List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote		
19. številka	«Joliet. Illinois. 17. aprila 190©		I^etnilr XVII
l^obožiH' žene <>1> grobu
(Po sliki Aleksandra Ender.)
JNe toži!
Zatorej ne toži, ubogo s'ce, o križih, težavah ne toži: kot dar na oltar jih ud&nosti v Njega mi voljo presveto poioži!
Ne toži, ubogo človeško srce, o križih, težavah ne toži, in z mislijo o zapuščenosti svoji si srčne bolesti ne množi!
Kedo je več trpel kot Jezus Gospod, kedo več okusil grenkosti? . ..
A kdo je manj tožil, kdo nosil kot On je križ težki v neskončni bridkosti?
Učencev Njegovih življenje kedo brez križa bi mogel živeti, po poti nevarni brez truda kedo pač bi hotel do cilja dospeti? . . .
/M«
❖
c*7
tj?
#
4*,
tj?
4*5
tj?
c*5
tj?
jdzi
tj?
4*5
tj?
4*2.
tj?
#
#
¿¡v
tj?
**>
tj?
tti
tj?
4*5
tj?
tir?
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
#
4*2.
tj?
c*5
tj?
#
4*5
Vf?
ríg.
tj?
4*2.
tj?
4*2.
tj?
t*5
tj?
4*i
tl?
t* 5
tj?
❖
c*?
tj?
4*2.
tj?
#
4*2.
tj?
«*,
tj?
#
#
4*2.
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
ÎTEZKO VPRAŠANJE^
i-

Pogostoma smo obdani z težkimi vprašanji, katera nam vzamejo včasih ves up do boljše bodočnosti. Tako vprašanje in stanje je nekaj navadnega pri osebah, ki niso niti bolne ne zdrave. Vedno jim kaj manjka; počutijo se trudne, se ne okrepčajo po navadnem spanju. Taki ljudje so nezadovoljni, žalostni in brez upanja na zboljšanje njih stanja. Vsi taki neredi so povzročeni po nepravilnem krepčanjem živcev, slabi krvi, in nerednem prebavljanjem. Samo eno zdravilo je, ki stori vedno največ v takih slučajih, in to je:
TRINERJEVO ZDRAVILKO GRENKO VINO
dobro zdravilo, pripravljeno iz svetovnoznanih zelišč in rudečega vina. Tako vino se dobi v le nekaterih okrajih in se prodaja samo g. Jos. Trinerju. Zelišča so najboljše vrste in imajo v sebi najboljše snovi, da prijetno in uspešno delujejo na človeško telo in sestav istega.


r-.,»/in
Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje naravnost na prebavne organe. Deluje, da, želodec sprejema hrano in isto pretvarja v
Cisto kri
ki hitro prinese okrepčilo celemu telesu. To zdravilo je temelj čvrstega zdravja in moč mišic. Kakor hitro
čutite
slabost prebavnih organov, slab okus, l>leclost obraza, nečednost jezika, težo v glavi, izgubo mo oi -v mišicah, izgubo spanja, onemoglost,
takrat je čas, da začnete preč rabiti najboljše zdravilo na svetu, ki daje zadovoljnost, in to je:
Trinerjevo zdravilno grenko vino
Poskusite rabiti to zanesljivo zdravilo v krogu vaše družine. Ako je vaša hči ali žena bolehna in bleda, to zdravilo bode dalo družini moč in zdravje ter lepo obrazno barvo. Ako ne morete jesti kot po navadi, ali ako se slabo počutite po jedi, potem poskusite to zdravilo. Ako ni vaš želodec v redu potem si ne morete omisliti boljšega lečila. Dalo vam bo novo veselje do življenja in novo moč.
BODITE POZORNI!
Napredek Trinerjevega zdravilnega grenkega vina je vzrok, da se tu pa tam dobi več takih vin, ki so podobna našemu le na videz in so ponarejenje našega pristnega vina. Ne jemljite takih, ker so brez veljave in nevarna. Bodite prepričani, da ako bi se dalo narediti boljše vino, Triner bi ga gotovo pripravil. To vino je edino, ki je jamčeno od vlade Združ. držav No. 346.
Odklonite ponarejeno vino in zahtevajte naše pristno Trinerjevo zdravilno grenko vino.
Dobi se v lekarnah.
Joseph Triner,
616-622 So. Ashland Avenue,
CHICAGO, ILLINOIS
❖
4*5
tj?
#
4*5
tj?
4*5
tj?
c*?
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*
4*5
tj?
❖
4*5
tj?
c*7
te?
t*5
tj?
0
4*5,
tj?
C*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
4*5
tj?
#
4*5
tj?
4*5
tj?
#
4*5
tj?
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
19. številiisv	Joliet. Illinois, 17. aprila 1908	Imetnik XVII
$6,000,000 ŠKODE
PO VELIKEM OGNJU.
0
Mesto Chelsea, Mass., večjidel vpepe-ljeno in tisočere družine izgubile vse imetje.
TRINAJST CERKVA ZGORELO.
In zgorelo je čez 12 tovarn, 300 domovanj in mnogo drugih poslopij.
Boston, Mass., 12. apr. — Ogromen požar je danes opustošil del mesta Chelsea in sicer oni del, kjer se nahajajo tovarne in- stanovanja, ter napravil škode nad $3,000,000. Ogenj je izbruhnil ob 10:40 dopoludne blizu tovarne Boston Blacking-kompanije in se raztegnil čez mesto 1*/4 milje daleč. Še zvečer so besneli plameni. Ena oseba je storila smrt, kacih 50 je bilo ranjenih.
Med razdejanimi poslopji se nahaja 13 cerkva, Frostova bolnišnica, otroška bolnišnica, mestna zbornica, javna knjižnica, petero šol, dvanajstero ali več tovarn in okoli 300 domovanj.
V po ognju prizadetem delu mesta, kjer stanujejo premožnejši ljudje, ni požar napravil nikake škode. V kup-čijskem delu, kjer se nahajajo kramarji ali prodajalci na drobno, je bilo razdejanih dvajset blokov. Zvezna poslopja pomorska so ostala nepoškodovana.
Proti večeru so iskre povzročile eksplozijo skladišč Standard Oil-kompa-nije na bostonskem bregu Chelsea Creeka. Na srečo ni bil nihče usmrčen ali ranjen.
Vsled požara je kacih 1,500 družin brez strehe.
Med razdejanimi poslopji so: Poljska katoliška cerkev šv. Stanislava, katoliška cerkev sv. Roze, katoliška šola sv. Rože, samostan sv. Srca.
Boston, Mass., 13. apr. — Kadeče se razvaline in na tisoče javkajočih ljudi, ki so izgubili vse svoje imetje, je to, kar se danes zjutraj po prestani strašni noči nudi prebivalcem Chelseje. Kjer so včeraj stale se krasne stavbe, tovarne, cerkve itd. so danes videti samo še očrnele razvaline; tri četrt milje veliko ozemlje je sedaj samo še eno ogromno pogorišče.
Daši v mestu ni naravnost proglašeno obsedno stanje, je vendar zadosti vojaštva na licu mesta, da se plenilci in roparji brzdajo. Prisotnih je 16 stotnij državne milice in več pomorskih oddelkov.
Po cenitvah zavarovalnih agentov znaša škoda med $7,500,000 in $10,000,-000. Skupna zavarovalnina znaša o-koli $5,000,000.
Precenjena davčna vrednost mesta Chelseje znaša $24,000,000, zgorelega dela pa $8,000,000, torej je tretji del mestne davčne vrednosti uničil ogenj.
Predsednik Roosevelt je chelsejske-mu županu poslal brzojavko, v kateri izreka tako hudo prizadetemu prebivalstvu svoje sočutje, in obenem je armadnim in pomorskim upravam u-kazal, dati mestni upravi na razpolago šotorov, odej, živil itd.
Boston, Mass., 14. apr. — V razvalinah zgorelega dela Chelseje so danes našli tri nadaljnje mrliče, tako da je torej ob požaru storilo smrt najmanj šest oseb.
Z dnem 1. maja spet delo?
Toledo, O., 15. apr. — Neuradno toda iz zanesljivega yira se zatrjuje, da se vsi rudniki odpro dne 1. maja in da se je dosegla popolna poravnava tukaj v današnji seji odbora za plačilno lestvico.
J. S. Clark, podpredsednik pittsbur-škega distrikta, je bil vržen iz odbora za lestvico po svojem lastnem predsedniku zaradi pijanosti.
Operatorji so voljni privoliti 80c za »■no leto ali 90c za dve leti.
Predsednik Lewis je prosil za pomislek.
Na jugozapadu težava.
Kansas City, Mo., 15. apr. — Pre-mogarji in operatorji jugozapada se nikakor ne morejo sporazumeti, operatorji zahtevajo triletno pogodbo, pre-mogarji pa so jo voljni podpisati samo za eno leto. Dejansko so vsi rudniki v državah Missouri, Kansas, Okla homa in Arkansas odvisni od izida te konference.
Delavci protestirajo.
New York, 13. apr. — Izvrševalni odbor združbe “American Federation of Labor” je odredil, naj se v vseh večjih mestih v deželi prirejajo veliki shodi organiziranih delavcev, na katerih je protestirati proti najnovejšim, delavstvu sovražnim odlokom višjeg." zveznega sodišča in pozvati kongres, da sprejme unijam dobrohotne poprav ke in dostavke k Sheivnnnovi nroti-trustovski postavi. Prvi teh velikih
protestnih shodov se bo vršil prihodnjo nedeljo v tukajšnjem poslopju Grand Central Palače.
Če je le res.
"Wheeling, W. Va., 13. apr. — Novi predsednik premogarske združbe “Uni ted Mine Workers of America”, Lewis, je danes izjavil, da je sklenjen dogovor, po katerem pojde v četrtek spet lahko na delo 105,000 praznujočih premogarjev v državah Ohio, Indiana in Pennsylvania. Samo rudniški posestniki v državi Illinois se protivijo, da bi se takoj spet pričelo z delom.
Mitchell odklanja službe.
Washington, 14. apr. — John Mitchell, bivši predsednik premogarske zveze “United Mine Workers of America”, je bil vprašan po predsedniku Rooseveltu, ali hoče prevzeti službo pomožnega tajnika v departmentu za kupčijo in delo, kot naslednik Lawrence O. Murrayu, kateri postane pri-glednik (kontrolor) v oddelku za denarne vrednote.
G. Mitchell je odklonil. In odklonil je tudi službo preiskovalca delavskih razmer v Panami ter izjavil, da sploh nima namere, stopiti v kako vladno službo.
Uvoznik delavcev v kaznilnico.
New York, 14. apr. — Stavbni podjetnik Michael Thomas je bil tukaj radi uvažanja pogodbenih delavcev iz Makedonije in Bolgarije obsojen na 8 mesecev v kaznilnico Sing Sing.
To je prva obsodba, ki se je tukaj izrekla na temelju zarotnega pogojka priselitvene postave.
Ne na slepo srečo v Panamo.
Washington, 14. apr. — Po izjavi predsednika panamokanalske komisije ne bode komisija pripoznala nobenih obveznosti, nameščati ljudi, ki pridejo na Istmus na slepo srečo ali tja-vendan in ki se navadno izkažejo, da niti sposobni niso za delo v kanalskem vročem pasu. Komisija vzdržuje sama v važnejših delavskih središčih naborne agente, ki vse prosilce preiskujejo in samo zaželene sprejemajo, dočim vsem nesposobnim odsvetujejo, iti na lastno odgovornost v Panamo.
Štrajk.
Chester, Pa., 13. apr. — Zaposlenci “Chester Traction”-kompanije so danes ostavili delo, ker se niso hoteli ukloniti odbitku plače za 10 odstotkov. “Električno”, poslano do mestne zbornice po policaje v zaščito kolarnic, so popolnoma razdejali.
Pensacola, Fla., 13. apr. — Vsled neprestanih hudih izgredov in nasil-stev odstrani štrajkujočih cestnih že-leničarjev je danes dospelo semkaj še nekaj stotnij milice. Vkljub navzočnosti vojaštva ni cestnoželezniška družba doslej še nič poskušala, spet začeti s prometom.
Pensacola, Fla., 14. apr. — Pod za-šč'to 14. stotnij državne milice je danes cestnoželezniška družba spet otvo-rila promet po dveh črtah. Štrajkar-ji in njihovi pristaši so se zadovoljevali s tem, da so štrajkolomce zasramovali.
Strašna smrt.
Chicago, 111., 14. apr. — Strašno smrt je storil včeraj 30 let stari Nikolaj Vetovič, ki je stanoval v hiši pod št. 10,812 na Torrence Ave. V tovarni Wisconsin Steel-kompanije ga je zgrabila vrtilka (fly-wheel) in razmlinčila.
Žrtev dolžnosti.
Kansas City, Mo., 12. apr. — Tu je danes 30 let stari telegrafist Jay A. Gammage izvršil samoumor s tem, da se je ustrelil. Vzrok za uničenje samega sebe je bila živčna bolezen, katero si je nakopal, ko je po potresu v San Franciscu 50 ur neprestano delal ob svojem stroju.
Štrajk končan.
Barre, Vt., 11. apr. — Potom glasovanja je danes 5,000 štrajkujočih ka-menolomcev sklenilo, vrniti se na delo v ponedeljek. Štrajk je bil proglašen dne 1. marca, ker so posestniki ka-menolomov odklonili zvišanje plače na 28c na uro. Po doseženem dogovoru bodo dobivali delavci (kameno-lomci) do 1. marca 1909 po 25c (toliko so imeli pred štrajkom) in potem po 26c na uro.
21 delavcev ranjenih.
Butler, Pa., 14. apr. ■— Ker je skočil s tira delavsk vlak nove cestno-železniške črte Pittsburg, Harmony & New Castle pri Evans City, je bilo 21 delavcev, večinoma Italijanov in O-grov, hudo ranjenih, nekateri izmed njih smrtnonevarno.
VELIKA POVODENJ
V MONTANI.
Neki nasip ob reki Missouri so valovi predrli in razlili so se po nižavah.
ŠKODA ZNAŠA NA MILIJONE.
Mesti Cascade in Craig sta poplavljeni, Great Falls v nevarnosti.
Helena, Mont., 15. apr. — Po brzojavki, dospeli davi iz mesta Cascade, narašča reka Missouri z divjo hitrostjo in novi veliki jekleni most v rečenem kraju bo skoro gotovo zrušen. Reka je kar pokrita z razvalinami od domovanj, hlevov in skednjev. Poplava nižav pri mestu Great Falls je samo še vprašanje nekaterih ur.
Helena, Mont., 15. apr. — Pritoki pretijo že kacih 15,000 prebivalcev bro-ječemu tovarniškemu mestu Great Falls in tovarnam “Boston & Montana Smelter”-kompanije, ki so največje svoje vrste na svetu in leže prav na bregu reke Missouri in dajejo zaslužek kacim 1,500 delavcem. Ti so vso noč gradili nasip za silo. Če pride do najhujšega, potem se z dinamitom razde-ne jez pri Great Fallsu, od katerega dobivajo topilnice svojo potrebno elek trično silo.
Mesto Craig, Mont., je popolnoma poplavljeno, ampak prebivalci, po številu nad 400, sp si rešili vsaj golo življenje. Kacih 69 milj od Helene in 23 milj od Craiga oddaljeno mesto Cascade, ki šteje kacih 600 prebivalcev, je že pod vodo.
Doslej se ni poročalo o nobenih človeških žrtvah, a gmotna škoda utegne znašati na milijone dolarjev.
Odklonitev.
Kansas City, Mo., 10. apr.—V današnji seji rudniških posestnikov in premogarjev južnega premogovniškega okoliša so prvi enoglasno odklonili predlog delavcev, rudnike spet otvoriti in medtem nadaljevati pogajanja.
1100 delavcev odslovljenih.
Detroit, Mich., 11. apr. — Danes so spustili na jezero v Wyandotte-ladi-jedelnici “American Shipbuilding”-kompanije novozgrajeni tovorni parnik “E. A. Netleton” in v ponedeljek bo 1,100 delavcev odslovljenih, ker ne-dostaje nadaljnjih naročil.
Neumna šala.
Cleveland, O., 13. apr. — Tukaj in v mnogih drugih mestih države Ohio se je sinoči raznašala govorica, da je bil predsednik Roosevelt umorjen. Časopise so stoteri razburjenci takorekoč oblegali, pričakujoč potrdila govorice. Povpraševanja v Washingtonu so kmalu dognala, da je bila vest izmišljena. Odstrani upravitelja “Western Union Telegraph”-kompanije takoj uvedena preiskava je razodela, da si je neki železniški telegrafist v nekem malem kraju dovolil šalo in je to vzburljivo vest brzojavil do več postaj.
Samo dve bojni ladiji.
Washington, D. C., 15. apr. — S 199 proti 83 glasom je danes poslanska zbornica odklonila predlogo, po kateri je predsednik Roosevelt zahteval denarja za štiri nove bojne ladije, ker se je rajši ravnala po priporočilu odbora za pomorske zadeve; in dovolila je denarja samo za dve bojni ladiji. Seja je bila jako živahna in deloma burna.
Plačilna lestvica odobrena.
Bay City, Mich., 15. apr. — Michiganska okrajna konvencija Združenih premogarjev ameriških se je odgodila (preložila), ko je odobrila novo plačilno lestvico, katero so postavili včeraj zastopniki rudniških posestnikov in premogarjev v skupnem zborovanju.
Izvršena pretnja.
Durango, Cal., 15. apr. — Pred nekaj dnevi je prejel superintendent Champion-rudnika “Royal Coal & Coke”-kompanije pismo brez podpisa, v katerem mu je bilo sporočeno, da bo rudnik razstreljen v zrak, če se takoj ne izvrše gotove, v varstvo delavcev potrebne poprave. Kasno sinoči je sledila eksplozija, ki je rudnik popolnoma razdejala in dva delavca smrtnonevarno ranila; tretji se še pogreša. Superintendent je dal po prejemu p:="ii takoj rudnik preiskati po vešča-k!h, in ti so izjavili, da je rudnik po-polnoma“varen”.
Sv. oče čestital.
Rim, 11. apr. — Papež je poslal nadškofoma Farley-u v New Yorku in Ryan-u v Philadelphiji povodom stoletne slovesnosti njunih nadškofij lastnoročno pisani čestitki in priznalni pismi ter apostolski blagoslov za njune vernike. Obe nadškofiji sta bili ustanovljeni meseca aprila 1808.
V avdijenci pri papežu.
Rim, 11. apr. — Danes je papež sprejel William Bailey Howlanda, newyorškega založnika ter ameriškega priselitvenega komisarja Robt. Wat-chorna.
Nemški kancelar pri papežu.
Rim, 15. apr.—Papež je danes sprejel v zasebni avdijenci nemškega'kan-celarja kneza Buelowa in njegovo soprogo. Sveti oče je bil vzradoščen, da se je s knezom lahko pogovarjal v italijanščini. Izrazil je upanje in željo, da bi državnega kancelarja obisk in njegovo posvetovanje s kardinalom državnim tajnikom Merry del Val pripomoglo do sporazumljenja glede na katoliške zadeve v Nemčiji. Knez je bil celo uro pri papežu. Poljsko vprašanje se baje ni prav nič omenilo.
Kava bogato obrodila.
Rio Janeiro, 11. apr. — Po državi San Paulo v precenitev letošnje ka-vine letine imenovana komisija poroča, da bo za 60 odstotkov bolje izpadla, nego lani, in znašala okoli 8,000,000 vreč.
Za izseljence v Kanado.
Ottawa, Ontario, 11. apr. — Vlada je odobrila novo priselitveno predlogo, katera odreja, da se izseljenci smejo le potem izkrcati v Kanadi, če imajo na-ravnostne vozne listke iz svoje domovine; če ne morejo tacih pokazati, se jim zabrani izkrcanje.
Grozna povodenj.
Shangai, Kitajsko, 13. apr. — Po semkaj dospelih poročilih so povodnji strašno opustošile mesto Hankow in okolico v pokrajini Hu-Peh. Do 2,-000 ljudi je baje storilo smrt irj 700 džunk se je potopilo.
Vojno brodovje v San Diegu.
San Diego, Cal., 14. apr. — Vojno brodovje, ki je sedaj pod neposrednim poveljstvom .podadmirala Chas. M. Thomasa, je danes iz Magdalenskega zaliva dospelo semkaj. Prihod bro-dovja so pozdravile ogromne ljudske množice, ki so se od daleč stekle, in uradni sprejem je bil veličasten.
Parada pomorščakov.
San Diego, Cal., 15. apr. — Današnji dan tukajšnjega bivanja ameriškega vojnega brodovja je bil posebno znamenit po naj večjem številu pomorščakov in mornarjev, ki jih je bilo kdaj videti v Združenih državah v kaki paradi na suhem.
5,000 mož in častnikov je korakalo v dve milji dolgi paradi do mestne zbornice, kjer so bili pozdravljeni. Parada je bila sestavljena iz petih oddelkov in pred vsakim je svirala godba 72, mož.
