Pozabite rumene trače, pri nas je rdeča nit modra vsebina! V TOKRATNI ŠTEVILKI: intervju z dr.Markom in dr.Angelco Žerovnik, avtorjema knjige: Potovanja – doživljanje sveta iz prve roke najnovejšo kolumno Noaha Charneya, avtorja svetovne uspešnice pogovor s prejemnikoma zlatega priznanja občine Kamnik in občine Domžale in preostale aktualne vsebine. Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. www.modre-novice.si Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Forzicija ob Pšati Fotografija: Tanja Jankovič Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za majsko številko oddajte najkasneje do 5. maja 2016. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Dosežki N a straneh Odseva v tem mesecu pišemo o številnih dosežkih. Najbolj smo se razveselili uspehov naših gle­dališčnikov (prispevek o tem na strani 9), ki jim iz srca čestitam za odlično delo in nagrade, ki jih dosegajo s svojimi predstavami! Ponosni smo tudi na dve učenki osnovne šole, Niko in Saro, ki sta uspešni športnici in ju predstavljamo na straneh 18 in 19, ter na naše mlade košarkarice in strelce (o njih na strani 15). Tudi Trzinec Anže Kosmač, ki trenira v Težkoatletskem klubu Domžale, je dosegel osebni rekord in na tekmovanju dvignil 142 kg v sunku (o tem na strani 16). Da je tudi cestno dirkanje zahteven šport, smo izvedeli na odpr­ tju razstave o dediščini motociklizma v Trzinu. Pod taktirko nekdanje predsednice turističnega društva Jožice Valenčak, ki se ji lahko javno zahvalimo za odlično večletno vodenje Turističnega društva Kanja Trzin, sta razstavo pripravila dva nekdanja cestna dirkača Janko Štefe in Silvo Habat, s svojo prvo samostojno likovno razstavo pa se lahko pohvali tudi Nuša Slatner (o obeh razstavah pišemo na strani 10). Da bomo Trzinci tudi v prihodnje lahko priča številnim do­ sežkom, ne dvomim, navsezadnje nas v tem mesecu čaka kar nekaj zanimivih dogodkov in tekmovanj. Tekači se boste lahko preizkusili na Teku Petra Levca, ljubitelji potice v okušanju poti­ ce velikanke na Florjanovem sejmu, talenti pa bodo razkriti na TrznFestu, kjer se boste lahko pomerili tudi na Ledeni dirki. Po­ drobnosti o teh treh dogodkih razkrivamo na straneh 24 in 25. Če vas bolj kot adrenalin mikajo mirnejše vrtičkarske dejav­ nosti, raje spremljajte aktivnosti novega društva Florijan, ki ga predstavljamo na strani 12. Za konec pa naj vas še raz­ veselimo z novico, da bodo tudi letos podeljevali priznanja za urejeno podobo Trzina. Kam oddati predloge, pa na strani 30. Glavna in odgovorna urednica Metka Pravst Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice Marčevska seja Na 12. redni seji, ki je potekala 16. marca, je bilo prisotnih 12 svet­nikov, ki so se držali dnevnega reda. Pod pr vo točko so se seznanili s poročilom Doma počitka Mengeš o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoči na domu za leto 2015, pod drugo točko je zaradi odsotnosti predstavnika Centra za socialno delo Domžale Predlog cene za socialnovarstveno storitev »ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči za leto 2016« predstavila Marjeta Trste­njak, sklep pa je bil soglasno sprejet . Tudi Poslovno poročilo Centra za socialno delo Domžale za leto 2015 k tretji točki je predstavila Trstenjakova. Sledila so vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Rado Gladek je predstavil pobudo občanke, da se na Plošča­di dr. Tineta Zajca uredi oziroma v soglasju z lastnikom poseka ali uniči razrasel bambus, ki ovira promet . Nato je podal še pobudo, da bi občanom omogočili plačilo položnic, ki jih dobijo s strani Občine, brez provizije kar na Občini. Župan je povedal, da bo treba zadevo preveriti. Nato je imel Gladek še pripombo v povezavi z ureditvijo pešpoti v gozdu oziroma sanacijo posledic žledoloma. Po besedah župana je bilo do zdaj največ dela z izdajanjem odločb za posek zaradi lubadarja, upa pa, da bo sedaj na vrsti tudi sanacija teh poti. Miha Pančur je opomnil, da je cesta med Mengeško in Jemčevo pri Kraljevi kapelici v zelo slabem stanju zaradi neurejenih bankin in lu­kenj. Občinska uprava bo preverila, kaj je možno narediti. Kot zadnji je Edward Justin Jerak podal le obrazložitev, da lista Združeni Trzin ni dogovorjena z nobeno drugo listo o kakršnem koli skupnem nastopu. V peti točki dnevnega reda so svetniki obravnavali ra zloge za spre­jem Obvezne razlage tretje alineje 1.3. odstavka 82. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin – izvedbeni del; nejas­nosti je pojasnila Sida Valentinčič, sklep pa je bil soglasno sprejet. Pri šesti točki je občinski svet obravnaval in z osmimi glasovi za in tremi proti sprejel predlog Proračuna Občine Trzin za leto 2017, predložen v obliki Odloka o Proračunu Občine Trzin za leto 2017, predloga splošnega dela in posebnega dela Proračuna Občine Trzin za leto 2017, predloga Načrta razvojnih programov Občine Trzin za leto 2017-2020 in Obrazložitev Proračuna Občine Trzin za leto 2017 kot celote. Med razpravo je Romeo Podlogar ponovno opozoril, da se sprejema v nasprotju s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Trzin. Pod sedmo točko dnevnega reda je bil obravnavan Sklep o določi­tvi skupne vrednosti pravnih poslov za leto 2017, ki ga je predstavila Polona Gorše Prusnik. Po razpravi je bil sklep z devetimi glasovi za in tremi proti sprejet. Pod osmo točko je Katarina Kadunc, predsednica Nadzornega od­bora, predstavila Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Trzin v letu 2015, sklep o seznanitvi s poročilom je bil soglasno sprejet, pod 9. točko pa se je Občinski svet Občine Trzin seznanil še z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Trzin za leto 2016 in ugotovil, da je program ustrezen. Sledila je še seznanitev Občin­skega sveta z dokončnim poročilom nadzora nad porabo občinskih sredstev v letu 2014 dveh društev: Orientacijskega kluba Trzin in Strelskega društva Trzin. Pod zadnjo točko dnevnega reda je Klavdija Tretjak predstavila predlog komisije za nadomestnega člana nadzornega odbora, pre­dlagali so Blanko Jankovič, svetniki so po razpravi predlog sprejeli z 8 glasovi za in 3 proti, soglasno pa so sprejeli predloga, da se za članico Sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale imenuje Sašo Hudnik, za predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste iz občine Trzin pa Ri­karda Grizilo. Občinske novice Telekom Slovenije širi optično omrežje v Trzinu Marca smo v Trzinu opazili delavce Telekoma Slovenije in preverili, kje bo potekalo posodabljanje telekomunikacijskega omrežja, kdaj bo končano in kakšne storitve bodo na voljo uporabnikom. Na niz vpra­šanj smo prejeli enoten odgovor. „Telekom Slovenije bo v prihodnjih mesecih v Trzinu nadgradil svoje omrežje in tako omogočil priklop na optično omrežje številnim novim gospodinjstvom in poslovnim uporabnikom. Nadgradnja poteka skladno s poslovnimi načrti Telekoma Slovenije, ki svoje omrežje nenehno poso­dablja in se pripravlja na tehnologije, ki jih prinaša prihodnost. Pri tem v največji možni meri upošteva tudi želje uporabnikov. Pogovori o posodo­bitvi telekomunikacijskega omrežja Telekoma Slovenije so se na pobudo predstavnikov Občine Trzin začeli v letu 2015. Telekom Slovenije je v skla­du z investicijskim načrtom z deli začel marca letos, in sicer v naselju Mla­ke, trenutno pa že potekajo dela v starem delu Trzina. Nadgradnja poteka po načrtih in bo predvidoma zaključena v drugi polovici letošnjega leta. Prebivalci bodo o možnosti uporabe storitev Telekoma Slovenije seznanjeni sproti, ko bo omrežje na posameznem območju nadgraje­no in bo možen vklop novih naročnikov. Priporočamo, da se uporabniki za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Po zaključeni nadgradnji bodo občani, kjer bo po novem na voljo dostop do optičnega omrežja, lahko izkoristili prednosti hitre­ga internetnega dostopa. Ob tem se lahko odločijo tudi za ponudbo SiOL TV, številne ostale napredne možnosti in tudi fiksno telefonijo. Zasebnim uporabnikom je še posebej privlačna ponudba SiOL TV, ki gledalcem nudi širok nabor TV vsebin za vso družino. Možnost Ogled nazaj jim omogoča ogled TV vsebin do 7 dni nazaj, v videoteki DKino in naročniških videotekah, kot so Pickbox, Voyo, Minimax+ ter HBO OD in HBO GO, pa imajo na voljo dodatne T V-vsebine. S storitvijo TViN lahko TV-programe spremljajo prek računalnika, tablice ali pametne­ga telefona. Za pomoč pri odločitvi lahko krajani naročijo tudi obisk svetovalca na domu,“ je podala odgovore na naša vprašanja Nataša Osolnik iz službe za odnose z javnostmi, in dodala: „Več informacij o ponudbi Telekoma Slovenije je občanom na voljo na prodajnih mestih Telekoma Slovenije, kjer lahko želene storitve tudi naročijo, in spletni strani www.telekom.si. Za dodatne informacije so svetovalci Teleko­ma Slovenije 24 ur na dan na voljo tudi na brezplačni številki 080 8000 ali na e-naslovu info@telekom.si.“ . Metka Pravst Obrezovanje ob Pšati Spomladi je treba tudi na javnih površinah obrezati drevesa, pokositi travo, urediti cvetlične nasade in jih tako polepšati. Po naročilu Občine Trzin pri nas za vse to poskrbijo delavci Javnega zavoda Arboretum iz Volčjega Potoka. Sredi marca smo jih ujeli v objektiv, ko so obrezovali vrbe ob Pšati nasproti Taubi centra. »Obrezovanje vrb je potrebno za­radi zagotavljanja prepustnosti obvodnega sveta, poleg tega je pri pre­velikem razrastu ob cvetenju neprijetna velika količina semen – belega, volni podobnega puha, ki ga veter raznaša daleč okoli,« je razložil župan Peter Ložar. »Obrezane veje so delavci odpeljali na deponijo bioodpa­da,« je še dodal. . Tanja Jankovič Na pogovoru z občinskim svetnikom Podlogarjem Člani liste Za zeleni Trzin so 29. marca povabili Trzince na odprt pogovor z občinskim svetnikom Romeom Podlogarjem. Pogovor je v Dvorani Marjance Ručigaj povezoval nekdanji poslanec slovenske­ga parlamenta Marko Pavlišič, ki je svetniku postavil več vprašanj. Glavna tema je bila seveda komunalna problematika, svetnik pa je spregovoril tudi o dogajanju na sejah občinskega sveta in delovanju odbora za okolje, ki mu predseduje, o prizadevanju Mira Markiča za napeljavo optičnega omrežja v Trzinu, o predlogu Alenke Marjetič Žnider za komasacije, o dobičku javnega podjetja Prodnik in davku na dobiček, ki se na ta račun steče v državni proračun ... Z vprašanji, opažanji in mnenji so pri pogovoru sodelovali tudi maloštevilni poslušalci, ki jih je med drugim zanimalo tudi, kdo nadzira delo občinske uprave, kako naprej in kaj lahko naredijo občani. . Tanja Jankovič Občinske novice Vsakoletne čistilne akcije ne bo! Občina Trzin sporoča, da občinske čistilne akcije spomladi 2016 ne bo. Obvestilo pišemo predvsem zato, ker smo občani Trzina že na­vajeni na vsakoletno čistilno akcijo in si za ta dan rezerviramo čas. Ob pregledu Trzina namreč nismo zasledili divjih odlagališč, tudi ne kakšne večje količine smeti, zato smo se odločili, da čistilne akcije v takšnem obsegu kot prejšnja leta v spomladanskem času ne bomo organizirali. Predlog, da akcije ne organiziramo vsako leto, je bil podan že večkrat, saj je smeti zelo malo, ljudje so že ozaveščeni o pomenu čistega okolja, obdobje velikih gradenj in preseljevanj je končano, redno skrbimo za kosovne odvoze ipd. Vabimo vas, da sporočite na Občino, če boste morda opazili kakšno odlagališče ali kako večjo količino smeti. Če se pokaže pot­reba, bomo čistilno akcijo organizirali v jeseni, drugače pa spet nas­lednje leto. . Občinska uprava Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu Občina Trzin je tudi iz letošnjega proračuna name­nila del finančnih sredstev za preventivne zdra­vstvene programe občanov. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti v naravi. Bazično cepljenje praviloma op­ravimo s tremi odmerki cepiva intramuskularno v mišico nadlahti. Shema cepljenja je naslednja: prvi odmerek drugi odmerek 1–3 mesece po prvem odmerku tretji odmerek 5–12 mesecev po drugem odmerku. Prvo revakcinacijo – osvežitveno cepljenje – opravimo z enim od­merkom cepiva tri leta po tretjem odmerku, vse naslednje revakci­nacije pa priporočamo vsakih pet let. Starejšim od 60 let priporoča­mo revakcinacija na tri leta. Smiselno je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravimo v zimskih mesecih, saj s tem dosežemo zaščito še pred začetkom sezone aktivnosti klopov. Zdravnica mag. Branka Kante Sotošek, dr. med., in med. sestra Regina Povž bosta v Splošni ambulanti Trzin (Ljubljanska 12/f, Trzin) cepili tako svoje paciente kot tudi vse ostale odrasle nad 18 let, ki imajo stalno bivališče v Trzinu, četudi imajo zdravnika izbranega drugje. Za cepljenje se znotraj ordinacijskega časa predhodno dogo­vorite po telefonu na številko (01) 564 40 50. Otroke in mladino do 18. leta bo v Zdravstvenem domu Domžale (Mestni trg 2, Domžale) cepila Irena Klemenčič, dr. med. spec. pedi­ater. Telefonska številka za naročanje je (01) 72 45 271. Na cepljenje prinesite s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja Foto: Arhiv Občine Trzin Foto: Emil Pevec Občina je reagirala hitro Da so bili nekega marčevskega dne (ali noči) na delu nepridipravi, priča fotografija, ki nam jo je na uredništvo poslal občan Trzina. Na Občini Trzin smo zadevo preverili in izvedeli, da je do poškodovanja cestne ovire na Habatovi ulici, neposredno ob šolskem igrišču, prišlo v času odvoza kosovnih odpadkov. Povedali so nam, da nihče od bli­žnjih stanovalcev ni slišal ničesar nenavadnega, zato domnevajo, da ni šlo za otroški vandalizem. Ukrepanje občinskih uslužbencev lahko le pohvalimo, saj so cestno oviro hitro popravili in zdaj ponovno služi svojemu namenu. . Metka Pravst in cepilno knjižico. Sofinanciranje pripada občanu Trzina za prvo od treh bazičnih doz in prvo revakcinacijo. Ob cepljenju plača občan polovico ene doze cepiva (15 evrov odrasli in 14 evrov otroci), drugo polovico pa Zdra­vstveni dom Domžale zaračuna Občini Trzin. Za prejemnike občinske socialne pomoči in njihove družinske člane je cepljenje v tekočem letu prejete pomoči v celoti brezplačno na podlagi potrdila o upravičenosti. Vlogo za izdajo potrdila o upraviče­nosti vložite na Občini Trzin za vsako cepljenje posebej. Zdravstveni dom Domžale izdano potrdilo priloži računu za izvedeno cepljenje Občini Trzin. . Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin Zbiranje zamaškov za Tijo Pozvek še vedno poteka Vsakdanja posebna nega, hrana in pri terapevtu razgibalne vaje, pri­lagojene Tijinemu zdravstvenemu stanju, predstavljajo velik finančni zalogaj za njene starše, zato se družini Pozvek trudimo pomagati vsak po svojih močeh. Možna pomoč je tudi zbiranje zamaškov od pijač, ki jih Tijin oče Srečo proda v predelavo. Zamaške, zbrane v okoliških vrtcih, je aprila Sreču predal župan Občine Trzin Peter Ložar, s tem pa želel sporočiti javnosti, da se zamaški še vedno zbirajo. Oddate jih lahko v avli Centra Ivana Hribarja. . Matjaž Erčulj V našem kraju Foto: Tanja Jankovič Na pobudo Društva upokojencev Žerjavčki je 14. marca Rdeči križ Tr­zin v Dvorani Marjance Ručigaj pripravil predavanje o uporabi defibri­latorja. Dr. Urban Iglič ni le prikazal uporabe tega elektrošoka za laike, ampak je prisotne postopno in nazorno vodil pri nudenju prve pomoči v primeru nenadnega zastoja srca. Ob zaključku predavanja so vsi udele­ženci na lutki vadili oživljanje in pri tem uporabili tudi defibrilator. Dr. Iglič, ki je nekoč reševal življenja na domžalski urgenci, sedaj pa opravlja specializacijo na ORL v Ljubljani, je že vrsto let predavatelj na tečajih prve pomoči Rdečega križa Domžale. Na dveurnem preda­vanju je poslušalce večkrat vključil v določene situacije, kjer so glasno razmišljali in ponujali rešitve, kako in zakaj ukrepati. Kdaj snameš če­lado poškodovanemu motoristu, kdaj izvlečeš poškodovanca iz vozila, kako rešuješ človeka iz garaže, polne izpušnega plina, kako pomagaš pri električnem udaru ali priklopiš nosečnico na defibrilator ... To je le nekaj situacij, ki jih je predstavil mladi zdravnik. Med predavanjem je večkrat ponovil postopke reševanja, da so se poslušalcem zagotovo zasidrali v spomin. Če jih dobro poznamo, lahko poškodovancu do 20 odstotkov povečamo možnost preživetja, je pojasnil zdravnik. In če pri tem uporabimo še defibrilator, se možnosti povečajo za 50 od­stotkov. Zato je izjemno pomembno, da z oživljanjem začnemo takoj. Predvsem se ne smemo bati, da bi naredili kaj narobe. Poškodovancu se je najslabše že zgodilo takrat, ko se mu je ustavilo srce, in karkoli naredimo, mu lahko le pomagamo, je svetoval zdravnik. Poudaril je, da je pri reševanju vedno treba najprej POSKRBETI Z A VARNOST – svojo, varnost žrtve in mimoidočih, predvsem takrat, ko se znajdemo v nevarnih situacijah, npr. promet, elektrika, voda, padec z višine, plin ali požar, šele potem začnemo s prvo pomočjo. Ker so bili na predavanju podrobno opisani in prikazani postopki nu­denja prve pomoči in oživljanja ter uporaba defibrilatorja, vam jih na Na spletnih straneh http://www.aed-baza.si lahko preverite lokacije defibrilatorjev po Sloveniji. kratko predstavljam. Če si jih zapišemo v spomin, lahko v krizni situa­ciji lažje, predvsem pa pravilno reagiramo. Kako torej ravnamo, če vidimo, da je nekdo doživel kolaps in pred nami padel na tla? Ko pridemo do poškodovanca, najprej PREVERIMO njegovo ODZIV­NOST. Glasno ga vprašamo: »Ali vam je dobro?« Če ne reagira, ga nežno stresemo za ramena ali udarimo po licu. Če se žrtev še vedno ne odziva, glasno pokličemo NA POMOČ, da pritegnemo pozornost mimoidočih. Med njimi izberemo dva, ki nam bosta pomagala, poškodovanca pa ne zapuščamo. Prvi pokliče 112, drugi odhiti po defibrilator. Nezavestnemu SPROSTIMO DIHALNO POT tako, da ga najprej obr­nemo na hrbet. Potem položimo eno roko na njegovo čelo, dva prsta druge roke pod brado in mu zvrnemo glavo nazaj. PREVERIMO DIHANJE. 10 sekund opazujemo dvigovanje prsnega koša, poslušamo dihanje in poskušamo z licem ob ustih žrtve začutiti izdih. Če v tem času ni enega normalnega vdiha ali izdiha, potem je človek nezavesten in ne diha. Ko smo v situaciji reševanja sami, šele po tem postopku pokličemo na telefonsko številko 112, opišemo stanje in do prihoda reševalcev človeka oživljamo. Če je torej poškodovanec nezavesten in ne diha ali ne diha normal-no, začnemo z OŽIVLJANJEM – z masažo srca in umetnim dihanjem. Obrnemo ga na hrbet, položimo na trdo podlago in s prsnega dela odstranimo oblačila. Svoje dlani prekrižamo eno čez drugo, preple­temo prste zgornje roke in dlani položimo na sredino prsnega koša. Nagnemo se nad telo in začnemo z masažo srca. Pri tem se mora prsni koš ugrezniti vsaj za 5 cm. V dveh sekundah naredimo 30 pri­tiskov na srce, sledita 2 vpiha, da se prsni koš dvigne, pa zopet 30 pritiskov, 2 vpiha ... Nadaljujemo, dokler ne pridejo do nas reševalci. Izjema je oživljanje pri otrocih in odraslih, ki so se utopili, zadušili ali obesili. Pri teh pa začnemo s 5 vpihi, sledi 30 pritiskov, 2 vpiha, 30 pritiskov, 2 vpiha, 30, 2 ... V primeru oživljanja lahko uporabimo tudi DEFIBRIL ATOR. Najprej ga položimo za glavo poškodovanca, iz embalaže vzamemo elektrodi (nalepki) in ju nalepimo na goli prsni koš, eno desno zgoraj, drugo levo spodaj in aparat vklopimo. Zaslišimo glas, ki nas vodi med postopkom oživljanja. Paziti je treba le, da se ob električnem sunku nihče ne do­tika poškodovanca. Nezavestnega poškodovanca, ki diha, položimo v POLOŽAJ ZA NE­ZAVESTNEGA. Najprej mu odstranimo očala in ključe iz hlačnih žepov, poravnamo obe nogi, položimo njegovo roko na prsi v pravi kot, nje­govo drugo roko pa na nasprotno lice. Poškodovancu pokrčimo isto nogo, kot je roka na licu, ga istočasno primemo za roko in nogo in prevalimo na bok proti sebi. Pokličemo 112 in do prihoda reševalcev vseskozi preverjamo njegovo stanje. Mimoidoči smo prvi člen v verigi reševanja življenja poškodovanca. Veriga pa je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. In ta najšibkejši člen pri reševanju je tisti, ki z oživljanjem začne. Zatorej le pogumno ukrepajte, saj lahko s tem nekomu povečate možnosti za preživetje. . Tanja Jankovič V Trzinu so trije defibrilatorji. Prvi je v Domu počitka Mengeš, enota Trzin, ki ga je kupila Občina Trzin in je edini dostopen 24 ur na dan, sedem dni na teden. Drugi je v splošni ambulanti Trzin v CIH in tretji v podjetju Salesianer Miettex Periteks, d. o. o., v OIC. Trzinski gledališki dosežki Februarja je kulturno društvo pripravilo dve premieri (“Hamlet v pi­kantni omaki” in “Princesa kamnitih besed”), obe prijavljeni na tekmo­vanje: Hamlet na tekmovanje odraslih ljubiteljskih gledaliških skupin, Princesa pa na tekmovanje otroških. Tretja predstava, ki je v celoti av­torska, njena premiera pa je bila lani, nosi naslov “To, to, to … Portret!”, pa tekmuje v kategoriji mladinskih gledaliških predstav. Tako so se marca v KUD-u Trzin zvrstili trije ogledi regijskih selek­torjev za uvrstitve predstav na regijsko raven, in sicer si je Hamleta v pikantni omaki ogledal selektor, poklicni igralec Gašper Jarni, Princeso kamnitih besed selektor in poklicni lutkar Matjaž Loboda, “Portret” pa selektorica in poklicna igralka Ana Ruter (trenutno jo lahko spremljate v seriji Usodno vino). V našem kraju Komentarji vseh treh so bili pozitivni, vsi trije pa so izrazili presene­čenje nad kakovostjo gledališkega dela v Trzinu, kar je posledica stra­teške odločitve vodstva KUD-a, da deluje s profesionalnimi režiserji in dramaturgi, in tudi posledica trdega dela. Po premieri in ponovitvi v Trzinu je Show skupino čakala kar manjša turneja z muzikalom Princesa kamnitih besed. Tako so 19. marca nav­duševali abonmajsko občinstvo v novem Ljudskem domu v Kranjski Gori, 3. aprila v Celju – kjer si je igrivo predstavo ogledala tudi avto­rica teksta Bina Štampe Žmavc, 4. aprila so tekmovali v okviru 14. Festivala otroških gledaliških sanj v Festivalni dvorani v Ljubljani, 6. april pa je zaznamovala uvrstitev na regijskem tekmovanju otroških gledaliških skupin v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, kamor so se vrnili še 17. aprila. Na že omenjenem državnem festivalu otroških predstav je Princesa kamnitih besed v konkurenci 48 predstav prejela nagrado za men­torstvo, ki sta jo zasluženo prejeli Saša Hudnik in Ksenija Dvoršak. Posebno nagrado za najbolj obetavnega igralca je prejel nadobudni Poper, Žak Župan Galunič. Predstava To, to, to ... Portret! je v kategoriji mladinskih predstav po mnenju selektorice Ane Rutar tudi svojevrsten presežek, saj je v celoti avtorsko delo mladih gledališčnikov. Celo tako dobra je, da se je uvrstila na regijsko tekmovanje mladinskih gledaliških skupin Vizije. Ali je komedija Hamlet v pikantni omaki prepričala Gašperja Jarni­ja, da bi jo uvrstil na regijsko raven Linhartovega srečanja, pa bodo domači KUD-ovci izvedeli po prvomajskih praznikih, ko bo razgla­sitev regijskih tekmovalcev odraslih gledaliških skupin, ki v juniju zapolnijo Festival gorenjskih komedijantov na Dobu pri Domžalah. Pred kratkim je pikantni Hamlet navduševal občinstvo v Šentvidu pri Ljubljani in Litiji. To pa še ni konec dobrih novic s področja kulture. 16. aprila je bila tudi premiera predstave avtorja Milana Jesiha Grenki sadeži pra­vice, ki je nastala pod režijskim in koreografskim vodstvom Seba­stjana Stariča. »Grenki sadeži pravice je drama o vsem in ničemer naenkrat. Napaberkovani prizori, ki mehko prehajajo drug v druge­ga, prikazujejo človeka v vsem njegovem sijaju, bedi, žalosti, sreči, nizkotnosti in očarljivosti. Kljub temu da je besedilo nastalo pred skoraj štiridesetimi leti, so njegovi prizori ravno zaradi človeškosti nenavadno aktualni še danes,« je za gledališki list zapisal njen dra­maturg Marko Bratuš, sicer tudi programski direktor ljubljanskega gledališča Glej. V predstavi boste lahko uživali v petek, 22. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. . Brigita Ložar Od 1. junija bo v Trzinu le še ena NLB poslovalnica S pr vim junijem bo trzinska poslovalnica NLB v obr tno-industrij­ski coni zaprla svoja vrata, stranke pa bodo preusmerili v bližnjo NLB poslovalnico v Mlakah. Za pojasnila razlogov, zaradi katerih se je banka odločila za zaprtje poslovalnice v trzinski obrtno-industrijski coni in dru­gih sedmih poslovalnic po Sloveniji, so nas napotili kar na šir­še sporočilo za javnost, v katerem je bilo navedeno naslednje: „Optimizacija poslovne mreže sodi med nujne ukrepe zniževa­nja stroškov poslovanja, s katerim se prilagajamo današnjim in predvidenim razmeram na trgu in poteka na podlagi ključnih kriterijev, kot so rentabilnost, potencial za širitev in geografska umeščenost. Ob tem prilagajamo nov razvoj storitev zahtevam sodobnega časa, saj skladno s trendi vedno več strank pričakuje in želi dnevno poslovanje z banko opravljati na preprost, hiter, cenejši in varen način s pomočjo samopostrežnih naprav ali ele­ktronskega in mobilnega bančništva.“ Ob tem na NLB-ju zago­tavljajo, da bo za stranke zaprtih poslovalnic poskrbljeno, preu­smerili pa jih bodo v bližnje NLB poslovalnice, v našem primeru to pomeni, da bodo komitente preusmerili v NLB poslovalnico v Mlakah. „ Za prenos poslovanja bo v celoti poskrbela banka, številke računov in plačilnih kartic bodo ostale nespremenje­ne, prav tako vsa medsebojna pogodbena razmerja. Strankam bomo predstavili tudi ekipo bančnikov v poslovalnici, kjer bodo poslovali v prihodnje. Posebno pozornost bomo namenili tudi se­gmentu tistih strank , ki spletne banke ne uporablja. Vsem stran­kam iz poslovalnic, ki se bodo zaprle, bomo av tomatsko oprostili stroške vodenja osebnega in poslovnega računa za 6 mesecev. Strankam, fi zičnim osebam, ki še ne uporabljajo NLB Klik ali Kli­kin, bomo ponudili le tega brez pristopnine, prav tako bomo po­nudili pravnim osebam brez pristopnine možnost uporabe NLB Proklika ali Klikina. Strankam z NLB Osebnim računom pa bomo ponudili tudi možnost koriščenja kuponov različnih ugodnosti, ki jih bodo lahko izkoristile v roku treh mesecev od zapr tja poslo­valnice,“ so še zapisali v sporočilu za javnost , nas pa je zanima­la še usoda bankomata v neposredni bližini NLB poslovalnice v OIC. „Kljub zapr tju poslovalnice v OIC pa na tej lokaciji banko­mat ostaja,“ nam je odgovorila For tunata Polenšek iz oddelka za korporativno komuniciranje. . Metka Pravst V našem kraju Odprtje prve Foto: Janez Zalaznik Razstava v CIH: Dediščina motociklizma v Trzinu V petek, 8. aprila, je v Centru Ivana Hribarja, pod okriljem Turistič­nega društva Kanja Trzin, potekalo odprtje razstave z naslovom Dediščina motociklizma v Trzinu. Razstavo so organizirali na pobudo nekdanje predsednice TD Kanja Trzin Jožice Valenčak, zato je vlogo povezovalke prevzela ona, za živahen uvod pa sta poskrbe­la Uroš in Miha, ki sta prisotnim zaigrala na harmoniko. Na odprtju sta bila prisotna tudi novi predsednik TD Ljubo Arsov, ki je nagovoril zbrane, nato pa so besedo predali trzinskemu županu Petru Ložarju. V nagovoru je povedal, da je včasih tudi sam presenečen, kaj vse skriva naš kraj, nato pa se je še pošalil, da je z grozo ugotovil, da je razsta­vljeni motocikel Silva Habata po letih mlajši kot on, ki je že ‘oldtimer’. Smehu je sledil kratek glasbeni premor, nato pa je Jožica predala be­sedo razstavljavcema Janku Štefetu in Silvu Habatu. Prvi je svojo de­setletno motociklistično zgodbo na kratko opisal Janko Štefe, ki so se mu zbrani nekajkrat tudi od srca nasmejali, nato pa je odgovarjal na vprašanja in naštel svoje vidnejše dosežke. Za tem je besedo predal še razstavljavcu Silvu Habatu, ki je svojo motociklistično kariero začel razmeroma pozno, šele pri 28. letih, a je bil uspešen zaradi dobre kondicijske pripravljenosti in drznosti, velja namreč za edinega slo­venskega cestnohitrostnega dirkača, ki je tekmoval na 500-kubičnem motociklu. Tudi on je obujal spomine na pomembnejše dirke, ki so se mu vtisnile v spomin. Za zaključek je ponovno zaigrala harmonika, nato pa so se obiskovalci lahko sprehodili med eksponati, ki sta jih za razstavo prispevala vrhunska trzinska motociklista. Razstava bo na ogled do 3. maja 2016. Vstop je prost. . Metka Pravst samostojne likovne razstave Nuše Slatner 17. marca 2016 je bila v Galeriji Dom v Kulturnem domu Radomlje odprta razstava trzinske likovne ustvarjalke Nuše Slatner, članice Likovnega društva Senožeti Radomlje. R azstavo je odprla predsednica likovnega društva Danica Šraj, ki je poudarila, da v društvu namenjajo veliko pozornosti izobraže­vanju, strokovnim ekskurzijam, ogledom pomembnejših razstav doma in v tujini ter likovnim kolonijam, ki se jih člani zelo radi udele­ žujejo. Kratek povzetek Nušinega likovnega ustvarjanja je podal njen mentor, akademski slikar Janez Zalaznik. Opisal je delovanje Likov­ nega društva Senožeti, v katerem so se v zadnjih letih poskušali približati umetnosti 20. stoletja in spoznati tudi s tendencami v ab­ straktnem slikarstvu. Ena od smeri, ki so jo skušali osvetliti in prede­ lati na različne načine, je kubizem, ki je vplival na razvoj umetnosti 20. stoletja. Še dandanes je mnogim ustvarjalcem težko razbrati kubistična dela, še toliko bolj zahtevno pa je ustvariti prepričljive likovne podobe. Tudi članicam društva je bilo to sprva nerazumljivo. Spopadanje s to materijo je bilo različno, vendar je bil generalno zadovoljen, pove Zalaznik. Nekateri so ustvarjali še nekoliko boljša dela. Med njimi Nuša Slatner, ki se je stvari lotila z razmislekom in z vsako sliko naredila korak naprej. Zdelo se je, da se vse dogaja z neko veliko lahkotnostjo in svežino, za katero pa seveda stojita znanje in razumevanje. Razstava pravzaprav nima šibkih členov, vse slike so zanimive in kvalitetne, jo je na koncu pohvalil Janez Zalaznik. Nekaj besed je o sebi in svojem slikanju povedala tudi avtorica sama. V Senožetih deluje šest let , pred tem se je izobraževala v Ško­fji Loki pri slikarki Sonji Lalić. Ob vstopu v društvo si ni predstavljala, da gre za tako resno in študijsko podprto delo, ki pa jo je prevzelo in posrkalo vase. Še posebej je pohvalila kolonije, ki so kvalitetne, zani­mive in strokovne – od Podgorja, Benetk, Umbrije, Logarske doline. Veseli se nadaljnjega dela v društvu in naslednjih kolonijah. Nušina prva samostojna razstava je bila nekaj posebnega. V Galeriji Dom v Radomljah je bilo ta večer moč čutiti neko posebno energijo, ki so jo izžarevale Nušine sodelavke iz OŠ Trzin. Spremljevalni program je popestril Moški pevski zbor Radomlje s prepevanjem slovenskih ljud­skih pesmi pod vodstvom Primoža Leskovca ter naš krajan Miha Pan­čur na klavirski harmoniki. Po uradnem odprtju je sledila pogostitev, ob kozarčku dobrega vina pa se je prisrčen in topel likovni dogodek nada­ljeval v prijetno druženje številnih obiskovalcev, prijateljev in ljubiteljev likovne umetnosti. Nuša je bila deležna številnih čestitk, spodbudnih besed in šopkov cvetja. Vodstvo in sodelavci OŠ Trzin iskreno česti­tamo umetnici Nuši ob prvi samostojni razstavi in ji želimo še veliko ustvarjalnega navdiha pri likovnem izražanju z željo, da bi razstavila svoja umetniška dela tudi v