263. številka.
Ljubljana, v četrtek 16. novembra.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak. dan »ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za  ..jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolba". U pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor
c. kr. kmetijske družbe kranjske 15. novembra 1882.
(Dalje.)
Odbornik g. Robič poroča nadalje: Predlogi družbene  poddružniee vipavske, naj
bi se prosilo si. c. kr. ministerstvo kmetijstva, da
dovoli podpore
a) za ustanovi jen je sirarske družbe na Nanosi,
b) za napravo napajališča na tej planini,
c) za to, da bi se tjakaj poslal strokovnjak v mlekarstvu, ki bi poučeval o umnem izdelovanji sira, — so se pri občnem zboru sprejeli z dostavkom, naj gospod Rihard Dolenec centralnemu odboru pošlje potrebnih pojasnil in podatkov, da mu botle mogoče sestaviti in dobro utemeljiti peticijo do si. c. kr. minister-stva kmetijstva.
Ni o jedui ni o drugi točki nij poddružnica poslala centralnemu odboru podatkov; tudi o tem, se li je ustanovila družba ali ne, nij prejel centralni odbor nikacega naznanila, zaradi česar mu nij bilo možno storiti kaj za te predloge, tem menj, ker se mlekarska oziroma sirarska družba dejanski še celo ustanovila nij.
Da je občina vipavska prosila si. c. kr. deželno vlado, naj jej dovoli podporo za napravo napajališča na Nanosi, ker ima ona v rokah podporo za napajališča, o tem je centralni odbor samo čul.
Odposlati strokovnjaka, ki bi poučeval o sirar-stvu, prej gotovo nij mogoče, dokler se ne osnuje in popolnem ne ustanovi družba.
Izvršujoč sklep, da bi se zopet uvedla po nizkej ceni živinska sol, je centralni odbor dne 11. avgusta t. 1. št. 590 pri si. c. kr. ministerstvu kmetijstva uložil na vse strani kar najbolj mogoče podprto peticijo, proseč, naj bi si. ministerstvo blagovolilo potegniti se pri si. c. kr. finančnemu ministerstvu, da se zopet uvede živinska sol po nizkej ceni.
O tem se je uže s si. ukazom dne 23. avg. t. 1. štev. 12366 stvar začasno rešila takisto, da prav sedaj teko obravnave zavoljo novega razpisa o darilu za način, po katerem bi se primerno uupruv-ljala živinska sol.
Kar se tiče sklepa, naj jo kmetijska družba priporoča si. ministersrvu, kadar vipavska dolina izroči peticijo, da bi železkiična vez Loka-Trst potegnila se skozi vipavsko dolino, treba opomniti, da, ker prosilci omenjene peticije nijso odposlali po kme-tijskej družbi, temveč kar naravnost na Dunaj državnemu poslancu gospodu Adolfu Obrezi, da jo izroči poslanskej zbornici, zato se centralnemu odboru nij zdelo potrebno, utikati se v to stvar.
Ker se je seja zavoljo mnogih obravnav morala preložiti na popoludne ob 5. uri, prišli so zopet popoludne v obravnavo predlogi kmetijske poddružniee v Itudolfovem, katere je stavila v svojem imenu in v imenu poddružnic v Krškem in Metliki, in sicer:
a) Naj se na državne troške izobrazijo možje, kateri bi bili dobro poučeni kar se tiče trsne uši (Phylloxera) ter bi potem s pomočjo državnih podpor imeli potne pouke o tej škodljivki po vinorodnih krajih.
b) Naj bi se postavil poseben odsek za sadjerejo in viustvo, kakeršen je konjerejski odsek, in v katerega bi se volili zastopniki iz Dolenjskega in Notranjskega. Ta predlog se je omejil takisto, da se ustanovi samo odsek za vinstvo.
c) Predlog, naj se napravi kmetijska šola ali vsaj vinograd za poskušnje.
d) Naj se deluje na to, da se skoraj napravi železnica po Dolenjskem.
e) Naj bi se pri c. kr. ministerstvu kmetijstva izprosila podpora za potne troške poslančeve, ki bi šel na shod vinorejcev v Bolzanu.
f) Centralni odbor naj se obrne do si. minister-stva kmetijstva, naj bi Dolenjce poučeval strokovnjak, kako saditi in gojiti beko, in v pletenji.
g)  Predlog  družbenosja uda  gospoda   Ivana La-pajneta, vodje meščanske šole v Krškem, naj se poskrbi o ustanovljanji okrajnih posojilnic. Ker  nij   bilo  dovolj  udov  navzočnih,  nij 86 moglo sklepati o teh predlogih, a vender so se natanko obravnavali in se je govorilo ninogokaj o njih ter se je predlagalcem dalo na voljo, da jih ponovo v drugem zboru, kadar bode navzočnih dovolj udov v sklepanje.
A kar se tiče predloga ad e) je al. c. kr. ministerstvo kmetijstva na posebno prošnjo poddružniee v Rudoltbvem, katero je izročila si. dež. odboru za podporo poslancevo, ki bi šel na shod vinorejcev v Dolžan, potem za oskrbljenje brošur in preparatov v obrambo proti trsnej uši (Phylloxera), in katera prošnja se je prepustila kmetijskej družbi, ki jo je takoj s poročilom dne 7. 1'ebruvarja t. 1. štev. 119 s priporočilom izročila slav. e. kr. ministerstvu kmetijstva, odgovorilo s slav. ukazom dne 10. marci ja t. 1. št. 192G/397, da z ozirom na to, ker ministerstvo skoraj razpošlje pouk o trsnej uši (Philloxera) s podobami, nij nikacega povoda za takšno podporo, in kar se tiče podpore za obisk shoda vinorejcev v Bolzanu, bode se moglo skleniti o njem še le potem, kadar se za trdno določi shod in hode proglašen njega program. Kar se tiče predloga ad g) je centralni odbor uže storil korake za nabiro potrebnega gradiva, da bode o ustanovi kmetijskih okrajnih posojilnic mogoče pri občnem zboru staviti konkretno predloge, o katerih bode poročal dr. Poklukar. Kar se tiče ustanov za živinske zdravnike, dovolil je deželni zbor ustanovo 300 gold, in isto tako ministerstvo kmetijstva za I. 1883, 1884 in 1885.
Podeljene so bile te ustanove Josipu Kindigu iz Ilirske Bistrice iu Dn-gotinu Lesarju iz Črnomlja.
Zaradi pokončevanja predenico, sklenil je deželni zbor kranjski, po predlogu glavnemu odbora kmetijske družbe, uže postavo. Kar se tiče »lednega na-sledstv-'t pri kmetijah, odgovoril je centralni odbor ministerstvu za kmetijstvo, da ta šega na Kranjskem
LISTEK.