Predno so dospeli pred mestno zbor nico, so pomorščaki korakali skozi mestni park, kjer so defilirali pred podadmirali Thomasom (začasnim nadpoveljnikom), Sperry in Emery ter guvernerjem Gillettom.
Do 3,000 pražnje opravljenih šolskih otrok je bilo razvrščenih pred govorniškim odrom, in peli so domoljubne pesmi in vihteli praporce.
Sledili so nagovori in delitev zlatih spominkov. Zvečer je bil v Hotelu Del Coronado sijajen ples za častnike.
Obsojeni anarhisti.
Barcelona, Špansko, 14. apr.—Anarhist Jean Rull in njegovi pajdaši so bili davi obsojeni, ko jih je porota spoznala za krive, da so se udeležili vseh nedavnih atentatov z bombami in dru-kih anarhiških zločinov. Po sodišču predloženih dokazih so Rull in njegovi soobtoženi pajdaši vprizorili vse poskuse umoriti kralja Alfonza v Madridu in Barceloni. Jean Rull, Herman Rull in Mario Queralto so obsojeni k smrti; Jose Rull na galeje za 17 let, Amadeo Trilla za 24 in Francisco Trigueros za 14; Carl R. Burguet pojde v ječo za 4 mesece, a Parello in Peralo sta bila oproščena.
Ko je bila sodba izrečena, se je pritihotapila mati Rullov k Hermanu Rullu in mu je vtaknila oster nož v roko, s katerim se je poskušal takoj usmrtiti; a straže so mu to zabranile.
Davi so bile na “Angelskem trgu najdene tri bombe.
Kotel eksplodiral.
Mendota, 111., 14. apr. — Vsled eksplozije kotla v Bellovi tovarni v Paw-pawu, šestnajst milj od tukaj, sta bila dva delavca usmrčena in štirje so bili hudo ranjeni.
POLITICEN UMOR
V GALICIJI.
Cesarski namestnik, Poljak grof Potočki, po nekem' Malorusu ustreljen.
NARODNO ZATIRANJE VZROK.
Brat zatira brata, pa hočemo pravice od nemega tujca? O slepote!
Lvov, Galicija, 13. apr. — Grof Andrej Potočki, cesarski namestnik av-stro-poljske pokrajine Galicije, je bil včeraj umorjen, ko je sprejel v avdijenci odposlanstvo rutenskih dijakov. Morilec, imenoma Mieroslav Sjczyn-ski, je trikrat ustrelil iz revolverja na cesarskega namestnika. Vse tri krogle so zadele in grof Potočki je kmalu nato umrl. Preden je izdahnil, je naročil svojemu tajniku, takoj sporočiti cesarju o dogodku. “Sporočite mu, da sem bil njegov najzvestejši sluga,” je izdihnil umirajoči.
Morilec se ni zoperstavljal, ko so ga prijeli. Ko so ga peljali skozi predsobo, kjer je več rutenskih kmetov čakalo na avdijenco, jim je rekel: “To sem učinil za Vas.”
Brat morilčev, ki je vedel za morilski načrt, je malo pred izvršitvijo istega usmrtil samega sebe. Čin je po vsej Avstriji vzbudil največjo pozornost. Rodbina Potočki je ena najodličnejših med poljskimi plemskimi rodovi. Bržko je čul o zahrbtnem umoru, je cesar poslal prizadeti rodbini so-žalno brzojavko.
Vsled atentata je bilo mnogo rutenskih dijakov dejanih v zapor, a doslej še ni spričana njihova sokrivda. Morilec izjavlja, da je smatral za svojo dolžnost, usmrtiti Potockega iz maščevanja nad zatiranjem Rutenov (ali Malorusov).
Dunaj, 14. apr. — Po vsej Galiciji je prebivalstvo strašno razburjeno zaradi umora cesarskega namestnika grofa Andreja Potockega po ruten-skem dijaku Mieroslavu Sjczynskem. “Mladoruteni” v avstrijski državni zbornici izjavljajo, da je bil ta zločin narodna potreba, da se ustavi poljska zatiralna politika. Rutenski dijaki na dunajskem vseučilišču javno proslavljajo umor grofa Potockega v Lvovu. Sinoči so tukajšnji Poljaki priredili protirutensko demonstracijo, katere se je udeležilo na tisoče razburjenih Poljakov. Korakali so do rutenskih klubov in shajališč, razbili tam vsa okna in bi bržkone razdejali poslopja, ako ne bi policija napravila konca njih početju z golo sabljo.
Boj z razbojniki.
Manila, Filipini, 15. apr. —- Blizu mesta Lanao na otoku Mindanao se ! je vršil boj med rednimi vojaki in j konstablarji ter Moro-razbojniki. Dva | konstablarja sta bila usmrčena in trije vojaki so ranjeni. Oddelek 18. pešpolka in konstablarji pod poveljstvom polkovnika Davisa zasledujejo razbojnike in pričakuje se, da jih kmalu do-hite, nakar utegne priti do novega boja.
Drag poljub.
Duluth, Minn., 14. apr. — Jakob Kitz iz Hibbinga je bil danes pred poroto tukajšnjega okrožnega sodišča obsojen, da svoji najemki (gospodinji), lepi gospej Olgi Bergenmann, plača $4750 odškodnine, ker ji je med izplačevanjem potekle najemnine u-kradel — en poljub. To je bila že druga pravda: v prvi je bilo gospej prisojenih $5,000. Kitz je trdil, da se je šlo gospej samo za izsiljenje (extortion), ampak v obeh pravdah se je zaman trudil o tem prepričati porotnike.
Nesrečnež.
Sheboygan, Wis., 15. apr. — Arthur Beckwith je bil izgubil eno oko pri delu v jeklarni, in danes je šel spet delat z zelenimi naočniki. Pa neki Italijan, katerega je premestil, mu je iz maščevanja razbil naočnike in ga popolnoma oslepil.
Militarizem odira kmeta.
Dunaj, 12. apr. — Ogromno svoto 397,947,703 kron znašajo stroški skupne armade in vojne mornarice za leto 1908 in sicer odpade 298 milijonov 431, 653 kron na redne izdatke za skupno vojnb, 53,523,111. kron na redne izdatke za vojno mornarico, dalje 13 mil. 378,729 kron kot izvanreden izdatek za vojno in 3,476,890 kron za vojno mornarico. Uprava v Bosni in Hercegovini izkazuje 7,788,000 K nepokritih potrebščin. Vrhu teh izdatkov odpade na 1908 še 15,000,000 kron za nove topove in 6,249,230 K za nepokrite stroške izza leta 1907.
VESELE PRAZNIKE
vošči vsem svojim cenj. naročnikom, dopisnikom in sotrudnikom
“Amer. Slovenec”.
Samonemške slavnosti.
Dunaj, 13. apr. — Takozvane narodnostne predstave, ki bi se imele .po prvotnem načrtu tukaj .prirejati med slavnostmi v čast 60 letnega vladarskega jubileja cesar Franc Jožefovega, so opuščene. Nadžupan dr. Kari Lueger ip njegovi krščansko-socialni prijatelji so se protivili posebno gledališkim predstavam v češkem jeziku.
Vsledtega je nastal velik dirindaj v državni poslanski zbornici. Češki voditelji so strašno zabavljali. Pri tem so napadali tudi cesarskega namestnika na Češkem, grofa Coudenhoveja, ki je moral marsikatero bridko slišati, Grof je Čehe razkačil, ker je vnovič odredil, da se morajo uradniki cesarskega namestništva na Češkem posluževati izključno nemškega uradnega jezika.
Nemški knezi se poklonijo.
Dunaj, 12. apr. — Spored za obisk nemških knezov povodom 60 letnega vladarskega jubileja cesar Franc Jožefovega je sedaj konečno sestavljen. Ob istem času z nemško cesarsko dvojico, ki dospe na Dunaj na povratku z otoka Krfa, pridejo semkaj princ-regent bavarski Luitpold, saški kralj Friderik Avgust, virtemberški kralj Viljem, saškokoburški & gothski vojvoda Karol Edvard in 10 drugih knezov.
Dne 7. maja dopoludne bo sivolasi slavljenec slovesno sprejel častilce, ki hočejo pod vodstvom cesarja Viljema izkazati nemškemu zavezniku svoje če ščenje.
Popoludne 3. maja bo v gradu Schoenbrunn rodbinska pojedina. Zvečer nemški knezi že spet odpotujejo.
Se več ‘rekrutov’.
Dunaj, 10. apr. — V državni poslanski zbornici je bila danes predloga za zvišanje števila vojaških novincev in pomnožitev deželne brambe sprejeta v eni seji v vseh treh čitanjih. Predloga odreja zvišanje števila rekrutov in pomnožitev deželne brambe za kacih 50,000 mož, potem pomnožitev gorskih čet, oddelkov s strojnimi puškami itd.
Ženska zmaga.
Kodanj (Kopenhagen), Dansko, 14, apr. — S 64 proti 35 glasom je danes folkething (državni zbor) sprejel vladno volivno predlogo. Ta predloga upravičuje vse davkoplačevalce v starosti 25. let, tudi ženske,in vse žene, katerih možje so davkoplačevalci, glasovati pri občinskih volitvah.
Proti nunciju?
Dunaj, 13. apr. -— Baron Aehrenthal, skupni minister za vnanje zadeve, je pravkar sprejel papeževega nuncija (poslanika), kneza Granito il Bel-monte Pignatellija, a je odklonil, občevati ž njim glede na opravila, da tako prisili njegov odpoklic. Odklonitev je v zvezi z mnogoomenjenim slučajem profesorja dr. Wahrmunda, ki je na vseučilišču v Inomostu učil cerkveno pravo in pri tem sramotil katoliško cerkev, da so katoličani po vsej Avstriji nastopili proti njemu.
Košut svari.
Budimpešta, 15. apr. — Trgovinski minister Ferencz Kossuth je izdal na privržence od neodvisne stranke nujno svarilo. Odsvetoval je odločno, prezgodaj zahtevati napravo samostalne banke. Minister je rekel, da čas še ni prišel, ko bo možno popolno ločitev od Avstrije v tem oziru zahtevati in proizvesti.
Veselica v Clevelandu, O.
Iz Clevelanda se nam poroča, da priredi dekliško podp. društvo Marijinega Srca velikonočno nedeljo popoludne in zvečer v dvorani sv. Vida predstavo igre “Na Marijinem Srcu” v 5. dejanjih in 25. prizorih. Pred in med igro bode bogat pevski in deklamatb-ričen vspored. Deklamiralo se bb: 1. “Oljki”, zložil Simon Gregorčič) 2. “Na trnjevem potu”, zložil Rev. And. Smrekar; 3. “Življenje ni praznik”, zlo žil S. Gregorčič. 'Na pevskem VSpo-redu je krasna pesem: “Pomladanska”, za mešan zbor in bariton; po besedah Rev. A. Smrekarja vglasbil Matej Hol mar; poje se ^prvikrat. Na veselico sO vabljeni vsi rojaki v Clevelandu in okolici.
Listnica upravništva.
Ob sklepu lista smo prejeli več dopisov, ki jih pa radi pomanjkanja prostora priobčimo šele prihodnjič. Cenj. dopisniki naj nam blagovole oprostiti. Vse pride na vrsto, kar je vredno.
Naša posebnost
so fine spomladne Lowenstein-ove obleke, izdelane po naj-novejšem kroju. Ti izdelovalci oblek imajo najboljše in najlepše blago za spomlad i poletje.
LOWENSTEIN-OVO
OBLEKO
dobite samo v naši-prodajalni cene
Nove ovratnice-nove srajce spomladni klobuki.
Ako kupujete pri nas—si pr hranite denar.
406, 408, 410 N. Chicago St
JOLIET
tfi PEÍ. ÍKKT.
AM EXCEUi'NT AS8 ROMBU «EMESV
fot £cs*n\», íBckL, zr4 at? SUt Dtoczu* 0*xdc Soros., Knlvgal OUndsr Silt Rfuv*n **&(**-
ret! Visases.
VtKtetHBb ©8 TKÜ Bcmui* PXÍIOX3 j .‘OO.
f&V
ZQWA>
" - -j
■i- '
Joliet, 111., 15. apr. — In zopet se odeva priroda z mladim zelenjem in z duhtečim cvetjem, in vrtovi in boste odmevajo od petja drobnih ptičic, veselečih se novega življenja. Velika noč se je spet približala in ž njo obhajamo dan vstajenja. Kakor je dal Stvarnik prirodi moč, da vstane, tako je dal še več moči človeštvu, da se dvigne, ampak dvigniti se more le po Njem, čegar slavno vstajenje spet slavimo te dni. Kristus je zmagal smrt in vstal — in mi hitimo za Njim, ker pri Njem je življenje, sreča in zmaga. Aleluja!
—	Pobožnosti velikega tedna se bo-
:	do vršile v naši cerkvi sv. Jožefa, ka-
kor prejšnja leta. Božji grob so častite šolske sestre tudi letos prelepo okrasile in duhteče cvetje napolnjuje ves božji hram s prijetno vonjavo. Katoličani vseh narodnosti prihajajo tucji letos občudovat naš božji grob, seveda je udeležba odstrani domačih župlja-nov tudi velika. V soboto zvečer ob y28. uri se bo vršila procesija vstajenja; poleg šolske dece se je udeleže tudi Vitezi sv. Jurija v svojih blišče-čih uniformah. V nedeljo bodo sv. maše ob 6., 8. in 10. uri.
—	Za pljučnico je umrl Anton Smolič, 12 let star, v ponedeljek zvečer ob
7.	uri v domovanju svojih staršev na Highland Avenue. Pogreb se je vršil danes, v sredo dopoludne ob 9. uri ob udeležbi naše šolske mladeži. Pač hud udarec za starše, toda zgodila se je božja volja in to jim bodi tolažba ob prebridki izgubi. Pokojnemu pridnemu dečku svetila večna luč!
—	G. Karol Sitar, član dobroznane tvrdke Ogulin & Sitar Bros., bo kmalu srečno prestal nevarno bolezen, ki ga je bila spravila skoro kraj groba. Zdravje se bolniku sedaj vidno vrača in ne bo dolgo, pa bo naš Charlie spet korenjak.
—	Društvo sv. Cirila in Metoda št.
8.	K. S. K. J. priredi v soboto, dne 25. aprila, zvečer v Golobičevi dvorani veliko veselico v prid društveni blagajni. Odbor uljudno vabi vse Slovence in Hrvate na to prvo veselico po Veliki noči.
—Po sklepčnem uradnem štetju glasov je bilo 5,653 "mokrih'’ in 3,135 “suhih", torej so imeli “mokraši” 2,-518 glasov večine v našem mestu.
—	Prihodnji torek, dne 21. aprila, bode volitev sedmerih aldermanov. Republikanci imajo svoje kandidate v 1., 4. in 7. wardi; demokratje v vseh prvih šestih wardah, in socialisti v vseh zadnjih šestih (od 2. do 7.). V drugi wardi kandidira demokrat M. S. Harney in v tretji wardi demokrat Frank Berscheid, in ta dva bosta gotovo izvoljena, ker sta ljubljenca tudi slovenskih oziroma slovanskih volivcev.
—	Dan 24. aprila je guverner De-neen določil kot letošnji “Arbor dav" ali Drevesni dan in obenem kot “Bird day" ali Ptičji dan. Guverner priporoča mestnim in vaškim oblastim, šolskim odborom, učiteljem in učiteljicam, učencem in učenkam, hišnim posestnikom ter sploh vsem, ki so blage volje, naj tega dne sade drevesca, grmičje, vinike in cvetlice, da bodo potem imeli ljudje in ptice svoje veselje, zlasti ptiči pevci, katerih itak ni preveč pri nas, zato treba tem bolj skrbeti zanje.
—	Take suše nismo še doživeli v našem mestu, kakor zadnjo nedeljo: vsi saluni so bili resnično zaprti spre-dej in odzadej. Prejšnjega dne je policijski načelnik naznanil salttnarjem tozadevno odredbo in vsacega posebej opozoril, da se ne gre za šalo. In res se ni šlo. Vsepovsod po mestu je kar mrgolelo vohunov, ki so vse salune zalezovali in prežali, koga bi ujeli in «vrgli v gobec prohibicijonistom. Pa zasačili so na samem dejanju samo dva krčmarja grešnika, dva Ogra ali kali: vsi drugi salunarji so se strogo ravnalj po strogi odredbi. Žejne duše je ta novotarija zelo neprijetno presenetila, ker niso bile pripravljene na tako saharsko sušo. No, sila kola lomi, in do gostoljubnega Rockdala ni predaleč, zato so mnogi tjakaj izleteli gasit žejo. Za Veliko noč si pa vsakdo že drugače pomore in za belo nedeljo tudi in — potem pa bo morda vendarle kmalu konec te komedije, ka-li? Pri vsem tem trpe največjo ško-
/ do edinole salunarji, zato bodo že oni skrbeli, da Vodopivcem ne zraste greben do nebes.
—	Za velikonočne praznike imamo v zalogi vsakovrste svežega in doma prekajenega mesa. Tudi kokoši in drugo perotnino lahko dobite pri nas. Grahek & Ferko, 207 Indiana St., Joliet, 111.
—	Sosedno mestece Lockport ostane “mokro", po sklepu uradnega štetja, ki se je dovršilo šele zadnjo soboto, “Mokraši" so zmagali z enim glasom, kakor se je prvotno poročalo.
—	Ali s' ■ bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 ■N. Chicago St., Joliet, 111.
Aliquippa, Pa., 12. apr. — Prosim, da natisnete par vrstic iz naše naselbine; ker se malokdo oglasi, sem se jaz. Pa veselega nimam kaj poročati.
Z delom gre prav slabo, skoraj nič ne delamo in tudi nič še ne obetajo, kdaj se bo spet začelo. Ne svetujem rojakom sem hoditi, ker tukaj ni dru-zega dela, kakor če kakšnega duraka skujemo ali kralja izkličemo ali kozino zvežemo in malo zažingamo: “Včasi je luštno b'lo, zdej pa ni več tako; včasi smo vince pil’, zdej pa vodo”...
Dne 11. januarja se je ponesrečil naš sobrat Frank Hribar, doma iz Besnice pri Ljubljani, kjer zapušča mater, sestro in brata. Bil je član društva sv. Družine št. 109. K. S. K. J. Neki večer je iskal dela, pa ga ni dobil, in na povratku ga je v temi zalotil in povozil vlak. Razmesarjenčevo truplo so prepeljali v Pittsburg v mrtvašnico in tam je ležalo od 11. do 24. januarja in potem so je pokopali v neki goščavi. Dne 9. februarja smo pa zvedeli, da je nekega človeka tren ubil in smo ga začeli iskati po časopisih. In dne 11. februarja smo do znali, da je naš sobrat in smo pustili krsto odkopati in so ga naši sobratje precej spoznali, da je naš sobrat; in smo vzeli krsto in smo ga spravili v cerkev v Allegheny; in potem smo krsto peljali v Pittsburg na St. Mary’s pokopališče in smo jo pokopali po katoliški šegi. Naj mu bo lahka tuja zemljica in nebeška luč naj mu sveti!
Zdaj pa pozdravljam vse rojake po širni republiki; tebi, naš preljubi list, pa veliko naročnikov v prihodnjem času.	John Vrečar.
Blackfoot, Idaho, 5. apr. — Drago uredništvo Amer. Slovenca. Ravno danes, ko premenim moj naslov, vas prosim, da natisnete par vrstic iz moje nove naselbine v nam . priljubljeni list. Jaz nižje podpisani sem prišel semkaj pred dvema mesecema in sem si kupil 40 oralov zemlje že vse obdelane s hišo in nekaj farmarskimi maši nami ali orodjem vred in se mi prav lepo dopade, ker je sama ravnina, se lahko z vodo poliva, katere je tudi dosti, čez celo leto. Tukaj še ni dosti Slovencev, ampak Nemcev je do sti. In tudi imamo eno katoliško cerkev, da lahko gremo vsaki mesec trikrat k sv. maši. In tudi šole so vse povsod! po farmah, tako da noben otrok nima več kot miljo hoda do šole. In tudi zemlje obdelane in neobdelane je dosti še naprodaj. Če katerega rojakov veseli za na kmetijo si lahko še dosti dobre zemlje tukaj na okoli kupi od $35.00 pa do sto dolarjev aker obdelane z vodo vred. In za natančneje pojasnilo se lahko name pismeno obrne.
Tebi, Amer. Slovenec, pa želim zmeraj več naročnikov in dobrih predplačnikov, ker šele potem si mogoč ustrezati naši želji.	Geo. Matelich,
Route 3, Blackfoot, Idaho.
Bridgeport, Ohio, 7. apr. — Dne 28. marca so odpotovali v staro domovino za stalno priljubljeni nam rojaki Franc Gregorčič p. d. Pezderc, John Vidmar, oba v Stavčo Vas pri .Žužemberku; Jožef Fabjan v Sadinjo vas, ravno te fare; John Gorišek z družino v Kra-šce pri Moravčah, ter Jožef Prijatelj v Hinje. Kako so bili priljubljeni med tukajšnjimi rojaki, se je pokazalo ob slovesu, ker smo se s solznimi očmi poslavljali, morda zadnjikrat na tem svetu skupaj. Želeli in voščili smo jim vse najbolje onstran velike luže v mili rojstni domovini. Naj jih Bog ohrani in varuje še mnogo let, liani ostanejo vedno v blagem spominu, posebno pa John Gorišek, ki je bil pravi ‘zgled slovenske korenine.