Trzinu. . Stanka Jaklič V našem kraju Od 29. marca 2016 novo vodstvo pri turistih zaključili. V nadaljevanju so prisotni razrešili s funkcij dosedanje člane nadzornega odbora, častnega razsodišča, člane upravnega odbora in tudi dosedanjo predsednico. Z glasovanjem je v nadaljevanju zbor potrdil novo vodstvo, in sicer: predsednika Ljuba Arsova, pomagali mu bosta podpredsednici Jožica Valenčak in Klavdija Tretjak, za račune bo skrbela blagajničarka Štefka Prelc, zapisovala pa tajnica Tjaša Salobir Lipovšek. Poleg tega smo v upravnem odboru tudi članice-člani, ki že leta aktivno sodelujemo pri vseh prireditvah – Nuša Repše, Tomo Homan, Dunja Špendal, Zinka Kosmač, Matjaž Erčulj in Majda Šilar. Nadzorno oko nad delovanjem društva bodo imeli Tomaž Kadunc, Tina Kralj in Majda Mušič. Če bo prišlo do težav, bodo to razsojali člani častnega razsodišča – Drago Milovac, Zvonka Žnidaršič in Miro Štebe. Predno je s svojim programom dela in finančnim planom nadaljeval novi predsednik Ljubo Arsov, sem v imenu članov Turističnega društva Kanja Trzin izrekla sedaj že bivši predsednici Jožici Valenčak zahvalo za dolgoletno in uspešno vodenje društva, ki je Trzinu dalo neizbrisni pečat , Tomo pa ji je izročil prelep šopek. Delo društva in predvsem Jo­žice je pohvalil tudi župan Peter Ložar in zaželel tudi novemu vodstvu uspešno delo. Predsednik Ljubo Arsov je nato razložil svojo vizijo vodenja društva, ki bo dobre prireditve obdržalo, pri finančno zahtevnejših pa delovalo v okviru razpoložljivih sredstev. Č lani Turističnega društva Kanja Trzin smo se zadnji torek v Predlagal je tudi, da letos ostane članarina deset evrov, za podmla­marcu zbrali v avli osnovne šole na 16. rednem zboru. Po že dek en evro. ustaljenem dnevnem redu smo poslušali poročila predsednice Na koncu je predsednik obljubil, da bodo vsi prisotni dobili na Florjano-Jožice Valenčak o uspešnem letu 2015, ki je bilo bogato tudi po prire-vem sejmu malico, to je pol klobase in pijačo, česar nismo postregli po ditvah, in smo ga finančno kljub zahtevnim programom tudi uspešno končanem zboru, čeprav tradicija to veleva. . Dunja Špendal Trije marčevski cvetovi Pohodnice Društva upokojencev Žerjavčki Trzin smo se marca udeležile treh zanimivih prireditev. N a predvečer dneva žena je domače turistično društvo pripravilo kratek kulturni program ob odprtju nove razstave rišeljejev. Ri­šelje je posebna tehnika šivanja oziroma pletenja vezenin, obi­skovalci smo lahko občudovali umetnine izpod spretnih prstov tistih, ki znajo s to tehniko, ki se imenuje tudi zračna čipka, v končni izdelek ujeti zanimive vzorčke. Plesalci folklorne skupine Turističnega društva Kanja Trzin so na prireditvi vsaki obiskovalki čestitali za dan žena in vsaka je prejela nagelj z rdečo pentljo. 13. marca smo se pohodnice že navsezgodaj zjutraj podale na 28. prireditev Po nagelj na Limbarsko goro. Ta tradicionalni pohod je or­ganiziran vedno sredi marca, in sicer med dnevom žena in materin­skim dnevom. Tudi me, pohodnice, se ga že tradicionalno udeležuje­mo, navadno pa se na vrh povzpnemo iz vasi Negastrn. Ker smo že kar dobro utrjene v hoji, tudi zaradi rednih torkovih pohodov v Trzinu, prispemo na vrh prej kot v eni uri. Kot že ime prireditve pove, na vrhu vsaka pohodnica prejme nagelj. Tokrat nam ga je podaril domačin, oblečen v gorenjsko narodno nošo. Menda so kljub dežju, vetru in sko­kom v Planici organizatorji letos razdelili kar 6000 nageljnov. Mame pa smo se 25. marca udeležile tudi enournega pohoda okoli Gradiškega jezera. Jezero je sicer precej manjše kot Blejsko jezero, okoli katerega se turisti radi sprehajajo, pa vendarle je tudi za to, da prideš okoli Gradiškega jezera, treba prešteti precej korakov. Pohod okoli Gra­diškega jezera sicer že osmo leto na materinski dan organizira Društvo podeželskih žena Lukovica. Za kulturni program so poskrbeli otroci iz Vrtca Medo, jedačo in pijačo so prispevali domačini, vsaka pohodnica pa je dobila tudi moder tulipan. Tudi te prireditve se udeleži vsako leto več mam, letos nas je bilo okoli 80. . Milica Erčulj Foto: Milica Erčulj Na dlani Društvo Florijan V Trzinu se je številnim društvom lani pridružilo še eno, Društvo Florijan. Zakaj so ga ustanovili, kakšni so njihovi načrti in zakaj tako ime, so mi razložili kar ob delu na šolskem vrtu. Pogovarjala sem se s pred­sednico društva Katjo Rebolj ter članoma Alenko Marjetič Žnider in Tinetom Breznikom. Delovanje društva Ko so se Tine, Alenka, Katja, Bernarda in Matic spoznali, so ugotovili, da imajo podobne cilje: delovanje na področju lokalno trajnostne oskr­be in samooskrbe gospodinjstev, spodbujanje kratkih verig v sistemu javnega naročanja v javnih zavodih, ki delujejo na področju Trzina, krepitev socialne vključenosti, medgeneracijskega sodelovanja, vseži­vljenjskega učenja, ohranjanje identitete krajine ter varstvo okolja in naravnih virov. Junija 2015 so ustanovili Društvo Florijan, ki spodbuja trajnostni razvoj ter družbeno in okoljsko odgovornosti. Načrtov in že­lja imajo veliko, predstavila pa vam bom projekte, ki jih že uresničujejo. Razvoj kmetije Na kmetiji Pr’Vrbanc so od lastnikov dobili v uporabo približno dva hektara neobdelanih površin z željo, da bi na njih razvijali kmetijsko dejavnost in z njo povezane druge dejavnosti. Tam vzpostavljajo pri­delovalno-terapevtsko dejavnost z zeliščnim vrtom in apiterapev­tskim čebelnjakom. Letos načrtujejo oblikovanje velikega zeliščnega vr ta, kamor bodo posadili različna zelišča. Poleg tega bo tu tudi pros-tor za raznovrstna izobraževanja in delavnice v naravi; prvo delavnico o rezi in sajenju sadnega drevja so marca že izpeljali. Pri načrtovanju dejavnosti na kmetiji bodo uporabili rešitve študentov krajinske arhi­tekture, ki so jim jih pripravili skupaj z idejami za skupnostne vrtove. Delovanje šolskega vrta V sodelovanju z Osnovno šolo Trzin društvo pripravlja učni šolski vrt. Učenci, ki jih zanima pridelovanje domače zelenjave in delo na vrtu, so skupaj s svojimi mentorji in s pomočjo članov društva že posadili prvo zelenjavo – zgodnjo sorto krompirja. Sedaj opazujejo rast in spozna­vajo zakonitosti vsake posajene zelenjadnice posebej. S pridelki bodo popestrili ure gospodinjstva in jih v skladu s »priporočili za pridelavo na šolskem ekovrtu« porabili v šolski kuhinji. Tako bodo učenci v praksi spoznavali vse prednosti lokalno pridelane hrane in pomen kratke os­krbovalne verige. Naslednji korak je ureditev šolskega vrta v učilnico v naravi in poligon za zanimive delavnice. Florijan, staro slovansko ime je Cvetoslav, slovenska raz­ličica imena pa Cvetko. Ime izhaja iz latinskega imena Florianus, ki je izpeljanka iz latinskega imena Florus. Ime Florus pomeni cvetoč, vesel, sijajen, krasen. Sveti Florijan je tudi zaščitnik pred ognjem, sušo, povodnjo in vojsko ter zavetnik trzinske župnije. V znaku Društva Florijan je upodobljen fantič, ki je v podobni pozi kot sveti Florijan, le da ne zaliva gorečih stavb, ampak malo ra­stlinico, jo ščiti pred sušo in ji pomaga pri rasti in razvoju. Znak je narisala trzinska umetnica, ilustratorka Polona Lovšin. Skupnostni vrtovi V društvu želijo vsem Trzincem, ki bi radi jedli doma pridelano hrano po načelih ekološkega kmetijstva, ponuditi možnost za obdelovanje svoje­ga koščka zemlje. Zato je tu njihov tretji projekt – Skupnostni vrtovi na Mengeškem polju, ki delujejo že od pomladi 2014 in so namenjeni ljubi­teljskemu vrtičkarstvu. Tu člani društva obdelujejo vsak svoj kos zemlje, a se od klasičnih vrtičkarjev razlikujejo po tem, da se dogovarjajo o ure­janju skupnega prostora, kot je postavitev skupne lope in nakup cistern za zagotavljanje vode na vrtu. Tako so bolj organizirani in povezani med seboj. Na ta način je poskrbljeno tudi za zaokroženo krajinsko podobo in urejenost celotnega sistema skupnostnih vrtov. Izobraževanje Zgoraj omenjene projek te spremljajo tudi izobra ževalne dejavno­sti, kamor vabijo vse prebivalce Tr zina in okoliških krajev. Pripravili so že predavanje Miše Pušenjak o spomladanskem zelenjavnem vr t u, delav nico o sajenju in rezi sadnega drevja z Janijem Gačnikom ter delavnico z Iztokom Vidicem, na kateri so spoznavali šparglje, ki so jih na šolskem vr tu tudi posadili. V kratkem načr tujejo še delavnico sajenja zelišč . Poleg tega se povezujejo z drugimi organizacijami in posamezniki, ker se zavedajo, da skupaj lahko dosežejo še več. Ponosni so, da jih je evropski poslanec Franc Bogovič povabil na konferenco »Razvojne možnosti podeželja iz perspektive socialne ekonomije« v Komendo, kjer so uspešno predstavili svojo vizijo. Načr tov in vizij ra z voja za prihodnja leta imajo veliko, začeli so z majhnimi kor aki in uresničljivimi cilji. Ko bodo projek ti, ki jih v pe ­ljujejo, za živeli v celoti, bodo ideje širili naprej. Veseli bodo, če se jim boste pridružili, in tako tudi vi dodali kamenček v mozaik lo­kalne skupnosti. A k tiv nosti dr uš t va lahko spremljate preko st rani w w w.facebook .com/Dr ust voFlorijanTr zin . Vse, ki se želite včlaniti v društvo, florijani vabijo, da jim pošljete elektronski naslov na drustvo.florijan@gmail.com. . Tanja Jankovič Rez in sajenje sadnega drevja S koraj trideset Trzincev se je 10. marca zbralo na kmetiji Pr’ Vrbanc, kjer je društvo Florijan organiziralo delavnico Rez in sajenje sadnega drevja. Z velikim zanimanjem so prisluhnili dolgoletnemu strokovnjaku s področja sadjarstva Janiju Gačniku iz Zavoda Jabolko, ki jim je v prvem delu razložil in prikazal pravilno sajenje mladega sadnega drevesa, v drugem pa, zakaj in kako spo­mladi obrezujemo sadna drevesa. Z njegovo pomočjo so na doma­čiji posadili slovensko avtohtono sorto Sevniška voščenka, ki bo v nekaj letih postala mogočno, nekaj metrov visoko drevo, in obrezali in tako pomladili več starih jablan. Sajenje mladih sadnih dreves Pri sajenju je treba upoštevati določena pravila, če želimo vzgojiti dre­vo, ki bo obilno rodilo. Najprej izkopljemo dovolj veliko jamo, za kar so pred delavnico poskrbeli člani društva Florijan. Na dno jame najprej položimo obrnjeno travno rušo in čeznjo nasujemo kvalitetno zemljo. V jamo namestimo zaščitno mrežo proti voluharjem, jo delno zasuje­mo s šoto in nanjo položimo sadiko, ki ji že pred tem odstranimo ali skrajšamo poškodovane in predolge korenine. 10 cm od debla zapi­čimo lesen kol, ki bo služil mlademu drevesu v prvih letih kot opora. Sadjar je svetoval, naj bo na južni strani drevesa nameščen kol, na severni pa cepljeno mesto. Jamo zasujemo z mešanico zemlje, mivke in šote, ji primešamo malo mineralnega gnojila in vse dobro utrdimo, in drevo je posajeno. Pri tem moramo paziti, da je cepljeno mesto vsaj decimeter visoko nad tlemi, sicer spodbudimo preveč bujno rast drevesa. Po nasvetu sadjarja šele sedaj dodamo uležan hlevski gnoj. V našem kraju Raztresemo ga na kolobar okoli drevesa, da se dušik počasi sprošča v globino. Mlado drevo je treba le še obrezati in upogniti veje, najbolje s pomočjo vrvice. Ljubiteljskim sadjarjem je strokovnjak priporočil, da prvo leto ne pustijo na drevesu nobenega plodu, drugo leto dva do tri, potem pa vsakič več. Spomladanska rez sadnega drevja Z redno rezjo zagotovimo, da sadno drevo redno rodi in nas razvese­ljuje s kvalitetnimi plodovi. V rastni dobi lahko obrezujemo večkrat: spomladi, v času cvetenja, meseca junija ali avgusta ter v jeseni. Sadjar nas je spomnil na modrost naših dedkov in babic, ki pravi, da mora biti sadno drevo spomladi obrezano tako, da lahko skozi krošnjo zalučamo klobuk. S tako rezjo namreč poskrbimo za dobro osvetlitev drevesa in redčenje preobilice brstov. Na dveh manjših starih jablanah je sadjar pokazal, kako začeti z obrezovanjem. Drevo si moramo najprej ogledati in oceniti, kaj bi bilo treba izrezati. V celoti odrežemo veje, ki rastejo pri tleh, navznoter ali navzgor, odre­zano mesto pa premažemo s cepilno smolo. Spodrežemo tudi nekaj povešenih in pregostih vej ter razredčimo preobilen cvetni nastavek v skladu s primerno obremenitvijo vej. »Pri drevesu izberemo 3 ali 4 ogrodne veje, ki so enake debeline, odprte in izkoriščajo sonce,« je svetoval sadjar, »le na soncu se pojavijo rodni brsti, sadeži so lepši in bolj intenzivnih barv.« Poudaril je, da je veliko bolje obrezovati večkrat po malem. Med obrezovanjem je odgovarjal tudi na vpraša­nja udeležencev delavnice. Po končanem obrezovanju je obrezano drevo »zadihalo s polnimi pljuči«, vsi prisotni pa so se posladkali z domačimi sladicami in čajem. . Tanja Jankovič V našem kraju Nasvidenje zima, pozdravljena pomlad! Ko se spomladi prebuja narava, oživi tudi dogajanje na šoli. V minulem mesecu je bilo zelo pestro. Razvijanje dobrih delovnih navad pri otrocih Polna jedilnica staršev je 10. marca prisluhnila poučnemu preda­vanju »Razvijanje dobrih delovnih navad«, ki ga je organizirala šola. Specialist klinične psihologije z inštituta CAR dr. Aleksander Zadel je staršem med enournim predavanjem na duhovit in humoren način prikazal številne primere komunikacije med njimi in otroki. S tem jih V Planico na svetovni pokal Foto: Arhiv šole je spodbudil k razmišljanju o tem, kako zelo pomembna je dosledna in odgovorna vzgoja. Starši ne smejo delati ničesar namesto otroka, je večkrat poudaril. Treba mu je le pokazati, kako naj se loti nalog oziroma kako naj se organizira. Pri tem je treba biti vztrajen, dosleden in mu natančno razložiti pravila, svetuje psiholog. Izrednega pomena je tudi pohvala za dobro opravljeno delo. Prepričan je, da le odgovorni starši naredijo odgovornega otroka. Četrtošolci v Fari, sedmošolci na Pokljuki Četrtošolci so na začetku marca preživeli tri delovne dneve na nara­voslovno-raziskovalnem taboru v Fari. Tam so pod vodstvom učiteljic in osebja CŠOD spoznavali kraj, obiskali naravoslovni muzej Kaštel Zrinski in lončarja, kjer so ustvarjali izdelke iz gline. Sproščali so se tudi na kolesu, s streljanjem z lokom in premagovanjem ovir v adre­nalinskem parku. Preverili so tudi, ali žična ograja na meji s Hrvaško še stoji. Prav tako hitro so minili trije dnevi sedmošolcem, ki so na zasneženem Rudnem polju spoznavali tek na smučeh. Po osnovah teoretičnega dela, spoznavanju opreme in vzdrževanja le-te so se odpravili na tekaške smučine in pod vodstvom usposobljenih učiteljev vadili klasično in drsalno tehniko teka. Preizkusili so se tudi v biatlonu. Foto: Arhiv šole Foto: Tanja Jankovič Zavarovalnica Triglav je 17. marca pripeljala v Planico na prvi dan fi­nala letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih veliko število slovenskih otrok. Med njimi so se v množico obiskovalcev zlili in vživeli v navijaško vzdušje tudi naši šestošolci z učiteljicami. Glasno, tudi s pomočjo navijaških pripomočkov, so spodbujali slovenske orle, in ti, kot vemo, jih niso razočarali. S svojo 14. zmago v svetovnem pokalu jih je izjemno navdušil Peter Prevc, razveselili pa so se tudi odličnega tretjega mesta Robija Kranjca. Šolarji v domu počitka Na materinski dan so šolarji pod vodstvom mentoric starostnikom tr­zinske enote Doma počitka Mengeš pripravili kratek kulturni program. Najmlajši pevci CICI pevskega zbora so jim ob klavirski spremljavi peli otroške pesmi, učenke višjih razredov prebirale poezijo različnih av­torjev, prisluhnili so tudi mladim flavtistkam, pianistki in trobentaču. Za zaključek so učenci vse, ki so jih zavzeto poslušali in jih nagrajevali z glasnim ploskanjem, presenetili s sveže nabranim šopkom gozdnih cvetlic. Zadnji marčevski dan so jih s svojim obiskom razveselili še učenci 1.a razreda z učiteljicama. Zapeli so jim pesmi