Natalija.
(Poslovenila J a nj a M i k 1 a v 6 i t'.) (Dalje.) II.
„Papa je uže tu," zasliši se Vera, vodeč starega gospoda za roko. Bil je mož visoke postave; srebrnobeli lasje kinčali so čestito glavo in gosta brada vsipala se je po prsih. — Neposiljeno vedenje, ki se je izražalo v vsem njegovem gibanji, značilo ga je pravega plemenitaža. Vesel smehljaj igra mu okolo ustnic, ko ugleda Pavla. „Vi ste nam zvesti, vi jedini," reče in mu prijateljski stiska roko. „Tako je bilo tu tiho, samo dež nam je družboval. Prinesi, Vera, steklenico in ti Lujiza najine karte, ker hočeva takoj začeti." — nO ne, papa ne,M odgovarja Vera živahno, „z gospod Pavlom morava še popred igrati Beethovnovo skladbo."
„Vera!" svari jo Lujiza „kako si sitna. Vse popoludne imeli sve časa igrati, a rajši si z Mihalom kockala."
,,Da, a z gospodom Pavlom morem le ob nedeljah igrati, s teboj pa vsak dan."
„Dobro, dobro," posreduje smejo se oče; Je igraj z gospodom Pavlom, bo pa Lujiza pripravila potrebno za igro."
Vesel stopi Pavi k glasoviru. „Ženske moramo ubogati, gospod grof!" deje Pavi smeje.
„Da, da, možki smo slabeji njim nasproti."
„Lujiza, ali je res, kar pravi papa V" vpraša Vera naivno.
„Da, Vera. — Ako sta si dve ženski nasproti, vedno mora slabejša odjenjati, ali možu nasproti bi tudi ta lehko zmagala."
„Na delo, nujno," opominja grof, „da ne bo nič z našo igro."
Igra bila je končana in mlada umeteljnika na glasoviru pristopita k onima dvema, ki sta ju uže pričakovala.
„A kedaj prinesete seboj svoje gosli V" deje dolgočusno Vera.
„Utrujno mi je bilo samemu hoditi, z gosli bi pa bilo pretežko," smejo se odgovori.
»Vera, Vera, kako si vender nespametna," kara jo Lujiza.
Deklica zarudi, oče pa jo zasmehuje. Igra se je pričela in tudi Vera soigrava, ter s svojimi do-vtipi razjasnuje one tri resne, preresne obraze.
Pri večerji govorilo se je o politiki. Vera, ki je ta pogovor nij kar nič interesiral, kmalu nagne glavico in z:<spi, — a Lujiza preskrbno streže gostu.
„Ali nam boste se s čini postregli V"
„Ako bi vas mogla b tem le količkaj odško-dovati za dolgi pot — srčno rada!" pravi, ter sede za glasovir.
Lujiza je igrala in pela brez not znano arijo „milostu! Nje glas nij bil močan, a nenavadno me-lodijozen; kamnen bi moral biti, da bi glas iz nje ust ne presunil v dno srca, kedar je ponavljala: milost! milost!  Pavi je to pesen uže večkrat slišal
uže velja, da starejši sin dobi posest,  drugi  otroci našnji občni zbor sklenil: BCeutra!ni odbor se pozove,
pa se izplačajo,  vsekikor  pa je želeti te postave.
Podkovr>ka šola na Poljanah imela bode odslej dva tečaja, prvi se prične 1. januvarja in završi koncem junija, a drugi prične se 1. dne julija ter sklene koncem decembra. V te| šoli se bode poučevalo o živino- i mesogledstvu in se bode tako prišlo na pomoč živemu pomanjkanju in v zdravstvenem oziru silnej potrebi živino- i mesogledov po deželi.
Dr. 1'oklukar poroča o predlogu uda g. La-pajneta zaradi ustanovitve okrajmh kmetskih posojilnic. Centralni odbor obrni) se je za pojasnilo na Češko, ki je zibelka »založnic-4, pa še nij o tem razpravljal. Govornik misli, da bo kakor na Češkem tudi na Kranjskem treba posebne postave, katera določu|e, kaj se ima zgoditi ako posojilnica začne pešati itd. Nasvetuje potem, naj se centralnemu odboru naroČi, da dobljeno gradivo primerno priobči, ter stavi primerne predloge deželnemu odboru, če se mu zdi.
Dr. Vošnjak misli, da nij treba obračati se na Češko zaradi posojilnic, kajti tam so vse druge razmere, kot pri nas, tam imajo „založneu veliko miljonov mineta, ker je tam velika industrija in trgovina. Pri nas na Slovenskem služijo posojilnic« le bolj ktnetov&lcu in obrtniku in se ne rabi denar za spekulacje, tedaj se tudi ne bodo lahko pripetili neredi, zato nij treba posebne deželne postave.
Na Štajerskem je kakih 40 do 50 posojilnic; tudi na Kranjskem se snujejo nove posojilnice, a tu so čisto drtige razmere ko na Češkem. Dobro bi bilo, ko bi hranilnice iz svojih rezervnih zakladov podpirala posojilnice s tem. da bi posojevle za nizke obresti denar. Pred tremi leti je uže mini sterstvo izdalo v tej zadevi ukaz. in hranilnica v Gradci tudi daje posojilnicam kapitala za nizke obresti. Naj bi se vlada naprosila, da opozori kranjsko hranilnico^ da od svoje reserve, ki znaša nad milijon goldinarjev, nekaj posodi posojilmcum prbti nizkim obrestim. Potem se bode še več posojilnic ustanovilo, sedaj pa si tega, kjer nij imovitih ljudi j, ne upi jo.
Dr. Vošnjak stavi koncčno predlog: Centralni odbor naj prosi c. kr. vLdo, da po vseh možnih sredstvih upliva na hranilnico, da iz reservne zaloge daje posojilnim in hranilnim zadrugam ali brezobrestno ali vsaj po nizkih obrestih posojila.
Odbornik g. Mu mik opomni, da je giede dr. Vošnjakovega predloga vlada uže ustregla, kajti dala je uže hranilnici ukaz v tem smislu. Od tistega časa ustanovilo se je več novih posojilnic, ki potrebujejo denarja in katere, kakor se razvidi iz poročil, dobro, vestno in varčno delujejo, zato bi bilo VSakako ume-stuo, da občni zbor sklene prošnjo do dež. vlade, naj bi ponovila nalog na hranilnico.