Dne 1. aprila so nastopile počitnice za premogarje iti tako smo jih tudi mi deležni, ker je potekla pogodba, ki je bila v veljavi zadnji dve leti; in ker ni prišlo do sporazuma med baroni in delavci, je zdaj vse delo po jamah ustavljeno za toliko časa, dokler ne napravijo nove pogodbe. Kakor nam obetajo, bomo kmalu zopet delali, ali ne vemo za gotovo še nič, ker pravijo, brez krčmarja ni računa delati. No, ker je sedaj že pomlad in že lepši čas, so nam te počitnice nekoliko prav prišle, da se odpočijemo od trudapolnega dela, ker drugače premogarji malo žive na čistem zraku. Seveda, ako bi bile počitnice le predolge, potem bi nastal slab “luft” v naših žepih, ki bi ne dišalo nič več po cvenku.
Dne 5. aprila je tukaj umrl John Kenig, rodom Kočevar, star 28 let, doma iz Hunča na Kočevskem. Jetika mu je pretrgala »it življenja. Bil je vzoren mladenič. Tukaj zapušča dve sestri, v stari domovini pa mater. Pripadal je tirolskemu društvu, ki mu je napravilo lep pogreb. Na povabilo se je pogreba udeležilo tudi naše društvo sv. Barbare štev. 23. K. S. K. J. in postaja sv,- Barbare štev. 19, spadajoča v Forest City, Pa., tako da je bil sprevod res krasen v ponos vseh treh društev. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč!
K sklepu voščim vsem sobratom in sestram veselo Alelujo! In pošiljam pozdrav vsem rojakom širom Stric Samove dežele, Amerikanskem Slovencu pa za piruhe obilo novih naročnikov!
Mihael Hočevar.
nem tednu smo imeli še dokaj gorko vreme, tako da je bilo čutiti nekoliko začetek spomladi.
Neki ne hvalevreden Avstrijan in oče Frank Kozjan je svojo lastno 5 letno deklico grozno pretepal. Videl pa je ta slučaj sosedov opazovalec. Nemudoma je tukajšnjemu sodišču javil. Dne 10. aprila je sodnik dosodil, da Kozjan mora $500.00 jamčiti, da ne bode pobegnil, ker prihodnji mesec moral se bode zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Duluth-u, Minn. Sliši se, da Kozjan bode najprej moral po ulicah "bunkuš” nositi.
V četrtek 9. aprila se je ponesrečil v Pioneer-rudniku Elija Bogdanič. Padel je v “šut", 70 čevljev v globo-čino.1 Mož je srečen, da se ni ubil; seveda, bolečine ga mučijo od več zadetih udarcev.
Rojakom oziroma čitateljem A. Sl. želim srečne vesele velikonočne praznike.	John Težak, Box 422.
Forest City, Pa., 14. apr. — Prosim za nekoliko prostora v vašem cenjenem listu, kateri se tako hitro širi po širni Ameriki in tudi po zunanjih deželah. In zato bi vam rad povedal nekoliko iz našega mesta in sicer nič posebno dobrega, kakor od drugod. Delamo bolj po malem, ker ponekod popravljajo breke in druge stvari, in ponekod je pa voda zalila, da ne gre redno, a mislim, da bo kmalu kaj bolje.
Želim vsem rojakohi po Ameriki boljših časov ko so zdaj.
Alojz Miklavčič.
Gary, Ind., 6. apr. — Slavno uredništvo Am. Slov., prosim, da bi mi dovolili mal kotiček v vašem listu, da se oglasim iz našega peščenega, jeklenega in sedaj vodenega mesta, ker južni del je poplavljen skoro ves, tako da izgleda kakor Benetke, slavno italijansko mesto, ker, ako hočejo iz hiše ali v hišo, morajo iti s čolnom ali pa po začasno pripravljenih mostovih. Veliko salunov ima nalašč vposljene veslarje, da privažajo in odvažajo goste, katerih grla so preslaba za piti vodo. Veliko trpijo ljudje, kateri so si začasno zbili iz desk bajte, da niso rabili plačati visoke stanarine; te bajte so vže dva tedna pod vodo skoro cele, ostaviti so morali tam vse in si iskati podstrešja pri prijateljih in znancih. Med temi je največ Hrvatov prizadetih.
Kar se mi vidi najvažnejše omeniti, je glede dela, ker skoro vsi ameriški časniki pišejo od strašanskih del v Gary. Res je, da tukaj je še precej dela, a v primeri z ljudmi, ki se tukaj sprehajajo strganih hlač in ne da bi imeli kaj položiti med dvaintridese-tero, ni nič. In še vedno prihajajo od vseh strani delavci sem, tako da ne morejo, vdobiti ne stanovanja ne dela. Vsledtega je mestni odbor sedaj odredil z Illinois Steel Co. vred, da bodo oni in vsi drugi podjetniki od sedaj naprej vposlovali prvič samo one. ki so oženjeni in imajo družine vzdrževati in one, ki stanujejo v tem mestu in to z namenom, da podpirajo tukajšnje trgovce, ker dosedaj je dve tretjini tukaj prisluzenega denarja odišlo v sosedna mesta, in tukajšnji trgovci so vsled tega trpeli. Toraj, veliko ne svetujem sem hoditi še za en mesec.
Radi one zagonetke, katera je že bila objavljena v tem listu, moram opomniti, da imate časa še dva tedna za odgovor; odgovor, to je papir in znamka, vas stane 3 cente: ako boste srečni, vdobite loto, ki je vredna 600 dok,- torej za vsaki cent 200 dol. Kaj ni to lepo? Kedo bode tako srečen, da odgovori najboljše? Vsaki naj misli: jaz. Do sedaj je prišlo vseh odgovorov skupaj 4,800. Dne 5. t. m. je obiskal to mesto gosp. Blaž J. Chulik iz Jolieta.
Zaključkom želim vsem rojakom uživati z Veseljem velikonočne pirhe; tebi, Am. Slov., veliko vspehov.
Rudolf Maraž.
Ely, Minn., 11. apr. — Tukaj v našem zakotju je skopnel sneg. V cvet-
St. Louis, Mo., 14. apr. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, prosim, da nam priobčite par vrstic v našem priljubljenem listu. Naznaniti vam hočem v' kratkem o naši naselbini.
Tukaj gre z delom jako slabo. Tovarne so vse zaprte; samo brule tiste so še odprte, tukaj nas dela še 3 tisoč “American Car Foundry Co.” katera je pred par meseci zaprla svoje duri, zdaj pravi, da bo drugi mesec odprla tega še ne vemo za res. Zatorej ne svetujem še nobenemu sem zdaj, dokler se časi ne zboljšajo, ker stari delavci ne delajo. Tukaj nas je precej Slovencev in mi večinoma vsi delamo še vsako nedeljo. Moramo delati, pravi bos, če nečeš ti, čejo drugi tri. Kolikor dnevov, toliko tolarjev zaslužimo.
Na koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in kličem vsem veselo Alelujo.
Miko Grabrijan.
Poplar Bluff, Mo., 9. apr. — Cenjeni ^. urednik, prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. S., da odgovorim na pisma gg*. trgovcem z mešanim blagom, ki bi radi vedeli, v kateri kontri smo mi. Mi smo v državi Missouri, v Buttler countyju, in vi se, motite, ko mislite, da smo v Montani. In mi smo od mesta in železnice osem milj oddaljeni. In tudi katoliško, cerkev imamo v mestu. Slovenci smo si pa sosedi, pet minut eden od druzega, in šolo imamo prav zraven. In kar sem pisal v listu A. S., sem pisal res7 nico. Tukaj nam ni treba sena delati za živino, ker so zime kratke; zi-
(Nadalje vanj e na 9. strani.)
I
Tisoče družin je zavarovanih proti boleznini, ker njih hišna mati ima vedno pri roki svojo zalogo Severovih zanesljivih zdravil.
PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH. VPRAŠAJTE SAMO PO “SEVEROVIH ZDRAVILNI NASVET BREZPLAČNO.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, taro kjer je največ zabave. Ali še ne veš, ia je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
,go S. Centre ave. CHICAGO. ILL Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri viieh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. tía Exchange St JOLIET, ILL.
SLABA KRI JE NEVARNA
Posolil inpM
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
W. F. SEVERA CO., Gospodje:—Bil sem žrtev raznih kožnih bolez-nij, ki so povzročile na mojej koži go-ste izpuščaje.. .Ako bi jaz ne bil čital Vašega oznanila, ne bil bi še sedaj zdrav. Severov Kričistilec je najboljše zdravilo, kar jih še poznam, za to priporočam vse svojim prijateljem. Po-zdrav! ___________________________LUKE VVOLANSKI, Leetsdale, Pa.
Ustavite kašelj!
Ohranite mladost!
Ne trpite na kašlju! Odstranite ga predno se je utrdil. Severov Balzam za pljuča omeči dihalnik, odstrani nerede v votlinah pljuč in prinese popolno zdravje. Cena 25 in 50c.
Pretege in odrgnine.
Ne glede koliko rojstnin dni že štejete, lahko ostanete še vedno mlado-lični in si ohranite veselje do življenja, ako rabite Severov Življenski balzam.
To zdravilo ponovi okus, krepča moč, čisti kri in daje novo življenje. Cena 75 centov.
NobeVia stvar ne prinese tako hitro pomoči kakor Severovo Olje sv. Go-tharda. Uribljite ga v rano ali boleči ud in pokladajte tople obkladke. Severovo Olje sv. Gotharda zdravi hrbtenico, bolne in pretegnjene mišice in odstrani bolečine in otrpnelost. Cena 50 centov.
Zdrava obrazna barva.
Ohranite kožo čisto in svežo z rab-Ijenjem Severovega Zdravilnega Mila za kožo, ki odstrani ispuščaje in nerede kože ter dela kožo gladko in mehko kakor žamet. Daje licu mehko kožo in prenovi barvo obraza. Cena 25c.
Slaba, redka, nečista kri je gotovo znamenje prihajajoče bolezni. Čista, krepka in rudeča kri je znamenje zdravja. Ako je vaša kri slaba, to je znak preteče nevarnosti hudih boleznih.
Slaba kri povzroči ispuščaje, bule, bledico in druge. Take bolezni so prva znamenja slabe krvi. Slaba kri tudi doprinese upadlost, mrzlico, raka in tuberkulozo ali jetiko. To so nekateri nasledki slabe krvi.
Ako hočete svojo kri ohraniti v dobrem stanu, čisto in močno da bode ista dajala pravo hrano vsem organom, začnite isto krepiti z zdravilnom, ki je zanesljivo, in to je:
Severov kričistilec
Jo je pravo in zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na kri, čisti vso nečistočo, ter okrepča in prenovi ves človeški sistem. Daje življenje in zdravje vsakemu organu.	CENA 50c.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
KRANJSKO.
— Iz Amerike do Ljubljane se je pripeljalo dne 21. marca 356 Kranjcev in Hrvatov.
voščeka in mu naročil, naj ga pelje v Leonišče. V Leonišču so dejali, da je župnik jako slab in naj ga takoj pelje v bolnico. Pred bolnico je zdravnik konstatiral, da je župnik med vožnjo v vozu umrl.
— “Zadružni Dom” v Ljubljani. “Zadružna zveza” v Ljubljani je. kupila Grajžerjev hotel na Dunajski cesti za 195,000 kron. V hiši bodo nastanjena društva “Zadružna zveza”, “Gospodarska zveza”, “Mlekarska zveza”, “Zadružna tiskarna”, “Obrtna kreditna zadruga”, “Občinska hranilnica”.
— Pozna pomlad. Iz Vipave z dne 23. marca poročajo: Na Vipavskem so mandeljni šele sedaj pričeli cveteti. Druga leta so mandeljni že meseca februarja odcveteli. Cvetje sadnih dreves se je letos na Vipavskem za cel mesec zakasnelo.
— Ravnateljstvo Južne železnice se premesti v Ljubljano? “Slovenec” je predkratkim donesel brzojavko: Dunaj, 27. marca. “Deutsches Tagblatt” poroča, da se bo ravnateljstvo Južne železnice premestilo iz Trsta v Ljubljano ter da v Trstu ostane samo obratno nadzorstvo.
—Pivovarna na Gorenjskem. V Lescah zgradi pivovarno J. Zimmermann iz Ettingena na Bavarskem.
— Olajšanja za vojake pri letošnjih vojaških vajah. Vojaški naredbeni list je priobčil cesarjevb odredbo, da se na letošnjih vojaških vajah določi počitek treh tednov, v katerem času pojdejo vojaki na dopust, da pomagajo pri žetvi in drugih poljskih delih.
— Umrla je v Javorju pri Litiji Marija Rus iz Polhovega Gradca, sestra rajnega dekana g. Jakoba Rusa, v 89. letu starosti.
— Umrla je dne 20. marca v Ljubljani splošno znana in spoštovana gostilničarka “Pri fajmoštru” na sv. Petra nasipu gdč. Marija Barborič, stara 60 let. Za univerzalnega dediča je določila ljubljanskega knezoškofa.
— Umrl je v Ljubljani c. kr. poštni ekspedijent in hišni posestnik g. Matija Žust.
— Ustreliti se je hotel v Ljubljani hotelir pri “Iliriji”, gosp. Fric Novak, pa se v razburjenosti ni dobro pogodil. Prepeljali so ga na opazovalnico.
na Pestator in Ana Lavrič iz Gradišča radi tatvine po 2 meseca.
venščine na Koroškem. Dne 26. mar-
— Požar. Dne 25. marca ob dveh zjutraj je upepelil Ignacu Murnu, posestniku in mizarju v Žabjivasi pri Novem mestu ogenj polovico hiše. Nastal je v hlevu, v katerem je bilo nakupičene veliko slame in desk. Požigalec je Novakov hlapec Janez Gorjup iz Dolenjevasi. Ignac Murn je namreč prejšnjo popoldne dovolil temu hlapcu, ki je bil do nezavesti pijan in katerega mu je pripeljal hlapčev gospodar, da se prespi v njegovem hlevu. Gorjup je zaspal in ko se je ponoči zbudil, je pogrešal denar, kar ga je imel in da bi ga našel, je prižgal žveplenko. Iskal je brezvspešno in ker ni bil gotov, 'če mu je ostalo še kaj denarja, je vrgel gorečo žveplenko na tla. Kakor on sam pravi, se je slama vnela, katero je pa poteptal in odšel nato domov. Najbrže je ostalo še par tlečih isker v slami, ki so se nato vnele in povzročile požar. Pogorel je gorenji dels hiše, polovico podstrešja in v hlevu se nahajajoča slama in deske. Škoda se ceni na 1200 K, zavarovan pa je oškodovanec pri “Vzajemni zavarovalnici” za 800 K.
1908 je pa upravno sodišče razso dilo, da je deželni odbor koroški dol-poslovati v slovenskem jeziku in je kršil zakon, ker ni rešil vloge občine Sele. Koroški deželni odbor slovenske dopise moral sprejemati!
bo
- Požar v Zapogah pri Beljaku. Ponoči dne 23. marca je popolnoma pogorela Mehrova cinkarna v Zapogah (Seebach) pri Beljaku.
—	Dr. Josip Stadler — Strossma-yerjev naslednik. Mostarski "Osvit”
avlja iz Sarajeva, da postane v kratkem dr. Stadler djakovški škof. Nadškof vrhbosanski postane pomožni škof Šarič.
—	Ženo in sebe umoril. V Pisku-resci pri Oseku je ustrelil iž Amerike se vrnivši kmet Tomaž Einwaller svo-
jo nezvesto ženo in potem samega sebe.
— Umrl je v Kamniku dne 18. marca v cvetoči mladeniški (fobi, dopol-nivši komaj 24 let, gosp. Avgust Herman, edini sin ugledne meščanske rodbine kamniške. Pokojnik je bil vrl narodnjak in splošno priljubljen.
- Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je otvorila v Rakitovcu, občina Buzet, 12. marca z velikimi svečanostmi novo šolo. To je prva družbina šola v slovenskem delu Istre. Učiteljica je gdč. Ivka Jerbič.
— Mrtvega, so našli dne 24. marca na poljih pri Mačkovcu, občina Št. Peter pri Novem mestu 27 letnega posestnika sina Janez Berusa iz Stran-skevasi št. 19. Berus se je v Mačkovcu jako napil in zapustil svoj voz in konje, ki so jih spravili pri Rometu, oštirju v Bajnofu. Berusa je najbrž od premnogo zavžite pijače zadela kap.
— Nagloma umrla je let stara Lucija Bole.
- Stroški vzdržavanja Opatije. Lani je imelo opatijsko zdravilišče 307,-613 kron in 36 vin. dohodkov in 261,-034 K 22 vin. izdatkov. Čisti dohodek znaša torej 40 tisoč 579 kron in štiri rinarje.
— Slovo deželnih uradnikov od g. deželnega glavarja Otona pl. Detele. Dne 25. marca ob 11. uri dop. so se zbrali v dvorani deželnega odbora vsi deželni uradniki, med njimi primariji deželne bolnišnice, da se poslove od svojega vrhovnega predstojnika, g. pl. Detele. V imenu vseh je govoril slovo g. deželni nadsvetnik M. Zamida. G. deželni glavar je nato v krasnem govoru izrekel zahvalo vsem, da so se prišli osebno od njega poslovit. Petindvajset let je poteklo, ko je stopil v deželni odbor, sedemnajst let, ko je postal deželni glavar. To je v splošni zgodovini samo kratek trenotek, a v človeškem življenju dolga doba. Spominja se prejšnjih deželnih glavarjev, grofa Thurna in dr. Poklukarja, deželnih odbornikov in predstojnikov posameznih deželnih uradov, s kate-, rimi je skupaj deloval, a že vse krije hladen grob. Nastopila je skoro popolnoma nova generacija uradnikov, od katere se danes poslavlja. Poda se za trajno na grad, kjer je tekla njegova zibelka, in kjer so bivali že pred sto leti njegovi pradedje. Osebe se hitro menjajo, a dokler bo kraljeval mogočni Triglav, dokler bode bučalo sinje morje Adrijansko, in dokler bodo ostale naše vinorodne dolenjske gorice, toliko časa bo ostala naša ljuba domovina, kateri služiti naj bode vsakemu v ponos. Ločitev mu je lažja, ker prevzame vodstvo vsestransko delaven in izkušen mož, ki kot mnogoletni parlamentarec pozna gospodarstvo dežele. Pri nastopu sem obljubil biti vsem vedno pravičen in objektiven in po tem principu sem se strogo ravnal ves čas svojega načelovanja. Zahvaljuje se vsem uslužbencem, ki so ga podpirali pri njegovem delovanju in vsakdo je rad in voljno storil, kar mu je velevala njegova dolžnost. Vse pa hoče ohraniti v najprijetnejšem spo minu. Končno ie podal gospod deželni glavar vsakemu posamezniku roko.
— Dvorni svetnik in novi deželni glavar Fran Šuklje je prišel dne 25. marca v Ljubljano in je koj prevzel uradne nosle. Mudil se .je pri deželnem predsedniku. — Ministrski predsednik baron Beck je g. deželnemu glavarju ob imenovanju brzojavil: Veselim se odkritosrčno, da morem pošiljati najsrčnejše čestitke k imenovanju.
— Smrt prijatelja žganja. V jutro 19. marca so riašli v Suši, v hlevu, ki je last posestnika Petra Florjančiča, dninarja Luko Mohoriča iz Brezovice mrtvega. Pokojnik je ljubil žganje in je šel prejšnji večer pijan spat v omenjeni hlev.
— V Pivki so našli truplo Jožefa Čiča iz Landola pri Senožečah. Dne 3. dec. je bil na sejmu v Postojni; vračal se je pijan domu in padel v Pivko.
— Kap je zadela gostilničarja g. Iv. Kobala na Planini nad Vipavo.
— Jezik si je odgriznila. 30 let stara Ivana Škofič, hči gozdnega čuvaja v Rodici pri Kamniku si je v svoji zmedenosti odgriznila 4 cm jezika ter so jo morali oddati v deželno blaznico na Studencu.
— Bankovci — reklamni listki. Bred nekoliko dnevi je zapustil hotel Europa” na Reki neki tujec, za katerim so našli uslužbenci 100,000 frankov v bankovcih, ki so jih izročili hotelirju. Ta je mislil, da ima pred seboj reklamne listke ter jih je razdal svojim znancem. Nekdo izmed njih e take “reklamne listke” pokazal v neki banki, kjer so mu povedali, da so to pristni švicarski in francoski bankovci. Sedaj se hotelir trudi, da bi ‘reklamne listke” zopet zbral. Misli se, da je bil dotični tujec defravdant, ker se ni oglasil za denar.
— Konkurz je proglašen nad trgovino Gustav Streiner, trgovca v Šmar-jeti, okr. Mokronog.