Goslice, Polžek orje, Veverica in Mamica je kakor zarja, potem pa so skupaj izdelova­li pomladno dekoracijo. Otroško čebljanje je napolnilo večnamenski prostor doma, ki so ga ob odhodu polepšali z izdelki, ki so jih skupaj ustvarile velike roke in ročice. Poljubček ti dam Pestro dogajanje so zadnji dan marca na šoli zaokrožili s tradicional­no prireditvijo »Poljubček ti dam«. Učenci podaljšanega bivanja so s pomočjo svojih mentoric pripravili kulturni program, ki so ga posvetili mamam za njihov praznik. Srca staršev so božali nežni glasovi otrok CICI pevskega zbora, razveselile pevke otroškega pevskega zbora, ga­nili zvoki instrumentov izpod prstov mladih glasbenikov, razgreli pa še mladi folklorni plesalci. Izkazali so se tudi učenci francoskih uric in vsi, ki so recitirali poezijo različnih avtorjev. Marsikateri mami so se orosile oči, ko so pevci in pevke obeh šolskih zborov ob zaključku zapeli pesmico Mamica je kakor zarja. . Tanja Jankovič V našem kraju Strelci – državni prvaki Na mestnem strelišču v Ljubljani je bilo letošnje šolsko državno pr­venstvo v streljanju z zračno puško. Osnovno šolo Trzin sta zastopali dve ekipi, in sicer ekipa starejših učenk letnikov 2001 in 2002 in ekipa mlajših učencev letnikov 2003 in 2004. Še posebno se je izkazala ekipa mlajših učencev, ki je v postavi Luka Lukić, Domen Zupanc Mu­šič in Jan Emberšič osvojila naslov državni prvaki. Tudi v konkurenci posameznikov so se izkazali trzinski strelci, saj je Luka osvojil naslov državni prvak, drugo mesto je osvojil Domen, Jan pa je bil peti med 34 finalisti. V konkurenci mlajših učenk je nastopila še Pika Pezdir in osvojila sedmo mesto. Zelo uspešno so nastopile tudi starejše učenke – Zala Koritnik, Nina Dimc in Daša Dolenšek, ki so dosegle tretje mesto. Zanimivo je, da so vse tri tekmovalke nastreljale enako število krogov, uvrstile pa so se na 15., 16. in 17. mesto med 38 tekmovalkami. Vsem omenjenim strelkam in strelcem za dosežke iskreno čestitam. . Franc Brečko, mentor Foto: Arhiv Vrtca Žabica Tudi Metulji so zbirali star papir Med 21. in 24. marcem je na lokaciji Vrtca Žabica potekala zbiralna ak­cija starega papirja, v kateri so zbrali kar 2.440 kilogramov papirja. Svoj prispevek so na pobudo vzgojiteljic prispevali tudi vrtčevski otroci. „Otroci skupine Metulji (2 do 4-letni) skrbno ločujejo odpadke. Tokrat smo vsak svoj sveženj zbranega odpadnega papirja odnesli v zbiralni zabojnik za papir,“ sta nam sporočili vzgojiteljici Manica in Angelca. Da je bila zbiralna akcija uspešna, priča dejstvo, da so za stari papir iztržili 158,60 evra, ki so jih namenili vrtčevskemu skladu. . Metka Pravst Učenke OŠ Trzin srebrne v košarki Dekleta Osnovne šole Trzin so se udeležile košarkarskega tekmo­vanja za deklice letnika 20 03 in mlajše. Na medobčinskem tekmo­vanju so dosegle odlično drugo mesto. Na poti do srebrne medalje so najprej premagale vrstnice iz OŠ Domžale ter OŠ Venclja Perka, potem pa še OŠ Mengeš. V finalu so se pomerile z OŠ Dragomelj, se borile na vso moč, a na koncu nasprotnicam čestitale za zmago. Dekleta so poka z ala lepo košarkarsko znanje, ki ga pridobivajo na treningih interesne dejavnosti, nekatera pa že na pravih treningih košarke. Glede na to, da so prav vsa vsaj eno leto mlajša, se bodo v enakem tekmovanju lahko pomerila tudi naslednje šolsko leto. Za ekipo OŠ Trzin so igrale: Tanea Lipovšek, Maša Matjaž , Kaja Mušič, Lana Prostran, Tija Šimenc Cerar, Ana Markovic, Pika Pez­dir, Zala Bratovž, Lara Kohek Narobe, Manca Podbevšek, Manca Bratov ž , Prija Dolinar, Brina Perko. Vaditeljica Vanja Tajher in pomočnica Sara Valenčak, obe iz Trzina, sta tudi aktivni in uspešni košarkarici Ženskega košarkarskega klu­ba Domžale, s katerim OŠ Trzin sodeluje pri organizaciji. Dekletom čestitamo in jim želimo še veliko užitkov pri metanju žoge v koš. . Foto: Tanja Jankovič Foto: Franc Brečko V našem kraju Foto: Marjan Izda Foto: Arhiv Težkoatletskega kluba Domžale Anže Kosmač dvignil 142 kg v sunku! V nedeljo, 3. aprila 2016, je Težkoatletski klub Domžale gostil tek­movalce kluba Jeklo. Tekmovanje je potekalo v odličnem vzdušju, ki je pripomoglo k zelo dobrim rezultatom. Domači tekmovalci so sicer morali priznati premoč jeklenim fantom, a so bili s 1310 toč­kami vseeno zelo zadovoljni, saj je to pomenilo najboljši rezultat v zadnjem času. Tekmovalci kluba Jeklo so ponovno dokazali, da si niso zaman nadeli takšnega imena, saj so dosegli izreden rezultat, več kot 1430 točk! Daleč najbolj pa se je izkazal njihov tekmovalec Matej Šolinc, ki je postavil vse državne rekorde v supertežki kate­goriji. V potegu je dvignil 138 kg, v sunku 171 kg ter v biatlonu 309 kg! Rezultati domačih tekmovalcev so bili naslednji: Anže Kosmač (115+142 – osebni rekord!), Jernej Orešek (115+130), Valentin Orešek (97+122), David Forster (80+110) in Urban Jeraj (85+105). Tekmoval­ci Tak Domžale pa se že skrbno pripravljajo za državno prvenstvo za posameznike, ki bo 22. maja 2016. . Valentin Orešek Tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu Letošnje občinsko prvenstvo v veleslalomu je Smučarsko društvo Trzin resda organiziralo, a ne na domačem smučišču v Dolgi dolini. Zara­di skromne naravne snežne odeje, prekratkega obdobja nizkih nočnih temperatur za izdelavo večje količine umetnega snega in zaradi dež­ja med februarskimi šolskimi počitnicami so tekmovanje prestavili na višje ležeče smučišče. Dogovorili so se s postavljavci prog na Soriški planini in pri njih izpeljali tradicionalni veleslalom. V zgodnjih jutranjih urah 12. marca so se prijavljeni tekmovalci zbrali pred gradom v Jablah in se z avtobusom odpeljali Sorici naproti. Tam jih je pozdravilo toplo sonce. Po prihodu na smučišče so se zagnali v bele smučine, se dobro ogreli, si ogledali postavljeno progo, potem pa se je začelo zares. V pro-go so najprej zagrizli najmlajši udeleženci, potem še starejši. Najboljši so odbrzeli po progi zadnji, kot se za prave tekme spodobi. Proga je bila res dobro pripravljena, saj je brez vidnejših lukenj zdržala tudi drugi tek. Po zaključku tekmovalnega dela so tekmovalci izkoristili lepo sončno vreme in še nekaj časa veselo vijugali po soriških strminah. Pozno po­poldan so se prijetno utrujeni vrnili v domačo brunarico, kjer so si na­polnili prazne želodce z golažem, ki so jim ga pripravili glavni kuhar Jani Trojanšek in ostali člani društva. Z obiskom jih je presenetil tudi župan Peter Ložar, ki je ob razglasitvi rezultatov najhitrejšim tekmovalcem razdelil zaslužena priznanja. . Tanja Jankovič Šah V zadnjih dveh številkah Odseva ste, dragi bralci in šahisti, morda pogrešali novice s črno-belih polj. Čeprav je že od začetka januarja v teku 69. ponovitev Ljubljanske šahovske lige, pa je bil zaradi šolskih počitnic in dveh mednarodnih turnirjev razpored kol večkrat preki­njen, in tako bomo to tekmovanje zaključili šele na začetku aprila. K er gre ta prispevek v tisk še pred odigranim devetim (zadnjim) kolom, bom o končnem stanju poročal v majski številki, do tak­rat pa se zadovoljimo z opisom tega, kar se je dogajalo v osmih kolih obeh ligaških skupin. Trzinci smo znova sedli za šahovnice z dvema ekipama: v Prvi ligi se bori moštvo našega pokrovitelja BUSCOTRADE, d. o. o., v Drugi ligi pa nastopa ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine, d. o. o. V obe ekipi smo razporejeni vsi, ki se aktivno udeležujemo tekmo­vanj in s tem zastopamo Šahovski klub Trzin. Moštvi se kar uspešno spopadata z nasprotniki in zato sta v obeh konkurencah pri vrhu turnirskih razpredelnic. Poglejmo si najprej rezultate močnejše lige: 1. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : KPŠRD Karla Jeraja ........................... 2 : 2 2. kolo: ŠS BOR Dob : ŠK Trzin Buscotrade .................................. 1,5 : 2,5 3. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Komenda SUMA ......................... 2 : 2 4. kolo: ŠD Kočevje : ŠK Trzin Buscotrade ............................................. 2 : 2 5. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK RUDAR Trbovlje ........................... 2 : 2 6. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠD Podpeč .............................................. 1 : 3 7. kolo: Zelenci LPP : ŠK Trzin Buscotrade ............................................ 4 : 0 8. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Medvode VITTORI ............. 2,5 : 1,5 Ob enem porazu in z zbranimi 18 točkami gostujemo v zadnjem kolu pri vodilnem moštvu te lige, ob ugodnem izidu se lahko nadejamo dobre uvrstitve in novega pokala. Ekipa, ki nastopa v Drugi ligi, igra zaradi manjšega števila prija­vljencev dvokrožni sistem, doslej je v osmih dvobojih z odlično igro zabeležila naslednje izide: Nasprotnik: ŠK Medvode 2 ................................................ 3 : 1 in 2,5 : 1,5 ŠS Gimnazija Kranj ..................................... 2 : 2 in 2,5 : 1,5 ŠD Vrhnika ................................................................................. 2 : 2 ŠD Mengeš – Trzin .............................. 2,5 : 1,5 in 2,5 : 1,5 ŠKD Energetika TE-TOL ........................................... 2,5 : 1,5 Moštvo je torej še neporaženo in z 19,5 točke zaseda drugo mesto v ligi. Ta dosežek mu tudi ob koncu zagotavlja najmanj ohranitev sedanje uvrstitve. Na kratko še nekaj iz klubskega življenja. Na začetku marca smo, tako kot vsako leto, sklicali občni zbor. Pregledali smo lanskoletno delo, fi­nančno poslovanje in tekmovalne dosežke ter se dogovorili o dejav­nostih, ki nas čakajo v letu 2016. Ker je imel po dveh letih zbor znova volilni značaj, smo morali določiti tudi nove organe kluba. Prisotni smo enoglasno ugotovili, da je bilo delo in vodenje kluba v preteklem manda­tu uspešno, zato smo po izglasovani razrešnici dosedanji ekipi vodenje zaupali še za naslednji dve leti. Tako ostaja na čelu našega kluba dose­danji predsednik Slavko Mlakar. . Andrej Grum V našem kraju ziral dogajanje. V poročilu predsednika OZ V VS Dom ž ale je bilo naštetih blizu petdeset akcij in dejanj, ki se med letom z vrstijo in bogatijo dejavnost in pomen te veteranske organizacije. Poudaril je pred vsem petind vajsetlet nico MSN Z . Pomembno je t udi, da sez­nanjamo učence osnovnih šol domžalske upravne enote s temati­ko novejše zgodovine, na pohodu Po poteh vojne za Slovenijo pa srednješolce iz Domžal na inovativen način seznanjamo z dogodki izpred dvajsetih let . Omenili pa bi lahko še vrsto drugih komemo­rativnih in špor t nih dejavnosti. Glede na to, da tudi na finančno poročilo sekretarja združenja Vasja Novaka ni bilo nobenih pripomb, je sklepati, da se dela veliko, prosto­voljno in v mejah zakonitosti. Na koncu so gostje pozdravili zbor in združenju zaželeli uspešno delo še naprej, mi pa smo to vzeli kot poklon, ki se bo, upamo, izrazil tudi kako drugače, ne le v moralni obliki … Zahvaljujemo se članu Dušanu Grošlju, ki nas je presenetil s prilo­žnostnim darilom. Zahvaljujemo se tudi KD Franca Bernika za gostoljubnost in Glasbe­ni šoli Domžale za pomoč. Kot navadno se je tudi tokrat končalo s prijateljskim dru ženjem vedrih in ponosnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v naši mladi dr žavi. . Janez Gregorič Z letnega zbora veteranov vojne za Slovenijo Domžale Na letnem zboru OZV VS Domžale se je zbralo blizu sto veteranov voj­ne za Slovenijo. S svojo prisotnostjo so naš zbor počastili tudi gostje: delegacija OZVVS Kočevje, Vrhnike, Grosuplja, Kamnika in veteranske organizacije Sever Ljubljana. Najprej smo si ogledali film iz časa osamosvajanja, nato pa smo z Zdravljico začeli zborovanje. Predsednik delovnega zbora dr. Janez Kušar je učinkovito nad- Foto: Rado Gladek Foto: Arhiv OZ V VS DomžaleFoto: Arhiv OZV VS Domžale Večer s Tonetom Partljičem Domžalski veterani vojne za Slovenijo smo medse povabili pisatelja, komediografa in predvsem domoljuba, ki rad piše o ljudeh, s katerimi živi, in o času, v katerem živi. Poleg tega je tudi ljubiteljski zgodovinar, saj nam je razkril, da Sloven-ci nismo razdvojeni zgolj zaradi druge svetovne vojne. Že v Prešernovih časih, ko se je nekako začelo narodno prebujenje, smo imeli dve struji, kasneje, med obema svetovnima vojnama, rivalstvo med Orli in Sokoli. Da se je lotil tudi politike, ga je nekako gnala narodna zavest. V tistih časih je bilo tudi v parlamentu več kulturnikov, zato je bil nivo komuni­ciranja na bistveno višji ravni, kot smo temu priča sedaj. Z veseljem se spominja časov, ko je v politiki sodeloval s Cirilom Zlobcem, Kmeclom in Pavčkom. Na pripombo, da Slovenci radi rečemo, da je smeh pol zdravja – kako to, da ni nikoli kandidiral za zdravstvenega ministra, saj bi lahko še naprej pisal komedije, se je le prijazno nasmehnil. Na vprašanje, zakaj se še ni lotil pisanja o osamosvojitvenih časih, je odgovoril, da je mor­da le bolje še malce počakati. . Janez Gregorič Predavanje o novostih v cestnoprometnih predpisih Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin je na predlog Milice Erčulj orga­niziralo poučno predavanje o cestnoprometnih predpisih in prometu. O novostih je tokrat spregovoril Marjan Peljhan – prometni inženir, nekdanji predavatelj CPP, prometni inšpektor, predsednik izpitnega centra, sedaj pa aktiven upokojenec, ki še vedno poučuje. Udeležen­cem, skoraj v enakem številu smo bile zastopane ženske in moški, je poudaril, da novosti sicer ni veliko oziroma kakor za koga. Minila so desetletja, odkar smo opravljali izpite, v križišču so promet urejali miličniki in en sam samcat semafor je bil takrat že prava posebnost. Torej smo se udeležili predavanja z željo, da teoretično obdelamo tis-to, kar smo pozabili. Zavedamo se, da je priložnost, ko lahko obnovimo oziroma dodamo znanje, zelo koristna, še posebno, ko gre za naša in tuja življenja. Začeli smo z osnovo, z voznimi pasovi, se skozi predor zapeljali na avtocesto, se vozili po krožnem križišču … Seveda smo se dotaknili tudi hitrostnih omejitev, talnih oznak in srečanj z vozili s prednostjo in spregovorili o kazenskih točkah in napakah, ki jih nehote ali pa zavestno naredimo. Zanimivo je bilo opazovati udeležence predavanja, moški so pred­vsem želeli potrditi svoj prav, ženske pa smo prišle, da bi dobile čim več podatkov in znanja o vožnji, in to počasi in podrobno. Skratka, predavanje smo obiskale iz povsem drugega namena kot moški. In tokrat ni veljalo, da smo ženske klepetulje, kajti, na žalost, sploh nismo prišle do besede. Na koncu pa je predavatelj, ki je bil časovno omejen zaradi zasedenosti dvorane, omenil, da obstaja možnost 20-urnega predavanja, ki bi ga opravili v nekaj tednih. Narejena naj bi bila anketa, v primeru ugodnega rezultata bi bila predavanja v jesensko-zimskem času. Občino bi zaprosili za finančno pomoč, kajti vsak ozaveščen voznik je varen voznik. Jaz sem za! . Dunja Špendal Trzinci - naš ponos Foto: Tanja Jankovič Nika in Sara, državni šolski prvakinji 2014/2015 Osnovna šola Trzin vsako leto sodeluje na raznih šolskih športnih tekmovanjih, kamor se prijavljajo učenci, ki imajo radi šport. Tako se je zgodilo, da sta v lanskem šolskem letu na državnem šolskem športnem tekmovanju pobrali najvišja odličja kar dve mladi Trzinki, učenki naše šole. Vsaka v svoji discipli­ni. Ena je postala državna šolska prvakinja v skoku v daljino, druga v namiznem tenisu. Predstavljamo vam Niko Levičnik in Saro Stražar. V šolskem letu 2014/2015 sta postali državni šolski prvakinji. V kateri športni disciplini? Sara: Sem državna šolska prvakinja v namiznem tenisu za šolsko leto 2014/15. Vsako