Gospod Hribar pravi, da, kolikor je njemu znauo nobena posojilnica hranilnice še prosila nij, tedaj hranilnica nij prišla v slučaj, odbiti ali dovoliti prošnjo, če občni zbor danes v tej zadevi poprime inicijativo, bode to jako dobro uplivalo.(
Danes izvolil se je novi družbeni tajnik, on misli oživeti društvene poddružniee, za to naj bi de-
da priporoča svojim poddružnicam, naj skrbe vsaka v svojem področji za ustanovljenje posojilnic".
Dr. Vorinjak opomni, da se nij čuditi, ako pri hranilnici dosedaj nij bilo prošenj, kajti vprašalo se je privatno in odgovorilo se je, da se za male obresti ne posodi nič, s tem pa, da bi posojilnice jemale denar po 5 ali 5Va procentov, nij {»omagano.
Dež man misli, da vsa stvar nij še „sprueh-reif" in da nij naloga kmetijskih poddružnic ba-viti se z denarstvenimi stvarmi.
Hri o a r opomni, da v delokrog poddružnic spadajo tudi kreditne zadeve in vse kar se tiče napredka kmetijstva, in gotovo bo kmetijstvo dobro napredovalo, če se gleda na to, da se uredi kredit. Da bi ravno vse poddružniee morale snovati posojil niče, nij rečeno, v prvej vrsti gre zato, da občni zbor poprime inicijativo. Če bi šlo po g. Dežmano-vej misli, vlačila bi se stvar od zbora do zbora ad ealendas graecas in bi se ineritorično ne rešila nikoli
Dr. Pok lu kar omeni, da so ničeve trditve g. Dežmann, kar se tiče kompetence poddružnic. §. 2. pravil izrecno kaže, da je namen družbe in poddružnic pospeševati in boljšati kmetijstvo z vz podbujo, poukom, vzgledom in z dejansko podporo. Če bi se vzprejel predlog Dežmauov, bi se reklo o tej stvari preiti na dnevni red.
Pri glasovanji vzprejino se predlogi dr. Poklu-kurja, dr. Vošnjaka in Hribarja z veliko večino. (Konec prih.)
Politični razgled.
ftlotranj \' dežele.
V Ljubljani 15. novembra.
Državni zbor cislitavski sešel se bode, kakor poroča „Tribtlne" iz zanesljivega vira, v 29. dan t. m. Koj v jednej prvih sej predložila se bode finančna postava in vladin nasvet, glede nujne državne podpore za Tirole. Obrtna postava hoče se Še pred Božičem zboru v pretres dati. Mej prvimi stvarmi, s katerimi se bode imela baviti gospo d-ska zbornica, je novela šolske postave. Ker se budget za leto 1883. pred Novim Letom ne bode mogel rešiti, bo> o se moralo še pred božičnimi prazniki z budgetnim provisorijem skrbeti za državne potrebščine v prvem četrtletji prihodnjega leta.
V avstrijskih <lckl«»g°»ci.jali se je ravnokar razdelilo: poročilo budget nega odseka o proračunu ministerstva vnanjih zadev (poročevalec 11 iibner) poročilo o izrednem o r d i n a r i j i v o j s k i n e m (poročevalec Czerkawski) in poročilo o carinskih dohodkih (poročevalec Klaič)- Poročilo barona Iliibnerja je celokupni sestavek obravnav budgetnega odseka o vnanjem ministerstvu. V predgovoru omenja referent izjav grofa Kalnoky-ja o vnanjem položaji, druga vsebina obravnava stvarno posamezne točke poglavij. — Poročilo Czerkavvski-jevo je zanimljiva, temeljita študija o izrednem voj-skinem ordinariji. V eksposeji pravi referent: „Kot izredno potrebščino za stalno vojsko zahteva vlada za leto 1883. vkupni znesek 7,508.157 gld. Glavni uzrok povišanja tiči v potrebah za leto 1881. Te potrebe zadevale so: tačas v prvič nameravano spremembo nedeljivih bojnih bolnic v deljive, ustanovitev bolniških postaj in pripravo potrebnega gradiva, napravo primorskih topov  velikega kalibra za Polo in
in imenoval jo dolgočasno, — a ko jo je čul iz njenih ust, kanila mu je solza toplega sočutja po lici.
Kmalu potem se poslovi in koraka isti pot domov; a sedaj ne čuje niti vihranja nevihte, niti hreščanja suhega vejevja, ker v njegovih ušesih vedno še odmeva tužno-proseče: „milost,milost!" mlade Poljakinje.
III.
Ko stopi Pavi prihodnje jutro v družbinsko sobo k zajuterku, sedela je njegova mati, ponosna dama iz jedne najboljših Leydeuskih rodbin na svojem navadnem prostoru, sestri njegovi, Meta in Henrijeta sta sedeli s pletilom v roci, a mlajši brat Jurij stal je pri oknu.
„Tebe smo čakali," pravi mati, nalivaje mu
čaja.
„Tako V Zelo mi je žal, mamá," deje on ter ee obrne k sestrama in bratu, želeč jim „dobro jutro lB
„Kako si se zabaval V" nagovori ga Jurij.
nKedajV Sinoči meniš?"
„Gotovo! Denes menda ne na vse jutro."
„Vrlo dobro, a hvalo ti za soudeleževanje!"
„Pa vender nijsi bil v koncertu?" vpraša Henrijeta, brhko, dvajsetletno dekle, — „saj si mi obljubil, da me vzameš seboj."
„Koncert ga ne zanima več," hudobno odvrne starejša sestra; bila je nekaj let stareja od Pavla, kar je rada poudarjala, dasi nij rada bahala s starostjo.
„Ne, ne! Rajši koraka proti vili, dasi je tudi lesk in tresk zunaj."
„Vsak po svojem odobrenji, Jurij! Ti rad pohajaš s svojimi tovariši, ne krati tudi meni moje zabave!"
„Gotovo, prav! Saj jaz ničesar ne rečem, a sestrici sta nekako ljubosumni".
„Nadejam se Pavi", reče gospa van Ryzen resno, „da vender nijsi namenil vsake nedelje večer prebiti pri tujej rodbini. Mladi dekleti te rodbine dali bi povod marsikakem govoričenja.   Prostosti ti
topov za mejne trdnjave v južnih Tirolah in soteske v Pontebi in Predilu, potem nakup konjske oprave in sedlov zaradi upeljave četverne uprege namestu trojne in za nakup vozov s pokrovi, konečno večje stavbe in fortitikaeije na jugu in severovzhodu države. Izdatki 1882. leta tikali so se večjidel nadaljevanja 1881. Ifta započetih sprememb in delovanj. Ži ieto 1883. treba bode razen prejšnjega še jeden-kraten izreden izdatek za nameravano vojskino reformo in za večje potrebe v utrjenje južno-dalma-tinske meje. Budgetni odsek mora pohvalno pripo-znati temeljno misel, iz katere izvirajo potrebe voj-skine uprave".