— Meščansko šolo v Postojni bodo zidali na vrtu poleg hotela “pri Kroni”.
— Dvanajst vagonov umetnih gnojil so letos v ribniški župniji podkupili kmetje. Vsak vagon je pripeljal sto meterskih stotov, vsega skupaj torej 120,000 kilogramov večinoma žlindre in kajnita.
— Odgovor novega deželnega glavarja k pozdravu predgrajskih deklet pri Starem trgu pri Kočevju:
Psovali so: star je že sedemdeset,
V	odgovor prispel je pozdrav deklet.
Za moje srce pomladanski cvet,
V	njem polno brsti mi želja in nad, Za Belokrajino čutim se mjad, Živela, cvetela in ž njo Predgrad!
— Umrl je v Zlatem Polju tamošnji župnik č. g. Leopold Lotrič. Pokojni je bil rojen dne 5. aprila 1847 v Železnikih ter bil v mašnika posvečen leta 1870. Služboval je potem kot kaplan v Št. Juriju pod Kumom nad eno leto, v Žužemberku nad štiri leta, v Dobrepoljah, v Stari Loki, v Škoci-janu pri Dobravi, bil nekaj časa v št. Lovrencu na Dolenjskem ter bil slednjič poslan za upravitelja v Zlato Po lje, na katero župnijo je bil kanonično vmeščen leta 1889. V svojem prostem času se je posebno rad bavil s sadjarstvom ter je kot izvrsten pomo log storil za povzdigo sadjereje.
— Duhovni svetnik župnik Kukelj nagloma umrl. Dne 26. marca z opo-ludanskim vlakom se je pripeljal v Ljubljano č. g. duhovni svetnik Anton Kukelj, župnik v Št. Juriju pri Kranju, rojen 1. 1845 na Ježici. V Kolodvorskih ulicah je g. župnik poklical iz
— Zmešalo se mu je. Dne 19. marca je prišel v Novomesto neki Belokranjec, ki je poprej prodal vse.svoje posestvo. S svojim mnogim denarjem je prišel tudi v gostilno g. Kušlana, kjer je trdil, da skoči v Krko, ker mu ni dalje živeti. Gospa Kušlan-ova je vsa prestrašena hitro tekla po policaja. Ta je prišel in odvedel slaboumnega dalje. Toda temu se ni nič kaj mudilo, kajti pri gostilni gosp. Konda-ta se je ustavil ter poklical za se in za policaja pol litra vina. Daši ga je policaj skoro s silo tiral dalje, se je ta vendar hotel ustaviti povsod “kjer Bog roko ven moli.” Prišla sta do gostilne gosp. Windischerja. Tu je zopet naročil en četrt litra vina. Policaj je imel namen, moža počasi pritirati čez most in ga oddati novo meški policiji. Nakrat pa je bil poli caj službeno odpoklican. Daši se je kmalu vrnil, vendar o Belokranjcu ni bilo ne duha ne sluha. Skoro gotovo je “odromal” v Krko. Pri sebi je imel nekaj tisočakov.
—Št. Vid pri Zatični. Pogorela je dne 16. m. m. hiša s podom posestniku Jožefu Grablevcu iz Osredka pri Temenici. Nič ni bilo mogoče rešiti; zgorela je vsa krma in čvetero živine. Zažgali so otroci. Škode je nad 4000 kron.
— Ustreljen medved-kosmatinec. Z Vrha pri Vinici se javlja: V nedeljo 22. marca ob 4. uri popoldne so tukajšnji lovci ustrelili medveda pod visokim hribom, Kiloša imenovanim. Mrcina tehta 85 kilogramov. Potem so ga odpeljali v Črnomelj, da dobijo zasluženo nagrado. Še se klati en medved po tukajšnjih hribih, samo manjši je. Prej kot ne je isti ženka ubitega medveda. Ne ve se natanko, sta li ta dva medveda prišla čez Kolpo iz Hrvaške ali iz kočevskih hribov.
— Izpred ljubljanskega sodišča. Ob sojeni so bili koncem marca meseca in sedeli bodo:Tomaž Škerjanc iz Luž 5 mesecev, France Sajovic, Miha Ru pret iz Velesovega in Miha Ažman iz Dvorja po 4 mesece, vsi radi rabuke pri mrtvaškem odru. — Jožef Rupar iz Škralja radi tatvine ozir. prekasno poravnane škode 5 mesecev. — Janez Kalan iz Voklega radi nespodobnega vedenja med službo božjo 1 mesec. Matevž Rašelj iz Begunj radi bombardiranja na vasi 5 mesecev. — Polo
PRIMORSKO
-Sarajevo, 20. marca. Od ministra Buriana protežirani Srbi so tu na shodu, na katerem ni bilo vladnega zastopnika, sklenili delati z vsemi močmi proti Avstriji in habsburški dinastiji, da Bosna pripade prejalislej Srbiji.
Trstu 58
— Zopet velika hiša v Celju v slovenskih rokah. Dvanadstropno Weis-sovo hišo na Grabnu je kupila gospa Simoniškova, poprej gostilničarica pri ‘Stadt Graz” za 51,000 K. Zopet jedna hiša več v slovenskih rokah.
— Občinski vodovod v spomin 60 letnice vlade avstrij. cesarja napravijo
trgu Ljubnem v Sav. dolini.
— Župnija Št. Peter v Savinjski dolini je podeljena č. g. dr. Iv. Janežiču.
— Pogrešanega vpokojenega orožniškega stražmojstra Šeško, ki je, kakor smo poročali, neznano kam izginil, so že našli. Ker ni normalen, oddali so ga v opazovalnico v Gradec.
— V plitvem jarku vtonil. V Ter-begovcih, župnija Št. Jurij ob Ščavnici, je utonil v plitvem jarku Jurij Trstenjak. Napil se je žganja in ponesrečil.
— Bežigrad bo prodan? V celjski okolici se vzdržujejo vesti, da hoče sedanji lastnik Bežigrada pl. Knonau prodati svoj grad s posredovanjem nekega ljubljanskega odvetnika trapistom.
— Ustrelil se je v Gaberju pri Celju npvoimenovani sodnijski adjunkt za Ptuj g. dr. Franc Koroschetz. Pokojni je rojen Celjan in ni bil zagrizen nasprotnik, v službi pa je bil zelo ve sten. Znal je dobro slovenski. Nesrečo je povzročila neurastenija, na kateri je trpel in ki je postajala vsled preobložetija z uradnim delom v Ptuju čedalje hujša. Pogreb dne 25. marca je pokazal, da vse sočuvstvuje z nje govimi sorodniki in njegovo mlado nevesto gdč. Anko Egersdorferjevo, s katero se je mislil v nekaj tednih po ročiti.
—«Radeckijev veteran, 831etni vpo-kojeni višji orožni mojster Ivan Pa-her, rojen leta 1824. v Mozirju, je u mrl dne 21. marca v Mariboru. Služil je pri pešpolkih št. 47 in 15 ter pri huzarskih polkih št. 2 in 7 celih 55 let. Udeležil se je v 1. 1848., 1849., 1859. in 1866 vojsk v Italiji in slednjič zasedanja Bosne. Imel je celo vrsto odlikovanj. Pogreba dne 23. marca se je udeležilo mnogo častnikov, podčastnikov in drugega ljudstva.
KOROŠKO
— Za pravice slovenskega jezika, Občina Sele je vložila pri deželnem odboru v Celovcu proračun za leto 1908 v slovenskem jeziku in prosila odobrenja, da more pobirati višje do klade. Deželni odbor koroški pa je vrnil dotično vlogo občini Sele ne rešeno. Kakor znano, je pred kratkim državno sodišče na Dunaju razsodilo, da je koroški deželni odbor s tem kršil jezikovno ravnopravnost slo-
APRODAJ LOTA — 54x130 — na vogalu Raub & Shields Street. Do-voljsence. Proda se po ceni, radi selitve. Vprašaj pri John Mahek, 1012 N. Broadway, Joliet. 19t2
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande: in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj.
O. W. Brown, preda flobt. Piloùer, podprôd W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National
Kapital 8100,000.00. BARBER UILDING. OLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR ia več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo p© 3 odst. obresti od vsalaa vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana pe nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
.^...■nnirinnnii g^mnr uritlll
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda a ko imate doma staro in vredno nemško do-
mače zdravilo
Dr. RICHTERJEV
Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, pfehlajenja, bolezni vprsih ~ inhibtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha.
. Brez varnostne znamke “sidro” m pravo.
25 in 50 centov.
John Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
F. AD. RICHTER & Co.
New York.
&
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA.VAI
AOTA«

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
ROJAKOM
priporočam svojo
. Phoenix r Buffet
pi ipuiuva
Gostilno,
*jer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
SlAOff,
N. W. Phone 6ov-U37 N. Hickory St..
Joliet.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St Joliet, IL.
Velika zaloga spomenikov
Govori nemško in angleško. T/t*
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
..104 Jefferson St, blisa aw*
J. IP. Kil IST O-
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
Denar na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so. dnikor ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo	naj nižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek 8300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. IOSEPH STEPHEN, podpredsed C. H. TALCOTT, blagajnik
Munroe Bros
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam. Hrvaticam
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tke Ö, S." 10c. in "Meerscâani” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, □a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet Ills
Bambich & Verb'eh
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni
25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
Cor.
LEKARNARJA. Bluff and Exchange JOLIET, ILL.
Streets.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s, pri nas in oglej si našo zalogo! Mi-t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar

te
H
S
o
Ph
te
K
O
P3
25
<
te
te
m
<
Pá
<fi
te
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetarg blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Filip HCiloler
Northwestern Phone 1422. IOZ4 N. Chicago St., Joliet, 111.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
priporoča rojakom
svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
John « Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
040*
Izdelujem
Kranjske
harmonike.
najboljše vrste in sicer.
4 DO 5 GLASNE.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-Al, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi-stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
$ TRADES	COUNCIL ¡I
CERKVENI KOLEDAR.
19.	apr. Nedelja Vel. noč Vst. G.
20.	“	Pondeljek Vel. pondeljek.
21.	“■	Torek Anzelm; Bruno.
22.	“	Sreda Soter in Kajetan.
23.	“	Četrtek Varstvo sv. Jožef.
24.	“	Petek Jurij; Bona.
25.	“	Marko ev; Armin.
Velikonočna.
(Cerkvena pesem.)
Glej, zarje svit nebo zlati, Doni po zraku pesmi glas, Vesoljni svet raduje se,
Pekel se trese in grmi.
Je kamen kazal grob njegov, Pri njem stražarjev množica, Zmagavec slavno zmagal je, In s smrtjo svojo umoril smrt.
'•‘•Dovolj je žalosti in solz, Dovolj trpljenja britkega;
Ki smrt končal je, spet živi!” Dliščeči angelj kliče to.
O Jezus, da na veke boš Velikonočna, radost nam,
Iz smrti grozne hudobij Oživi in oprosti nas.
Očetu slava naj doni, ,
In Sinu, ki od smrti vstal,
In Duhu trikrat svetemu Ka, večne čase večnosti!
VELIKANOC.
grehov k časti in slavi božjih otrok.
Velikanoč je praznik v er e
in osrečujočega upanja. Mi verujemo in zaupamo, da krščanstvo, v čegar središču stoji od mrtvih vstali Zveličar, bo premagalo svet. Naj dru gi sanjarijo in prorokujejo, da bo SO; cializem ali veda ali nevera enkrat prevladala svet, mi smo nasprotnega prepričani. Mi se ne zanašamo samo na razddenje, ampak tudi na naravo — ki je nasprotnikom vse —. na naravo človeškega srca, ki ga ne more zadovoljiti nič druzega, kakor Bog. Da se šopiri dandanes na svetu nevera, to nas ne straši, 'pred Velikonočjo je moral priti Veliki petek.
Da, za Velikim petkom Velikanoč. To je pot življenja. Kdo ni še sam v. svojem življenju okusil, da je tako? Če nekaj- časa bije udarec za udarcem, prihaja križ za križem, potem je to znamenje, da ti je ljubi Bog namenil posebno milost, ki ti jo hoče podeliti tem načinom. In s celim življenjem tudi ni drugače. Vse življenje naše — kaj je druzega, kakor en Veliki teden? Ne da bi bilo napolnjeno s samimi težavami in nadlogami, ne; tudi veselja nam ponuja in pri-jetlrostij, toda kako hitro mine, kar nas razveseljuje, kako dolge pa se nam zde ure trpljenja! In tako pridemo do spoznanja, da zemlja je za nas res solzna dolina. Naj užije človek še toliko veselja na tem svetu, srca njegovega le ne more zadovoljiti. Zemlja ostane le zemlja in ne more nikdar postati nebesa. Življenje naše ni praznik, življenje nam je delaven dan. Velikonoč, večno Veliko-noč bomo praznovali še le v nebesih. Kakor orotovo je za našega božjega Zveličarja napočilo jutro velikonočnega vstajenja, tako gotovo bo za vsa-cega, ki za Gospodom voljno nosi svoj križ in preživi svoj Veliki teden na zemlji, napočila zarja Velikenoči v nebesih. Tedaj bo pozabil na svoj Veliki teden ali velikovec, s hvaležnostjo do Boga se bo nazaj oziral nanj, ki mu je zaslužil toliko slavo. Tedaj bo z angelji in svetniki vekomaj prepeval veselo alelujo. O, blaženo, nebeško velikonočno slavlje! Kdaj napoči tudi za te? Vsi moramo skozi Veliki teden trudapolnega življenja, ali bomo pa tudi vsi smeli v večnosti peti nebeško alelujo?
Resno vprašanje! Kako ti je pri srcu, dragi bralec? Odloži za nekaj časa list iz rok in beri v svojem notranjem, svojem srcu! Kaj najdeš tam? Taljenje in križ; ali si ga Bogu dafoval in nosil vdano, kakcr tvoj Zveličar? Delo in trud; ali si je Bogu daroval po izgledu svojega Zveličarja? Mnoge skušnjave in ooskušnje; ali si je odbijal in prestajal, kakor tvoj Zveličar? Dobra dela; ali si je delal iz pravega namena, iz ljubezni do Boga? Tudi ^¡rehe najdeš. Kje je človek, ki bi ne grešil? Ali si jih obžaloval pretekli teden, ko je tvoj Bog tako grozno se pokoril za nje? Ali ši jih ooral s skesano spovedjo?
Da kristian moj, to so resna vprašanja. Odgovori na nje odkritosrčno in po odgovoru napravi svoj sklep! Praznuj Velikonoč zlasti s tem, da vstaneš tudi ti na duševen način: iz grešnega življenja k bogaboječemu, iz mlačnega k gorečemu, iz lenega k delavnemu, iz življenja hlepečega le po časnem in posvetnem k življenju pobožne molitve in marljivega dela. Tvoj Velikonočni sklep bodi: Skrbeti in delati hočem za to, da bom obhajal enkrat Velikonoč v nebesih. In častitljivo od smrti vstali Zveličar blagoslovi tvoj sklep!
Brezverni in tudi brezbarveni časniki prinašajo o Velikinoči članke, v katerih se kaj lepo govori o “vstajenju prirode”, o “vzbujenju narave” itd, ki se poosebuje in proslavlja v tem prazniku. Socialistični časniki in pa tisti “delavski” listi, ki obečajo ljudem ne besa na tem svetu, govore dalje o “vzbujenju človeštva”, o “novem življenju, ki ga bo socializem prinesel na svet”, o “zmagi vede in znanosti nad vero božjo”, o “popolni osvoboditvi človeštva od vseh zakonov, božjih in človeških.” S takimi in enakimi frazami skušajo napolniti praznoto, ki zeva iz njihovih brezvernih src; sku šajo nadomestiti tisto radost in srečo, ki jim je paešinjala srce, ko so se še vernih src veselili velikonočnega praz nika, ko so komaj čakali, da se oglasi iz stolpa zvon, da se uvrste v veličastno procesijo vstajenja in začno popevati vesele velikonočne pesmi. Nesrečneži! Za nje ni Velikanoč druzega. kakor trpko očitanje vzbujene vesti; da ta praznik zanje nima nikakega po mena, da z vero so izgubili tudi upa nje, da so docela zgrešili svoj namen in da trmoglavijo v prepad večne pogube. — Mi pa, ki smo ohranili vero syojih očetov, se hočemo držati sta rega nauka sv. cerkve, da Velikonoč je Kristus od mrtvih vstal in s tem pokazal, da je pravi Bog, njegov nauk božji nauk in le v njem zveličanje. Ob jednem lahko premišljujemo tedaj tudi obujenje narave kot simbol vstajenja in če to storimo, mu damo tem večji pomen, kot neverniki in naše ve selje nad lepoto pomladne prirode gotovo ni manjše, če je združimo z veseljem nad vstajenjem Gospodovim. Zajedno praznujemo, in k temu nas zlasti poživlja cerkev — duševno vstajenje človeštva. Seveda ne v tem smislu kakor neverniki in bogotajci. Mi praznujemo in se veselimo vstajenja človekovega iz groba njegovih
Krvjo bolnike, videli bomo, če je res, kar pripovedujejo kristijani.”
In res so podstavili posodo in so jo kmalu napolnili s Krvjo. Nato so jo nesli v ‘sinagogo, dočim so drugi šli klicat bolnikov. Naj prvo vprinesejo nekoga od rojstva hromega, ki je bil znan v vsem mestu. Kakor hitro se je dotaknil presvete Krvi, vstal je in hodil. Po tej čudežni Krvi so pri tej priči izpregledali slepci, obsedenci so bili oproščeni. V sinagogo niso mogli vsi bolniki, toliko so jih prinesli. Zbralo se je tudi veliko ljudstva. Presenečenje je bilo velikansko. Ti čudeži so Judom oči odprli, judovski duhovniki, starašine, možje, žene in njih otroci so začeli klicati: “Čast Jezusu, katerega so križali naši očetje; čast njemu, ki smo ga mi križali na tej podobi. Mi verujemo vanj. Odpusti naj nam naše grehe!”
Nato so v trumah hiteli k škofu, pokazali so mu podobo, pripovedovali o čudežih in prosili, da bi prejeli sveti krst. Škof in njegovi duhovniki so Jude najprej poučili v skrivnostih svete vere, in nato so bili krščeni. Potem je škof očistil ono sinagogo in jo iz-premenil v katoliško cerkev. Ker so izpreobrnjeni Judje prosili, izpreme-nil je škof še več sinagog v mestu v cerkve. To je bilo veliko veselje v Bajruti radi teh čudežnih ozdravljenj.
Škof v Bajruti je čudežno Kri shranil v steklenih posodicah in jo razposlal na razne cerkve.
Nekoliko take svete Krvi se nahaja v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici in pri Sv. Krvi na Koroškem. Dobili so jo iz Benetek.
Pridružimo se klicu sv. Cerkve, ki nas pozivlje: “Pridite, molimo Sinu Božjega, ki nas je odkupil s svojo Krvjo. Niste odkupljeni s ceno minljivega zlata in srebra, nego s Krvjo brezmadežnega Jagnjeta, odrešenika Jezusa.”
Smatrajmo ta klic svete cerkve za resen in bodimo, kadar je nam mogoče, pri daritvi svete maše. Storimo š.e več! Vdeležujmo se daritve brezmadežnega Jagnjeta s tem, da pristopamo pogostoma in pobožno k mizi Gospoda; k mizi, kjer se toči slednji dan —- najsvetejša Kri.
leta do leta v narobe-vrsti A, B, C, D, E, F, G, vedno za eno,, in po prestopnem letu za dve črki nazaj. S pomočjo nedeljske črke se potem lahko najde, na kateri dan v tednu pade gori pre-raeunjena polna luna. Dan 16. aprila je isti dan v tednu ..kakor dan 2. januarja, v prestopnem letu kakor tekočem, torej v četrtek. Če računamo od tega do prihodnje nedelje, potem dobimo kot datum letošnje Velike noči dan 19. aprila.
Od prebivalcev države Texas je zagledalo okoli 50,000 luč sveta na Nemškem.
Višina morske vode se menja pri Kolombu, Ceylon, štirikrat na dan, pri Malti pa nikoli.
Za kačjim pikom je umrlo leta 1906. v približno 2,000,000 prebivalcev bro-ječi brazilski državi S. Paulo 146 ljudi.
V kratkem času, ko je bil oženjen z Ano Gould, je grof Boni potratil $8,-000,000. In vendar mu očitajo, da je lenuh.
Trdega premoga na Nemškem so spravili na površje leta 1871. okoli
29.400.000	ton; leta 1906. pa že 137,-
120.000	ton, v vrednosti $297,000,000. Voda v premogovih jamah je navadno bolj ali manj kisla, in če pride v dotiko z električnimi prevodi, nare-ja bakrene soli, ki bakreno žico kmalu razjedo, ako ni prav skrbno zavarovana.
Za ženske je ,bil na Japonskem ustanovljen prvi višji učni zavod pred tremi leti; pa že ima nad 800 obiskovalk, od katerih so nekatere iz najbolj oddaljenih krajev japonske držaye.
DATUM VELIKE NOČI.