leto se najprej začne na področnih tekmovanjih, kjer tekmujejo učenci od 6. do 9. razreda. Najboljši gredo naprej na finalno tekmovanje, ki je bilo lani za nas meseca maja na Muti. Nika: Jaz pa sem imela junija finalno tekmovanje v Kopru in sem bila v skoku v daljino prva. Kdaj sta se začeli aktivno ukvarjati z izbranim športom in kdo vaju je navdušil? Nika: Atletiko sem začela trenirati pred dvema letoma, ko sem bila v šestem razredu. Sošolec me je vprašal, ali bi šla z njim na trening atletike. Šla sem in postalo mi je všeč. Atletiko zelo rada treniram. Sara: Mene je sošolka v petem razredu povabila, naj grem z njo na trening namiznega tenisa. Navdušilo me je. Morda zato, ker sem že prej v šoli dve leti igrala namizni tenis in sem imela nekaj osnove. In ker mi je šlo dobro, me je trener povabil v klub. Zdaj sem že v devetem razredu in še vedno zelo rada igram namizni tenis. Sara Stražar, namizni tenis Nika: Treniraš atletiko, ki ima več disciplin. Katero imaš najraje? Najraje imam tek na 200 metrov z ovirami in troskok. V katerem klubu trenirata in koliko časa namenita treningu? Nika: Treniram v atletskem društvu MASS Ljubljana trikrat ali štirikrat na teden po eno uro in pol. Sara: Jaz sem v namiznoteniški sekciji Mengeš in treniram vsak dan med tednom po dve uri. Ali odhajata v sklopu treningov tudi na večdnevne priprave? Nika: Da. Priprave imam dvakrat ali trikrat na leto po en teden. Ravno prejšnji mesec sem se vrnila s priprav v Medolinu, kjer smo imeli kon­dicijske treninge, vadili smo tudi tehniko skoka preko ovir. S ar a : Mi imamo ko n dicijske p r i prave p o navadi avgu st a v K r anjski Gori. Tam naredimo veliko vaj za kondicijo in v zdr žljivost . Veliko tečemo. Kdaj sta dosegli prvi vidnejši uspeh in kateri je vajin največji? Nika: Prvi uspeh sem dosegla že v šestem razredu v štafeti na 200 metrov, ko smo bile na Prvenstvu Slovenije v atletiki za U12 in U14 tretje. Največjega pa sem dosegla lansko leto na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U14 in U12 na Ravnah na Koroškem, ko sem v dveh dneh dobila tri zlate medalje: tek na 200 m, tek na 200 m z ovi­rami in skok v daljino. Lansko leto v moji kategoriji še ni bilo troskoka. Jana Klopčič, Sarina razredničarka: »Sara je odlična učenka, pridna, prijazna, prijetna, družabna, zanesljiva in še zelo uspešna športnica. Ne glede na vse njene kvalitete je zelo skromna in tiha. V veliko oporo mi je pri delu v razredni skupnosti, kjer se odra žata njena zrelost in odgovornost, je tudi predstavnica našega razreda za šolski parlament. Rada pomaga svojim sošolcem in je dejavna tudi v Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet, kjer njena energija popestri srečanja starejših z mlajšimi generacija mi. Želim ji veliko uspeha tako na športnem področju kot tudi pri nadaljnjem šolanju in da bi tudi v prihodnje sledila svojim ciljem.« Trzinci - naš ponos Marjana Anžič Galjot, Nikina razredničarka: »Nika je zelo pridna učenka. Med urami lepo sodeluje, nikoli se ne izgovar ja, da potrebuje več časa ali da česa ne zmore. Zato sem bila presenečena, ko sem izvedela, da je Nika zelo aktivna in uspe šna špor tnica. Po navadi nas učenci večkrat opozorijo, da imajo status špor tnika. Pri Niki pa je drugače, ker o svojih dosežkih ne govori veliko. Vestno piše domače naloge, se pridno uči in je hkrati zelo uspešna športnica. Je zelo skromna in ima dobro ra z vit občutek za sočloveka, saj zna prisluhniti in pomagati tudi drugim.« Sara : Zelo kmalu , že dva meseca po tem , ko sem začela trenirati. Na odpr tem pr venstvu Gorenjske v namiznem tenisu za učence od 1. do 9. ra zreda sem bila tretja . Mojih največjih dose ž kov pa je več . Zadnja tri leta zapored smo ekipne dr ž avne pr vakinje, decembra lani sva bili v dvojicah s sotekmovalko Vito drugi na memorialu Mirka Abramovića v Vara ždinu, lansko leto sem bila tudi zmago­valka skupnega seštevka gorenjskega MRNTZ in druga v skupnem seštevku ljubljanskega MRNT Z (MRNT Z – medregijska namiznot­eniška z veza). Ali sta se že prej ukvarjali s kakšno športno dejavnostjo in katero? Nika: Tukaj na šoli sem v nižjih razredih hodila na atletiko in še na ritmično gimnastiko. Sara: Prej sem trenirala štiri leta tenis v Taubi centru, začela pa sem v prvem razredu. Že od vrtca sem obiskovala tudi balet v Mengšu, nehala pa sem v šestem razredu, ker mi je bil namizni tenis bolj všeč. Veliko časa posvetita treningu. Kaj pa šolske obveznosti, kako dobri sta v šoli? Sara: Vsa leta doslej sem bila odlična. Malo je lažje, ker imam status športnika in se lahko dogovorim za napovedana ocenjevanja. Nika pokima: Tudi jaz. Kakšni so vajini načrti? Bosta še vztrajali in trenirali? »Seveda,« potrdita takoj obe v en glas. Kaj pa nadaljevanje šolanja? Že vesta kam naprej? Sara: Jaz bom šla na gimnazijo, najbrž v Kamnik. Nika: Tudi jaz bom šla na gimnazijo, in to v Šiško, ker v bližini treniram, pa še športna gimnazija je. Šola, treningi, tekme. Prostega časa vama ostane bolj malo. Kaj počneta takrat? Sara: Obiskujem verouk, srečujem se s prijatelji. Ko smo pri babici, pomagam pri delu na kmetiji. Velikokrat se tudi igram s sestričnama, ki sta letos dopolnili dve leti in potrebujeta veliko pozornosti. Zelo me imata radi, saj vedno, ko pridem, skačeta od veselja. Nika: Tudi jaz obiskujem verouk. Doma imam bratca, zato ga moram vča­sih malo popaziti in pomagati mami v kuhinji. Zelo rada kuham in pečem. Veliko mojega prostega časa zapolnita tudi moja kužka, saj je skrb zanju kar zahtevna. V veliko veselje pa mi je tudi skrb za rože. Če mi ostane kaj prostega časa, pa se rada družim s svojo najboljšo prijateljico Injo. Njune starše sem vprašala, kaj menijo o športni aktivnosti svojih deklet. Sarina mama, Erika Stražar: Ne glede na to, koliko časa bo še aktiv­no trenirala in tekmovala, lahko rečem, da je čas, ki ga je posvetila športu, pozitivno vplival na njen osebnostni razvoj. Skozi treninge in tekmovanja je pridobila veliko prijateljev in seveda veščine, ki jih bo potrebovala v nadaljnjem življenju, kot so zdrava tekmovalnost, so­delovanje, sprijaznjenje s porazi, odgovornost, prilagajanja … Veliko k temu pripomorejo dobri odnosi v namiznoteniškem klubu Mengeš, ki ga vodi trener David Orešnik. Nikina mama, Saša Habat : Tudi midva z možem sva se v osnovnošol­skih letih ukvarjala z atletiko. Prav zaradi tega sva še bolj vesela, da se je Nika odločila ravno za ta šport. Veseliva se vseh njenih uspehov in jo ponosno podpirava. Veseli smo uspehov mladih športnikov in jim želimo vse najboljše na njihovi poti. Prav je, da so otroci že od malih nog športno aktivni. Najprej skozi igro, kasneje si lahko izberejo športno panogo, kjer se dobro počutijo in jo z veseljem trenirajo. S tem postopno razvijajo splošno gibalno sposobnost, ki je zelo pomembna v današnjem »elek­tronskem« času. Že v osnovi je treba razviti dobre, usklajene gibalne vzorce in fizične kvalitete, ki jih kasneje pri zainteresiranih otrocih pre­vidno in počasi nadgrajujemo, meni mladi domžalski trener atletike Jošt Novak. Trening ne pomeni utrujanja, je priložnost za izboljšanje, še doda in primerja treniranje z vrtnarjenjem. Oboje namreč potrebu­je skrbno nego in dovolj časa za rast in razvoj, da lahko kasneje uži­vamo ob sadovih vloženega dela. Tako kot velja za vse drugo v našem življenju. . Tanja Jankovič PGD Trzin se pripravlja na 110. obletnico delovanja društva Marec je minil mirno, imeli smo le eno intervencijo. 16. marca so nas ob 17.51 poklicali na Jemčevo cesto zaradi požara na oljni peči. Na grelniku za sanitarno vodo je prišlo do napake v električni napeljavi. Požar so že deloma pogasili lastniki, mi pa smo prezračili prostore in odstranili tleči material. Z mladino smo se pripravljali na tekmovanje v orientaciji, ki bo potekalo 23. aprila v Lukovici. Izvajali smo praktične vaje z vedrovko, vezanje vozlov ter ponovili rokovanje s kompasom. Operativne vaje smo imeli 12. marca. Vadili smo notranje napade, delo preko lestve, gašenje s peno, uporabo tesnilnega programa pri nevarnih snoveh ter urili iskanje opreme po obeh avtomobilih. V društvu smo veliko časa namenili pripravam na praznova­nje 110. obletnice delovanja društva. Tako bomo imeli 28. aprila slavnostno akademijo društva. 6. maja pripravljamo gasilsko ve­selico, kjer nas bo zabaval Ansambel Donačka. 8. maja bo slo­vesna Florjanova maša, po maši pa postavitev in blagoslovitev temeljnega kamna za nov gasilski dom. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! . Dušan Kosirnik Vabilo Ponovno vas vabimo na gasilsko veselico ob 110 letnici društva. Veselica bo 6. maja ob 19. uri na šolskem igrišču. Zabaval nas bo Ansambel Donačka. Za hrano in pijačo bomo poskrbeli gasilci. Foto: Arhiv Kafetarne bolj kakovostno kot današnje pohištvo iz Ikee. Takrat si kupil stol in pričakoval, da ti bo služil vrsto let. In glede na to, da se v lokalih stoli in mize precej bolj obrabljajo, sem želel kavarno opremiti s kakovostno opremo. Kje ste dobili oziroma kupili starinsko opremo? Nekaj sem je kupil na ‘Bolhi’, nekaj zanimivih kosov sem dobil v neki stari hiši, nekaj pa so mi jo podarili prijatelji, ki so pred tem prečesali svoje kleti. Nekaj kosov sem dal tudi obnoviti, ker so bili preveč poškodovani – te fotelje (pogleda v smer, kjer stojita dva lepa fotelja) sem na primer dal na novo tapecirati. Je pa med opremo mogoče najti tudi nekaj nekdanjih šolskih stolov. Vam je pri zasnovi lokala – kam postaviti stole, mize, ra­stlinje … kdo pomagal? Ne, tega sem se lotil sam, po svojem občutku. Pozna se, da sem nekaj izkušenj dobil v času, ko sem živel v Berlinu. Tam je bilo nekaj podob­nih lokalov, ki so bili opremljeni na starinsko-sodoben način. In ti lokali so mi bili navdih. Je pa res, da mi je pri rastlinah pomagala mama. Kafetarno ste opremili tudi s svojimi avtorskimi fotografija­mi. Zakaj ste se kot fotograf sploh podali v gostinske vode? V fotografiji je dandanes zelo slabo stanje. Veliko je neizobraženih foto­grafov, ki si kupijo srednje dober fotoaparat, postavijo svojo spletno stran in ponujajo fotografske storitve po prenizkih cenah. Ljudje pa gledajo na ceno in ne cenijo izobrazbe posameznega fotografa. Na koncu seveda prevlada cena, ki jo ponudi amaterski fotograf … Glede na to meni ni us­pelo preživeti s fotografskim delom, ker je to delo plačano premalo. Zato sem se odločil, da bom kombiniral fotografijo in gostinstvo. Ali je vaše avtorske fotografije mogoče kje kupiti? Če bo kdo želel kupiti moje fotografije, se lahko obrne name, obstaja pa tudi spletna stran www.juniqe.com, ki prodaja moje fotografije po vsej Evropi. Slike objavljam tudi na svojem blogu http://kosterov.com. Pišete tudi blog, o čem pišete? To je bolj spletna stran, na njej pa ne pišem, ampak samo objavljam svoje fotografije. Nisem ravno najboljši pisec, zato raje pustim, da moje fotografije govorijo namesto mene. Tako mi ta stran služi kot neke vrste medij, da predstavim svoje delo javnosti. Kaj pa v Kafetarni, delate sami, vam pri strežbi še kdo pomaga? Večinoma delam sam že od začetka, tudi ko bo boljši promet , bom še vedno delal, samo nekoliko manj, da bom lahko še več časa posvetil fotografiji. Zdaj mi v lokalu pomagajo tri dekleta. Brato­vo dekle Patricija veliko prispeva k vzdušju v Kafetarni, ona je res nepogrešljiva pomoč. Imam pa še dve študentki: Nežo, ki študira agronomijo, in Majo, ki študira grafično oblikovanje. Skupaj smo kar pisana druščina. Predvidevam, da dekleta poskrbijo za sveže cvetje na mi­zah in ostalo okrasje, ki pričara domačnost … Jaz res nisem nadarjen za tako okraševanje, večinoma krasi Patricija, tudi moja mami prinese kakšen šopek. Ta pomoč s strani žensk je vedno dobrodošla. Poznani ste po ponudbi odlične kave, ki pa jo je treba znati pripraviti pravilno. Kje ste se naučili pripravljati tako dob­ro kavo? Vse se začne pri mojem značaju, ker sem pri določenih stvareh per­fekcionist. Rad imam dobro kavo, in glede tega sem bil tudi zelo zah­teven pri postopku priprave. Prepričan sem, da je zelo pomembno, da je kava pripravljena z veseljem. Če jo narediš z veseljem, ima kava tudi posebno energijo. Pri učenju, kako pripraviti dobro kavo, so mi bili v pomoč videoposnetki na You tubu, pomagal pa mi je tudi dobavitelj Kafetarna: Kot dnevna soba, v kateri vam postrežejo odlično kavo Matevž Kosterov je po srednješolski izobrazbi tehnik optik, za inženir­ja fotografije pa se je izobrazil na Inštitutu in akademiji za multime­dije. Življenjska pot ga je iz Slovenije za kratek čas vodila v Berlin, kje je – kot pravi sam – poskusil zaživeti, saj se je želel zaposliti, a je kaj kmalu ugotovil, da mu Berlin kot mesto ne ustreza. Vrnil se je v Slo­venijo, se dokazal kot profesionalni fotograf, nato pa sklenil sprejeti izziv, in odprl je svojo kavarno. Zaradi brezpogojne ljubezni do kave jo je poimenoval Kafetarna, v njej pa preživi večino svojih dni in ob tem neizmerno uživa, saj se rad druži in razveseljuje ljudi z inovativno postrežbo. „Pri nas lahko poskusite različne kave z vsega sveta,“ je za­pisano na kavnem meniju, ki ga boste našli na vsaki mizi, ob pogledu vanj pa vas čaka težka odločitev: Kenija, Arabica, Jamaica, Brasil … Vsako kavo vam bodo pripravili z občutkom, saj je Matevžu zelo po­membno, da se boste kot obiskovalec v njegovem lokalu počutili tako dobro, kot se on sam. Tudi če si boste namesto kave izbrali čaj ali pivo. Napisala: Metka Pravst Kako se je pred dobrim letom in pol začela zgodba Kafetarne in zakaj ste izbrali lokacijo v trzinski obrtno-industrijski coni? Rad se družim z ljudmi in vodenje kavarne mi je predstavljalo neke vrste življenjski izziv. Lastniki tega prostora so moji starši, zato je bilo kar logično, da sem si izbral ta prostor kot začetek svoje zgodbe. Tukaj so bili tudi pred Kafetarno različni lokali, in ko sem sam dovolj dozorel za ta korak, sem se odločil, da ga bom vzel v svoje roke. Enkrat je treba odrasti, zato sem ta prostor ponovno oživil. Ambient obiskovalca ponese v preteklo stoletje, zakaj ste ga opremili v starinskem slogu petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let – je za to kakšen poseben razlog? V kavarni se poleg starinskega sloga pojavljajo tudi moderni elementi, ampak občutek imam, da je ta starinski slog dizajnersko veliko bolj uni­verzalen kot novodobno oblikovanje. Pohištvo iz tistega časa je tudi veliko Trzinski podjetniki kave. V prihodnje bi rad šel na trening barista (pravega pripravljavca kave, op. a) v Italijo. Prijatelj kavarnar mi je povedal, da pražarna, ki mi dobavlja kavo, vsako leto organizira izobraževanje, in rad bi šel tja, da se izučim, da bo naša kava še boljša. Kakšno kavo pa vi najraje pijete? Tako, ki jo imam na mizi – malce podaljšan espresso. Obožujem pa tudi pravo turško kavo brez dodatkov. Se vam zdi, da dodatki, kot sta sladkor in mleko, uničijo okus kave? Da, zagotovo! Kava sama po sebi je aromatična in polnega okusa. Sladkor ojača ta okus, ampak v drugo skrajnost. Meni je všeč, ko na­rediš požirek kave, jo najprej občutiš v ustih, ko jo pogoltneš, pa kava razvije še dodaten okus. Tudi njena aroma je specifična, z mlekom jo uničimo in ji delno tudi spremenimo okus. Zakaj je potem tako popularno piti kavo z mlekom? Kava sama po sebi je zelo močna, in ljudje to skušajo omiliti z mlekom. Tudi jaz sem na začetku pil belo kavo, potem sem prešel na kavo z mle­kom. Potem sem ugotovil, da mojemu želodcu ta kombinacija ne ustreza najbolj, pa sem jo začel priti brez mleka, in v taki kavi zdaj zares uživam. Vaša kava je dražja kot v