Na Dunaji se vedno bolj širi «trll*«» crko-stavcev. Nekateri listi zamorejo le z največjim naporom in z velikimi žrtvami še izhajati, nekateri pa celo ne Največ tiskarn sploh počiva in tudi v državnej tiskarni in v tiskarni lista „Wiener Zeitung" uže vre. Ako bi tudi v teh slednjih nastal ^trike, naprosile se bodo vojaške oblasti, da dajo izmej vojakov črkostavce na razpolaganje, da se zamorejo oskrbeti vsaj tekoča dela. Magistrat posreduje kot obrtnijska oblast, da bi uporne stavce zopet pripravil k rednemu delu, toda doslej še brezvspešno.
ViiuiU«* države.
Iz Crti€»fjor«»: V soboto je bilo v Nikšicu zborovanje, v katerem se je sklenilo, da se z ozl-rom na vedno množeče se nezadovoljstvo mej begunci odpošlje knezu črnogorskemu prošnja, v kate-rej žele, da se jim pove, kake korake da je storil doslej knez po diplomatičnem potu zanje, kakor tudi, kaj da se namerava storiti v od vrnitev lakote, ko bi bili primorani čez ?imo ostati v Črnejgori.
£irb«3ia skupščina otvorila se bode v 25. d^n t. m. in bode kratke dobe. Kazen nekaterih predlogov politično-gospodarstvenega značaja hoče vlada upotrebiti pomoč skupščine, da ustanovi postavr" red z novimi jrmstvi. Kot tiko se navaja pomno-ženje stalne vojske s tremi bataljoni in podvojenje žandarmerije. — Kra'j stopil je sedaj z radikalci v dogovor, da bi jih spojil z vladino stranko. Od njihovega vodje Paši ca zahteval je natančen obris programa radikalcev in njib zadržanje, ako bi se pozvali k sovladi.
Nova tajna družba ustanovila se je na It n h k«»m. Dijakom petrogradske univerze dohajajo pisma brez podpisov, v katerih se pozivajo pristopiti novej družbi kot aktivni ali pasivni udje. Ta tajna družba se imenuje: „Najsvetejsa osrednja družba borilcev proti terorizmu". Ona obljubuje novim udom poboljšanje njih materija!nega stanja, ter da bode onim dijakom, ki so bili prej zamotani v revulucijonarne zarote, izprosila pomiloščenje ali pa, ako tega nij upnti, dala jim denar in potrebne liste, da zamorejo ubežati. Te dopise dobivajo dijaki ali po pošti ali po posebnih potih v stanovanja, ali pa se jim stiskajo v glediščih in na ulicah v roke. Vsako pismo ima pečat, na katerem je utisnjen golob z oljkino vejico v kljunu in pa podoba, jed-naka sv. Juriju.
Dopisi.
Iz Koro vilice 14. novembra. [Izv. dop.] Akoravno znam, da nijsem prvi poročevalec o nesreči, ki se je pripetila pretekli ponedeljek, hočem vender Še nekaj poročati.
Pogorela sta dva kozolca in skedenj, v katerih je bilo veliko slame in krme. Da se ogenj nij še razširil, pripomogle so največ ženske, ki so brez prenehanja donašale vode.   Kolodvorska brizgalnica
s tem nikakor nečem kratiti — a onih ljudij jaz ne poznam; nevem, li-so vredni ..."
„Mama prepusti meni razsojo; saj bi se bila lehko seznanila z rodbino, a ko te je hotela sestri-čina Jerica predstaviti — bolela te je glava".
„Ne iščem novega znanja — naš krog mi zadostuje".
„Sta-li deklici dobro vzgojeni?" poprašuje Meta. „Ne morem s; kaj, da bi ne mislila na volkove in poljski državni zbor, ko berem ali čujem kaj o Poljacih".
„In jaz na severni pol", pristavi Henrijeta. nJaz bi je prav  rada  spoznala;  mlajša kaj smešno izgleda, kedar korači poleg starega dolgo-petnika". —
„Mislila sem dlje časa, da je nje oče!" „Starejsa pa je lepotica in ne čudim se, da i Pavi tako rad tja zahaja".
Mirno in tiho poslušal je Pavi, sedeč pri čaji, ! opazke svojih sestra.
i        „ Včeraj je sedela pred menoj v cerkvi".
koristila je le nekoliko, ker 80 jo imeli v oblasti deloma ljudje, ki tacemu poslu nijso vajeni. Večina možkih delala je krepko in požrtvovalno, bilo pa je nekaj tudi tacih, ki so mirno gledali, kako gori, M pomenkovali in ugibali, kako je nastal požar. Nečem za danes govoriti razločneje, tega pa ne morem zamolčati, da bi bilo od take občine, kakoršna je borovniška, t- a j to pričakovati, da ima kaj gasilnega orodju. Naj bi naši sicer v vsem brihtni in zavedni možje poskrbeli, da ne bodemo več s praznimi rokami stali ognju nasproti. Bil je sicer uže pogovor o tem, da se omisli brizgalnica, a naš župan je baje rekel, di nj vode, kar je očitno izmišljeno, kajti vode je dovolj, če tudi ne teče skozi vas, pa daleč tudi nij, da bi se ne moglo z lahka do nje. Omeniti rni je še, da so Vrhniški ognjegasci izvrstno delali, čeravno so prišli prepozno. Borovniča-nje so bili namreč v občnem vrišu in kriku in v prvem strahu tako preplašeni, da nij nikomur palo V glavo, brzojaviti na Vrhniko po pomoč in tako so Vrhničauje sami telegrafifcno morali povpraševati, je-li pomoči treba, ali ne.   Zaradi tega zakasuenje.
S tar o g raj s k i.
Rz Itršlicga okraja 14. novembra. [Izv. dop.] Kar smo težko in željno pričakovali, za kar bi bili šii radi s procesijo prosit, ako bi kaj zaleglo, to se je zgodilo. Usmilil se nas je Bog in odvzel nam je okrajnega glavarja Schonvvetter a na drug svet in v vsem okraji ne žalosti in ne tuguie nikdo, ampak vsakemu se zdi, da je sedaj nekoliko olajšan, da mu je odleglo. Pravi se sicer, da naj se o mrtvih nič slabega ne govori, a jaz nečem pripovedovati kaj slabega, ampak le resnico. Resnica pa je, da je bil pokojnik zelo nepriljuden, siten in čineren, da je vsakdo, kdor je imel ž njim opravka, šel z nevoljo od njega, da se je strankam nasproti obnašal jako visoko in da je tratil čas po nepotrebnem, ker slovenščine nikdar nij znati hotei, in je mrzil in črtil vse, kar je slovenskega. Nobena županija nij dobila od njega slovenskega odloka, najhujši nemčurji Vesteneck in Derbič ponižali so se včasih do slovenskega odloka, pokojni Schonvvetter pa nikdar. Da je bilo to tako, krivi so pa veliko tukajšnji Župani, ki so klečepia-žili in se s tem prilizovali, da so uradovali nemški in sploh nemškutarili. Slabo znamenje za župana, ki meni, da se s tem prikupi, ako nemški uraduje in si ne upa posluževati se svojega materin* ga jezika.
Župani so krivi, da dobivamo nemške razglase, katerih niti na slovenski jezik prestaviti ne znajo. Kako se potem taki razglasi razglašajo, si človek lehko misli. V krškem okraji je 18 Župani j, a le sest jih je, ki uraduj>jo slovenski namreč: Krško, Bo stanj, Raka, Studenec, Sv. Križ in M o kronog, družin 12 pa v jednomer nemški praska in piše nemščino, da se Bogu smili.
Odbacnite uže jedenkrat tujstvo raz sebe in pokažite, da ste slovenski župani, nikarte podpirati tujstvo, pod katerim smo bili dosti dolgo tlačeni in tlačeni; delajmo vkupno in vzajemno, da dosežemo Bvoje pravice. No pa saj je Schonvvetter umrl, in novi okrajni glavar g. Weiglein, ki je 11. dan t. m.
prevzel vodstvo glavarstva, dasi nam je to »:aznanil ledino le v nemškem jeziku, gotovo zna, da je v krškem okraji izključljivo le slovensko prebivalstvo in da nam bode zelo ustregel, ako bode z n:imi ob čeval in uradoval slovenski, ako nam bole prijazen in pravičen in ne bode posnemal pokojnega Schonvvetter a.
Is Celja 14. novembri. [Izv. dop.| Marsikateri Javorov list ste uže pobrali, da se splete zasluženi venec za tukajšnjega gimnazijskega ravnatelja Svobodo; dovolite, da Vam pošljem še jedno peresce.
Nedavno se je bojda  izrazil   ta gospod proti
nekemu   »lijaku:  „.....dieses  verruchte Blatt
„SIov. NarodJ verdirbt alle Studenten . . . meiden sie die Gesellschaften mit dummen J untren, welche vom Lande herein kommen, sie sind zu überspannt." Prvi del izraza našega novega Salomona prepustim Vam v preudarek in da se boste lnjse orijentirali, omenim še, du metu jednaka izjava o zloglasnem lističi „Cid. Ztg.u iz ust tega gospoda nij znana. Bolj zanimljiv za nas Savinjčane je epitheton Omana „dumme Jungen". Sinovi naši, obiskujoči tukajšnjo gimnazijo, so „bedasti mladiči0 ! Ta sodba je nli resnična, ali neresnična. Če je resnična — in neresnična menda ne bo, kajti tak gospod ne more lagati — potem so fantje „bedaki" ali po naravi ali po odgoji. Zgodovina kaže, da usoda nas Slovencev ni) nudarila s posvetnimi, pač pa z duševnimi zaklad , in skušnja uči, da se iz dežele zmi-rom le najbrihtnejši in duševno najbolj zmožni fantje pošiljajo >em v gimnazijo. Trpinčijo se tu siromaki dovolj, kajti če razen v pouku v tujem jeziku ž njimi profesorji se ravnajo kakor želi ravnatelj, češ: „be-vorzugen sie die Knaben bus der Stadt, die bäuerischen seilen Bauern bleiben" in se torej mlalenči bojujejo z vsemi sovražnimi elementi, konečuo pa še zmagajo, gotovo „bedaki" po naravi uijso. Tora j so „bedaki" po odgoji!
Kolikor mi nemške dijake poznamo, imajo ti to lastnost tudi v precej vHik"j meri, ergo naša gimnazija pod vodstvom in po lastnej sodbi vodi telja Svobor'e z vsemi osmimi razredi za odgojo nij sposobna. „Bedakov" nočemo mi, drŽava pa jih ne \ 435.208 potrebuje; menda bi bilo le primerno, ko bi se vsa stvar malo predrugačda. Pod drugimi ravnatelji se nikoli nij, pa se tudi ne bo več ndiajalo kaj jed-nakega. Ne samo zoper tako odgojo, tni Saviojcani protestujemo tudi slovesno [»roti tako brezobzirnemu žalenju naših mladeuičev, na katere smo po vsej pravici ponosni. Šola nij kraj, v katerem bi se izlival žolč po nas Slovencih !
na Koroškem in Tirolskem venček s sledečim programom : 1. Pesni: „Slovanu in „Mili kraj". 2. Tombola. 3. Pesen- „V boj". Ples. — Ker je čisti dohodek odločen blagemu namenu, se slavno občinstvo naj uljudneje vabi k obilnej udeležbi. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Za dobrodelni namen odločila se je ustopnina 20. kr. za osebo, ne omejevrtje milosrčnih darov. < klbor.
— („Slov en s ko literarno društvo na Dunaji1') ima v 21 dan meseca novembra 1882. začenši ob 7. uri zvečer, svoj glavni zbor. Spored: 1. Prebere Bfl ti]iiikovo poročilo o poslednjem zborovanji. 'J. Poročilo odbornikov. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Predlogi, interpelacije. Lokal: Kaiser's Restauration III. Ungarga&se 27. V to /bo-rovanje vabi ude in prijatelje društvu prijazno
odbor.
— (Banka „ S la vi j a") sklenila je v tret-jem četrtletji, t. j. V mesech julij, avgust m september t. 1. 21793 novih zavarovalnih pogodeb za kepital •J7,i),")S.ts:»3 gld. 07 kr., za kar se jej je plačilo zavarovalnine in pristojbin 5 10.877 gl. 97 kr. Za škode pa je v tem času plačala 258 324 golit. 07 kr. Denarni promet glavne blagi.jnice znašal je 1,585.063 gld. 5 2 kr. in od bankinih kapitalij bilo je v tem času uloženih 220,746 ^ld. 15 kr. v če-skonioravskih in poljskih posojilnicah, <>4<>.292 gld. 92 kr. pa izposojenih na zemljišča. — Gasilne briz-galnice oddala je banka 10 občinam in mej temi tudi občini Horjul v vihniškem okraji na Kranjskem.
— Od 1. januvarja do 30. septembra t. 1. sklenjeno je bdo vseh zavarovanj 04110 za kapital 61,628.410 gl. 88 kr. proti plačilu zavarovalnine in pristojbin v znesku 1,379.918 gld. 40 kr. ; /a škode pa seje v tem času plačalo vsega vkup 571.182 gld. 75 kr.
— S a in oupravna društva za z a v a r o v a-nje užitka in pokojnin postajajo čedalje bolje pri b I j u b 1 j e n a. P r i s t o p i I o jih i o namreč do konca septembra t. I. uže (¡01 členov, ki so zavarovali u ž i t k o v i n p o k o j -nin za 107.010   gld. 73  kr.  in   upi s al: ulog
gld. — Zastopniška pokojninska zaklada imela je do konca septembra 3864 deležnikov n njeno premoženje narajitlo je na 27.022 gld. 59 kr. v gotovini in vrednostnih papirjih.
.Slovenskemu Narodiï
„V tistem klobuku?"
„Da, prav sam sebi je podoben,  a imela je
plašč, ki je obšit z drago kožuhovino!"
„Izpod katere pa je gledala ponošena obleka Vu „A vede se elegantno, gracijozno, kot rojena
Parizinja".
„Postava njena zdi se mi predolga". — ..Kako moreš to reči, saj  je za glavo manjši
od tebe".
„Jaz je ne maram, nekaj mrzkega ima v sebi". „To pa ne; sicer bi bil Pavi davno uže hojo k njej opustil. Kaj praviš Pavi k temu?"
»Spoštovanja vredni ljudje I"  odgovori lako-
nično.
»Spoštovanja vredni? Ked6 dandanes nij spoštovanja vreden? To ljudi še ne stori prijetnih; tu se zahteva več!" —
„Gotovo da, in čim natančnije te kdo spozna, tem več se prepriča ..."
„Sedaj pa le tiho, dovelj imaš za danes", smejeta se Jurij i Henrijeta. — (Dalje prih.)
Domače stvari.
— (G. Rib. ar d Dolenec) vodja sadjerej-ske in vinorejske šole na Slapu imenovan je dilini-nitivnim ravnateljem prve bulgarske gospodarske šole v Ruščuku z letno plačo 8000 goldinarjev v zlatu, prostim stanovanjem in raznimi izrednimi po boljški. Kakor mu iz srca čistitamo k temu vele-častnemu mestu, moramo vender obžalovati, da taka izvrstna moč ostnvi domovmo.
— (Trgovinska in obrtna zbornica Kranjska) ima v petek 17. t. m. ob G. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo: a) o proračunu za leto 1883; b) o prošnji gozdarske in obrtne šole v Leskovi Dolini za zuižanje eolnine od strojev ; c) o nasvetovanji 5 cenzorjev za poddružuico avstro-ogr-ske banke v Ljubljani; d) o prošnji za rud somnjev v Ratji in v Moravčah; e) o prošnji za preložitev jednega somnja v Deberničeh. 3. Posamezni predlogi.
— (Zbor čital nišk i) ima v petek ob 8. uti zvečer svojo redno pevsko vajo. Po vaji razpravljala se bodo na dalje nova pravila.
— (Notarska mesta) v Idriji, Kostanjevici, Metliki, Zatičiui in Vipavi so zopet razpisana. Pro šnje v štirih tednih na c. kr. notarsko zbornico.
— (Razpisani službi.) Na jednorazrednih ljudskih Šolah v Trsteniku in v Zalem Logu razpisani sta službi učitelja. Plača po 400 gld. na leto in stanovanje.   Prošnje do 25. t. m.
— (Vabilo.) Društvo „Narodna Čitalnica* v Novem Mestu priredi 19. novembra 1882 v avo jih dvoranah na korist vsled  povodnje unesrečenim
Telegram
Budimpešta 10. novembra. Ogrska delegacija vzprijela je skoraj brez debate budget ministerstva vnanjih zadev.
Petrograd 10. novembra. Minister vnanjih zadev Giers odpotoval je danes v inozemstvo, začasno ga zastopa Vlangali.
Kajiro 16. novembra, Pred preiskovalno komisijo obstal je Sulejman Daotid, da je on zaukazal zažgati Aleksandrijo na peremptoricno povelje Arabija.    Arabi zaukazal je mesto za-
žgati   na vee
i   ter njemu
IlliillU
Daoudd) 12. julija dal zaukaz, umoriti kedivu. Zdravstveno stanje angleških vojakov še vedno malo povoljno.
Portsmouth. 16, novembra Po izpo-vedbi mornarjev parobroda Westfalia, ki so se do sedaj pogrešali, potopil se je parobrod, s katerim je Westfalia vkupe trčila z vsemi ljudmi, ki so bili na njem. Ime tega parobroda še neznan.
Razne vesti.
* (Umrl) je znani nemški pesnik Joliann (Jott-fried Kinkel kot profesor staiinoslovja in zgodovine v Ziirichu.   Rojen bil je leta 1815.
* (Koliko se na zemlji železa izdela.) „Seientiiic Amerikan" izračuni! je. da se na zemlji povprek vsako leto izkuje 19 5 milijonov ton železa, ki se po posamičnih deželah tako-le razdeli: Angleška (1881) 8,377.363 ton, Zjedinjene DrŽave.(1881) 4,144 254 ton, Nemčiia (1881)2,803.100 ton Francoska (1881) 1,866 438 ton, Belgija 622.288, Avstro Ogerska (1880; 44S.685. Švedska (1880) 399.628, Luksembur« (1881) 280.412, Rusija (1881) 231.341, Italija (1876) 76.000, Spanjska (1875) 73 000, Turčija (1875) 40.000, Japan (1877) 10.000, Kanada (1877) 7500 ton itd. Prve štiri države proizvajajo tedaj 88"4n/0 vsega na zemlji potrebnega železu, prvi dve 64-3°/0, prva sama pa
43%. Največ železa potrebuje Severna Amerika z 29*/ti za njo pa Velika Britanija s 23'4%, obe skupaj pa potrebujeti več nego polovico vsega na zemlji produciranega železa.
* (Koliko se je letos pšenice pridelalo) BReiebsanzeigeru piše: Po poročilih došlih iz Londona o letošnjej žetvi pšenice v raznih deželah ocenjujejo strokovnjaki, koliko potrebujejo importne države pšenice in koliko je imajo eksportne države na razpolaganje. Pšenice potrebuje : Velika Britanija 15,000.000, Francoska 3 000 000, Belgip; 1,500 000, Nemčija 1,000.000, Holandija 750 000, Švica 1,500.000, Italija 500 000, Španjska in Portugalska 2,500 000. Kitajska 2,500.000 quarterjev (1 quarter = 290 litrov) vkupe tedaj 28.000.000 quarterjev. — Odveč tedaj za na prodaj pa je ima: Severna Amerika in Kanada 13,000.000, Avstro Ogerska 3.000.000, Rusija in podonavske dežele 7,500.000, Avstralija in Chile 1,500.000, itd.; vkupe 28,250.000 quarterjev.
* Prva pšenica v Ameriki.) Dan danes, ko se preplavlja vsa zapadna Evropa z amerikan sko pšenico in je njena konkurenca uže skoraj nevarna, glasi se nekako čudno, da je bila pšenica v Ameriki uekdaj popolnem neznana. Ko je Kolumb našel Ameriko, nij bilo tamkaj niti jedne pšenici podobne rastline. Stoprav leta 1530. zaplodila seje pšenica v Mehiki in še takrat le slučajno. Sluga našel je nekoliko pšeničnih zrn mej rižem, pokaže jih Cortez-u, kateri takoj odredi, da se vsejejo. Vspeh je pokazal, da amerikanska tla pšenici ugajajo in dan danes je za pšenico najboljše polje v okolici glavnega mesta Mehike. Iz Mehike zanesla se je potem pšenica v Peru; Maria d1 Escobar prinesla je nekaj klasov v Limo, kjer se je vsejalo zrnje; vsakokratni pridelek porabil se je skozi več let za posetev, da se je dobilo dovolj semenskega žita. V Quito Ecuador prinesel je menih frančiškanec novo žito in pripoveduje se, da se hrani še dandanes v Quitu vrč, v katerem prinesena je bila prva pšenica. V Zjedinjenih Državah zasejala se je pšenica pri naselitvi Angležev in Holandežev.
Čisti dokodek na korist „ narodnemu domu"
v Novem Mesta osnovanega keglanja .      1>5 gld. — kr.
Vkupe   .   .   .    7i»l<> gld 33 kr.
Tmcit
15. novembra.
Pri Slonu i Lowenbein z Dunaja. — Tomec iz Starega trga.
Pri >• lie i: Fischer z Dunaja. — Tenoglio iz Pa-i       — Mehus | Dunaja.
Pri avMtrljMkeiu ceanrjl: Krainaršič iz Novega Mesta. —
Pri ImvarNkeiii dvoru: Tronziole iz Trsta. — Korošic iz St. I'etra. — Valenčič iz Sofijane. — Stitz iz Ljub na.
Darila za    Narodni Dom".
Prenesek   .   .   .   7751 gld. 28 kr. i V Novem Mestu so darovali:
Neimenovan .... G. Anton Vertačič . . G. Julij Bučar .... G. J. Mchora .... Gospodieina Ana Major (Jospodieina Vek. Major G. Hajko Pemšek . . G. Alojzij Cernic . . . G. Makao Brunner . . (J. dr. Albin Poznik . (J. Miba Kmetic . . . G. Klor. Skaberne . . G. Fr. Kastelie jun. . . G. Fr. Kastelie sen. . .
G. G. Kobe.....
(J. F. Triller .... G. Toussaint  pl. Fichtenau ......
G. J. Frankovič . . . Neimenovan .... G. Fran Perko . . . G. Drag. Pleško   .   . .
G. Jagodic.....
G. dr. And. Vojska . . G. Martin Mohar . . . G. dr. Fran Skolic . . G. Vinko Uuiek   .   . .
80 gld. — kr.
6 h - ,
t n »
2 „ - „
t n n
1 ■ - n
P ii — h
2 n - n
3 n n
§ n — j>
a „ - „
J »i — n
t n n
1 „ - „
l-r> „ - ,
1 n - n
1 h - n
2 „ - n
2 „ - „
1 ■ - »
2 n - „
1 n ~ r,
1 I - „
1 . — .
Vkupe
94 —
Meteorologično poročilo.
(I3ro|jrl«3<l 6oas pretočeni to<l«ni.)
Barometer: Stanje barometrovo je bilo v prete-Čenem tednu komaj srednje, sploh pa za H>8 mm. nižje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo Je namreč 788*62 mm. in je biio v ponedeljek, torek in nedeljo nad-, drugo dni pa podnormalno. Z ozirom na tedenske normalo jo bilo stanje barometrovo razun omenjenih dnij tudi še v Bredo nadnormalno, drugo dni pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 7*^9 mm. nad normalooi, je imel pondeljek; najnižje, za 9'68 mm. pod normalotn, četrtek; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 17.07 mm. Najvišjo stanje v celem tednu sploh, za SOBnim. nad normalom, je imel barometer v ponedeljek zjutraj; najnižje, za ll.HO mm. pod normalom in sploh najnižje v celem ietu, v četrtek opoludne, razloček mej maksimom in minimum sploh je tedaj znašal 19 56 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 595 mm., je imel v soboto, najmanjši,  za 1*14 mm., v ponedeljek.
Thermomotor: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala -}- 76° C, to je za 2-1° C. nad normalom, in je bila z ozirom na normale sploh le v soboto in nedeljo, z ozirom na tedenske normalo pa razun omenjenih dni še v petek podnormalna. Najvišje srednje stanje, za 5*1 0 0. pod normalom, je imel četrtek; najnižje, za 4'2 0 C. pod normalom, nedelja ;razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal lJ'.i 0 C. Najvišje v celem tednu sploh, za 6-H 0 C. nad normalom, je imel thermometer v četrtek opoludne; najnižje, za 5'8 0 C. pod normalom, v nedeljo zvečer; razloček mej maksimom in ininimoin sploh je tedaj znašal 12b*° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za IU'0 u C, je imela temperatura v torek; najmanjši, za 4#2 0 C, v soboto.
Vetrovi pretočenega tedna so bili močnejši, kot navadno, sploh pa precej spremenljivi. Največkrat., 7krat, je bil ^jugozahod", fikrat ,,brezvetrijeu, 4krat „vzhodu, po 2krat „burja'- in .zahod", lkrat ,-jug".
Nebo jo bilo večinoma, 12krat, ,popolnoma oblačno", f)krat   popolnoma jasno1-, 4krat  pa  ,, deloma jasno".
Vreme. Pretečeni teden je imel precej nestanovitno vreme in sicer le tri deževne dneve, vendar je palo za 61'lOmm. moUriiie; i/.mej teh samo na četrtek 52.00mm.
IO\xn^ls«jsl3:a, borza-
dne 16. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke . .....
Kreditne akeije...... . .
London    . ..... , .
Srebro . .......
Napol. ...........
C. kr. cekini . ...... .
Nemške marke .....
4u/0 državne srečke i/. 1. 1H54   250 gld. Državne srečke iz i. 1864 100 „
4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta .
Ogrska zlata rotita 6°/„......
4°/
„ papirna renta 5"/,, . . . , 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava re*r. srečke b% . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/«*/« zlati zast. listi . Pnor. oblig Klžzabetine zapad. železnice Prior. oblig1. Ferdinandove sov. železnice
70 gld.		75
77	n	50
95	9	05
91	n	80
834	n	—
296	n	90
119	»	25
9	*	■LS',
5	n	66
58	ji	55
118	n	75
172		—
9 .	n	30
119		50
86		75
85	ji	65
104	n	—
115		50
118		75
97		75
105	n	75
kr.
Kreditne srečke.....100 gld. 174 „ 50
Kiubdfove srečke.....                        10   „ 18 „ 75
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 123 „ 75
T ram m way - d ru št. velj. 170 gld. a. v. .   . 227 . 50
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava prežalostno vest, da je danes zjutraj ob 1. uri po zelo hudi bolezni umrl v 4'/i letu svoje dobe naš iskreno ljubljeni sinček
Julij.
Pogreb bode v soboto 18. t. m. ob 3. uri popoludne iz lastne  hiše št. 12 na Starem trgu. Drazega umrlega priporočamo v blag spomin. V Ljubljani 16. novembra 18H2. Lorcnc Zdešar, Josip i na Zdešar.
oče. mati. Pavlinca Zdeiar,
sestra. (727 j
Zahvala.
V svojem in v imenu cele svoje rodbine izrekam najsrčnejšo zahvalo vsem onim, kateri so mej boleznijo in pri smrti mojega pokojnega očeta izkazali iskreno svoje sočutje ter poklonili umrlemu mnogobrojne vence, osobito pa slavnemu društvu kranjskih veteranov, katero jo blagovolilo korporativno počastiti sprevod.
V Ljubljani, v dan 15 novembra.
Fran Knobloch,
(725) c. kr. polkovnik v pokoji.
St. 60.
Dražba.
(715—3)
Dnč lh. novembru t. 1. ob 10. uri dopoludue bodo se vršila v občinskej pisarni v Dolenjem Logatci manjšavna dražba naslednjih mojsterskili del tukajšnje šolske stavbe, in sicer:
Mizarska dela v fiškalnej ceni . . . 984 gld. — kr. Ključarska     „   „      „ „    .   .   .   1005   „   84 „
Kamnoseška   „    „      „ „     .   .   .   1321   „   39 ,,
K tej dražbi vabijo se podvzetniki s pristavkom, da bode moral uložiti vsak dražbenik l0°/0 varščine.
Pogoj) dražbe in preudarki zamorejo ae pregledati tukaj ob uradnih urah.
Krajni šolski svet v Dol. Logatci, •
v 9. dan novembra 1882.
50 goldinarjev
po okoliščinah tudi več tistemu, kdor poskrbi boljšo in dobro službo kakega tajnika ali korespondenta ali knjigovodja ali kakeršno si bodi, njegovim zmožnostim primerno — osebi, ki je v najboljši moški dobi, uže mnogo [let začasno v službi pri političnem uradu in o prostih urah pa sodelavce pri odvetniku in more uložiti tudi kavcijo, ako je treba.
Dotieni je zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pis;tvi, ter popolnem sposoben samostojno voditi vsakovrstna tudi najtežja župunijska opravila popolnem sposoben v koueoptu, posebno pa v vseh političnih, finančnih in občinskih uradnih zadevali. Zmožen je slednjič vsakovrstne prošnje, pritožbe, ki spadajo v ta delokrog, ter tudi vojaškt?, obrtnijske, davkovske in druge uloge itd. natančno in z ozirom na vse postavne določbo sestavljati in je dalje tudi v knjigovodstvu popolnem izurjen, ter ima za vse navedene stroke najboljša spričevala.
Ponudbe sprejme gospod Anion UhuJk« agent mostnega užitnega davka (IJahnliof, D o ga na Nr. 10) v Tr«lu. (720—2
tliinrli no v fljiiltljani:
11. novembra: Katra Akof, hišnega posestnika udova, 78 let, Cesta v mestni log št. 12, za spridenjem jeter. — Marija Hace, delavka, 42 let, Sv. Petra cesta št. 18, za jetiko.
12. novembra: Ana Šarlah, uradnikova hči, 10 let, Rimska cesta št. 19, za jetiko.
13. novembra: Anton Knobloch, mestni blagajnik v pokoji, si; Irt, Sv. .Jakoba trg št. 9,  ,:i oslablji-njem. — Josip Prosen, upo-
kojeni uradni sluga, 82 let, Turjaški trg št. 3, za oslabijenjem moeij.
14. novembra: Urša Antončič, gostija, 76 let, Kravja dolina št. 11, za plnčnim edemom.
15. novembra: I^.iacij Fašiuk, ključavničar, '17 let, Suknarska steza št. .'J, za tuberkulozo.
V deželnej bolnici:
10 novembra: Valentin Peterca, dninar, 42 let za kronično tuberkulozo.
11, novembra; Usvald duri, bivši hišni posestnik, za vnetjem možganov.
Na najboljšem glasu i
Prenehanje kupčije.
V kratkem preneham zaradi družinskih razmer svojo kupčijo, zato raz- S prodajam
druana blago, plašče is drugo žensko obleko
po jako znižanej ceni. P. n. občinstvo prosim, da me blagovoli prav pogostem 7 obiskovati s spoštovanjem udani
V. Bilek,
V Ljubljani. BleStll! trg 1»
izinej vseh tovarniških izdelkov so
51 odlikovanj.
šivalni stroji vseh sistemov |
M. Bollmann-a, k
na Dunaji, I., Rothenthurmstrasse Nr. 33. w
8
Haf starejša firma <«• vrsto.
; Ustanovi j. 1861.
Singer-jevi, Grreifer-jevi, Howe-jevi stroji, stroji § na valjček in vsake vrste ročni stroji
po prvotnih iabriških cenah s 51etno garancijo tudi za
|3l«.*V*il*li V ot>1*Ol£ill. (708—2) Mi. Miij tni Luno 11 it lirino. ceuiluik grutiH in lrtkiiko.
Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".