Velika brzovlakova lokomotiva tehta kacih 112,000 funtov, .dočim tehta avtomobil za dirke, ki doseza na potih brez šin enako hitrost, samo okoli 2200 funtov.
NAJSVETEJŠA KRI.
Bajruta (Beiruth) je mesto v Aziji blizu Antiohije. V 18. stoletju je tam prebivalo mnogo Judov. Poleg velike sinagoge je živel neki kristijan, ki je imel v svoji sobi nad posteljo slikano bridko podobo našega gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa. Ko se je pa ta kristijan preselil v drugo stanovanje, vzel je vso svojo opravo seboj, a pozabil je pa to podobo. Prišel je v to stanovanje Jud, ki se še zmenil ni za Izveličarjevo podobo. Ko je nekega dne bil pri njem neki drugi Jud, zagleda to podobo.
“Kaj!” vzklikne, “ti,'Jud, imaš tako podobo?”
In začel je grozno Boga preklinjati. Nato je šel k predstojnikom sinagoge in jim ovadil vso stvar. Ti so drugi dan prišli z onim preklinjevalcem v omenjeno stanovanje. Spremljala jih je velika množica Judov. Ko so zagledali podobo, razsrdili so se silno nad onim Judom, ki je imel to stano vanje, in ga izobčili iz sinagoge. Nato so sneli podobo raz steno in rekli:
“Zasramujmo tega Jezusa, kakor so ga nekdaj naši očetje.”
In začeli so v sveto podobo plju vati, po nji biti in jo grditi na razne načine.
“Slišali smo tudi, da so naši očetje prebodli Jezusu roke in noge z žeblji, storimo tudi mi prav tako na tej podobi.” In zabili so v noge in roke žeblje.
“Naši očetje so mu dali na gobi žolča in kisa piti.” In nesli so k ustom Jezusovim na podobi gobo v žolču in kisu napojeno.
“Bili so ga tudi s trsom po glavi; storimo še mi tako.” In bili so po glavi v tej podobi.
“Naši očetje so mu s sulico stran preboli.” In vzel je eden sulico in prebodel podobo.
In glej iz rane je začela teči Kri in Voda. A še to ni Judov spametovalo, rekli so zaničljivo:
“Kristjani pravijo, da je Jezus Kristus storil mnogo čudežev, nesimo to Kri in Vodo v našo sinagogo in pokličimo bolnike; pomazilili bomo s to
Dan, ko obhajamo Veliko noč, se določa po luni, kakor znano — to je prva nedelja po pomladanski polni luni, kakor je povsod citati, in če polna luna sama pade v nedeljo, prihodnja nedelja. Sedaj odprimo kak letošnji koledar, pa vidimo, da je v tekočem letu prva pomladanska polna luna dne 16. aprila ob 5. uri 55 minut pop. — in res imamo naslednjo nedeljo, dne 19. aprila, Veliko noč.
No, zdaj odprimo kak prejšnji koledar, n. pr. z leta 1905. V tedanjem letu je bila v dan pomladnega jedna-konočja, dne 21. rfiarca, zjutraj ob 6. uri — potem bi bili morali imeti Veliko noč naslednjo nedeljo, dne 26. marca. Koledar z leta 1905. pa nam pravi, da smo obhajali Veliko noč šele dne 23. aprila. Torej se datum ali dan in mesec Velike noči očividno ne ravna popolnoma, po prvi polni luni spomladi.
Ako bi se namreč hoteli strogo zvez doslovno ravnati po tej polni luni, bi iz tega nastala neprilika, da bi se morala Velika noč po okoliščinah obha-hajati v raznih krajih ob raznem času. Mislimo si n. pr., da bi dotična polna luna nastopila za Dunaj v nedeljsko jutro ob Jžl. uri, potem bi po gorenjem pravilu Velika noč prišla na prihodnjo nedeljo. Za Pariz pa bi ista polna luna — vsled časovne razlike za 45 minut — nastopila že v soboto zvečer ob Va\2. uro, Velika noč bi se torej potem na Francoskem obhajala osem dni preje nego v Avstriji.
Zato se določa Velika noč po srednji polni luni, ki se računa po tako-zvani epakti in ki nastopi vedno, 14 dni po mlaju. Ker pa je bil leta 1905. dne 6. marca mlaj, zato je morala prihodnja srednja polna luna pasti v dan 20. marca, torej ni prišla v poštev za določitev Velike noči — marveč se. je morala naslednja polna luna, ki je pad la v dan 18. aprila, smatrati za določil ni čas. Po naznanilu izdajatelja angleškega zvezdoslovnega letopisa “Nautical Almanac” najdeš za dan Ve like noči veljavno polno luno, če od dne 13. aprila odšteješ toliko dni, ka kor naznanjajo epakte, dokler so te manjše nego 24. Če pa so enake 24 ali večje, jih je treba odšteti od dne 12. maja. V tekočem letu je epakta 27 — odšteti je torej od dne 12. maja 27 dni in potem pridemo na dan 16. aprila kot dan velikonočne polne lune
Pod epakti umevamo število, ki naznanja starost lunino dne 1. januarja, Če nastopi n. pr. zadnji dan decembra mlaj, je epakta naslednjega leta 1. Ker pa ima leto 11 dni več nego 12 cerkve-noletnih mesecev, t. j. povratnih luninih sprememb,zato je v začetku potem sledečega leta mlaj nastopil 11 dni prej epakta bo torej 12. Epakto kacega leta sploh dobiš, če dodaš k epakti prej šnjega leta 11. Ako prideš pri tem do števila, ki je večje nego 29, moraš 29 odšteti.
Kadar pa poznaš letno epakto in lahko izračuniš dan polne lune, ki določa Veliko noč, potem moraš še ve deti, na kateri dan v tednu pade polna luna, da preračuniš, kdaj je prihodnja nedelja. Tu pomaga nedeljska črka, ki jo najdemo, če prvih sedem dni v letu označimo s prvimi črkami latinske abecede, torej dan 1. januarja z A, dan 2. januarja z B itd. Tista črka, •ki pripade nedelji, torej prvi nedelji v letu, je nedeljska črka. V tekočem letu je bila prva nedelja dne 5. januarja, nedeljska črka je torej E. Prihodnje leto se začne s petkom, torej bo nedeljska črka C. Zadnje nastopajo od
Mormonci (mnogoženci) so se izrekli za prohibicijo. Vsledtega se jim seveda od gotove strani vsi drugi pogreški in grehi odpuste.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrsti ne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 5324 Butler Street, Pitts-burg. Pa.
Iz 25 konjskih sil, ki jih je naznanjala leta 1829. po Stephensonu izgotovljena prva železniška lokomotiva, se je razvilo 1000 do 1500 konjskih sil pri sedanjih lokomotivah.
Žena, ki je zahtevala od pogrebnika Trading Stamps”, ko je pokopavala svojega moža, pa ni imela uspeha, je morala imeti ob pogrebni slovesnosti samo pol veselja.
Iz mesingaste glavice posteljnega stebra je neki skitalec ali potepač izdelal dinamitno bombo. Če porabimo za ta slučaj logiko prohibicijonistov, se menda v bodoče ne bodo več izdelovali postelnjaki.
Plače bančnih predsednikov, celo onih v največjih mestih so navadno mnogo manjše, nego plače železniških predsednikov. James Stillman, pred sednik National City-banke v New Yorku, dobiva na leto samo $25,000.
Sledeče pisemce so pobrali na cesti v Logmontu ondan, pravi ‘San Francisco Call’: “Preljubi moj Frank pogoltnila sem poštno znamko, ki je bila na Tvojem zadnjem pismu, ker sem vedela, da so se je doteknile Tvoje ustnice, in oh, Frank, čutila sem se tako srečno potem. Prilepi dve znamki na svoje prihodnje pismo.”

POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Obaedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Potrebuj ete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Del towna Westville blizu Danvilla ne pripada townshipu Georgetown, ki se je predzadnji torek pridružil “suhim”, nego k townshippu Danville, ki je ostal “moker”. V suhem delu mesteca stanujoči krčmarji se sedaj pre-sele v mokri okraj, in potemtakem si bodo tudi prebivalci suhega dela lahko brez posebnega truda gasili svojo žejo slejkoprej.	“
Češko društvo v srednji Aziji. V Taškentu, glavnem mestu ruske sred nje Azije, so tamošnji Čehi ustanovili društvo, ki ima že 800 udov. Za predsednika društva je bil izvoljen eden izmed prvih naseljencev, tovarnar, g. Nečesal. Društvena knjižnica ima že 3219 zvezkov; društvo je letos naročilo 14 čeških časopisov. Češki naseljenci v mestu Taškentu, ki ima 170,-000 prebivalcev, spadajo k boljšim kro gom in imajo vsled svojega po ižredni marljivosti pridobljenega premoženja velik ugled pri vseh prebivalcih.
Čudne ženitve. Znan pariški bogataš se je zopet oženil s svojo ženo, od katere se je ločil pred 30. leti. Po ločitvi se je oženil z drugo, ko pa je ta umrla, se mu je zdelo življenje kot vdovcu neznosno. Poiskal je torej svojo px-ejšno ženo, ker si drugače ni znal pomagati, ter se zopet poročil z njo. Mož se je tedaj trikrat poročil, imel pa je le dve ženi.
— Rojaki, čitajte, naročite in priporočajte vedno in povsod glasilo sve-tovnoznane K. S. K. Jednote. In to je? Amerikanski Slovenec, ki prinaša vse res svetovnozanimive novice ter deluje za čast in gmotni napredek naše organizacije. Čitajte poročilo o napredku iste!
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil.
Ed. Barmoti,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
k A A A A A J.A A A A A A ■». A A A A A -«- A A A A A A .»■ A A A • *■
▼V W V W V “ V “ V 'W	W v w v w V W V V* W	W V W V W V W V W V W V W V W V W '• w
J. J. KUKAR,
^	ZASTOPNIK
¡vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. KUKAH
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
A.	A -V. A .*. A .*. A .*. A .*. A A A A .*. .t. A . L
%' W V W V “ V W V W W vv*«' “ V W V	W W V W V W W V W V W V W V V V V i t
POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obme na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
hišni in zemljiški posestnik, javni slov. notar, 534 W. 18th St., Chicago, I1L
John J. Pi Mak;
K. S. K.
Orgamzovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.......Erank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...............Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland; Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12877 Nikolaj Muc, roj 1889, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 12878 Peter Gramc, roj 1877, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 126 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 12879 Tomaž Šetka, roj 1868, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12880 Martin Bajuk, roj 1889, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12881 Štefan Skrinar, roj 1885, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12882 Andrej Bellan, roj 1876, 12883 Matija Curl, roj 1874, spr. 16. apr. 1908.	• Dr. št. 99 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12§84 Anton Gliha, roj 1887, 12885 Anton Terlep, roj 1887, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 12886 Anton Same, roj 1887, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 28 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 824 Martin Kostelc, 6. apr. 1908.	I. dr. št. 29 članov.
II. dr. št. 27 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5843 Janez Stokan, 3872 Peter Katkič, 8. aprila 1908.	Dr. št. 137 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 11039 Franc Širc, 10390 Franc Klun, 6. aprila 1908.	Dr. št. 111 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5667 Franc Vidergar, 2976 Janez Turk, 7. apr. 1908.	Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 6886 Jožef Briški, 3744 Janez Kral, 6. apr. 1908.	Dr. št. 210 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9641 Janez Zlodej, 8276 Jožef Laik, 8. apr. 1908.	Dr. št. 116 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 8147 Jožef Mihelič, 6. apr. 1908.	Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Martina 75, La Salle, 111., 9759 Jernej Bervar, 13. aprila 1908.
Dr. št. 51 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12523 Franc Čekuta, 12293 Anton Koren, 6. aprila 1908.	Dr. št. 41 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 8193 Janez Razoršek, 7. apr. 1908.
Dr. št. 126 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8010 Simon Rogel, 8. apr. 1908.
Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 2951 Anton Jezernik, 6. apr. 1908.	Dr. št. 113 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 10447 Janez Gerbec, 6. aprila 1908.
Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10610 Franc Pevc, 6. aprila 1908.
Dr. št. 40 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5997 Martin Lenčič, 7. aprila 1908.
Dr. št. 125 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 9296 Franc Kocjančič, 11236 Janez Kariš, 6. apr. 1908.	Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 7138 Marko Plut, 6. aprila 1908.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 10246 Pavel Mihelčič, 6. aprila 1908.	Dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12525 Jožef Jankel, 6. aprila 1908.
Dr. št. 39 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3603 Alojzija Vidmar, roj 1880, spr. 16. apr. 1908.	Dr. št. 107 članic:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3604 Katarina Vrščaj, roj 1883, spr. 16. aprila 1908.	Dr. št. 32 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3605 Ivana Skrinar, roj 1886, spr. 16. aprila 1908.	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 3606 Marija Robnik, roj 1889, spr. 16. aprila 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, O., 3607 Karolina Hribar, roj 1885, 3608 Margareta Zakrajšek, roj 1883, spr. 16. apr.' 1908.
Dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3118 Marija Briški, 6. aprila 1908.
Dr. št. 72 članic.
Od društva sv. Ane 106, Chicago, 111., 3444 Marija Andlovec, 6. aprila 1908.
Dr. št. 23 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 13. apr. — Društv6 sv. irila in Metoda št. 8 K. S. K. J. je lelo svojo skupno sv. obhajilo dne !. apr. t. 1. In ker se je tako malo evilo članov udeležilo, zatoraj opo-injam vse one člane, kateri še niso >ravili svoje verske dolžnosti, da to orijo pri drugi priložnosti in se ska-:jo s spovednimi listki, da so oprali svojo versko dolžnost in sicer do-er traja velikonočni čas. Ako bi kari zanemaril, se bo proti njemu po-opalo po društvenih oziroma Jedno-lih pravilih. Zatoraj bratje, pozor! Obenem naznanjam vsem članom lenovanega društva, da bomo prire-li dne 25. apr. t. 1. veselico v Golo-čevi dvorani v korist društvene bla-ijne. Ker imamo ves čas veliko bol-h bratov, zatorej je skoraj več stro-:ov kot dohodkov, smo primorani :kaj ukreniti, da bi se dohodki po-nožili. Društvo je odločilo dati $10.00 srečkanje. Tiketi so po 25c. In :r je odločena onemu, kateri bo raz-■odal največ tiketov primerna nabada, zatoraj bratje, požurite se! da ko pokažete, da imate ljubezen do •uštva in do svojega bližnjega! Sobratski pozdrav vsem članom in
članicam društva sv. Cirila in Metoda št. 8. Na svidenje torej na belo soboto zvečer ob pol 8. v Golobičevi dvorani!	Mathew Bučar, tajnik.
Wenona, 111., 7. apr. — Slavno uredništvo Am. Slov., prosim vas, da mi priobčite ta moj dopis, ker redkokdaj se sliši iz naše naselbine kak dopis. Tudi danes nimam nič veselega sporočiti.
Nemila smrt nam je vzela spet enega člana od našega društva sv. Janeza Krstnika št. 60. Dne 6. t. m. smo spremili na pokopališče našega brata Jožefa Oražma. V četrtek 2. t. m. je šel še zdrav v jamo si služit svoj kruh. Ponoči ob 11. uri 40 minut je karo si polnil, pri tem se otrga kamenje in ga podsuje tako, da je izdihnil v desetih minutah svojo dušo. Leto dni je kar se je poslovil od svojih staršev in šel v Mohawk, Mich. Tam je delal v ku-frastih jamah. V petek, to je 3. apr. pa oče dobi telegram, da je sina ubi-
lo.	Ker oče tu stanuje in sin tudi sem k našemu društvu spada, so ga starši si pustili sem pripeljati, da ga še enkrat vidijo čeprav živega ne, vsaj mrtvega, preden ga izroče materi zem lji. Tu smo mi priredili lep sprevod na mirodvor. Ker je oče izkazal sinu zadnjo svojo očetovsko ljubezen, mu je svirala wenonska godba. Za nio so se pa pomikala 3 društva: iz Rutlanda N. H. Z. sv. Jurja in wenonsko N. H.
Z. sv. Petra in K. S. K. J. sv. Janeza Krstnika, h kateremu je brat spadal.
Spet imamo pred očmi, koliko je potrebno društvo, eno ali drugo. Ta je bil mlad, komaj 21 let star: ko ne bi bil v nobenem društvu, bi še bolj žalovali starši za njim in težko bi ga bilo jim tako daleč prepeljati.Naše društvo ima že tretjega tako mladega, ker še nobeden ni bil čez enindvajset let star in vsi so morali iti v hladno zemljo v najlepši dobi. Zatorej ne odlašajte, če ste prav mladi, vsacega doleti lahko smrt. Kdor ni še pri nobenem društvu, da si premisli, koliko je njemu koristno, če je bolan ali če umrje.
H koncu naznanjam, da bo naše dru šlvo imelo velikonočno spoved 13. t.
m.	popoldne, 14. t. m. pa sveto obhajilo ob 6. uri zjutraj. Naznanjam vnanjim udom, da vsak opravi velikonočno spoved in pošlje tiket do 31. maja.
Sklepom mojega pisanja pozdravljam vse ude slavne naše K. S. K. Jednote, tebi, Amerikanski Slovenec, pa obilo vspeha.	Prvi tajnik.
Chicago, 111., 13. apr. — Društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. bode imelo v nedeljo, dne 19. apr. četrtletno sejo. Zatorej so vsi udje naprošeni, da se udeležijo te seje, kajti čitana bodo imena vseh. Kdor se ne more udeležiti, naj se pismenim potom oglasi. Kdor pa se ne udeleži in opraviči, ž njim se bode ravnalo po pravilih. Tudi naj vsak poravna svoje stvari pri tej seji, zakaj bratov je zmiraj dosti bolnih.
Tudi naznanjam, da je imelo imenovano društvo dne 5. aprila skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Če kateri še ni opravil svoje verske dolžnosti, naj jo opravi v kratkem času in se opraviči s tiketom od župnika.
S pozdravom John Wukshinich, tajnik, 1317 So. Trumbull Av.
Aliquippa, Pa., 31. dec. — Člani društva sv. Družine št. 109. K. S. K. J. smo imeli dne 15. marca velikonočno spoved; in opominjam tiste ude, kateri se niso udeležili, naj izpolnijo svojo dolžnost do dne 9. maja, ker dne 10. maja se bodo listki pobrali in se pošljejo na glavnega tajnika Jednote; kdor ga ne bo prinesel, ta se kaznuje po. postavi društva in Jednote.
Nadalje prosim vse sobrate, da se udeleže mesečne seje vsako drugo ne-dljo v mesecu. Kdor ne more plačati, naj prosi prdsednika, da se plača zanj.
In opominjam tistega uda št. 11672, da naj z bratom drži, da ne bo čez društvo govoril. Če ni za njega ta Jednota, pa naj si pomaga sam, ker mi smo bratje drug z drugim in če se ima kdo kaj pritožiti, naj pri mesečni seji pove. Zatorej se držimo gesla: Vsi za jednega, jeden za vse.
Pozdrav sobratom!
John Vrečar, Box 213.
New York, 1. apr. — Danes ob 3. uri 30 minut torej zapustim novo domovino ameriško. Kot sem Vam v zadnjem potnem dopisu pri koncu pristavil, da so mi novojorški prijatelji pisali, da me čakajo na kolodvoru, in res, vse do pičice bilo je storjeno. Vslužbenci Mr. F. Sakserja so me pričakovali ter me spremili do zaželje-nega prostora.
Par dni mudeč se v New Yorku, o-pazoval sem marsikaj, mislil marsikaj. Tako videl sem prihajati vsaki dan mnogo rojakov gredočih v staro domovino. V trejih dneh prišlo jih je samo v Sakserjev urad do 2 sto. Mnogo gre jih v staro domovino, kar nekateri že dopisujejo od doma, da čeprav je tu bolj slabo z delom le bolje je kot doma. Tako pismo mi je kazal neki rojak od svojca iz stare domovine. Pa naj bode kar hoče, si mnogi mislijo, časi so slabi, pa gremo samo. Dne 31. marca šlo jih je čez 70 na Trst po avstrijsko-ameriški progi. Za to družbo je nadposlovod-ja rojak g. Kubelka in to samo toliko naših rojakov, ki so kupili listke pri g. Sakserju. Koliko jih je pa še šlo, ki so drugje kupili, se ne ve.
Mudil sem se toraj par dni v New Yorku ter šetal tudi nekoliko časa z dobrodošlim rojakom g. Ogulinom, član znane tvrdke Ogulin & Sitar Bros. iz Jolieta. Kramljala sva skup in si klicala na veselo svidenje v domovini; kajti g. Ogulin s svojo go. soprogo odpotoval je 31. marca čez lužo. V prijaznem večeru bil sem tudi z g. Sakserjem, ki se počuti še precej dobro, le protin mu včasi pri mnogo-brojnih opravkih greni življenje. Prijazni g. Sakser povedal mi je mnogo zanimivega, kot pokazal svojo lastno nanovo kupljeno hišo v bližini morskega pristanišča; hiša je večnadstropna ter stane sedaj še, ko ni prenovljeno dodelana, do 50 tisoč dolarjev. Da pa dela Mr. Sakser dobro in pošteno svoj posel, to se samo hvali ter kaže. Na stotine rojakov odpotuje marsikateri dan, ki kupijo vozne listke pri tej pošteni tvrdki.