lokalih, ki so v bližini, vas to ne skrbi? Kava je res malenkost dražja, kot v sosednjih lokalih, to pa zato, ker ponujamo res kakovostno kavo. Ljudem, ki cenijo to kakovost, ni žal tis­tih nekaj centov, saj res dobijo odlično kavo. Tisti, ki pri kavi gledajo na ceno, pa imajo možnost iti drugam. V tem primeru raje manj zaslužim in delam kvalitetno! Marsikdo mi je že rekel, da je to neumnost, a jaz za to odločitvijo stojim zato, ker na uspešnost posla gledam dolgoročno. V vaši kavarni ni na voljo samo odlična kava in raznolika ponudba pijač, pač pa ponujate tudi dobrote za pod zob: sendviče, pite, solate, smutije … Kaj vas dela drugačne od tovrstne ponudbe v coni? Radi imamo preproste stvari, zato smo tudi pri ponudbi ubrali to idejo. Smutije, ki jih mešamo že od samega začetka, delamo iz sezonskega sadja, vanje pa ne dajemo super hrane ali tropskega sadja. Ljudem je to všeč. Tudi pri toastih, ki smo jih ponudili kmalu po odprtju, se igra­mo s sestavinami. Toastov ne ponujamo samo s sirom in šunko, am­pak tudi s kuhanim pršutom, dodamo začimbe, kot je origano, kakšen sirni namaz; imamo tudi zelenjavne toaste z mešano zelenjavo, kot so bučke, korenje, paprika, ki jih kombiniramo s prelivom pesto ali sirnim namazom. Da gredo toasti v slast, jim dodajamo priloge – pripravlja­mo čičerikino omako. V ponudbi imamo tudi pite, večinoma slane. Za nas jih peče gospa, ki se je specializirala za pripravo pit. V prihodnje bi radi še dodatno razširili ponudbo hrane, a se moramo še malo razviti. Kdaj pa imate največjo gnečo, v času malic? Da, v dopoldanskem času je pri nas najbolj živahno. Popoldne pa se precej umiri, tudi gostje so drugačni. Do kdaj pa je kavarna sploh odprta, glede na to, da se obr­tno-industrijska cona popoldne sprazni? Odprti smo do desete ure zvečer, zjutraj pa vrata odpremo že ob sedmih. Ali ob večerih prirejate dogodke? Zasledila sem namreč, da ste imeli večer družabnih iger ... Enkrat smo ga res imeli, tukaj so lahko tudi praznovanja rojstnih dni, zabave z DJ-jem, tudi nekaj koncertov smo imeli. Zadnji, ki smo jih gostili, so bili Jezdeci škrlatne kadulje, na ta koncert je prišlo precej obiskovalcev, med njimi tudi Tomaž Domicelj. Bil je navdušen nad do­mačnostjo prostora. Res je med koncertom tak občutek, kot da bi skupina igrala v vaši dnevni sobi. Od kod prihajajo ljudje na zabave in dogodke? Na srečo iz časov, ko sem fotografiral, poznam veliko različnih ljudi, ki jih povabim na take dogodke. Delam pa na prepoznavnosti, da bo sem prihajalo še več ljudi iz širše okolice. Je pa promocija moja šibka točka. V prvem letu sem se veliko naučil o vodenju lokala, zdaj pa moram res več delati na promociji in to področje izboljšati. Kje pa so bile pri vodenju lokala na začetku največje prepreke? Kar se tiče samega lokala, je bilo največ težav z birokracijo, še danes je tako, ker je toliko omejevanj. Za svetovni dan poezije smo želeli ob kavi podariti pesnitev slovenskega pesnika, ampak bi s tem kopirali njegovo delo in bi bilo to dejanje kaznivo, zato te ideje nismo mogli uresničiti. Žal nas zakoni včasih tudi omejijo pri izboljšanju in razvoju. To je težava, ampak kljub temu vztrajamo. Po dobrem letu in pol imate že izoblikovano vizijo, kakšne so želje in kakšni so načrti za naprej? Želimo si več obiskovalcev. Nameravamo organizirati še več kulturnih dogodkov in koncertov. Če bi kdo rad tukaj organiziral koncert, me lahko pokliče. Razmišljam tudi, da bi še malo razširili zunanjo teraso, da bodo gostje posedali na sončku in pili dobro kavo. Rad bi oblikoval kreativni kotiček, v katerem bi lahko ljudje delali. Zato imamo na voljo veliko vtičnic in brezplačen dostop do interneta. Želim si, da bi se pri nas oblikovala neke vrste skupnost, ki bi se tu družila, ampak to je dolgotrajen projekt, ki potrebuje svoj čas. Pa ljudje dejansko pridejo delat v lokal? Da, imamo nekaj rednih strank, ki pridejo in ob kavi delajo na svojem računalniku. V tem času je veliko samostojnih podjetnikov, ki nimajo svoje pisarne, tukaj lahko delajo, saj jih nihče ne moti. . Zip Baza in Zajčkova dežela Na Špruhi 19 v Trzinu so odprli edinstven lokal z raznoliko ponudbo, ki se razteza na 450 kvadratnih metrih. V Zip Bazi (spremljate jih lahko na Facebooku) lahko odigrate partijo biljarda na vrhunskih biljardnih mizah, izbirate med pestro ponudbo vseh vrst pijač, v kratkem pa bodo stregli tudi odlične in cenovno dostopne malice. Prav vsak starš se sooči z zagato, kako zamotiti otroka ob slabem vremenu. Vsem občanom Trzina je končno na voljo nova otroška igralnica Zajčkova dežela (www.facebook.com/igralnicazaotroke), kjer lahko mali slavljenci tudi praznujejo nepozaben rojstni dan! Vsak dan je vstop za malčke in starše seveda prost, zato vljudno vabljeni v novi prostor druženja in igranja! . Ekipa Zip Baze Na dlani Bolhe na psu ali mački: Kako se jih uspešno znebiti in kako se zaščititi pred njimi? V svetu lastnikov psov in mačk so pogovori na temo bolh in klopov precej pogosti, zlasti v spomladanskem in jesenskem času, ko so tem­perature za razvoj najbolj primerne in se ti kr vosesi zajedavci najhitre­je razmnožujejo. O tej temi smo spregovorili z lastnikom trgovin za male živali Slonček in lastnikom spletne trgovine www.zazivali.si, ki ima sedež podjetja v Trzinu. Saša Primožič nam je zaupal, kakšne na­pake delajo lastniki psov in mačk v želji, da bi se bolh znebili, s tem pa včasih tudi ogrožajo zdravje živali. Kako se torej za vedno znebiti bolh in hkrati ne ogrožati hišnih ljubljenčkov ter poskrbeti za preventivno zaščito, da se bolhe ne bodo več naselile v vaš dom? Odgovore na vsa ta vprašanja podajamo v intervjuju. Kakšni so znaki, da ima pes ali mačka bolhe? Očiten znak, da ima žival bolhe, je praskanje in grizljanje kožuha. Ali ima pes ali mačka res bolhe, se lahko prepričate tako, da pogledate, ali iz pasjega ali mačjega kožuha odpadajo iztrebki, ki so podobni drobnim črnim mrvicam, ki ob stiku z vodo pustijo krvav madež. V tem primeru ste lahko prepričani, da ima žival bolhe, zato dobro preglejte tudi prostor in poiščite mesta, kjer bi se bolhe lahko razvijale. Najraje se te drobne nadležnice zatečejo na ležišča, svoja jajčeca pa rade skrijejo v preproge ali na oblazinjeno pohištvo in predvsem v razpoke na tleh, na primer med parketom, pa tudi v stenah … Našli jih boste tam, kjer se lahko nemoteno razvijajo. Zakaj se je bolh tako težko znebiti? V bistvu se bolh sploh ni tako težko znebiti, če poznate življenjski cikel teh zajedavcev in če se zavedate, da je večina bolh v prostoru in ne na živali sami. Temu primerno je treba tudi ukrepati in se znebiti odraslih bolh, ki so na živali, ter bolh, ki so v prostoru – bodisi jajčeca bolh, ki jih lahko posesate, bodisi bolh v razvojni fazi ličink in bub. Za uspešno odstranjevanje bolh je torej treba uporabiti insekticidne izdelke na živali sami in se hkrati temeljito lotiti čiščenja prostora. Slišala sem, da lastniki živali tarnajo, da insekticidni izdelki ne delujejo. Je možno, da se bolhe tem preparatom prilagajajo? V tem primeru bi rekel, da gre bolj za napačno uporabo insek ti­cidnih izdelkov, nobena ampula ali ovratnica proti bolham namreč ne bo pomagala odgnati bolh z živali, če jih ne boste odstranili iz bivalnega prostora! Pogosto pridejo k nam v trgovino lastniki živali in povedo, da so psa ali mačko skopali z insekticidnim šamponom, ga popršili z insekticidnim razpršilom in mu nadeli še insekticidno ovratnico ali pa uporabili insekticidno ampulo, in da ima še ved- Za uspešen spopad z bolhami niso dovolj insekti­cidne ovratnice ali ampule proti bolham, ki delujejo z nekajdnevnim zamikom in odstranjujejo le odrasle bolhe, uničiti je treba tudi bolhe na ostalih razvojnih stopnjah (jajčeca, ličinke in bube), ki so v prostoru, zato se lotite temeljitega čiščenja prostora. no bolhe … Seveda se sprašujejo, zakaj izdelki ne delujejo. Ko jim razložimo, da večina bolh živi v prostoru in ne na živali, in da so se spopadli le z odraslimi bolhami, ki so na živali, pozabili pa na bolhe v prostoru, so začudeni. Kaj torej priporočate? Z a dolgotrajno za ščito mačk ali psov priporočam uporaba insek­ticidne ampule ali ovratnice, da bo žival zaščitena in bo bolham ob pr vem stiku s psom ali mačko onemogočeno razmnoževanje. Z a pse obst ajajo tudi insek ticidna pršila , ki jih popršite po kožuhu, insek ticidni šamponi za pse pa delujejo začasno, saj odstranijo le bolhe, ki so trenutno na živali. Poleg odstranjevanja bolh z živali je treba nujno poskr beti za temeljito čiščenje prostora, obvezno pa moramo uporabiti tudi insek ticidno ra zpršilo za prostor – uporaba tega ra zpršila je ključni korak za uspešen boj proti bolham. Je dovolj, da prostor enkrat temeljito očistimo in popršimo z insekticidnim razpršilom za prostor? Ne, nikakor ne. Iz prostora je treba odstraniti vse bolhe, ker pa razvoj­ni cikel bolh traja nekaj tednov, je treba postopek čiščenja prostora in pršenja z insekticidnim razpršilom za prostor večkrat ponoviti. Po­membno je, da temeljito očistite vse prostore v stanovanju, kjer se pes ali mačka zadržuje čez dan ali ponoči. Dobro posesajte ležišča, kavče in oblazinjene stole, odeje in druge tkanine operite pri višjih temperaturah. Prostorčke, kjer bi se bolhe lahko razvijale, popršite z insekticidnim razpršilom, ki je namenjeno uporabi v prostoru; izdelki za muhe in komarje pri bolhah ne zaležejo. In še enkrat poudarjam, pri čiščenju bodite vztrajni. Nekaj tednov bo čiščenje naporno, a ver­jemite, da boste potem ponovno lahko zadihali v domu brez bolh. Se­veda pa ne pozabite na preventivno uporabo insekticidnih ovratnic ali ampul na hišnih ljubljenčkih, da se bolhe ne bi spet vrnile v vaš dom. Preden zaključiva, me zanima, ali je bolje uporabiti ekološke insekticide? Po naših izkušnjah so tovrstni izdelki bolj primerni kot preventiva, so pa stranke po uporabi ekoloških preparatov za odstranjevanje bolh in klopov zaradi nezadovoljive učinkovitosti pogosto posegle po insekti­cidnih izdelkih iz naše ponudbe. Pa je možno, da ima pes ali mačka alergijo na insekticidne izdelke? Možnost alergije vedno obstaja, to velja za vsak izdelek, ne samo za insekticidne preparate. Če opazite, da se pri psu ali mački pojavi aler­gija na katero od substanc v insekticidni ampuli, ovratnici ali pršilu, žival takoj skopajte in jo opazujte. Če se stanje ne izboljša, obvezno obiščite veterinarja. . Metka Pravst Ah, te nadležne bolhe! Ko se temperature dvignejo nad 20 stopinj Celzija, se začne sezona bolh. Te krvosese zajedavce psi in mačke najpogosteje dobijo ob stiku z drugimi živalmi, odrasle bolhe nato odložijo jajčeca po prostoru, kjer se psi ali mačke dnevno gibljejo. Iz jaj­čec se razvijejo ličinke, bube in nato odrasle bolhe, ki ponovno skačejo po prostoru in iščejo gostitelja – psa ali mačko, lahko pa tudi človeka. Na dlani Začetek motoristične sezone – nekaj nasvetov za večjo varnost Leto beži in že smo krepko zakorakali v pomlad. Sonce nas vabi k sproščenosti in ležernosti, ki se odraža tudi na naših cestah. Vedno več je prisotnih kolesarjev, motoristov in pešcev. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodijo raz­meram na cesti. To velja še zlasti na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna, in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Najpogostejši vzroki za najhujše nesreče motoristov so bili lani neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Na splošno pa vsem voznikom svetujemo, da med vožnjo upoštevajo prometno signalizacijo in cestnoprometne predpise. V času bližajočih se dopustov in daljših potovanj vam svetujemo, da se na pot odpravite pravočasno, z obilico dobre volje in predvsem strpnosti. Obenem pa vse motoriste in druge udeležence v cestnem prometu vabimo, da se nam pridružijo 27. aprila 2016 med 8. in 13. uro na preventivni delavnici »Policijska izkušnja kot nasvet«, kjer bo policist – inštruktor prikazal osnove varne vožnje, vozniki enoslednih motornih vozil pa se bodo lahko sami preizkusili na poligonu. Prireditev se bo v sodelovanju z AMD Lukovica odvijala na prostorih podjetja Avto Kve­der, Obrtniška ulica 1, Lukovica. Vabljeni in srečno vožnjo. Nataša Kustec, Policijska inšpektorica III, Policijska postaja Domžale Ustvarjanje v kuhinji: Osvežilna jagodna strjenka Prihajajoči meseci nam bodo Sestavine: 0,5 l tekočega jagodnega jogurta v izobilju ponudili slastne 100 g sladkorja v prahu (lahko tudi manj) jagode, zato vam predlagamo, 0,5 l sladke smetane da pripravite osvežilno 20 g želatine v lističih (lahko jo zamenjate z agaragarjem) jagodno strjenko. 0,5 kg jagod Korak 1: Najprej pripravimo posodo polkro­žne oblike, ki bo služila kot kalup za jagodno strjenko, in jo obložimo z nekaj plastmi pro­zorne kuhinjske folije. Jagode očistimo zele­nja in vsako prerežemo na pol. Razpolovlje­ne jagode zlagamo v posodo, dokler njena površina ni popolnoma prekrita z jagodami. Priprava jagodne strjenke je enostavna in hitra, postrežba pa z malo truda vrhunska. Korak 2: V posodi z vodo namočimo 20 g želatine v lističih, da se le-ti zmehčajo. V manjši posodici zmešamo 0,5 l tekočega ja­godnega jogur ta in 100 g sladkorja v prahu. V večji posodi stepemo 0,5 l sladke smetane in pri tem pazimo, da ne nastanejo grudice. Zmehčane lističe želatine vzamemo iz vode in jih damo v kozico ter segrevamo na majh­nem ognju, da se počasi utekočinijo. Ob ne­nehnem mešanju počasi dodamo mešanico jogur ta in sladkorja. Vse to z metlico nežno umešamo v stepeno sladko smetano, da do­bimo rahlo jogurtovo maso. Jagode v poso­di zalijemo z jogurtovo maso in za nekaj ur postavimo v hladilnik. Korak 3: Po nekaj urah strjenko zvrnemo na okrasni krožnik in počasi odstranimo fo­lijo, po potrebi dodatno okrasimo s stepeno sladko smetano in svežimi jagodami. Rezine strjenke lahko postrežemo s sladko smeta­no in jagodami pa tudi s kepico sladoleda. Odlično pa se ji poda tudi ohlajen sirup iz jagod, malin, gozdnih sadežev ali drugega sadja. Sadni sirup pripravimo tako, da kuha­mo koščke sadja s sladkorjem in malo vode 10 minut, nato ga ohladimo in po potrebi precedimo (če vas motijo drobne peške) ter uporabimo kot preliv za sladice. Dober tek! Strjenko lahko pripravimo z običajnim ali katerim koli drugim sadnim jogurtom. Namesto jagod lahko uporabimo drugo sezonsko sadje, izogibamo se le kiviju in ananasu, ki ju ne smemo mešati z želatino, saj se ne bo strdila. Strjenko lahko postrežemo kot torto, v skledicah ali kozarcih s peclji. . Metka Pravst Na dlani Obvestilo o zapori cest zaradi teka Petra Levca SKIRCA Trzin 18. Tek Petra Levca SKIRCA Trzin bo potekal v soboto, 23. aprila, od 10. ure naprej. Start in cilj teka bosta pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu, trase pa bodo potekale »čez drn in strn« po trzinskih ulicah in gozdu; več informacij najdete na spletni strani tek.trzin.si. Ob tem vas obveščamo, da bo zaradi teka 23. aprila med 8.30 in 12.30 zapora naslednjih delov občinskih cest v Trzinu: Ljubljanska cesta pred CIH – start/cilj teka, od 9.30 do 11.15 pešpot ob Pšati – v prostoru od večstanovanjskega objekta na naslovu Lju­bljanska 12e do avtobusne postaje na Ljubljanski cesti pri mostu čez Pšato, Ljubljanska cesta – v prostoru hodnika za pešce in kolesarje na mostu preko Pšate pri avtobusni postaji, cesta Za hribom – v prostoru od križišča z Ljubljansko cesto do odcepa za šolsko pot, od 9.30 do 12.30 Habatova ulica – v prostoru od objekta na naslovu Habatova 20 do križišča Habatove ulice in ceste Za hribom pri cerkvi, cesta Za hribom – v prostoru