivilci in
rezalci.
c) Tesarska dela:
pri tesarskih delih je možno mehanizirati samo
pripravo lesa in lesnih elementov ter njihov trans
port na mesto uporabe. Tu so mišljene predvsem
razne vrste žag, svedrov, obdelovalnih strojev na
splošno, s katerimi krojimo opaže, lesene elemente za
odre, pomožne konstrukcije itd. Kot transportna
sredstva pridejo v poštev dvigala, žerjavi in podobno.
Kot je razvidno, pri tesarskih delih torej ni možno
mehanizirati dela v celoti.
d) Zidarska dela:
na zidarska dela odpade glede na celotno gradnjo
največji odstotek, tako po vrednosti kot po času.
Obenem pa so izmed vseh del ta najmanj mehani
zirana. S stroji lahko pripravimo malto in sicer upo
rabljamo navadne betonske mešalce ali pa specialne
mešalce za malto. Možno je tudi mehanizirati ves
transport potrebnega zidarskega materiala iz depo
nij na mesto uporabe; tu je predvsem mišljena
opeka, malta ter razni drugi zidarski drobni mate
riali. Ko je stavba dozidana, lahko tudi mehaniziramo
dolbljenje reg, sekanje utorov in vrtanje lukenj s po
močjo posebnih instalacijskih kladiv oziroma insta
lacijskega orodja. Literatura navaja tudi strojni na
čin nanašanja ometov, notranjih in zunanjih, vendar
se ta mehanizacija pri stanovanjskih gradnjah ni
obnesla, ker je sorazmerno draga (uporaba teh ome
tov kot n. pr. torkret omet je nujna pri nizkih grad-
njah).V gradbeništvu naprednih držav so omete v
obliki, kot jih uporabljamo pri nas, večji del opustili
in uporabljajo za oblogo zidu umetne mase, ki nam
že dajo finalne površine v stanovanjih.
ad. 2.: Primerjalne analize stroškov nemehani
zirane gradnje (vse delo opravimo ročno), dejansko
mehanizirane gradnje (dejanska mehanizacija na
gradbišču) in optimalno mehanizirane gradnje (ma
ksimalno možna mehanizacija v zvezi s pravilnim
izborom gradbenih strojev).
Da smo lahko izvedli gornjo primerjavo, je bilo
potrebno:
a) izbrati primerne gradnje (razni tipi);
b) določiti tista dela, ki tvorijo večino stroškov
pri gradnji (ročno oz. mehanizirano delo), to je pred
vsem strojna priprava betona in malt ter notranji
transporti na gradnji.
ad a): Kot tipe posameznih gradenj, ki so bile
zgrajene oz. jih še gradijo v Sloveniji, smo izbrali za
gornjo analizo:
L. stolpna hiša
32 stanovanj, 10 etaž
3.100 m2 etažne površine
9.200 m:i zazidane prostornine
16 X 18,25 osnovne ploskve in 28 m višine nad
terenom
2. stanovanjski blok malih stanovanj:
52 stanovanj, 6 etaž
4.573 m2 etažne površine
13.876 m3 zazidane prostornine
40 X 15 m osnovne ploskve
18 m višine nad terenom
3. stanovanjski petorčkl:
5 stanovanj, 3 etaže
659 m2 etažne površine
2000 m3 zazidane prostornine
22,60 X 9,41 osnovne ploskve in
7 m nad terenom
ad b): Za analizo smo izbrali naslednje vrste del:
1. izkope
2. krivljenje in rezanje armature
3. pripravo betona
4. pripravo malte
5. notranje transporte:
betona in malte
opeke
betonskega železa
lesa za opaže, odre in konstrukcije
ostalega drobnega materiala
Pri vseh navedenih delih so izvrednoteni stroški
le za parcielna dela, ki jih moramo izvršiti tudi s
stroji upoštevajoč njih amortizacijo, posluževanje
itd. Ker pa tvorijo ca. 50 % stroškov dela pri trans
portih in 25 °/o stroškov dela pri pripravljanju be
tona in malt, so podrobno analizirana le ta dela.
Analiza stroškov notranjega transporta
Za primerjavo in izračun transportnih stroškov
(notranji transporti) so izdelane tabele za transport
1 tone materiala z žerjavom tipe 30 tm, z Bob-dvi-
galom nosilnosti 500 kg in konzolnim dvigalom nosil
nosti 250 kg. Za material smo vzeli opeko, beton in
malto ter razne drobne materiale ter povprečje za
vse te materiale i. s. za horicontalne in višinske raz
dalje. Pri tem smo vzeli za osnovo transportno ob
močje žerjava vodoravno do 100 m, polmer obračanja
20 m in dvig do 40 m (glej tabele A, B, C, D). Pri
sestavi teh tabel, ki nam dajo stroške transporta za
1 tono, je upoštevana amortizacija stroja za strojne
ure, kot je razvidno iz tabele E.
T abela D
VECTU-miZ. p o v p a .
DlU/TOUA
VEO T.-H0W Z
POVPfi.
OIUAOUAvct£nk.-4ioaiz.
povre.?’
DIU/TOUA
B O B - D V I Q A LO WMJZ0L.9V IQALO ‘STOLP. k v j2 3 0 ”
M O - 10 2 3 5 0 0 10 - 10 2 3 6 0 0 10 - 10 7641
100 546'60 1 0 0 5 4 860 4 0 0 4 5 6 6 0
1 20 - 10 252'60 (20 - 10 262-60
100 56 400 100 571 60
30 - 10 26800 30 - 10 287 00
100 57900 100 6 0 3 3 0
O o 2 W 3 0
Oo
3 1 7 0 0
100 59430 100 6 2 3 3 0
v t t u