Torej za vso gostoljubnost bodisi od g. Sakserja kot njegovih vslužben-cev izrekam prikončen: Srčno zahvalo.
Rojakom po širni ljudovladi kličem z ladije prijateljsko: Z Bogom.
M.	Pogorelc.
Ako ste bledi, temu je nekaj vzrok!
Ako izgledate bledi in utrujeni morate rabiti zdravilo, ki bode odstranilo vzrok vaše bledosti in slabosti. Svež zrak in čistoča ste prvi dve potrebi zoper take nerede. Ta zdravila s pomočjo Severovega Kričistilca ($1.00), ki je najboljše zdravilo zoper pomladne nerede, je treba rabiti. To zdravilo bode preprečilo prehitro preme-njenje. krvi in strup ter okrepča ves život, ako se nered zapreči ob pravem času. Ako je vaša koža polna izpu-
ščajev, ki so znamenje nečiste krvi potem začnite preč rabiti Severovo Milo za kožo, cena 25c. V vseh lekarnah vprašajte po “Severovih” zdravilih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Priporočilo.
Rojakom v Hibbing, Minn. priporočamo našega zastopnika g. Fr. Golob. Za Imperial, Pa., pa g. Fr. Lokar.
Uprav. Amer. Slovenca.
Naglo obolenje.
Pripetilo se je menda vsakomur, da je naglo zbolel. Brez vsacega vidnega vzroka je začutil bol v želodcu, da je moral ostaviti delo in iskati po-mo^*'_ ^ takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše zdravilo, ker te najhitreje olajša, okrepi in popolnoma ozdravi. To vinsko zdravilo ti vzpodbudi prebavila k pomnoženi delavnosti in dovolj okrepi za vsakater napor. Kadarkoli ti je prebava neredna, se ti slast zmanj ša, telo oslabi in trdna volja ti izgine. Če premisliš dejstvo, da se pred resnimi boleznimi navadno pojavljajo tudi znaki, je očividno, da lahko prepreči bolezen, kdor znake preže,ne. Pom-nec tudi, da je Trinerjevo 'ameriško zdravilno grenko vino najboljše zdravilo v takih slučajih in da je lahko prenese najnežnejši želodec, zato ga res poskusi o prvi priliki. V lekarnah, Jos. Triner.i 616-622 So. Asland Ave., Chicago, 111.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cve-*--- in drugo iz LAS. To ij lep spominek za može i„ mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržili najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
roía N. Broadway..JOLIET, ILL
.. fp: n • i?-Í&. ’ ‘iv KM jRaHnb: i m Äff j J j.Ä 'f I j ,S ;	F 0 : a*, X	1 * ' • ■ '-i;. ' '•Z'' • V ■ V , -Í?*v-7,» J ■, -V. - •, - • i'::5 .i - 4 ' VFr':il ' .; k Ji áí
	f/jt, F tF/í v t'i Vi w' ■>' - ■	
	¡¡¡«p-. /	- , J ; 'V \ /: 5
H , s SB, k • y'#?’/ •' Í ■' «Mi if i	? ' . ‘‘ i , 1 A > ■ i. f „ - i FV -v	fm $ ■' ; \ y:,';.F .vč- ‘ . .... v' 1 J \ . ' - r 1

■TFF v. V •.	'fOTSil

SLAVA SV. KRIŽU!
O križ, znamenje odrešenja, Pozdravljen bodi nam srčno!
Ti vir si večnega življenja,
Ti pot pripravljaš nam v nebo.
Preklinjal svet Te je neverni, Teptal Te strastno je ob tleh,
A zdaj v ljubezni neizmerni Češčen od narodov si vseh.
S Teboj pokriža mati dete,
Ko v zibelki še sladko spi;
S Teboj si vzbuja čute svete, Kdor že ob grobu nem stoji.
Vojščak Te na zastavi nosi In romar Te poljublja vsak,
V imenu Tvojem milo prosi, Tolažbe išče siromak...
O križ, postavljen v visočine,
Le sveti daleč nam okrog;
Le celi dušne bolečine,
Nas varuj zlega in nadlog!
Premagal svet si z zmago slavno, Pregnal si pekla temno noč, —
S krepostjo svojo starodavno Še nam dodeli vsem pomoč!
^ Velika razprodaja1
*
4»
4»
<4
<4
4»
4»
4»
*
4»
4*
4*
4*
4»
*
4»
4*
4*
4*
4*
4*
4»
4*
oblek, čevljev, perila, klobukov, kap in drugega blaga.
B. J. CHULIK 711 LK1 st	
<ciq ru	nn r\r\
vrednega blaga se mora razprodati.	
čitajte spodaj označene cene:	
Moške obleke. Moške črne volnene obleke, vredne $7.00 prodamo za $2.98	Čft.lj t fante in dekleta. Prodajamo jih od $1.00 do $1.85
	KI >bu<i r.a (nože in dečke. Najnovejši iz-deleh popamo jih od 35c do $2.35
Moške sive in drugobarvne obleke, vredne $10.00 po $4.98	
	To |« n*|veoia razprodaja v Jolietn, za to naj «1 • SMk sedaj omisli obleke in drugo, ker iste So mu ponuja skorno za polovično ceno V-,, t.i g , se mora razprodati, nič ne sme ost, ti <er rabimo denar.
Obleke vredne $12.C0 prodamo sedai p<> $7.65	
4*
*
4*
f *
f 4*
f 4*
|| North Chicago and Jacks m Sts
>5
«4
*
*
*
f
4
*
*
«4
«4
*
*
<4
4
<4
«4
«4
4
*
^4
Chulik’s Corner,
JOLIET, ILL.



r
v
Velikonočna legenda.
Spisal F. S. Finžgar

Visoko je dvignil z obema rokama Sjovčeg, ki je bil odrgnjen in mu je na trebtthu zevala razcefrana luknja. Dvignil ga je nad leseno ograjo pri mostu; tedaj so se v luninem svitu zasvetili njegovi podričani komolci, ki so govorili naglas o življenju Pere-grinovem. Za trenutek je podržal breme v koščenih rokah nad glavo, stisnil. ga še enkrat, kakor bi se poslovil od prijatelja, pogledal nato podse preko ograje, kjer se je nekaj umazano lesketalo in pregibalo. Zavihtel je kovčeg čez ograjo z veliko močjo. Obesil se je za njim na trhlo ranto, da je bil nagnjen napol čez most. Pod njim je plusknilo in na vse strani je zaškropilo v srebrnih prestrašenih peljali, nato se je zgrnilo in tiho polzelo dalje.
Od brega do brega je zadonel krohot, zadonel in utihnil, oglasil se še enkrat in nato umrl, kakor glas dav-Ijenca.
Peregrin se je sklonil iznad ograje in izrekel mirno in odločno: “Amen! Konec komedije...”
Vtaknil je suhe roke v hlačne žepe, glavo je sklonil in se napotil po pusti in prazni cesti. Spočetka je hodil počasi, dvakrat se je celo ozrl proti mostu, proti vodi, kamor je pogreznil vse, kar je imel. Odločno je vrgel in čisto prostovoljno, pa se je vendar ozrl, kakor bi mn bilo slovo bridko in težko. In ko se je ozrl drugič, je čutil, da je ugledal samega sebe, da je bil žalosten, pa se je zasramoval in razjezil ter se še tretje zakrohotal in dostavil: “Amen! Konec komedije...”
Nato je začel hoditi s hitrejšimi koraki. Nad pokrajino se je plazila prozorna meglica, kroginkrog je vse dremalo. G<j>la drevesa so molela skozi temno soparo dolge prste, kakor bi kdo pod belo rjuho v' spanju krilil z rokami po zraku. Peregrin je srečal prav ob cesti drevo, ki je širilo debeli veji vodoravno od debla na križ. Mladike se niso dvigale kvišku. Leno in zjnučeno so visele navzdol. Celo košata krona drevesa se je obesila na levo, kakor bi človeku klonila glava, kadar obupa sredi pota.
Peregrin se je obustavil in ozrl na drevo.
“Si se naveličal in obupal, kakor jaz, prijatelj ob cesti.”
Segel je v globoki žep pod levo pazduho in potegnil iz njega vrv. Nova je bila in čisto trdna. Polagoma jo je razmotaval, ovil jo krog rok in nategnil. Še za milimeter je ni podaljšal.
“Trdna reč je to, vrvar me ni oka-
nil.”
Previdno je zravnal vrv zopet v svitek, prekrižal roke na hrbtu in gledal v drevo. Zelo pripravno se mu je z.de-lo. Pod drevesom je bil naslonjen visok kamen. Od tega kamena bi dosegel do prve močne veje...
Peregrin je meril razdaljo med vejo in kamenom. “Kakor nalašč”, se je oglasil, da je pogledal krog sebe, če ni kdo drugi izpregovoril. Približal se je drevesu, nogo postavil na kamen, prijel se za deblo z obema rokama in se hotel dvigniti. Kamen se je zagu-gal in prevrnil. Bogve kdo ga je tako nerodno prislonil. Peregrin je stal sredi ceste in gledal kamen, ki se je zvalil na kolesnico. Dolgo ga je gledal. Zakaj čudno ga je izpreletelo, je zahreščalo in se je kamen zakotalil od debla.
“Te gavge so zanič! Naprej... Da bi kamen valil nazaj k deblu; ne bom ga. Na zadnjo uro se tudi z mazin-cgm več ne potrudim. Naprej!...”
Vrv je utonila v globokem že-- roke so se skrile, kjer so prej tičale in Peregrin je popotoval dalje.
“Konec je, to vem, da je. A še na koncu mi gre stvar narobe. Če se enkrat začne, ne jenja. Če ti je tako nerodno usojeno, uide ti jabolko, ko že zobe vanj tiščiš. Do cilja pridem, z obema rokama se ga oklenem, pa ti izginejo tla in stojiš sredi ceste pred nerodno skalo, ki te prosi, da bi jo dvigal, s težavo dvigal, ker je velika. Dvigal! Seveda, na zadnjo uro!”
Peregrinu je zlezla glava med ozki in visoki rameni in naprej se je obesila, da je s koščeno brado korakajoč potrkaval na suhe prsi. Hodil je hitro, kakor bi se mu mudilo, dasi je bil prepričan, da mu ni bilo treba še nikoli v življenju hoditi tako komod-no, 'kakor tisto noč. Prašal se ni, kam gre, tudi ne kako daleč še. Drevesa je srečaval, prav pripravna drevesa, pa se še ozrl ni. Naglo je hodil mimo in gledal v tla tako blizu predse, da je pri vsakem drugem koraku videl palec na desni nogi, ki je gledal iz luknje na črevlju. In vendar je čutil jasno in razločno, da gre proti cilju, da ga nekaj žene s silo, s katero se ne da mnogo pregovarjati. Za tisto silo je šel, kakor gredo sani po bregu za vrvjo, na katero so otvezene. Nikoli ni vrv napeta, pa gredo sani vendar za njo.
Peregrin se je nenadoma domislil, da je pred davnim časom tako hodil, morda majhno drugače. Culo je nosil tedaj na rami; sedaj bi jo tudi, če bi jo ne. bil porinil v vodo. Tedaj je mislil, da je ta reč potrebna na pot. Njegove hlače so bile tedaj prekratke za tri palce. Blago je bilo trdno, on je pa rasel naglo kot konoplja. Danes nosi predolge hlače, da brusi pri petah Ž njimi po tleh, in so tamkaj razče-
sane na vlakna. To je tudi vseeno. Ali glavo je tedaj nosil pokoncu na strmo vzravnanem vratu in ni mu silila med rameni in se obešala na prsi. To je bilo takrat bistveno drugače.
Šel je v svet, da si poišče poti, oziral se je„ da zagleda resnico, srce je pa hrepenelo po življenju. In ko je romal po cesti, odpirala se mu je ravan, gladka in brez konca, ob cesti hladne sence, krog njih rože in petje. Na desno je bila druga cesta, kolovoz pravzaprav, kjer je bilo malo sence, ubogo malo, trnja pa mnogo in skal, ki so imele žive robove, da so vrezali, če si pokleknil nanje. In po obeh potih je šlo veliko romarjev. Na razpotji, kjer so se ceste ločile, so stali živi kažipoti: Čemu kažipoti, si je mislil Peregrin? Norci pojdejo po kplo-vozu, po trnju in na solncu. Čemu kažipoti? Krenil je na gladko cesto in njegovih komolcev so se prijeli tovariši, z veseljem v smehu, z ognjem v očeh, ,pesem na ustnicah. Pogle1', so mu rekli, poglej norcev na kolovozu! Vidiš deklico, mlada je in lepa, kake lase ima; podala bi se ji roža v tiste lase. In če bi ob poti rastla roža, ne utrga jo. In tisti starec za njo! Vidiš, tamle je šel mimo studenca; ves je sklonjen in poten. Vidiš ga, studenec je pogledal in ni pil. Zakaj ne pije, norec. Dalje se peha in' kvišku gleda, na vrh gore...
“Čudni ljudje,” je mislil Peregrin. “Čudni, da se jih Bog usmili. Po taki poti da hodijo. In v Peregrinu je vzrastel ponos, ki je brez kažipota zadel na udobno pot. Vzravnal se je, da sta čutila njegova sfiremljevalca, kako je vzrastel. In tako je šlo dalje. Nikoli niso prašali, če smejo v senco, čegave so te rože — nikoli niso prašali. Kakor je ganila roka, kamor so se iztegnili prsti, tja so segli.. .
In vendar se je Peregrin utrudil. Sedel bi bil rad k nogam učenika in napojil žejno dušo, ki je hotela še več, nego samo poti, gladke in senčnate. Pogled mu je uhajal nazaj proti gori, kjer je bil kolovoz, kjer so se tiho znojili in trudili kvišku premnogi potniki. In vprašanje se je dvigalo, ali so navsezadnje vsi ti res brezumni? Kaj pa, če je pot do resnice tako strma, tiha in trnjeva? In tedaj bi se bil vrnil, iz radovednosti in šel visoko gori po skalnatem kolovozu, da bi ugledal, po čemur hrepenijo drugi. Peregrinu je noga obtičala sredi ceste. Kar očitno je gledal na strmo pot in mislil. “Prijatelj 1”
Nekdo ga je potresel za rokav. “Kaj premišljuješ?”
“Resnico!”
“Resnico? Pa gledaš na strmi kolovoz. Tam ni resnice, prijatelj, tam so blodnje, sanje, tam je norišnica.” “In vendar bi rad do resnice!”
“Na prijatelj, primi, dvigni in izpij!” Peregrin je 'prijel čašo in izpil do dna.
“To je resnica — Peregrin. to in tudi samo to. Drugo — vse drugo je sanja, nič, še megla ne.”
“Torej vsi oni blodijo? In za blodnjo trpe?”
“Kdor ne pozna palače, zde se mu svisli lepe! Kdor ni počival na dehteči pernici, ne more prehvaliti ovsenega otepa.”
“Reveži!”
Krog Peregrina je zašumelo življenje. Srce je vtripalo in hrepenelo kakor žejna ptica. V polnih požirkih, pri veliki luči je uživalo, ponoči in podnevi — uživalo in nikdar se ni nasitilo. Po vžitku je bilo trudno in vnovič lačno. Okusilo je življenje, tako sladki so bili požirki, pa v žile se je razlival pelin, gorjupost in lakota.. . Poiskal je ljubezni. Ob tej se tiavžije srce in zamiruje, je upal. Raztopilo se je upanje kakor kosem lepega snega' v gorki roki. Naprej — naprej 1 Gaz, si je delal s koknolci, oči so iskale luči v daljavi — in luči niso dozrle. Pri vsakem koraku se je zgostila megla, tam v daljavi je ležala
neprozorna in črna-----------Peregrin
se je ustrašil teme, groza ga je bila. Obrnil se je in vračal. Zahrepenel je po kolovozu, po strmini in po trnju... Ali ni ga mogel več uzreti. Tudi za njim megla. Ob cesti samo sledovi njegovih stopinj, katerih se je sramoval, katere je sovražil...
In takrat se je vgnezdil na njegovo lice kruti smeh, iz ust je privrel sklep: Amen! konec komedije...
V sivo jutro je zadonel vnovič krohot, Peregrin se je zavedel in glasno ponovil: Amen, konec komedije...
Z roko je potegnil po bradi, kjer so se nabrale hladne kaplje jutranje rose. Danilo se je...
Peregrin je obstal. Potipal je pod pazduho po svitku v globokem žepu.
“Pa sem mislil, da je že dokončana moja pot. In vendar še blodim. Sedaj pa naglo! Pri solncu ne umrem.” Zavil je po klancu. Njegova postava se je sključila naprej, kakor bi vlekel za seboj težek voz. Roke je izmaknil iz žepa in se ž njimi poganjajoč sunkoma popenjal kvišku.
( "Saj sem rekel, če se ti naredi narobe v življenju, uide ti jabolko, ko ga že ugrizneš. Lahko bi bilo že konec tega cestovanja. In ga vendar ni — in še sedaj trpim, ko sem že z nosom pod rušo.” Klobuk je snel, lasje so se mu prijeli čela in so bili potni. Hropel je, ko je dospel na vrh pod hrast na zelenečo trato. Pogledal je
drevo s hvaležnimi očmi, kakor bi mu rekel: “Hvala ti, prijatelj! Daleč si bil, pa sem te vendar dotekel.”
Peregrin je legel na zemljo. Obraz je obrnil proti vzhodu. Luč se je prižigala na nebu, polagoma, kakor bi se kdo bližal z veliko' svetilko. Krog njega se je vzbudilo. Vse je zavzdihnilo, zakričalo veselo in spočito, kakor bi si melo zaspane oči po krepkem spanjiu Na drobne zelene bilke je pogledal, ki so bodle iz tal vsepovsod. Zdelo se mu je, da vidi, kako se premikajo in vstajajo. Ena je prebodla hrastov list, ki je ležal na travici, drugo je tiščala suha veja. Zvila se je betvica pod njo in se ji ognila, ker je ni mogla ne dvigniti ne prebosti in prilezla je po strani izpod nje in se ozrla proti vzhodu. V grmih je šumelo, zakričalo vča si h in zapelo z veselim glasom. Mislil je, da čuti sok, ki kipi iz zemlje in teče po brstju, priliva popju in je sili: Vstani, vzdrami se, odpri se in živi!
Vse vstaja, vse kriči v življenju, — in jaz se poslavljam...
Peregrin je potegnil klobuk na oči, da ne bi videl vstajenja.
Takrat pa zadoni v dolini, razlije se in raztoči po bregovih vznesena himna, v vsakem brstu, v vsaki travici zazvoni zmagovalna pesem. Peregrin se začudi. Od zemlje dvigne glavo. Posluša. Znana pesem in ne domisli se odkod. Peregrinu se budi spomin, na njegovo srce trka triumfalna himna, zvoni in kliče: Zmagal je, zmagal je! vstaja, iz groba gre...
Popotnik plane kvišku. Pod njim v dolini vihrajo bandera, solnce se je prižgalo, zasvetili so se zlati križi. Iz doline je zabučala silneje zmagoslavna pesem. Moč in zmaga je kipela na valovih velikonočnega jutra, razločne besede so zvenele na Peregri-novo uho — polne triumfa in slave: “Za menoj do zmage.. .
Jaz sem pot, resnica in življenje...’’
Peregrin se je zgrudil na kolena, glava se je dotaknila zemlje, njegova duša je pa odrinila kamen z groba in zapela himno.vstajenja in življenja.
Luč sveta.
V velikem mestu sreča ponoči mlad človek s svetilko v roki imenitnega gospoda in se mu ponudi za spremljevalca.
“Ne potrebujem, da bi mi kdo svetil, zakaj jaz sem sam luč sveta,” reče gospod.
“No, če je pa tako!” odgovori prvi, “bilo bi pač dobro, da bi vas kdo obesil na ogel one hiše, zakaj ravno tam je zelo tema.”
Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za......................$ 5.20
50 kron za...................... 10.30
100 kron za..................... 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, I1L
Angleščina
y 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo^ Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
SLOVENSKA
KORESPONDENČNA ŠOLA BOX 181,
Sta. B. CLEVELAND, OHIO.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
T&b Joliet National M.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
r
.AVCen s
VOUBTU TEISTE J».'«

'«ECiftTjftll«»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji tako kritični, ker vsi vemo, da
niso
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice m želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da----------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je cas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kn, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Aveuue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
POZOR, ROJAKII urejeno
locieriio gostilno National Buffet
katerej bodem točil najboljše por-•jevo pivo, izvrstno žganje, domače 10 in prodajal dišeče smodke. Prodaj'am premog.
Rojaki Dobrodošlil ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
W. Phone 825.	Joliet, 111
\ PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Količek, uči N. Broadway, Joliet, 111.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 3373.	Northwestern Phone 416.