slepega kraka od stopnišča, ki se izteče z Ongra, do mostu pri OŠ Trzin, cesta Za hribom – v prostoru od križišča Habatove ulice in ceste Za hribom pri cerkvi do občinske meje pri objektu na naslovu Za hribom 15, od 10. do 11. ure Habatova ulica – v prostoru od objekta na naslovu Habatova 2 do križišča z Mengeško cesto pri objektu na naslovu Mengeška 5a, Mengeška cesta – v prostoru povezovalne ceste mimo OŠ Trzin in Športnega centra Taubi do šolskega mostu, pešpot ob Pšati – v prostoru od šolskega mostu do slepega kraka Ljubljanske ceste pri večstanovanjskem objektu s hišno številko 12e, pešpot ob Pšati – v prostoru od šolskega mostu do objekta na naslovu Habatova 2. Se vidimo! Nejc Florjanc, ŠD Trzin Na dlani Ledolomilec med festivali: Spet prihaja Trznfest! Od 13. do 22. maja bo v športnem parku pri osnov­ni šoli v Trzinu potekal že 16. pomladni festival Trznfest, na katerem bo, kot že veste iz preteklosti, kopica zanimivih in zabavnih dogodkov. Trznfest se bo začel z udarnim koncertom v petek, 13. maja, izvajalci naj ostanejo še skrivnost. Sobota, 14. maja, pa bo že od zgodnjega po­poldneva polna najrazličnejših dogodkov. V goste prihaja Franci Petek s svojo Mini Planico, na kateri se bodo otroci preizkušali v športu leta, v smučarskih skokih, na sporedu pa bodo tudi ročne ustvarjalne de­lavnice za otroke, otroška predstava s čarodejem Tonijem in njegovim Magičnim teatrom Jaba-daba-du. Seveda ne bo izostala niti Ledena dirka – zabavno športno tekmovanje dvojic v nošnji ledu na nosilih, ki je postala že kar tradicionalna, v njej pa lahko tekmujejo otroci in odrasli za nagrade sponzorjev festivala. Sobotni večer bo z dveurnim koncer­tom namenjen glasbenim navdušencem. Po lanskoletnem naključnem in popolnoma spontanem dogodku na koncertu Društva mrtvih pesni­kov, ko smo »izbrali« miss Trznfesta, se bo zgodba ponovila tudi letos. Predvsem bo to netipičen izbor za najlepšo. Sodelovala bodo lahko vsa dekleta, ki bodo na glavni festivalski koncert prišla s krono oziroma tiaro na glavi. Kriteriji izbora bodo zabavnost, simpatičnost in sposob­nost animirati obiskovalce, glavni ocenjevalci pa boste kar obiskovalci in nastopajoča skupina. Lani izvoljena miss Trznfesta Natja Levec bo lento predala najlepši, ki jo boste določili obiskovalci. Trznfest se nato z zunanjega prizorišča seli v prostore kulturnega doma in se bo nadaljeval s potopisnim predavanjem fotografa in pus­tolovca Arneja Hodaliča v četrtek, 19. maja, ob 20. uri, ko si boste na­pasli oči ob čudovitih motivih Hodaličevih fotografij med predavanjem z naslovom »Med Indijanci plemena Kogi«, ki živijo v pogorju Sierra Nevada de Santa Marta v Kolumbiji. V petek zvečer, 20. maja, bo literarni večer »Poetično v humorju«. Kje ste, talentirani otroci? Na TrznFestu 2016 bo ponovno prireditev za otroke z naslovom Trzinski talent! Verjamemo, da ima mnogo otrok v Trzinu različne talente – skrite ali pa že odkri­te. Želimo, da imajo priložnost pokazati svoj talent v javnosti. Va­bljeni posamezniki in posameznice oziroma skupine! Če si star-a od 5 do 15 let, pridi, se zabavaj in pokaži svoj talent! Prijavi se! Nastopajoče čakajo tudi lepa darila! Trzinski talent bo potekal na velikem odru v športnem parku pri OŠ Trzin v soboto, 14. maja, ob 17. uri. Prijavnica je na povezavi: http://trznfest.trzin.si. Prijave na 3. Ledeno dirko že potekajo! V davnih starih časih so se podjetni Trzinci preživljali tudi z izdelavo in prodajo ledu. Pozimi so pri Jefačniku preprosto odprli zapornico, da se je voda razlila po travnikih. Ko je zmrznila, so led lomili, ga raz­važali in prodajali po vsej deželi. Še celo tja do daljnega Kranja in okolice jih je vodila trgovska pot in želja po zaslužku. Seveda so najbolj napolnili svoje mošnjičke tisti ledarji in furmani, ki so navkljub vremenskim in drugim oviram na poti na cilj najhitreje pripeljali največjo količino ledu. Spodbujeni s svetlim zgledom podjetnih prednikov smo se odločili, da bomo letos na Trznfestu ponovno organizirali Ledeno dirko! Ekipe dvojic bodo tekmova­le čez drn in strn po krožni dirki v centru Trzina. Vsaka ekipa bo morala do cilja na posebnih nosilih prinesti čim več ledu in spotoma premagati nekaj ne pretežkih, a zabavnih ovir. Kot pri naših predhodnikih bo za končni rezultat štela količina ledu in seveda čas, v katerem bo premagana proga. Nekaj točk bodo sodniki lahko dodelili tudi za slog ali iznajdljivost. Celotna tek­ma bo bolj zabavnega kot tekmovalnega značaja, vseeno pa bo mogoče prislužiti bogate nagrade. Prijavite se lahko na povezavi http://trznfest.trzin.si do 10. maja 2016 oziroma do zapolnitve prostih mest. V primeru slabega vremena Ledena dirka odpade. Start: sobota, 14. maja 2016, ob 16. uri. Nasmejali se bomo iskrivemu gledališkemu ustvarjalcu Jušu Milčin­skemu, vnuku slavnega Ježka. Juš in voditelj Tomaž Lapajne Dekleva bosta v živo raziskovala povezave med poezijo in humorjem. Kdaj je humor poetičen in kdaj poezija humorna? Za izhodišče tega razkri­vanja bo poezija Tomislava Vrečarja iz zbirke Ko se mi vse ponuja, se meni skuja. Naključno izbrane pesmi bodo navdih za spontane hu­morne miniaturice Juša Milčinskega. Med vikendom, ki sledi, si boste lahko ogledali še gledališko predsta­vo, komedijo, ki pa bo tudi sklenila Trznfest 2016. Podroben program, v katerem bo prenekatera novost, boste kmalu prejeli tudi v poštne nabiralnike ali ga pregledovali na spletnih straneh festivala. Vstop na vse dogodke bo seveda brezplačen, to omogoča glavni financer Občina Trzin. Za predavanje in predstave so priporočljive rezervacije prek spletne strani http://trznfest.trzin.si, elektronskega naslova trznfest@trzin.si ali po telefonu 064 185 744. . Brigita Ložar Na dlani Ljudje kot mi Dogajanja, ki smo jim bili priča zadnjih šest mesecev na slovensko­-hrvaški in slovensko-avstrijski meji, so, kot kaže za zdaj, mimo. Tako imenovana balkanska migracijska pot je trenutno zaprta in od 6. mar­ca v Slovenijo po tej poti ni prišel niti en begunec oziroma migrant. Takih prizorov v svojem okolju nismo bili vajeni. Slovenija je dobro razvita država, v kateri socialne razlike niso velike, kljub gospodarski krizi, ki nas je precej prizadela, pa imamo še vedno dobro delujoč zdravstveni in socialni sistem. Zato so bile podobe množic begun­cev in migrantov na naših mejah precejšen šok. Najprej za prebivalce obmejnih krajev, nato za institucije – čeprav se je država na prihode intenzivno pripravljala že nekaj mesecev prej – na koncu pa tudi za večino prebivalcev Slovenije, ki so vse skupaj opazovali le prek medi­jev. V takih izrednih razmerah se ljudje odzovemo različno: nekateri s strahom, negodovanjem, drugi pa tako, da priskočijo na pomoč. Ljudi dobre volje, ki so bili pripravljeni pomagati, je bilo od prvega dne množičnih prihodov beguncev in migrantov ves čas ogromno. Ne samo policisti, pripadniki civilne zaščite, gasilci, zdravstveno osebje, občinski uradniki, državni uslužbenci, ampak tudi številni prostovoljci, ki so prek humanitarnih in nevladnih organizacij nesebično priskočili na pomoč, so držali pokonci sistem, vzpostavljen za popolnoma dru­gačno obliko delovanja v času naravnih in drugih nesreč. V Slovenijo je od 1. januarja do 11. marca 2016 vstopilo 99.187 mi­grantov. Od 16. oktobra 2015 do 11. marca 2016 je vstopilo 477.791 migrantov. Večina med njimi naše države sploh ni poznala, ampak je želela le naprej, do Avstrije ali Nemčije, ki jim predstavljata prostor miru in blagostanja, kjer si bodo ponovno lahko zgradili življenje, kot so ga poznali pred vojno, dobili zaposlitev, ki jim bo omogočila, da bodo živeli od lastnega dela, in jim vrnila osebno dostojanstvo. Ali je vse res? Toda, kdo so oni? Skoraj petsto tisoč ljudi – oseb, posameznikov z imenom in priimkom ter vsak s svojo življenjsko zgodbo – je prečkalo našo državo, o njih pa vemo le malo. Največ je mitov in stereotipov, ki se hranijo na našem neznanju in nepoznavanju ter podžigajo straho­ve, ki so, razumljivo, prisotni. Ali je »normalno«, da človeka prežema strah, ko skozi njegovo vas noč in dan hodi tisoče neznanih, na pogled drugačnih, izmučenih ljudi? Seveda je. Ali če na televiziji dan za dnem videva podobe ljudi, ki se v upanju na rešitev in topel sprejem v Evropi vkrcavajo na premajhne čolne? In če ga prestrašijo podatki o milijonih ljudi, ki naj bi še čakali nekje v ozadju na trenutek, ko bodo lahko krenili proti Evropi? Vsekakor. Lahko razumemo, da ta strah v nas prebudi nestrpnost? Lahko. Po­membno pa je, da mu ne nasedemo, ampak da namesto tega raziš­čemo, česa nas je sploh strah. So za naše nezadovoljstvo in strah res »krivi« begunci in migranti, tj. tisti ljudje, ki brez vsega pridejo do slovenske meje in nemo prosijo, naj jih pustijo naprej? Miti V medijih in javnem prostoru lahko zasledimo veliko trditev, ki utrjujejo in potrjujejo te naše strahove. Toda, ali dejansko držijo? Eden takšnih zelo razširjenih mitov, ki kroži v javnosti in medijih, je, da so zaradi njih Na spletu je veliko gradiva, ki lahko pomaga, da izvemo vse o ak­tualnih migracijah, o ljudeh, ki prihajajo v Evropo, in njihovi kulturi, državah itd. Tako se bomo najbolje soočali s strahovi in predsodki. Nekateri viri, ki so po naši presoji najpomembnejši: • Pomoč beguncem (pomoc.beguncem.gov.si) – vladna spletna stran, na kateri so zbrane najaktualnejše informacije o vladnih odločitvah v zvezi z begunsko problematiko, v poglavju ‘Za strpno prikrajšani prebivalci Slovenije, ki prav tako potrebujejo pomoč: »Tujci prihajajo na naša ozemlja, ker imajo z urejenim statusom begunca dostop do zelo pomembnih socialnih prejemkov.« To seveda ne drži. Oskrba, ki jo je Slovenija po mednarodnih konvencijah dolžna nuditi beguncem in migrantom, res predstavlja strošek za državo, vendar je ob tem treba poudariti, da je financirana iz povsem drugih virov kot na primer socialni prejemki prebivalcev Slovenije. Večino sredstev za obvladovanje migracij dobi država iz Evropske unije. V Sloveniji redki zaprosijo za azil, toda če to vendarle storijo, so v času obravnavanja prošnje nastanjeni v azilnem domu, med čakanjem na končno od­ločitev pa imajo pravico do prostega gibanja po državi, do nujnega zdravljenja in žepnine, ki trenutno znaša 18 evrov mesečno. Kot mit lahko označimo tudi trditev, da ljudje v stiski ogrožajo našo identiteto: »Aktualni valovi priseljevanja prinašajo nepovrnljive spre­membe v evropski kulturi in slabijo občutek identitete. Evropska iden­titeta se bo s temi valovi priseljencev za vedno spremenila.« Svoje nacionalne identitete se pogosto zavemo šele, ko nas nanjo opozori zunanji dejavnik, denimo zmaga Petra Prevca ali prihod tisočih prise­ljencev, katerih kulturna in nacionalna identiteta je popolnoma dru­gačna od naše. Mit, da nas njihova prisotnost v Evropi ogroža, da bo zaradi tega podoba evropske družbe spremenjena, je verjetno dolgo­ročno najbolj škodljiv, saj je kultura skupaj z gospodarstvom, družbe­no sfero in okoljem steber razvoja vsake družbe ter vključuje najgloblji in najabstraktnejši vidik vsakega posameznika. Dinamičen razvoj kultur Prepogosto pozabimo, da evropska kultura ni statična, stoletja nespremenjena, zamrznjena v času. Nasprotno: nenehno, od obdobja stare Grčije, se spreminja v času in prostoru. Še več, evropsko kul­turo so pomembno zaznamovali ravno stiki z drugimi kulturami. Te so medsebojno vplivale ena na drugo in se bogatile s prehajanjem posameznikov preko meje. Ravno Arabci so v srednjem veku pogosto »imeli« vlogo posrednikov med izumitelji (Indijci, Kitajci) in evropskimi družbami. In navsezadnje, zgodovina, slovenska ali svetovna, dokazuje, da so bile migracije vedno del človeške civilizacije in so še kako znane tudi nam, Slovencem. Ne glede nato, ali so (bile) povezane s strategijami soočanja ali preživetja (kot aktualne), sprožene z osvajanji ali rezultat človeške radovednosti, migracije so vedno bile del človeške narave. Priseljevanje bo tudi v prihodnje pomemben dejavnik dinamičnega razvoja kultur. Prav spodbujanje raznolikosti in večkulturnosti je tisti dejavnik, ki lahko izboljša našo družbeno povezanost. Ko podobe v medijih ali govorice v družbi sprožajo občutke strahu in negotovosti, je priložnost, da se ustavimo in si rečemo – samo ljud­je so. Moški, ženske, starci, otroci – samo ljudje, ki gredo za boljšim življenjem. Integracija Slovenska vlada je že sprejela načr t , da bo v skladu z dogovorom na evropski ravni iz Italije in Grčije premestila 567 oseb (ali iz dr u­ge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na naci­onalni migracijski in a zilni sistem) ter iz tretjih dr ž av (tj. dr žav, ki niso članice EU) trajno preselila 20 oseb. Končno število oseb bo verjetno večje, odvisno od trenutnih migracijskih ra zmer in konč­ družbo’ pa so zbrana tudi številna gradiva slovenskih in medna­ rodnih nevladnih organizacij; • Vključevanje (http://www.mizs.gov.si/si/vkljucevanje_priseljen­cev_v_sistem_vzgoje_in_izobrazevanja/) – na tej spletni strani lahko dobite informacije o načinu vključevanja otrok in mlado­stnikov v izobraževanje; • Migracije – spletna stran Policije (www.policija.si) z aktualnimi statistikami prihoda beguncev in migrantov. nega dogovora o številu premeš čenih oseb. Pr va skupina naj bi bila v Slovenijo premeščena v aprilu. Da se bodo vsi ti ljudje pri nas počutili dobro, tj. neogroženo in ne kot vsiljivci, je izjemno pomembno, kako jih bomo sprejeli ob prihodu in kako bo potekalo njihovo nadaljnje vključevanje. Pri tem pa se je treba zave­dati, da uspešna integracija ni samo odgovornost priseljencev, ampak se mora prilagoditi tudi družba sama. Družba, torej država, državne insti­tucije in tudi mi, prebivalci slovenskih mest in vasi, jih moramo pri tem spodbujati, jim olajšati vključevanje v izobraževalne in delovne procese ter omogočiti njihovo udeležbo v političnem in medijskem prostoru. Prvi korak uspešnega vključevanja je, da se priseljencem omogoči pridobitev osnovnega znanja jezika, o zgodovini in ustanovah države gostiteljice ter informacij o pravicah in dolžnostih, delu in življenju v Sloveniji. Ta del integracije pri nas izvaja ministrstvo za notranje zadeve (http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/inte­gracija_tujcev/). Ko gre za otroke in mladoletnike, je še zlasti pomembno, da so čim prej – tudi ko še ne znajo jezika – vključeni v običajno šolsko okolje med vrstnike. To je v sodelovanju z drugimi resorji predvsem v rokah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (http://www.mizs.gov. si/si/vkljucevanje_priseljencev_v_sistem_vzgoje_in_izobrazevanja). Svojo vlogo pa lahko odigra prav vsak od nas, tako da ne spodbuja nestrp­nosti do drugačnih in drugače mislečih. Tako da opozarja na sovražni govor. Tako da se poskuša vživeti v njihov položaj, ravna humanitarno in solidarno ter jih sprejme v svoje okolje. . Urad Vlade RS za komuniciranje Radi delamo dobro Podjetje Mercator v prodajalni na Kidričevi ulici 5 v Trzinu v apri­lu izvaja akcijo “Radi delamo dobro”, k sodelovanju pa so povabili Vrtec Trzin, KUD Franca Kotarja Trzin in Planinsko društvo On­ger Trzin. Kako lahko tudi sami pomagate? Ob vsakem nakupu – ne glede na višino zneska – prejmete žetonček, ki ga lahko namenite enemu od treh sodelujočih tako, da ga vržete v ozna­čeno škatlo. Zmagovalec, ki bo zbral največje število žetončkov, bo prejel nagrado 1000 evrov. . Metka Pravst nom vključevanja mladih z razvojno motnjo v aktivno življenje. Tako je mladim dana možnost ovrednotenja in občutka sprejetosti s strani družbe, kar močno