Priporoča s« Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrehih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje xooo N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewlng Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poátena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIYE
PALE ALE IN LONDON PORTER
POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica [julijanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah	CAI/CCD
je že več let naš rojak	IlTAltIV OAIVOCI\
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
55
ZEMANOVO “GRENKO VINO
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tit ra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport St.
CHICAGO, ILL.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
0404CH!H(HCH(H(H04(M04<Ht
Iz slovenskih naselbin,
(Nadaljevanje s 4. strani.)
ma je dobra dva meseca. Pa brez zamere!
Pozdravljam vse rojake širom A-merike, a tebi, vrli list, želim mnogo uspeha.	John Resnik.
Pueblo, Colo., 12. apr. — Bližajo se velikonočni prazniki, za nas katoličane toliko pomenljivi dnevi. Po vsem katoliškem svetu ho odmevalo: Gospod je vstal! Aleluja! Pueblški Slovenci jih bomo gotovo z mnogobrojno udeležbo cerkvenih opravil obhajali, saj Slovenci se vsako nedeljo polnoštevilno udeležujejo sv. maše in sv. zakramentov.
Vsem naročnikom, bralcem in bralkam širom Združenih držav in v nam rojstni domovini na Slovenskem, kličem: Srečno, veselo Velikonoč!
Josip Hočevar.
Utica, 111., 10. apr. — Cenjeno uredništvo Amerikanskega Slovenca. Posebnih novic nimam sporočiti. Kriza je vzrok, da se tudi tukaj le po malem dela. Tudi zato je slabo pri nas, ker nas tatovi obiskujejo. Litvin nam je pokradel žepne ure, nekaj obleke in par dolarjev; Oger nam je pokradel klobase, no pa temu ni zameriti, ker je bil siromak lačen.
Močno pa zamerim poštenemu, vsaj na videz se vidi pameten in pošten člo vek 221etni Alojz, ki je doma iz Žu-
žemberka, kakor je nam pravil, ver-itti mu pa prav nikakor 'ni nič, ker on je silno premeten lažnivec in žali-bog tat prve vrste. Rojaki, varujte se •tega premetenega lažnivca in tata. Pri n^s je nam pomagal krompir saditi, po hiši je pometal, postelje je postiljal. Kadar je pa vse pregledal, če imajo fantje kovčke zaklenjene ali ne, je pa pokradel, kolikor je bilo mogoče. Vkradel jej fine črne hlače, vredne $4, denarja okoli $5.00, fine nedeljske suhe, nekoliko ponošene, ki so bile vredne $4.50. Fant se dela silno ponižen in pameten, zna pisati, čita najrajši verske knjige, zdaj v postu je prebiral Kristusovo trpljenje, toda rojaki, varujte se grdega in premetenega goljufa in tata. On je srednje, bolj suhe postave, na bradi ima jamico, o-pravo ima črno in precej lepo (seveda ker jo pokrade). Če ga boste pra-šali, če ve za mestice Utica, vam bo rekel, da tega imena še ni slišal kar je v Ameriki, akoravno nam je pokradel vrednost $15.00. Prišel je k nam iz La Salle, tam je kradel kure in nekaj spodnje obleke; pri nas je pa rekel, da še ni bil nikoli v La Salle in tudi ne ve za to mesto. Namenil se je v Joliet rojake obiskati, kamor bo prišel; le poglejte, če ima hlače mojega’sina, so črne, pa čez’ pas so mu gotovo.preozke; klobuk ima črn s širokim krajevcem, se mu lepo pristo-ja, ker ima široko in visoko čelo. Jaz sem ga poslal z 1 dolarjem po meso, pa ni prinesel ne mesa in ne Lojzeka. Ker je pa usmiljen do revežev, je s tistim doarjem necega rojaka, ki je nogo izgubil, v salonu trital, in potem jo je krenil v East. Ta premeteni tat bo še veliko škode naredil našim rojakom, tako se je bati.
Vas pozdravljam John Culjan. * I * 11
ANGELJ.
VELIKONOČNA ČRTICA.
Rej alti, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
CIPAM GENERALE TBANSALANTIQDE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe,
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, lil.
A. C. Jankoviči«, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
POZOR, SLOVENCU
Ko semudite v našem mestu se nadejam našega poseta *
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
RXJ3DOI_.Pn :M!.A. ZIJLŽ,
Washington St., blizo lOtli Ave ,	GARY, IND.
P rodaient parobrodne listke: pošiijam denar y staro domovino ¡11 posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
Po nebu polunoči angel letel
I tihuju pesnju on pel.
Lermontov.
S tihega ponočnega neba je angel miru z blago vestjo letel radostno.
Letel je radostno s ponočnega neba nesoč svetu besedo veselja in tolažbe.
In je klical: Kristus je vstal od mrD vih!
In ta .beseda je polnila s slavnostnim trepetom vzbujene stvari, nebesa in zvezde, planine z njihovimi zvermi, široka morja s svojimi podvodnimi prebivalci v temnih globinah.
Kristus je vstal od mrtvih!
Pri ti vesti je vsa narava vztrepetala od 'tlite radosti.
In vestnik miru z neba se je spustil nizko nad zemljo, ponavljajoč ž- drhtečim glasom sladke besede.
Obstal je nad bedno kolibo siromaka klicajoč: Kristus je vstal od mrtvih !
Sladko čuvstvo nenavadne radosti je napolnilo upehano dušo reveža, lice se mu je zjasnilo in on je odgovoril:
—	Zares je vstal od mrtvih!
Angel je letel dalje ter se približal
okencu bolnika.
In bolnik na svoji borni postelji se je veselo vzdignil, ko je svetla ange-leva vest liki solnčni žarek proniknila k njegovemu vzglavju. In kakor ce-liven balzam je olajšala njegove bolečine. Bolnik se je pokrižal z onemoglo roko ter zašepetal: "Zares je vstal od mrtvih.”
In bilo mu je lažje.
Angel je letel mimo temnega okenca ječe in je zaklical skozi železno omrežje: "Kristus je vstal od mrtvih!”
Jetnik je občutil radost pri teh besedah, upanje je povzdignilo njegovo dušo, v očeh so mu zalesketale solze.
—	Zares je vstal od mrtvih!
I11 bilo mu je sladko v duši.
/Angel je letel dalje nizko nad zemljo in je naznanjal staremu in mlademu, zdravemu in bolnemu, srečnemu in nesrečnemu, hudobnemu in dobremu velik dogodek, ki je razveseljeval zemljo in nebesa. Veselila se je palača iz marmorja, veselila se je, slamnata koča ovčarja, vsaka hiša bodisi v imenitni ulici, bodisi v planinski samoti. Zato, ker Bog je samo eden za vse, oče vseh in vsi verujoči so njegovo deca, tudi tisti, ki so v škrlatu in tisti, ki so v cunjah — vsi, ki verujejo vanj.
Vzradostila so se tudi zastrupljena srca od sovraštva, srca pravdajočih se, srca obrekovanih, hudobnih in slabih. To noč so pozabila vse nadloge, svoje in tuje, splošno čuvstvo pozabljenosti in odpuščenja jih je zedinilo v veselju iz visokega praznika, sprijaznilo jih je v ljubezni, prerodilo jih je po svojem toplem dahu vere, le-te velike tolažnice in imenitne spomladi po zimi za vse mlačne, stradajoče in obupne duše. V tem času je bil sovražnik pripravljen objeti sovražnika, kletev iz-premeniti v poljub in blagoslov. Srca so bila jasna in duše dobre.
In čisti angel je hodil od vrat k vra-tom, od okenca k; okencu, od nadloge, k nadlogi s svojo blago vestjo: Kristus je Vstal od' mrtvih!
In povsod je bilo blago čuvstvo, jasen žarek, kjer so odmevale te besede.
* * *
Angel je letel tudi mimo enega o-kenca, gluho zaprtega z ritnicami: Kristus je vstal od mrtvih!
Nihče ne otvori okna.
Dobri Kerubini ponovi besede in pazljivo posiliš!}.
Sirov glas, podobpn godrnjanju, se' oglasi v sobici,	,
Angel ni hotel oditi dokler ne sliši
veselega krščanskega odgovora, ki se je povsod oglasil na njegove besede. Zatorej potrka.
Okence se odpre.
Ob ti priliki, pri luči svetilke, nebeški vestnik zagleda tujega človeka. Njegov obraz je bil vel in poln gub od hudobije, jeze in sovraštva. Oči so lesketale od nezdravega ognja, ki ni grel, ampak mrazil. Zlobna ironija bolj strupena nego strup gada, je igrala na njegovih ustnicah. Bleda barva njegovega obraza, pokvarjenega od trpljenja in nemirov vesti, se je iz-preminjala v zeleno in je postajala zločesta pri brleči luči svetilke.
“Kaj hočeš?” vpraša hripavo ta človek angela.
‘‘Ubogi mož, prišel sem, da tudi tebi naznanim, da je Kristus vstal od mrtvih,” odgovori angel.
Mož srdito zakliče:
‘‘Ne verujem!”
. “Poslušaj zvonove,” pravi angel, ka-zajoč v temno noč.
V tem času je zrak drhtel od veselega zvonenja v božjih cerkvah.
Mož si zamaši ušesa.
“Ne čujem.”
“Nesrečnež, raduj se! Ves svet se raduje!”
“Ne morem! Ko sem bil otrok, veselil sem se, ko sem bil mladenič, veroval sem v tvojega Kristusa in sem bil najbolj srečen to noč. Neprepričan, slepo sem veroval tudi poznej^, kakor so verovali moja mati, oče, moji dedi, v katerih dušo so stoletja nakopičila svojo temoto. In čutil sem se srečnega v ti temoti. A sedaj .sem spregledal, z očali svetlobe in s -silo razuma sem se prepričal, da je vse laž. Tn sedaj preziram svojo nekdanjo zmoto, sramujem se svojega takratnega veselja!”
“In kaj pa sedaj veruješ, človeče?”
“Ničesar!”
I11 njegov obraz se je skrivil od nove hudobije in muke, demoničen, mrzil smehljaj, ki je pričal o njegovem obupu, je v tem trenutku zaigral na njegovih ustnicah.
Angel otožno vzdihne.
“Ali ničesar ne veruješ?”
“Ničesar, pojdi!” In mož je zaloputnil okence.
Angel miru je odlefel ves v skrbeh.
Na nebu so sijale zvezde, narava je tiho dihala, verno človeštvo je bilo pol no življenja in radosti.
Visoko nad enim oblačičem je angel srečal drugega angela. Pri sijaju zvezd je zadnji zapazil žalost na obrazu nebeškega druga.
“Čemu si žalosten?” povpraša ga.
“Našel sem eno mrtvo dušo,” odgovori prvi angel in odleti.
Zrak je drhtel od slavnostnih glasov zvonov, ki so,oznanjali človeštvu vstajenje Kristusa iz groba — oznanjevalca konečne zmage dobrega nad zlom, svetlobe nad temoto, in so polnili duše vernikov z žarki upanja in nade.
Zvezde na nebu so sijale slovesno.
Javna zahvala.
Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: —
Jaz Vam izjavim mojo,srčno zahvalo za ozdravljenje, ker ste mi Vi pomagali -k mojemu zdravju. Sedaj sem popolnoma zdrav, zato se Vam iz srca zahvalim in Vas bodem še mojim rojakom priporočal, kateri bode kaj bolehal, ker sedaj sem prepričan, da Vaš zdravniški zavod, je isti, kateri zamaja’ v resnici vsakemu pomagati. • AJaiiše enkrat iz srca zahvalim za Vašo dobroto in Vas prav lepo pozdravljam Vaš slovenski rojak • Johan Grive, Box 236, Aurora, Min.
...VABILO....
Društvo sv. Cirila in Metoda
štev 8, K. S. K. Jednote
vabi vsa slavna moška in ženska društva v Jolietu in Rockdalu, kakor tudi posameznike obojega spola, da se mnogoštevilno udeleže veselice, katero priredi imenovano društvo
dne 25. apr. v Golobičevi dvorani.
Svirala bode dobra orkestra; točilo se bo pristno, jolietško pivo in prodajale izvrstne 'Hrvatove smodke. Dober lunch bo na razpolago.
Xa tej veselici se bode vlekla srečka za zlat cekin vreden $10.00.
Za vsestransko postrežbo jamči odbor.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
- Vstop Slovanom prost.	Za druge 25c.
Čisti dobiček je namenjen v svrho ustanovitve novega kljub podp. društva
Slovenski taiiirali Ii eoiini Riali “ILIRIJI"
V NEW YORKU,
priredi na nedeljo dne 10. maja 1908
Y VELIKI DVORANI “NARODNE BUDOVE” 321-325 East 73rd Street, New York.
in znano narodno gledališko igro:
Rokovn|ači
99
o priliki 100 letnice francoske okupacije na Kranjskem ZAČETEK KONCERTA TOČNO OB 3. URI POPOLDNE. VSPORED:
Govor ......................................... ................,
Vienac hrv. narod, pjesama ..pl. Farkaš,.......udarja tamb. zbof
Venec slov. narodnih pesmij....................svira godb. oddelek
“Oj ti Vilo, Vilo Velebita,”.. ..koračnica ....udarja tamb. zbor
“Dunajske deklice,”....valček zintrodukcijo ...svira godba na lok
“Tesarji,”--duet na citre... .proizvajata Mr. Z. Jakše in Iv. Adamič,
Začetek igre točno ob 4. uri popoludne.	PO IGRI PLES,
VSTOFNINA: Sedeži I. vrste $1.00, sedeži II. vrste 75c., sedeži III, vrste S0c., sedeži IV. vrste 35c.	GARDEROBA PROSTA,
VSTOPNICE SE DOBIJO SEDAJ PRI: Mr. V. Riedl, 414 E. 9th St„ New York, in Mr. I. Zupan, 109 Greenwich St., Brooklyn, N. Y. ter v gostilni “Naš Dom” Al.Erhartič, 375 So. 5th St., Brooklyn, ter na dan koncerta in igre pri blagajni.. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje.	ODBOR.:
OPOMBA.—Ker se bodo vse točke natančno ob določeni uri proizvajale se prosi P. T. občinstvo, da precizno ob določeni uri h koncertu priti blagovoli.
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
za kmetije obsegajoče 6000' akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke. Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačavaš lahko v teku petih let. (5bresti si prvo leto prost. Vsak se mora naseliti v 6 mese-secih na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in 'govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Zatorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo pečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošlite na naslov:
Ignac Cesnik
General Delivery,
FAIRCHILD, WISCONSIN.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY. N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.
JOLIET, m»
PINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. »ft
Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu. 111. priobčiti se ima v Jednotmem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
I.	Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
J.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
j. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnikjohn Lovšin, bx 1330; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi t Soudan, Minn. Mesečna seja se vr-
ii 4. nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111,
Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; de legat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando ave.; tajnik: Math Novak, 432 So Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
g Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; deiegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st, Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Auro ra, 111. Preds.: Mart. Zelenšek, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: Alfons Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako' prvo soboto ob 8.
uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City: Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Riwa-
bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me-
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St.; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579, Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa, Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield «t., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Wm. Tomec, 54 Villa St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr,
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr, Planov šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Me sečna seja vsako prvo nedeljo v me
seču po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron wood, Mich. Predsednik: Mat. Šute tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave delegat: M. Rupe, 144 Larmore St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa
Predsednik:	John Krek; tajnik
John Demšar, Box 237; delegat John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; de legat: Al. Šušteršič, Box 185. Me sečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O, Predsednik: Anton Grdina 6108 St Clair ave.; tajnik: Jos. Jarc, 1126 E 61st St., N. E.; delegat: John Grdi na, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Jo
liet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Me sečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich, Predsednik: John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsa ko četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg,
Pa. Predsednik: Jos. Ivanošič, 5225 Butler st.; tajnik:	Frank Cvetaš
5154 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav lakovič, 4821 Blackberry Alley. Me sečna seja vsako prvo nedeljo.
88. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 sth St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39. Društvo sv. Jožefa. Riggs. Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte. Towa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat:
John Skala. Seje se vrša vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 —
ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako prvo nede-o v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Lukman, 4826 Blackburn Alley; tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159J4 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: Lov. Verbos, 802 S. 2nd st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32j tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —90th št.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija. Chicago, 111. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anion Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49. Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik in delegat: Rud. Požek, 236—57th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blackberry st., Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik: .John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Aloiziia, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111. Predsednik: John Umek, 1414 Mc Alister ave.; tajnik:	John Dobro-
volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega. Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa. Crested Butte,
Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
Box 39; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn N. Y. Predsednik: Vinc. Riedl, 414 E. 9 St.; tajnik: John Zupan, 135 Mon trose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr. Demšar, Box 16; delegat: Ant. Rozina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25 Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst.. Weno na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan. 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra itt Pavla, Brad-
ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 333; tajnik:	John Jerina, delegat:
Fr. Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7733 Axteil Pl., S. E. . Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Luka Skradsky; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, S' ritnn Pa. Predsednik: John Žlogar, 234
Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja > sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa.
Predsednik:	Jos. Klažter, Box 88,
Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Fr. Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, bx 441; tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield,
111. Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S,
19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak. Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Fr. Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. Seja prvo nedeljo.
77 Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chi cago, 111. Predsednica: Ther. Banič 661 W. 22 St.; tajnica: Frances Mr hevc, 661 W. 22 St.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije 'Pomagaj, Wau
kegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834 —10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat:	Fr. Petrič, Box 14.
Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M, Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti
Pittsburg. Pa. Predsednica:	Marija
Flajnik, 4636 Hatfield St.; tajnica Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Anton Šinkovec, tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Alojzij Oblak, Box 87; Mesečna seja vsako drugo nedeljo v
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti Trimountain, Mich. Predsednik: Pet, Šikonja, Box 215; tajnik: Geo. Pintar, Box 96, Painesdale, Mich.; delegat Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica Gertrude Virant, 500 Globe St.; taj niča: Amalia Bombach, 565—nth Ave. delegatinja: Anna Vrbanek, 2525 So, Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	‘ Društvo sv. Sera Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Jo
liet, 111. Predsednik:	Math. Judnič,
1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobičk 518 Summit St.; 'delegat: Math Lav rich, 1312 Broadway. Mesečna seja vs ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. Butala; taj nik: John Hauptman, Box 121; delegat: John Butala, Box 44. Mesečn; seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi jak, 32 Ganster St.; delegat: Ni1' ■ -j Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda South Omaha, Neb. Predsednik Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva,
Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Sta rešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St Rankin, Pa. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa, Mesečna seja vsako tretjo nedeljo Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123.
Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John K".'evar, Box 266; tajnik: Fr. Kr,- ,ner, Box 187; delegat: Jac. Rose, Boj 163. Mesečna seja je vsako drugo ^ ned Ho.
ton, Pa. Preds.: Fr. Možina, Box 157; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; dele-at: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo s,v. Barbare, Kaylor. Pa. Predsednik: John Recelj; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 45, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Okoren; tajnik: Jer. Marentič; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: John Verhovec, Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Mežik. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik in' tajnik: Chas. Mi-skatovič, 335' — 15 Ave.; zastopnik: John Gosar, 719 High St., West Hoboken, N. J. R^dne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje vsakega 15.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Ant. Zajc, Box 166. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Kath. Stariha, 303 Stone St; delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de
legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
no. Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O. Predsednik:	Mav. Slatnar, 743
Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica:	Ivana
Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv^ Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol
ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin, Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls N. Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624 E. Mili St.; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Preds.: Mary Kostelec; tajnica: Veronika Žagar; del.: Ana Marentič. Mesečne seje 4. nedeljo.
Dober
P
remog—
in DRVA
DOBITE PRI NAS. A. JRynkszel
1007 Marion St., Waukegan, HL Phone 2182. Yard—North Chicago.
Podpisani naznanjam rojakom, ca sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
MartinNemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Larsen & Conrad
Pogrebnika
223 N. Genesee St.
Tele on 95	Waukegan, 111.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH,
•VS-A-ICiDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
910 N. Chicago Stlreet
JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strof:. spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
Ü
n
n
Ü
i
y
M
m
JÜ
1
1
1
i
I
i
I
a
1
m
Ker se je oglasilo več rojakov, kteri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v prodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.”
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje ža vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.	Več se natančnejše izve pri:
JOHN J. POLLAK-U
Hišnemu in zemljiškemu posestniku.	534 W. 18th St., Chicago
p
95. Društvo sv Alojzija, Brough-
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem._________________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskegafsklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve.....37.877.43a	K
Posojila občinam in korporacijam .... 1,979,582	K
Menice.......... 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ..... 2,930,893	K
< •
< »
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
< ► < ►
< » * > < • < » < » < > i >
o
0
* >
1	>
< > * • < >
<	f
<	*
i !
< 1
< > < »
i >
<» i * < * < » < > i » < > < » i > < > i *
NA TISOČE ROJAKOV HVALI SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA.
Dobro je, da si to zapomnite; pomagalo vam bode, da se obrnete v slučaju potrebe na ljudi kjer dobite dobra
zdravila. V slučaju bolezni poskusite
Njih zdravilna in lečilna moč ter varnost pri pridobljenju teh zdravil daje jim častno mesto in pohvalo po vseh mestih.
Vredna so da jih rabite kot zanesljiva zdravila.
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA (Balsam for Lungs), zanesljivo zdravilo zoper kašelj, prelilajenje, hripavost, pljučnico, oslovski kašelj, davico, naduho, pljučno mrzlico ter vse goltne in pljučne bolehni. Cena 25 in 50c.
SEVEROV KRIČISTILEC (Blood Purifier), najzanesljivejše in najbolj zažcljcno zdravilo v spomladni dobi. Čisti popolnoma življensko tekočino, kri, in krepi ves ustroj. Dobro sredstvo zoper kožne spahke, žlezno razširjenje, bule, gnojne rane, nesramne in druge bolezni, ki jih povzroča nečista kri. Cena $1.00.
SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC (Stomach Bitters), zanesljivo zdravilo zoper želodčne in prebavne nečednosti. Napravlja zdravo slast, podpira prebavno; je nepresegljivo sredstvo zoper neprebavnost; obnavlja prvotno moč; izvrstno zdravilo za stare in zarana onemogle ljudi. Nepresegljivo krepilo za ves ustroj. Cena 50c in $1.00.
SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM (Balsam of Life), zaupanja vredno krepilo in svežilo za starejše ljudi in za tiste, ki so slabotnega in nežnega ustroja. Neprecenljivo zdravilo zoper težko prebavo, dolgotrajno zabasanost, zlatenico, jetrno otrplost, malokrvnost in zoper vse znake, spremljajoče ženske bolezni. Povrača mladostno čilost in moč. Cena 75 centov.
SEVEROV REGULATOR ZA ŽENSKE (Female Regulator), najboljše in najzanesljivejše zdravilo za ženske. Zdravi in boljša čezmerno in bolestno mesečino, beli tok, zadržano čiščenje, oslabelo maternico. Podpira zdravo delavnost spolovil in krepi slabe ženske vsak dan bolj. Nepresegljivo zdravilo ob nosečnosti, zoper spovitje, ob porodu in “življenski promeni”. Cena $1.00.
SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA (Kidney & Liver Remedy) izganja strupene snovi iz telesa in vzbuja obistno delavnost. Najboljše zdravilo zoper bolečine v hrbtu, bolestno scanje ter vse jetrne in obistno težave, kakor so mrtvičnost, pogostno puščanje vode itd. Cena 75c in $1.25.
SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER REVMATIZEM (Rheumatic Remedy) manjša revmatične bolečine in otekline, izganja iz ustroja strup. Najizdatnejše zdravilo zoper otrpnenost členkov, bolečine v križu, dolgotrajni in mišični revmatizem, vnetja, revmatično nevralgiio Cena $1.00.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHj^RDA (St. Gothard’s Oil), najbolje mazilo zoper udarce, izvinjenja, otekline, uljesa, bolečine v križu, nevral-gijo, revmatična vnetja, hromost, otrplost mišic, krče, bodljaje itd. Cena 50 centov.
SEVEROVA SRČNA TONIKA (Heart Tonic), Slavno in zanesljivo zdravilo v krepčanje in vzbujanje srca. Ozdravlja vrtoglavico in oto-motico, bolečine v osrčju, naglo in dolgotrajno srčno hibo, srčno vodenico, srčno utripanje, neredno delavnost srčno in vse bolezni krvnega obtoka. Cena $1.00.
SEVEROV NERVOTON. Zaupanja vredno krepilo za utrujene možgane ter za slabe in presiljene živce. Zoper nervozno glavobol, duševno potrlost, nespečnost, histerijo, morsko bolezen, živčne bolezni, nervozno oslabljenje. Nadomešča moško moč in žensko svežost Cena $1.00.
SEVEROVA FEBROKURA, zanesljivo zdravilo zoper mrzlico, zoper vse malarijske bolezni, zoper glenovico, bolečine v kosteh vsled malarije, mrzlice itd. Olojša vsako trsavico. Cena 75c.
SEVEROVA TONIKA ZA LASE (Hair Tonic), najbolj pospešuje rast last, kjer je v lasnih čebulicah še kaj življenja. Prepreča izpadanje las in čezmerno tvorbo luskin. Odstranjuje srbečico z lobanje, povzroča novo rast las ter jim daje barvo, izdobilje in bliščobo. Cena 50c in $1.00.
SEVEROVO ZDRAVILNI MILO (Medicated Skin Soap). Brez dvoma najboljše in najzanesljivejše milo za toaleto, kopeli in antiseptične svrhe. Napravlja hrapavo, pegasto kožo gladko in mehko, zdravi prišč, kožne bolezni, uničuje črnavke, nepresegljivo pri britju, izmi-vanje in otročjih kopelih. Cena 25c, s pošto 30.
SEVEROV ANTISEPOL. Zanesljiva antiseptična kemična sestavina. Najboljše izpiralo za usta, za razvlaknate, gobaste, otekle zobrne, zoper gnusen dih, za bolestno in vneto ustno duplino, a votle zobe. Rabi se kot grgralo, vbrizgava v nosnice ob nosnih boleznih in v grlo, kot vzbrizgalo pri obolenju maternice itd. Cena 25c.
SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL (Wafers for Headache and Neuralgia). Zdravijo medlo glavobol, nervozno glavobol, glavobol vsled zabasanosti in nevralgije. Neškodljivi. Jako izdatni ob nevralgičnih težavah. Cena 25c, s pošto 27c.
SEVEROVE KAPLJICE ZA OTROKE (Soothing Drops). Najčišče in najzanesljivejše zdravilo za otroke. Popoln rastlinski pripravek. Izvrstno sredstvo v zdravljenje kolike, zvijavice in krčev. Zagotavlja mirno in zdravo spanje. Cena 25c.
SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER KOLERO IN DRISKO (Cholera & Diarrhoea Remedy). Zvest prijatelj otrok in odraslih ob stiski. Lajša hitro krče, kolero in cholera morbus, grižo, drisko, koliko, poletno bolezen, vnetje in druga obolenja črev. Cena 25 in 50c.
SEVEROV LAXOTON, uspešno in milo čistilo, ki se črev lahko dotakne in jih razdrši, ne da bi povzročilo čut skrčenja v trebuhu ali kake druge neprijetne učinke. Zoper nervoznost in razdražbo pri otrocih, dolgotrajno zabasanost in druge želodčne težave. Cena 25c.
Zdravilo zopet gliste..........35c
Zdravilno mazilo ...............25c
Mazilo za lase ................25c
Zdravilo zoper katar............25c
Rožnato zdravilo ..............25c
Tableti zoper prehlad in hripo 25c
Praški za zobe .................25c
Kapljice zoper zobobol.........lOc
Mazilo zoper garje .............50c
Jetrne krogljice ............ . .25c
Zdravilni obliž ................25c
Zlato mazilo za oči.............25c
Antiseptični praški za toroke..25c
Prašek za noge .................25c
Zdravilo zoper kurje očesa....25c
Kerj je veliko raznih bolezni, za to je treba tudi veliko število raznih zdravil. Eno samo zdravilo ne more ozdraviti vseh bolezni. Severova družinska zdravila imajo svojo moč in dopolnijo vse kar se od njih sme pričakovati. Pomagala so mnogim zakaj bi ne vam? Poskusite jih!
“Naznanjam Vam, da sem zdravila od Vas prejel in se Vam prav lepo zahvalim na Vaših domačih zdravilih ki mi jih ste poslali in so mi prav dobro pomagala. Priporočam jih vsem rojakom.”
MARCU S SODJA Crested Butte, Colo.
“Naznanjam, da mi so Severova zdravila prav dobro nucala. Sedaj sem pa popolnoma zdrav, da že lahko spet delam. Jaz bom Vas priporočal vsakemu, ki bo potreboval zdravniške pomoči.”
JOHN VIRANT, Imperial, Pa.
“Naznanjam Vam, da sem po uživanju Vaših zdravil popolnoma ozdravel ter da sem tudi zelo zadovoljen in se Vam prisrčno zahvalim. Tudi v prihodnje si bodem naročil Vaših zdravil.”
ANTON JANEŠ, Hamburg, Ark.
“Sem Vam zelo hvaležna za zdravila, ki sem od Vas naročila in Vamnaznanjam, da sem že popolnoma zdrava. Severa zdravila so v resnici hvalevredna in so potrebna za vsako hišo. Moj mož Vas bo priporočal Slovencem, da ste Vi edini v Ameriki, ki zamorete pomagati delavcem v bolezni za male cente. Lepa Vam hvala!”	MARIE GREGORČIČ, Lemont Furnace, Pa.
Ali želite še več takih pisem citati? Imamo jih na stotine v shrambi.
Kupujte zdravila pri lekarnarjih. Ako pa on nima kar želite, pišite nam. Vedno zahtevajte Severova zdravila in ne jemljite drugih. — Naš zdravilni oddelek vam pošlje zdravilni nasvet brezplačno. Vsa dopisovanja se točno odgovarjajo.
IV. F. SEVERA GO. CCDAtOWj^
SLOVENCI!
SLOVENCI!
NASELITE SE KOT KMETOVALCI NA SLOVENSKI NASELBINI V DRŽAVI TEXAS!
Med svojim rodom v ptujini vstvarite si domove.
V Ameriki ni boljega kraja, kjer bi človek mogel pod ugodnejšimi pogoji pridobiti gmoten vspeh kot kmetovalec, kakor v državi Texas.
Nobena druga država v Združenih državah se ne more meriti s Texas, kar se tiče rodovitnosti zemlje, zdravega in prikladnega podnebja, raznovrstnosti in dobrote poljskih in sadnih pridelkov, kjer rodi trta izvrstno vino in kjer se pridelki polja in hleva hitro in zadobro ceno razpečati zamorejo.
Živinoreja ni nikjer v Ameriki tako visoko razvita, kakor v tej državi, ker v teh krajih se prirejajo plemena domače živine sloveče po celem svetu.
Združeni ti odnošaji pa so podlaga vspešnega kmetovanja in kjer se skupno nahajajo — tam naj si naseljenec izbere svoj dom —dokler se mu še priložnost poinuja.
Kako dolgo bo priložnost, na tako izvrstnih zemljiščih naseliti se, še trajala?	.	..
Zemljišča, katera so bila kupljena v teh krajih pred petimi leti za 8 dolarjev aker, so vredna danes 75 do 100 dolarjev aker. Res je, da se ni to povsod zgodilo,, marveč le tam, kjer se je naseljevanje
hitro vršiti začelo.	......	^ . .. ,	,
Prišel je pa čas, da se je delavskega stanu po celi Ameriki začel poprijemati nagon in veselje kupiti hitro ko mogoče zemljišča v dobrih krajih, ker ljudstvo čuti, da se cas bliža, ko ne bo vec mogoče
v dobrih krajih zemljo za nizko ceno dobiti.
The Southern Pacific Railroad Go. (Južno-pacifična železniška družba) je prepustila 17,000 akrov zemlje za ustanovljenje
slovenske kmetijske naselbine v teh od narave bogato obdarjenih krajih.
Ta zemlja leži v Jackson Co., Texas, 22 milj od glavnega mesta	Edna, postaje na Southern Pacific R. R. Ako bo kazalo, se bo sosednja	zemlja — tudi lastnina imenovane	železnice — izmerila	za slovenske	naselnike _ tako, da bo prostora za tisoče družin, ako potrebno.	“Jackson Co.” je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40col,	toplota znaša največ 95	stopinj.	Za resničnost tega	jamčim z
vsem svojim premoženjem in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za	slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
V teh krajih so že naseljeni Čehi, kateri posedajo cvetoče farme	in so v premožnih razmerah — zatorej je ta kraj že zavolj tega posebno	pripraven za Slovence in	Hrvate;	podaja jim pnliko udomačiti se
med sorodnim narodom in izvrstnim kmetovalcem, katerih svet in izgled jim bo prišel v korist.
NEOVRGLJIVO IN POPOLNO VREDNOST LASTNINSKIH PRAVIC ZAJAMČUJE ZEMLJIŠČNI ODDELEK JUŽNO PACIFIČNE ŽELEZNIŠKE DRUŽBE, čatera šteje svoje železnične proge na tisoče milj, premoženje svoje pa na stotine miljonov!
Imenovana železnica je prejela svojo lastninsko pravico od zvezne vlade — torej Tvoje pravice do zemljišča, katerega Ti od nas kupiš, ne more pretresti ali celo ovreči nobena zemeljska moč!
Zavest, da je pravica-posestva za veke na Tvojo družino z nerazrušljivimi zvezami pritrjena — to edino že je tehten vzrok se na teh rodovitnih krajih naseliti!
Brezvestni trgovci in agentje razpolagajo ravno zdaj čez farme in neobdelana zemljišča, o katerih se ne ve čigava da so — njih lakomnost, njih brezsrčnost se je zvezala z brezvestnostjo javnih osob v svrho, da za dober in težko prisluženi denar dajejo ničvredne lastninske pisma, katere ovrže lahko vsak nepričakovan slučaj.
Z mirno vestjo in zadovoljnim srcem lahko Ti naložiš svoj denar v .zemljišča, katera smo določili za ustanovitev Jugoslovenske kmetijske naselbine.
To rodovitno in v vsakem oziru ugodno zemljo mi prodajamo po petnajst dolarjev aker in sicer pod tako lahkimi plačilnimi pogoji, da jih vsak delavec izpolniti zamore.
Ako pomisliš, da je zemlja take vrste, da se more nanjo takoj plug nastaviti ter jo ni treba grmovja, štorov, kamenja, i. t. d. trebiti, je to gotovo nizka cena.
Vsakemu delavcu se ponuja prilika v kratkih letih pridobiti' Si; dober obstanek in premoženje, ako začne svoj prihranjeni denar na teh zemljiščih v južnem Texas nalagati. To stori lahko vsaki mesec
ali pa v obrokih, katere sam določi.	. .	........ ,,	.—	,	,
Na svetu ni banke, kjer bi bil denar boljše in varnejše naložen ali katera bi' mogla večje obresti plačevati — tudi, če zemljo pustiš brez obdelovanja ležati, ker cena teh zemljišč se bo ze v prihodnji i tre
letih zdatno zvišala in v mnogih legah’podvojila.	.
Onim rojakom, kateri hočejo večjo svoto na kupljeno zemljišče dati ali vso takoj plačati in se mogoče hitro na njemu naseliti, bomo v vsakem oziru na roko sli.
t t	•	,_______j_.i1, .. x17 .'X X	l» A *-1	^ L. ^	^	__ Txioifja	f rr r a i	L- m ci 1 rt	1 rc\	m ncrnoP - n 1 i	m n n c	K i č r' i f	rtcMinr»	'
Vsa pisma tičoče se teh zčnitjisč bodemo točno in obširno odgovorili — pišite torej kmalo ko mogoče — ali pa nas obiščite osebno.
534 WEST 18th STREET
JOHN J. POLLAK
?$■
CHICAGO, ILLINOIS
NajveCja sreča za družino
je, ako so vsi zdravi! Kam pa naj se rojak obrne v slučaju bolezni, ako hoče v kratkem zopet svoje izgubljeno zdrsnje nazaj dobiti, sedaj ko se po vseh listih razni zdravniški zavodi in kampanije hvalijo na vse mogoče načine in vsaki hoče biti najboljši? -- Y vsakem slučaju bolezni naj se obrne le na take-ga zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu rojaki in znanci priporočajo, katere je popolnoma ozdravil.
The Collins N. Y. Medical Institute
je prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki.
Vrhovni zdravnik in direktor je mož, kateri ima mnogoletno skušnjo o zdravljenju vseh moških, ženskih in otročjih bolezni, kakor tudi notranjih ali zunanjih, pa naj bodo akutne ali zastarele (kronične). Dokaz temu so mnogobrojna. zahvalna pisma in slike, katera mu vsaki dan prihajajo od raznih ozdravljenih bolnikov in katerih par tu priobčimo:
Ozdravljen: Bolečin v želodcu in slabe prebave.
ŠTEFAN SITKA,
Georgel, Va.
Cenjeni Dr. Collins N. Y. Medical
Instituta!
Vam naznanim, da sem prejel zdra-villa in se Vam lepo zahvalim ker ste mi dobra poslali, da sem popolnoma ozdravil, pa so mi še zdravila ostala. Sedaj sem popolnoma zdrav in se Vam toplo zahvalim cenj. gospod ter priporočam rojakom, kadar potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo.
Vas pozdravim in Vam ostanem iskreni prijatelj.
JAKOB LIKAR,
Box 641
Newton, Pa.
Ozdravljen:
lesu.
Slabosti v celem te-
SCILVA B. JANOŠ,
Irwin, Pa.
Collins N. Y. Medical Institute!
Jaz se Vam iskreno zahvaljujem za Vašo naklonjenost, katero ste mi izkazovali za časa moje bolezni. Uver-jen in prepričan sem, da sem le po Vaših zdravilih zopet zadovil popolno zdravje, nad katerim se že skoro obupal. Sedaj se pa počutim popolnoma zdravega in čilega, ko pred boleznijo. Zato priporočam Vaš zdravniški zavod javno vsem rojakom po Združenih državah Ameriških.
S spoštovanjem ostajam Vam hvaležni
FRANC STEKLASSA, 3141 St. C—lair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Ozdravljen: Srbčine po telesu in slabe krvi.
GEORGE WIHER,
Georgel, Va.
The Collins N. Y. Med. Institute. Cenjeni gosp. doktor!
Vaše pismo in zdravila sem sprejela, katera sem takoj po Vaših predpisih porabila in katera so mi izdatno pomagala v tem kratkem času ter Vas bodem priporočala svojim znancem naj se na Vas obrnejo. Edini zdravnik ste, kateriv resnici zamore pomagati.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in ostanem hvaležna do groba
MARIJA MAJER,
16 Seeley St.,
Little Falls, N. Y.
ZATORAJ ROJAKI
Ako ste bolni ter vam je treba zdravniške pomoči, ne obračajte se na zdravnike, katerih ne poznate, temveč natanko opišite svojo bolezen, ali če bolezni ne poznate, pišite po obširno knjigo “ZDRAVJE”, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ko zdravnik pri-pozna Vašo bolezen, se Vam takoj v obširnem pismu naznani, kaj Vam je potrebno v popolno ozdravljenje. Če uvidi, da so potrebna zdravila, Vam jih dopošlje, za katera se računa vedno najnižja cena.
Da pridejo pisma v prave roke, je treba paziti pri naslovu ter vsa pisma naslavljati na:
Tlie Collins
140 West 34th Street.
New York Medical Instituto
Dr. R. Mielke, Medical Director.
New York, N. Y.
S. HONET,
KROJAČ
gi8 North Chicago Sl, Joliet, 111
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
Pozor rojaki!
«aznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
0-0 STILIST O
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/elika zaloga vsakovrstnii barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telef. 2794 Ji^telef.N $27..
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo

B. Schust
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
‘	«J
SLIKA BREZ BESED.
Smola.
“Kako je z mladim doktorjem, ki je lani šel v Afriko?”
“Prav žalostno! Prvi bolnik, kateremu je ozdravil želodec, ga je snedel!”	________________
Na trgu.
Gospa županja: “Ta jajca so pa res drobna!”
Prodajalka: “Res je; pa če bi bile kokoši vedele, da jih boste Vi kupili, bi bile gotovo bolj debele znesle.”
Praktičen mož.
A: “Slišal sem praviti, da bi moral človek rad imeti tri reči: vino, ženo in petje. Kako je pa pri Tebi?”
B: “Prav po domače: Kadar začne žena peti, grem vino pit!”
Dober svet.
Če hočeš veselo in pametno živeti, opazuj norce in modre poslušaj!
Navihani snubec.
A: “Kako je neki mogel dobiti Sirkov Francelj Koprivčevo Rezo, ko je
vendar njen oče dejal, da jo da le tistemu, ki je najbolj varčen?”
B: “Prav lahko! Ko je v nedeljo ‘stari’ sedel v gostilni, poprosi ga Fran celj za pipo tobaka. Ko ga dobi, dene ga v usta, namesto v pipo.” “Zakaj pa nočeš kaditi?” vpraša Koprivec. “Jaz imam navado”, odreže se Francelj, “da ga najprej prežvečim, potlej ga posušim na peči in skadim, pepel pa nosljam, da ne gre nič v izgubo!” -— Drugi dan je bila Reza njegova.”
Pogodba.
Prijatelja sta si kupila konja. “Kadar bodem jaz jahal, bodeš ti hodil, a kadar bodeš ti hodil, bodem pa jaz jahal. Drugi je bil s to pogodbo popolnoma zadovoljen.
Slabo tolažilo.
Zajec ugleda lovca in vidi, da ne more pobegniti. Zato se poslovi od svoje družice, lisice, rekoč: “Oh, sedaj se pa ne vidiva več!” Toda lisica ga potolaži, rekoč: “No, če prej ne, pa pri krznarji, ko se bodeta sušili najini koži.”
TELEFON: V279 RECTOR.
PRANK SAKSER CO.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,	New York.
6104 St. Clair Ave. N. E.	Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO.
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
j*
prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in tarzo postrežen naj se izvestno obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.