pripomore k njihovi socializaciji, motivaciji in ra­zvoju delovnih veščin. Prodajni program poleg šiviljske popravljalnice zajema lepo ohranje­na oblačila, igrače, knjige iz druge roke ter unikatni darilni program, ob zaključku lanskega leta pa so razvili še reciklažo oblačil. Ideja o reciklaži se je porodila ob veliki količini oblačil, ki jih podarjajo ljudje, ki želijo pomagati. Zaradi ekološke ozaveščenosti so čutili željo po razvoju tudi v tej smeri. V društvu se zavedajo, da nevarne kemikalije dodajajo v vseh fazah proizvodnje oblačil. Nekatere pridejo v oblačila preko rastlin (bombaž spada med najbolj kemično obdelano rastlino) ali umetnih snovi, iz katerih je tkan tekstil. Dodajajo se še kemikalije za lažje likanje, za odpornost proti madežem, glivicam, neprijetnim vonjavam, bakteri­jam, proti krčenju in raztezanju materialov ter za njihovo mehčanje. Vse izdelke ob dolgem prevozu še dodatno kemično zaščitijo s kemi­kalijami, in sicer proti glivicam, bakterijam, žuželkam in glodavcem. Poleg tega pa s pranjem tako kemično obdelanih oblačil kemikalije stečejo v reke in naravo in s tem vplivajo na močno onesnaževanje naših voda in okolja. Njihova želja je predvsem razbiti predsodke pred drugačnostjo, bo­disi pred «drugačnimi ljudmi«, s sloganom Vsi različni, vsi zaželeni, bodisi pred izdelki iz druge roke. Verjamejo, da slabe energije v po­darjenih oblačilih ni, saj so podarjena za dober namen od srčnih ljudi, ob nakupu oblačila pa pozitivno energijo, zaradi dobrega namena, podariš oblačilu sam. V trgovinici pa poskrbijo, da so oblačila čista, oprana in cela. P r i h o d e k o d p r o d aje j e n a m e n j e n d e l o v a n j u d r u š t v a . V p r i m e r u , d a t u d i v i r a z m i š l jat e , k a ko i n k a m z o b l a č il i , k i ji h n e u p o r a b l jat e več , va s v dr uš t v u va bijo , da se pridr u žite v do brod elnosti. Tr­govin’c a je v D o m ž a la h , n a L ju blja ns ki cest i 10 4 (o peč nat i b lo k pri Policiji). . Spletni naslov: www.verjamemvate.si Facebook: Naša trgovin’ca & društvo Verjamem vate Foto: Arhiv Društva Verjamem vate Na dlani Tematski zemljevid »Poplavna Kolbezna (Vir: priloga 1). Kako smo (u-)krotili pšaške poplave Kakor druge slovenske reke in rečice poplavlja tudi naša Pšata. Če smo bolj natančni, je poplavljala pogosteje predvsem nekoč, danes pa le še izjemoma. Kako visoko je segla nekdaj poplavna voda, še pomni­jo stari Trzinci, več, kaj več – natančno in še več – pa izvemo v članku »Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati«, ki je izšel leta 1976 v 15. letniku Geografskega zbornika in obsega več kot 150 stra­ni, dodani pa so mu še trije tematski zemljevidi. Poglavje o regulacijah in melioracijah (strani 93–103) je prispeval Marko Kolbezen, geograf in hidrolog, ki je služboval v nekdanjem Hidrometeorološkem zavodu (HMZ) Republike Slovenije, predhodniku današnje Agencije RS za oko­lje (ARSO). Pri poplavah v Trzinu je nekdaj voda dosegla glavno cesto, železniško progo in celo oddaljeno železniško postajo (danes Kmeti­čeva ulica, op. a.), pred cestnim in železniškim nasipom je bila takrat poplavna voda tudi globlja od metra! Ob spodnji Pšati, med Trzinom in Dragomljem, so poleg Pšate poplavljali tudi pritoki z obrobnega gričevja, še bolj pa talna voda, ki je iztekala iz bistriškega prodnega vršaja. Poplavne vode trojnega porekla – talne in rečne vode ter vode z osamelcev, so ustvarile Blatnice, najobsežnejše poplavno področje ob Pšati, vzhodno od današnje industrijske cone (onstran železniške proge), današnje kraljestvo žerjavčkov. Osnovni namen izpeljanih regulacijskih del oziroma hidrotehničnih ukrepov je bil ta, da poplavne vode s porečja čim hitreje odtečejo. Seveda pa je treba pri takih prostorskih posegih reko in njeno zaledje hidrološko uravnovesiti, ne pa skrbeti samo za odtok visokih oziroma poplavnih voda. Vprašanje o ureditvi Pšate so načeli že sredi 19. stole­tja, vendar do leta 1936 niso ničesar ukrenili. Takrat so sestavili načrt za sklenjeno regulacijo spodnje Pšate od Trzina navzdol, s katerim pa bi le izravnali drobno vijugavost reke, ki pa naj bi v glavnem obdrža­la staro smer. Bistveno širše poglede je prinesel prvi Jenkov načrt iz leta 1942, ki je v nasprotju s starejšimi zajel celotno porečje. V okviru tega je bil že predviden poseben razbremenilni kanal od Mengša po najbližji poti v Kamniško Bistrico (pri Jaršah). Tudi njegov drugi načrt iz leta 1949 je slonel na istih regulacijskih osnovah kakor prvi, regulacijo Pšate pa so vrednotili predvsem z vidika kmetijstva. Z deli na regulaciji Pšate so začeli leta 1949 z izkopom prekopa od Tr­zina skozi severne Mlake ter dalje južno od Depale vasi proti Depalščici, vse do njenega izliva v spodnjo Pšato pri Dragomlju. Melioracije v tem okviru so obsegale nekaj več kot štiri kvadratne kilometre zemljišč. S tem se je povečal vodni odtok, ki je po nekdanji močno vijugasti strugi ter zaradi vpliva talnih voda močno zastajal in povzročal v trikotniku Trzin– Domžale–Dragomelj obsežne in dolgotrajne poplave. Vzporedno s temi deli so se začela tudi dela za izkop razbremenilnika Mengeš– Kamniška Bistrica. Z dokončanjem tega razbremenilnika so bile močno zmanjšane poplave, ki so pred tem redno ogrožale Mengeš, Loko in Tr­zin. Treba pa je bilo urediti še odsek Mengeš–Trzin, kar so uredili v letih 1961-62 skupaj z melioracijo zemljišč na območju kmetijskega centra. Pri tem so opravili izkop okrog tri kilometre dolgega odvodnega jarka, ki je presekal in odvajal površinske in talne vode z obrobja Dobenske­ga hriba. Na tej melioracijski površini, ki zajema danes 120 ha, je bilo pred izvedbo del le 41 ha njivskih površin, drugo pa so bili zamočvirje­ni travniki. Na priloženem zemljevidu si lahko vse to tudi bolj nazorno ogledamo. Avtorji te študije, ki je nastala v okviru raziskovalne naloge »Geografija poplavnih področij na Slovenskem« na tedanjem Inštitu­tu za geografijo SAZU (danes Geografski inštitut Antona Melika ZRC SA ZU), pa so nakazali tudi rešitev za tvorbo besednih zvez s pridevniško rabo Pšata, saj so uvrstili tudi Trzin med pšaška naselja oz. v pšaško poplavno pokrajino. V eni od prihodnjih rubrik pa več o tem, kje je nekdaj potekala struga stare Pšate. . Miha Pavšek Vremenska sekir(i)ca Pričakovano suhi marec ali sušca prah obvelja kakor kepa zlata Za nami je prvi mesec meteorološke pomladi, a zdi se, da so ljudje še kar nekako otopeli. Še dobro, da pripadnice nežnejšega spola vsako pomlad poskrbijo za to, da dvig temperatur zraka tudi opazimo in ne le občutimo. Po drugi strani pa se tudi marsikateri pripadnik močnej­šega spola začne malo bolj resno ukvarjati z rekreacijo. Razlog niso samo prej omenjene »dvignjene« temperature, temveč menjava gar­derobe. Pod malo krajšimi spomladanskimi majicami se je v predelu trebuha v hladnih dneh pri marsikom pojavila »čudna« nabreklina. Hla­če so naenkrat preozke ali pa ima pas premalo lukenj, in kar je še takih težav. Prej omenjene pripadnice (in roko na srce – tudi prenekateri pripadnik …) rešujejo že omenjeno zagato na prav poseben način – z elastičnimi in oprijetimi oblačili, ki do neke mere še potegnejo skupaj tisto, kar je šlo prek zime preveč narazen. Ko to ni več možno, so na vrsti bolj ohlapna oblačila, in tako naprej. Moda za vse in vsakogar ter venomer! A težave te vrste so precej bolj rešljive kot pa vsakdanje zgodbe, ki nas vračajo v realnost. Vremensko gledano, nas je tudi le­tošnji marec vrnil v podnebno realnost brez posebnih odstopanj, a je bil malce toplejši. Torej, marec je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, v gorah pa je bil celo nekoliko prehladen. Lanski marec je bil tem­peraturno zelo podoben letošnjemu, po padavinah pa so bile velike regionalne razlike, kar ka že tudi naša preglednica. Nedaleč od nas (Vrhnika, Tr žič) so prejeli skoraj dvakratno količino trzinskih padavin. Marec se je začel s precej hladnim in mokrim vremenom, malo višje so dobili tudi nekaj snega. V prvih osmih dneh meseca je padla ve­čina padavin. Druga polovica je bila toplejša (z izjemo nekaj mrzlih juter) in skorajda brez padavin. Srednja mesečna temperatura zraka je bila za dobro stopinjo Celzija višja od dolgoletnega povprečja, malo bolj pa je poskočila povsem ob koncu meseca, ko bi skoraj do-segla dvajsetico! Pri trajanju sončnega sevanja smo bili prikrajšani za okrog četrtino, pri padavinah pa za petino, glede na dolgoletno povprečje, le liter pa do tristotice v letošnjem letu. Megle nismo imeli, slano pa le v petih dneh; spomnimo – marčevska jutra znajo biti prav zoprno mrzla! Tretjega in sedmega marca je za krajši čas celo padal dež s snegom, sicer pa se minuli mesec sneg ni menil za nas. Morda pa ga nadome­sti april, saj »sušca sneg smodi, travnov pa gnoji«. Kmetje so namreč na začetku aprila že pogledovali proti nebu in se spraševali, »kdaj bo«, ker je pač to zadnji čas, da se zmoči njivsko mladovje. Zanimive kra­jevne razlike v količini padavin se kažejo že na primeru Trzina in Dom­žal, saj so nas slednje »nesle« za celih osem litrov vode. A ne bomo se preveč ukvarjali z vodo, saj je ta, skupaj z drugimi komunalnimi dobrinami in storitvami poskrbela, da je bila trzinska pomlad pestrej­ša kot navadno. Na veselje vseh uporabnikov označenih kolesarskih površin so letos pesek s pločnikov očistili prej kot navadno, prehitevali pa so tudi naši močvirski tulipani, po trzinsko žerjavčki. Pa nič za to, bilo jih je veliko kot že dolgo ne, morda tudi na račun tega, da so vzdrževalci daljnovodov nekoliko počistili trase le-teh, s čimer so tudi občutljive cvetice dobile nekaj več prostora in svetlobe za svojo rast. Pač pa letos nismo opazili kakšnega albino-tulipana ali pa se nam je dobro skril. Bolje kot lastniki »off-shore« podjetij, ki so jih razkrinkali pred kratkim in med katerimi se je znašla tudi četica Slovencev. Še dobro, da nam te ne morejo pokvariti dobrega vremena, ki pa ga ne smemo vedno enačiti z lepim. Posebej po setvi, ko potrebujemo vodo, pa saj bo april, ki ima na dan sedem vremen, vendarle poskrbel zanjo. Tako kot poskr bi naš planet na poti okoli Sonca za to, da se proti ve čeru postopoma pr av vsak dan stemni prav do vseh nižin , tudi trzinske. . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Radomlje 57 Povprečna mesečna T zraka (°C) 7,2 -- Domžale 65 Najnižja mesečna T zraka (°C) -1,6 6:00 18. 3. Grosuplje 71 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 8 / 6 / 0 -­ Ljubljana Bežigrad 79 Največja dnevna količina padavin (mm) 15,5 0–24 h 7. 3. Moste pri Komendi 80 Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 9,1 0:30 6. 3. Letališče Brnik 90 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 44 / JJZ 15:00 29. 3. Brezje pri Tržiču 91 Najpogostejša smer vetra SSZ -- Vrhnika 105 Število hladnih dni (T min < 0 °C) 5 -- Kredarica (2515 m) 153 Skupna količina padavin v letu 2016 (mm) 299 -- Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline marca 2016 (Viri: ARSO, Civilna zaščita Trzin, Slovenski meteorološki forum, Spletišče Vremenskega društva ZEVS.) | 29 Napovednik Napovednik Društva upokojencev Žerjavčki Trzin V četrtek, 1. 5. 2016, bo ob 8. uri tradicionalni pohod na Rašico. V soboto, 12. 5. 2016, se bodo člani ob 8. uri odpeljali na izlet v Steklarno Rogaška in na Bizeljsko. V četrtek, 13. 5. 2016, bo ob 19. uri slavnostna akademi ja ob občinskem prazniku. Najlepše cvetje v V soboto, 14. 5. 2016, bo ob 11. uri nastopil Mešani pevski zbor Žerjavčki na prireditvi Z ZB ZV NOB pri našem kraju KUD u, ob 16. uri pa na Reviji pevskih zborov Gorenjske v Cerkljah na Gorenjskem. Še predno se zdani, nas prebudi ptičje petje in s prvimi sončnimi žarki v vrtovih in koritih zažari spomla Druge aktivnosti dansko cvetje. Vrtoljubci pa že pridno zasajajo Še vedno aktivni: poletno cvetje, da bodo bogato cvetoče rože Pohodniki/ce se odpravijo ob torkih na krajše in privabile poglede sosedov, obiskovalcev, daljše sprehode izpred Mercatorja ob 8. uri. 24. sprehajalcev. Tudi letos bomo veseli vašega 4. 2016 se bodo udeležili Krpanovega pohoda sporočila za ogled in fotografiranje za že po Blokah in 3. 5. 2016 pohoda na Slavnik. 15. podelitev priznanj za prispevek k lepši, Strelci/ke z zračno puško vadijo streljanje ob bolj urejeni podobi Trzina. petkih ob 16. uri na strelišču v osnovni šoli. Pevci/ke se zbirajo ob torkih ob 19. uri na vajah v Svoj predlog za ogled in fotografiranje odda Dvorani Marjance Ručigaj. jte osebno v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska Ročne spretnosti preizkušajo in ustvarjajo v društveni cesta 12f ali po telefonu na številko: 01 564 47 30. sobi Mengeška 9 ob četrtkih po 10. uri. Dunja Špendal in Zinka Kosmač Zoran Rink Gostujoča majska Trznfest – Potopisno predavanje: Gasilska veselica Kolumbija, Kogi in še neznani ob 110 letnici predstava: projekti delovanja PGD Trzin Ponovno bomo v družbi fotoreporterja Arneta Hodaliča. Večer bo razdeljen na dva dela. V prvem Na začetku maja bomo se bomo odpravili na avanturo izpred mnogih let, in deležni gostujoče predstave (Iz) sicer v osamelo pogorje Sierra Nevada de Santa Marta rednega teatra društva Tombas na severu Kolumbije. V tem pogorju, ki kakor ogromna pira iz Litije. mida štrli iz nižin, živi indijansko pleme Kogi. Zaradi izkrca Nasmejali nas bodo s predstavo »Krat nja španskih konkvistadorjev in njihovega uničenja cvetoče ko in jedrnato o življenju, smrti in sploh civilizacije Tajrona so se tamkajšnja plemena umaknila vsem«, ki je sestavljena iz sedmih kratkih visoko v gore. Vse do današnjih dni so jih zaradi obdeloval ne zemlje, idealne tudi za pridobivanje kokaina, potiskali dram. Nastopajoči v predstavi sprašujejo vse višje in višje. Zelo malo ljudi obišče oziroma pride do življenje samo, kaj je pred njim in kaj plemena Kogi. Gre namreč za zelo nevaren pohod preko mu sledi. Gledalec tako spremlja nekakšno nikogaršnje zemlje. Ob vznožju gorovja gospodari eksistencialistično temo. Kratke drame so podkupljiva vojska, tem sledi »obroč« paravojaških Na kavo odlične za vsakogar s kratkotrajno kon soldateskih kokainskih kartelov in tik pod indijanskimi v Kafetarno, na centracijo, kar pa ne pomeni, da igra ni plemeni se skrivajo še radikalni komunistični gverilci biljard v Zip Bazo dinamična. Čeprav so nastopajoči smr FARC. Med vsemi naštetimi živijo kolumbijski kmetje, ali z otrokom v tno resni, ko govorijo o življenju in smrti, ki pridelujejo kokain, požigajo pragozd in si prisvajajo Zajčkovo deželo vas bosta zanesljivo navdušili njihova še zadnje ostanke plodne zemlje. Arnetu Hodaliču se Strani 20 in 21 pisanost in razposajenost. Igrajo: Branka je uspelo spoprijateljiti s Kogi. Dovolili so mu, da jih je Hočevar, Helena Bevc, Renata Jančar, Neli obiskal v njihovih vaseh in z njimi preživel nekaj tednov. V Mlinar, Tamara Kragulj, Aja Kobe, Roman drugem delu nam bo predstavil in razkril še nekaj najnovej Tišler, Urh Props, Maks Kovič, Žiga Rappl, Gal ših fotografij z različnih projektov, ki jih ni videlo veliko ljudi. Čudovitim fotografijam in neverjetnim zgodbam se bomo Mavretič; režija: Marko Djukić. čudili v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. Se vidimo v soboto, 7. maja, ob 20. uri v Kulturnem Vstop je prost. domu Trzin. Vstopnina kot po navadi 8 evrov. Se vidimo! Ana Pirc Ana Pirc Foto: (Iz)redni teater društva Tombas Litija Foto: Zinka Kosmač Napovednik STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI hitro, kvalitetno in ugodno TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik