KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni g buy: •tatb« )YAR ND$ ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI .SMMPS KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium ^^xvin._LExo xxvin. j J'favica do dela i 1 fPlošno priznana, ^ '^javlja senator julija- Jf drio Thomas, demokrat iz "'I je danes tekom iz- ifi koRi Pi'ed bančnim odsevi Hačite' P'^Gd seboj zakonske -I "»lirnpn,^^ zaposlenost v P i ^'ca do jG pra- znano danes splošno pri- ) 4 50 ^^aterim stoji A "Ko =veta. Ho voi ^°"Sres uvedel obvez-nator je rekel se- 36 sprejel teorijo, da se 3ak can k CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 1, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 178 »nora v i Mlin možu, ki je bil k kaZ.-jamčiti de ar se vrne v civilno življe- ideja ov. kako je vodila črtanje naj se razpolaga ške nabavljeno za voja-konfjjj. ki bo preostala po D 1. je izjavil senator, sljif' I Ha v ta misel zanese- ^l^tivni 90 narodov kot ciji j vlad na konven-delavskih or-Sa itiaiJ' j® vršila prošle-v Phlladalphiji. ' polne zaposlenosti kot j® ® tem dobila r® obsega, Pierre Laval pribezal iz Španije v Avstrijo in se predal Amerikancem FRANKFORT, Nemčija, 31. julija — Pierre Laval je danes po 9-dnevnem bivanju v Španiji pribežal v Avstrijo ter se izročil ameriškim okupacijskim oblastim v Lin-zu. Letalo, ki je priletelo iz Barcelone, je pristalo v Linzu opoldne. Iti Spremljali so ga njegova žena in dva nemška armadna letalca v polni uniformi. Vrnil se je z istim nemškim armadnim letalom, ki ga je pred tremi meseci poneslo iz Nemčije v Španijo. Španska vlada je objavila komunike j, v katerem je rekla, da je bil Laval pridržan v deželi na njegovo prošnjo, da se mu omogoči predati se Združenim na rodom namesto Franciji. Odsek, Paksi... 'Mas. "Ta predloga da ni nič drugega kot se teorija izvede v fan+je-vojaki fopustu za 30 dni se na- r'" "1 Mrs Zl" Podboy, ain He C5V, ^ike Podboy, 15250 dopS j® "jegov aliajai . dve-letni službi, jf v Angliji in Pran-^ l^žbeno mesto v Ar-,d /'j^telif ° j^vil 26. avgusta. 3 Sa lahko obiščejo na 300 Jr—-Radi Gdslovljenih i^^lici-j-^^^^^^jšanih naročil za p v tovarni Chase teku Co. v Euclidu V Franciji v odsotnosti obsojen na smrt Ni dvoma, da bo prisotnost Lavala v ameriški okupacijski zoni ustvarila problem, ki bo resen le, ako bodo ameriške oblasti bivšega načelnika francoskega režima v Vichyju predale Franciji, kjer je pod obsodbo na smrt, katera je bila izrečena v njegovi odsotnosti. Potem ko so Združeni narodi zavrnili Lavalovo ponudbo za predajo, ga je glasom objavljenega komunikeja Španija pozvala, da odide, ker bi se na-daljno njegovo bivanje "utegnilo tolmačiti, kakor da ne postopa v soglasju s svojim sklepom, da ne bo nudila zavetja visokim političnim beguncem." Delavska zmaga v Angliji očividno vplivala na Franca Foreign Office v Londonu je odkril, da je Britanija protestirala v Madridu radi zavetja, ki vl^l -'j odslovljenih 300 it domovine 1082 E. • v Rr.^ ■ poslala svoj- je bilo nudeno Lavalu, in diplomatski opazovalci opozarjajo na značilno okolščino, da je Laval zbežal iz Španije takoj za petami volilnega izida v Angliji, ki je postavila Labor Party na vladno krmilo. Kakor se trdi, da je bil protest Španiji poslan še, ko je bila na krmilu Churchillova vlada. Isti vir pa ni hotel povedati, da-li so tudi Zed. države poslale gen. Francu sličen protest. * * * Pierre Laval, mesarski vajenec, ki se je dvakrat dvignil na mesto ministrskega predsednika Francije, je očividno prihod nji na seznamu prvakov pri režimu v Vichyju, ki ga najbrže čaka smrt radi veleizdaje. Laval, ki je bil rojen istega leta kot Stalin in Mussolini, je stopil v politično življenje kot levičar in je bil prvič izvoljen v parlament na socialističnem ti-ketu. Ko se je po prvi svetovni vojni vrnil iz armade, je bil poražen, in se, sledeč oportuni-stičnemu instinktu, pridružil desnici, nakar je bil leta 1924 zopet izvoljen v parlament kot kandidat republikanske zveze. Vladi je načeloval kot premier leta 1931 in zopet leta 1935. Ko je bila Francija pod nemško okupacijo, je postal premier Petainovega režima v Vichyju, ker je tako baje zahteval Hitler. LAŠKA PROPAGANDA PROTI PARTIZANOM JE DOBILA KLOFUTO RIM, 31. julija. — Glavni stan 8. armade je danes zanikal poročila italijanske propagande o grozodejstvih, katere se pripisuje jugoslovanskim partizanom maršala Tita, Eno tako poročilo je trdilo, da je bilo v nekem zapuščenem rudniku blizu Trsta najdenih več sto trupel oseb, ki so jih luno-rili partizani. Laška novinarska agencija je med drugim trdila, da se je med trupli našlo Osem novozelandskih vojakov. v ¥ -V. Kakor znano, so to laško robo o "partizanskih grozodejstvih" prvi poslali v svet slovenski belogardisti in srbski kvizlingi^ ki so zbežali v inozemstvo, predvsem v Rim, v Ameriki pa jo širita med našimi ljudmi "Ameriška Domovina" v Clevelandu in "Jugoslovanski Obzor" v Milwaukeeju. Lahom seveda ni zameriti, ako pomagajo blatiti naš narod, kajti to je voda na njihov mlin v gonji, da bi Trst, Gorica in drugi primorski kraji ne prišli v roke "barbarskim Slovencem." To je seveda popolnoma v sklaa..... ki ^sv!!'. pi^ejela od-akmje Karoline Po- "sr^p b"'** p«- in /, da so otroci ^ož/dom; k)l J Hi j® vse v redu, le '^'3ski pa da je na vM obsojena sodnH^'^ ^Gstni po-^ * '*lsl{a f obsoji (ki tv. ' —"jena dva pe-Joh^^ =ta kršila ' " Ha T^y je vsakega ob- ^il Ha ^Gene > Jis k; • prva zapor- Hik sta T Obsojena 67],^ke si, Musso, last- ^0-, na RIM, 23. julija. (O.N.A.) — Poročilo, da je Ante Pavelič ujetnik zaveznikov v Avstriji, je obnovilo očitke s strani italijanskih in jugoslovanskih oblasti, da postopajo zavezniške okupacijske oblasti v Italiji mnogo preblago s člani ustaške stranke, ki so internirani v Italiji. Uradniki tukajšnje jugoslovanske misije zahtevajo, da se izroči ustaške ujetnike jugoslo vanskim oblastim. Od 4 do 5 tisoč se jih baje nahaja v Italiji. Oni, ki so zaprti v taborišču blizu Ancene, se celo svobodno gibajo brez vsake straže. Na tisoče pa jih je, ki so popolnoma svobodni, mesto, da bi bili zaprti. Kot primer navajajo slučaj nekega Antona Kataniča, ki je bil prej kvizlinški konzul v Dressed 11016 Union let),; rt« j® tlil včeraj Kub ~ "■ "C? Qr'™" Olik deček t $7.50. Oro f; izmed sed- prodajalec so trije Reki. Tega so videli popolnoma svobodnega v Milanu, ko se je sprehajal po ulicah v družbi dveh ustaških častnikov. Nekateri italijanski uradniki so v skrbeh glede bodočega razmerja med Jugoslavijo in Italijo radi milega ravnanja z ustaš-kimi begunci. Zaščita teh teroristov utegne še bolj pokvariti odnošaje tudi z Rusijo. Eden članov vlade trdi celo, da je Ev-gen Strašenič, bivši kvizlinški župan v Zagrebu, popolnoma svoboden v Rimu, ter da se nahaja celo pod zaščito zavezniške vojaške vlade, ki mu dovoljuje prodajati na črnem trgu zlato, katero je najbrže ukradel iz državnega zaklada fašistične hrvaške vlade Hitlerjevih kvizlin-gov. BRITSKI MARŠAL ALEXANDER POSTAL GOVERNER KANADE LONDON, 31. julija —Feld-maršal Sir Harold Alexander, britski heroj v zavezniški kampanji v Sredozemlju, je bil danes imenovan za generalnega governerja v Kanadi. Sir Alexander je star 54 let in je najmlajši generalni governer v zvezi britskih držav. Nasledil bo 71-letnemu Early Athlone-u, stricu kralja George-a. Kdaj bo Sir Alexander zavzel novo službeno mesto, ni bilo naznanjeno. Kot poveljnik zavezniških sil, je podil Nemce in Italijane od Egipta pa do vznožja Alp v severni Italiji POTSDAM, 30. julija. — Predsednik Truman je včeraj izjavil, da je proti temu, da bi žene in družine ameriških vojakov prišle za svojimi možmi v Evropo. Rekel je, da ne želi, da bi se Amerikanci "naseljevali v Evropi." Problem ločenih družin se bo najbolje rešilo na ta način, je rekel predsednik, da bodo vojaki čim preje poslani domov. Ameriška okupacija v Evropi je začasna, je dejal predsednik, toda se mora nadaljevati, dokler ne bo nevarnosti, da bi odpoklic vojaštva ogrožal mir. Med tem pa bo armada gledala, da bodo možje, ki so že dolgo v Evropi nadomeščeni z vojaki s krajšim službenim rekordom. Zločinski napad na mladenko v Gordon parku KONFERENCA V POTSDAMU ZADRŽANA, KER JE STALIN LAHKO OBOLEL oče dek ^'^ez matere, vojni industri- POTSDAM, 31. julija. — Danes je bilo odkrito, da je bil premier Stalin tekom nedelje in ponedeljka nekoliko bolan, vsled česar je bila konferenca velikih treh skozi dva dni zadržana, toda kot se veruje, so se razgovori danes zopet obnovili. V nedeljo je bila seja, na kateri je prisostvoval Molotov, ampak včeraj se v odsotnosti Stalina ni poskušalo nadaljevati razgovorov. Vtis obstoji, da Stalinovo ne-razpoloženje ni bilo nič resnej- PILOT ODGOVOREN ZA NESREČO, TRDI LA GUARDIA NEW YORK, 30 julija. — Zupan La Guardia je danes rekel, da je bil za nesrečo, v kateri je v soboto 13 oseb izgubilo življenje, ko je armadni bombnik zadel v Empire State nebotičnik, odgovoren mrtvi pilot William P. Smith, ker je z letalom pre nizko plul. šega kot lahak prehlad, toda zdravniki 66-letnega sovjetskega voditelja so mu navzlic temu ukazali, da ne zapusti svojega stanovanja. Za danes popoldne je bila uradno napovedana seja, iz česar se sklepa, da je Stalin okreval. Domneva se, da bo konferenca v četrtek zaključila svoje delo, nakar se bodo predstavniki treh velesil vrnili domov. Predsednik Truman se bo najbrže ustavil v Londonu, kjer bo gost kralja George-a. REDNA SEJA Jutri večer ob osmih se vrši redna seja krožka št. 1. Progresivnih Slovenk v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Podano bo poročilo zadnjega piknika in prosi se vse članice, da- se seje udeležijo. V Gordon parku je bila v ponedeljek zvečer napadena neka 19 let stara mladenka, ko je sedela na stopnicah naravoslovnega muzeja v Gordon parku z nekim 16-letnim fantom. Dva moška sta dvojico prisilila v svoj avto, nakar sta fanta na E. 79 St. vrgla ven, dekle pa sta odpeljala na neki samoten kraj na 218. cesti v Euclidu, kjer sta jo spolno zlorabila. Od tam sta se moška vrnila v mesto, kjer sta pri Euclid Beach parku dekle vrgla ven in se odpeljala dalje. Ko se je dekle z vozom poulične železnice vrnilo domov, je bila poklicana policija, ki jo je odpeljala v bolnišnico. Dve uri pozneje sta bila aretirana dva moška, katera je napadena mladenka identifici-^rala, kot svoja napadalca. Številko avtomobila je dal policiji dekletin spremljevalec. Napadena mladenka je hči družine, ki ima 12 otrok, katerih trije so br^ye, ki služijo v armadi preko morja. Popolne številke izkazujejo, da je za Burka glasovalo 45,430 volilcev, medtem ko sta oba njegova nasprotnika dobila samo 24,482 glasov. Ray C. Miller je dobil 17,lil glasov, medtem ko je drugi republikanski kandidat George B. Harrison dobil borih 7,371 glasov. Councilman Miller je bil podpiran od republikanske mašine, medtem ko je Harris kandidiral neodvisno. Mestne volitve v Clevelandu so nestrankarske, kar pomeni, da zmagovalca v primarnih volitvah gresta v tekmo v novembru, ne glede na to, ali sta člana dveh različnih ali iste politične stranke. Zmaga župana Buika sicer ni presenetila političnih krogov, vendar pa je značilno, da se ni uveljavil kot novinec v politiki nič manj krepko kot njegov prednik governer Frank J. Lau-sche ali zvezni senator Harold H. Burton,»ki je bil clevelandski župan pred Lauschetom. Kovačič in Louis Novak nominirana v 23. vardi Oster kontest je bil samo v dveh vardah Ostra primarna bitka se je vršila v resnici samo v dveh vardah, namreč v 30. in 3. vardi. V 30. vardi je imel councilman Joseph Krizek, neodvisen demokrat, štiri protikandidate, ampak je izšel iz borbe na prvem mestu. Mrs. Thad Fusco, kateri je mestna zbornica dala sedež moža, ki je bil poklican k vojakom, je v 3. vardi imela nič manj kot sedem protikandidatov, ampak je prodrla na prvem mestu s 1,435 glasov, medtem ko je njen najbližnji tekmec Master-son dobil samo Yl4 glasov. V 23. vardi so bili v tekmi trije kandidatje, vsi demokratje, in kakor je bilo pričakovati, je z lahkoto dobil prvo mesto sedanji councilman Edward J. Kovačič. Zanj je bilo oddanih 1,208 glasov. Na drugem mestu stoji Louis A. Novak, je dobil samo 194 glasov, ampak ker stoji na drugem mestu, pride njegovo ime na glasovnico v novembiu. Novaka ni zamenjati z Johnom M. Novakom, ki je bil član mestne zbornice pred šestimi leti, ki pa letos ni bil kandidat. Tretji kandidat Rudolph Ko-san je dobil samo 132 glasov in je torej eliminiran. Volilci 32. varde nominirali Princa In Vehovca POGREB JOHN TIŠLARJA Pogreb pokojnega John Tiš-larja se bo vršil v četrtek ob 8:30 uri zjutraj iz 2eletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., in ob 9. uri v cerkev sv. Vida ter nato na Calvary pokopališče. POGREB Pogreb pokojnega Steve Koren se bo vršil v četrtek ob 9:15 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi na Calvary pokopališče. POPRAVEK Včeraj smo poročali, da so se vile rojenice zglasile pri družini Galich, kar pa bi se moralo pravilno glasiti Gačnik. Mladi oče je tehnični saržent pri marinih, in je sin Mr. in Mrs. Frank Gačnik, 18915 Muskoka Ave. V 32. vardi, kjer volijo naši državljani, ki bivajo v collin-w^oodskem okrožju, sta kandidirala dva demokrata in en republikanec. Sedanji councilman John J. Prince je izšel iz volitev na prvem mestu, njegov protikandidat v jeseni pa bo bivši councilman Anton Vehovec. Prince je dobil 2,144 glasov, Vehovec pa 1,136. Tretji kandidat DeSantis je dobil samo 511 glasov in je torej propadel. Kontest za councilmanske PROTIFAŠISTIČNE MLADINSKE SKUPINE V NEMŠKI RUSKI ZONI BERLIN, 31. julija. — Maršal Georgij žukov, načelnik sovjetske vojaške uprave v Nemčiji, je danes odredil osnovanje mladinskih protifašističnih komitejev v mestih, ki se nahajajo v ruski okupacijski zoni. Vse druge mladinske organizacije, strokovne, družabne ali športne, so prepovedane. Ruska akcija sledi močni podpori, katere so dale sovjetske oblasti v svrho organiziranje združene fronte, sestoječe iz komunistične, socialistične, demokratske in krščansko-demokrat-ske stranke v vzhodni Nemčiji. Komunisti, ki so zavzeli vodstvo v kampanji za demokratsko obnovo Nemčije, so ponovno potrdili program, katerega je sovjetska komanda že prej odobrila, ki stremi za likvidacijo vehkih junkerskih posestev, zaplenitvijo premoženja in kaznovanjem nacijskih vojnih kriminalcev, neizprosno čistko na-cijev in reakcijonarjev, likvidacijo nemškega imperijalizma in monopolističnih podjetij, izkoreninjenjem reakcijonarne milita-ristične ideologije, priznanjem vojne krivde in odgovornosti za reparacije od strani nemških mas. SENATOR PRAVI, DA BO LETA 1946 MANJ MESA WASHINGTON, 31. julija. — Senator Wherry, republikanec iz Nebraske, je danes prerokoval, da bo prihodnje leto manj mesa za civiliste kot pa letos, in sicer vsled tega, ker bo letošnji pridelek koruze slab in ker ni izgleda, da se bodo oborožene sile zmanjšale. STR AN 2' ENAKOPRAVNOST ■1. avgusta, 1^1 UREDNIŠKA STRAN 'ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THK AMERICAN JOGOSLAY PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday: and SoUday# BUBSCRIPnON RATES.iCENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po razna£alcu v Cleveland In po pofiti Izven mecta): Por One Year — (Za celo leto)_____„40.60 For Half Year — (Za pol leta)----------850 For 3 Month# — (Za ■ mesece)------------------2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pofitl v Glevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) - Por Hall Year — (Za pol leta) —--- Por ; Month# — (Za # meeec#)- ..$7.60 _ (.00 - For Europe, South America and Other Foreign Coimtriea: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inoxemike driavt): For One Trtar — (Za celo leto)----- For HaU Year — (Za pol leta) ----------------------------- .^.00 _ 4^ entered h Becond Olasi Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Pot Nove Jugoslavije Urednikova pošta Piknik (^rušiva "Soča" št. 28- S. D. Z. članstvo društva Soča št. 26 SDZ na zapadni strani mesta je na svoji seji razpravljalo in sklenilo, da ker se ni priredilo nobene zabave v zimskem času, da priredi piknik v nedeljo, 5. avgusta na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denis on Ave. Pričetek ob 3. uri popoldne. VI. 1. Najbolj vidno vlogo navdihovalca in organizatorja narodno-osvobodilne borbe je imela komunistična partija Jugoslavije; bila je edina vsejugoslovanska stranka, ki je po zaslugi svojega doslednega antifašističnega stališča, posebno pa še radi svojega pravilnega stališča v narodnem vprašanju Jugoslavije mogla združiti naše narode v enotnem domoljubnem odporu, — in to v času, ko so vrhovi vseh starih uradnih strank stopili v okupatorjevo službo ali so se znašli v emigraciji, kjer so organizirali nove zarote proti svojim lastnim narodom. Razen tega je bila komunistična partija tudi edina sila, ki je mogla dati v službo osvoboditve narodov kadre, prekaljene v plamenu borbe, kot tudi trdno nelegalno organizacijo, ki je bila sposobna izvršiti vse priprave za oboroženo akcijo. Tako je komunistična partija odigrala vodilno domovinsko in narodno vlogo v borbi jugoslovanskih narodov. Njej so se potem pridružile tudi druge svobodoljubne in demokratske sile, tako, da se je hitro — najprej v nacionalnih okvirih, malo kasneje pa tudi v splošnem jugoslovanskem merilu — formiralo široko vodstvo narodno osvobodilnega pokreta vseh strank, oziroma njegove organizirane politične sile Narodno osvobodilne fronte. To vodstvo se je ustvarjalo v borbi, zato je ojeklenelo navznoter in v njem ni več tistih odnosov, ki so bili običajni v kakšni prehodni strankarski zvezi. Na ta način je bilo v narodno osvobodilni borbi stalno zajamčeno popolno enotno vodstvo, a to je brez dvoma najvažnejši razlog narodno osvobodilnega gibanja in njegovega vse večjega razmaha. V tem vodstvu se je odlikovala močna osebnost tov. Tita — toda ne kot partijskega predstavnika, temveč kot resničnega narodnega voditelja, ki je v vseh težkih situacijah znal pokazati najpravilnejšo pot k novim zmagam. Nedvomno je, da je tudi strnjenost ljudskih množic okoli Tita še krepke je poudarila popolno enotnost vodstva. 2. Narodno osvobodilna fronta ni bila nikoli nikaka zveza strank, kljub svoji mednarodni širini, kl^b temu, da v njej sodelujejo ljudje različnih svetovnih nazorov. V njej so imeli elementi koalicije vedno podrejeno vlogo. Narodno osvobodilna fronta je enotno vsenarodno gibanje, zgrajeno na vaških in mestnih množičnih odborih, ki ne postavljajo na vodilna mesta ljudi po vidikih politične pripadnosti, paritete itd., temveč po njihovi aktivnosti in sposobnosti v narodno osvobodilni borbi. Narodno osvobodilnega gibanja zaradi te strukture niso nikčli slabila strankarska preglasovanja in kolebanja, ampak je iz dneva v dan postajalo vedno močnejša enotna borbena sila. 3. S svojo politiko narodnega zatiranja in reakcionarnih protiljudskih sporazumov posameznih klik se je oblastnikom stare Jugoslavije posrečilo vnesti med jugoslovanske narode nasprotstva in celo mržnjo. Kdor je hotel te narode dvigniti v borbo proti okupatorju, jim je v prvi vrsti moral priznati polno pravico samoodločbe. Jugoslovanski narodi so se začeli boriti proti okupatorju kot enakopravni narodi, ki se bojujejo za svojo svobodo, razvijajo svoje nacionalne oborožene enote v okviru NO V J pod vrhovnim poveljstvom tov. Tita in ustvarjajo svoje organe borbe in oblasti. V narodno osvobodilni borbi so se narodi Jugoslavije ponovno zbližali, v tej borbi, so bili ponovno položeni moralno-politični pogoji za skupno državno življenje, ponovno je prevladala misel, da je treba Jugoslavijo ohraniti in da mora biti ona in edino ona močna domovina enakopravnih narodov. Če ne bi bilo narodno osvobodilnega gibanja, Jugoslavije ne bi mogel nihče obnoviti. Izkazalo se-je, da, je bila ena osnovnih pobud za mobilizacijo''ljudskih množic Jugoslavije v borbi proti okupatorju uresničenje davnilvnacionalnih teženj, za katere so se ža tirani narodi 'Jugoslavije zastonj borili 20 let. Dejstvo, da je'-narodno osvobodilno gibanje priznalo te pravice, da bo njihova bodoča domovina boljša od stare — to jih je še bolj mobiliziralo v borbi proti okupatorju. 4. Na, isti način je postavljeno tudi vprašanje demo- Da li bo prireditev dobro uspela, je odvisno od vsega članstva. Torej, člani in članice, udeležite se gotovo polnoštevil-no svoje prireditve in nagovorite tudi svoje prijatelje in jih skupno pripeljite. Pri skupnem delovanju je tuui Ijo, 5. avgusta na prostorih TWIN-OAKŠ (preje L. Novak.) v bližnjem Sherman-u. Članice pravijo, da bodo preskrbele najboljši prigrizek, odbor pa za svežo pijačo. Za plesalce bo pa igral dobro poznani orkester iz Clevelanda, -namreč Kušarjev. Piknik in zabava se prične takoj popoldne. Čuje se tudi, da bodo nastopili razni govorniki iz Clevelanda in drugje. Kateri in kdo, pa boste lahko videli in vedeli ko pridete na piknik. Uljudno so vabljeni tudi Slovenci iz bližnjih naselbin. Toraj "come on Lorain, Cleveland, Canton, New Philadelphia, Ma-gadore, Akron, Kenmore in ostali." Rezervirajte si nedeljo, 5. avgusta za Slovenski dan v Barbertonu. Vljudno se vabi tudi članstvo naših bratskih društev in cenjeno občinstvo od blizu in daleč na obilen poset. Kar se tiče postrežbe, bodo naše vrle članice in člani, ki marljivo delujejo, dobro pripravili, da bodo vsi po-setniki dobro in točno postreže-ni. Za ples bo igral izvrstčn Stanley Skaza orkester. Ker so prostori dobro urejeni, se bo piknik vršil tudi v slučaju slabega vremena. Torej na veselo svidenje 5. avgusta na^ vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pozdrav! Joseph Miklus, tajnik. Lepa prilika, da se zopet po dolgih letih snidemo prijatelji gotov uspeh, in se pogovorimo o dogodkih in največji evoluciji v zgodovini zadnjih par let. Na svidenje in dobro došli! Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Pripravljalni odbor. Govor maršala Tita v Novem Sadu 15. julija 1945 (Prevedeno v slovenščino) Dosedaj sem vedno poudarjal našim meščanom, kmetom in delavcem njihovo halogo za delo, da pritisnejo z vsemi močmi pri obnovitvi naše opustošene domovine. Danes sem pozval našo vqjsko ne samo, da zavaruje mirno rekonstrukcijo naše dežele, temveč tudi da pri tem delu pridno pomaga. "Kot glavni poveljnik jugoslovanske vojske pozivam vse naše borce, da tudi oni napne j o vse svoje sile za ponovno zgraditev onega, kar je porušenega, da pripomorejo zgraditi boljšo bodočnost. Prepričan sem, da bodo dobro izvršili svojo nalogo. Danes so vsi naši narodi enakopravni v skupni domovini, v kateri ne bo nikakega vzajemnega sovraštva ali prisiljenosti, temveč bo vsakdo izmed njih lahko ponosno rekel: 'Državljan sem nove demokratične federativne Jugoslavije.' "Res je, da je naša dežela uničena, toda imel sem priliko z osebami iz drugih zadosti za vse. Vsied tega! vim: Na mnogih mestih sposobne ljudi, ki so z dušo in srcem. Toda v ■oti' t Jih kla Iva svof bez I rat dvc IZLET ZARJE Slovenski dan v Barbertonu Da se pospeši ideja za skupno spoznavanje in vzajemnost med slovanskimi narodi; da se vsaj enkrat v letu snidemo mi Slovenci, in skupno pokažemo, da se zavedamo, da smo del velikega slovanskega naroda, in kot taki praznujemo zmago nad največjo morilno pošastjo slovanskega naroda — iašizmom, in da skupno izrečemo naše so-žalje za padle slovenske in slovanske boritelje, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost vsega človečan stva. Tukajšnja podružnica SANS-a priredi piknik v nede- v nedeljo 5. avgusta priredi pevski zbor Zarja svoj članski izlet na izletniških prostorih Clevelandske federacije SNPJ. V to svrho vabi zbor tudi svoje prijatelje in znance, da jih obiščejo, da bo čim več zabave in razvedrila. Izlet ni nan^enjen za gmotna sredstva—zato se priporoča, da si vsak, kdor hoče, prinese prigrizek s seboj. Oni, ki imate svoj avtomobil, se vas prosi, da vzamete tudi svojega prijatelja seboj. Odbor Društveni koledar 19 4 5 5. avgusta, nedelja. — Društvo "Soča" št. 26 S. D. Z. priredi piknik na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 3. septembra, nedelja. — Proslava 20-letnice društva "Ve-lebit" št. 544 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. srečati se držav, državniki iz naših sosednjih držav, ki imajo dobre namere, ki se naravnost čudijo, kako je mo^la Jugoslavija—po besnem viharju, ki jo je zadel— uspešno se povrniti iz borbe tako čista kot zlato iz ognja, z njenimi narodi zedinjenimi in pripravljenimi podstopiti se vseh potežkoč, žrtvovati vse za graditev boljše bodočnosti. Na to smo ponosni. "Ni to samo slučajnost, da nam mnogi naši sosedje, sosednji napredni narodi, da—vsi napredni elementi sveta in naši zavezniki — danes ne zavidajo, temveč nas občudujejo, ker smo bili zmožni vzdržati se močni in ker smo močni tudi danes. Toda močni smo danes radi tega, ker smo stopili v borbo močni v duhu, pripravljeni rajše umreti v borbi, kakor pa živeti v sužno-sti in skloniti naše glave. Močni smo, ker smo verjeli v končno zmago; premagali smo sužnost z našo vero in našim globokim zaupanjem. Naša vera v zmago ni slonela samo v naših lastnih silah, katere nismo nikoli precenjevali, temveč tudi v dejstvu, da nismo podcenjevali naših so-vražniicov. kratičnih pravic, ki so bile v stari Jugoslaviji ljudstvu odvzete. 5. Nacionalne in demokratične pravice niso narodom Jugoslavije obljubljane samo z besedami. Narodi so jih sami ustvarili s svojimi napori. Z vzpostavitvijo demokratičnih organov narodne oblasti v obliki narodno osvobodilnih odborov, ki so se pojavili spontano t vzpostavitvijo vrhovnih organov oblasti posameznih narodov, preko katerih so jim zagotovljene nacionalne pravice, — so dobili narodi Jugoslavije nov dokaz, da bodo njihove nacionalne in demokratične težnje uresničene. Ti organi so istočasno tudi porok, da bo res tako. Ljudskih množic Jugoslavije ni moglo nič bolj povezati z narodno osvobodilnim gibanjem kot uresničenje njihovih demokratičnih in nacionalnih teženj — v praksi. Po teh pridobitvah narodno osvobodilne borbe proti okupatorju so videle ljudske množice perspektive svoje nadaljnp borbe. Jasna zavest o ciljih borbe, jasna perspektiva borbe veže vsakega poedinega borca na gibanje in odpravlja vsako kolebanje, ki se pojavlja v težkih prilikah pri nekaterih slojih naroda. Po teh dejstvih je jasno razvidno, da se ni narodno osvobodilno gibanje razvajalo samo številčno, po svoji razsežnosti, po vplivu na množice, temveč tudi po svoji notranji zgradnji, po liniji svoje borbene zavesti. Osnovne ljudske množice so se v borbi povezale v trdno demokratično zvezo, ki je sposobna, da da novi Jugoslaviji resnično demokratično podobo. Ta dejstva so v prvi vrsti dala moč narodno osvobodilnemu gibanju; samo z njimi objasnimo dejstvo, da močnejši .sovražnik, ni mogel zlomiti, oboroženega odpora naših narodov. Zavedamo se, da sO pred nami še težke borbe in kadar govorimo o dosedanjih zmagah, ne mislimo s tem povedati, da je dobljena tudi že odločilna bitka. Toda ogromna večina ljudskih množic Jugoslavije je trdno prepričana, da ni daleč dan, ko bo dobila bitko. To pa je največje jamstvo, da bo ta bitka tudi zares dobljena. V juliju 1944. "Naša moč je slonela v zaupa nju v našo veliko zaveznico Sovjetsko zvezo in v voditelja-ge-nija velike Rusije—generalisi-ma Stalina, kot seveda v naši veri v moč naših velikih zaveznikov. Sovjetska zveza nas je navdala z zaupanjem v našo lastno moč. Nismo se zmotili. Vzdržali smo. In kar je še več, sedaj smo ojačili to povezanost krvi, doseženo na bojnem polju, z vsemi diplomatičnimi form alitetami. Danes obstaja nerazrušljiva zveza z Sovjetsko zvezo. To jg garancija za našo mirno obnovo in nas navdaja z zaupanjem, da bomo dosegli tudi ono drugo zmago, in ta je uresničenje pre-rojenja naše domovine in zgraditve boljše in srečnejše prihodnosti za naše bodoče rodove. "Ne smemo dopustiti, da bi nam že doseženi uspehi napuh-nili naše glave. Kajti ti uspehi so bili zelo drago plačani. Ti uspehi nas morajo okrepiti, da se lotimo dela še z večjo živahnostjo, da souvrstimo vse naše pozitivne sile v eno smer, to je v smer, da uresničimo tiste ideale, za katere so se borili najboljši sinovi n^ših narodov. Narod ijam je pripomogel do zmage, narod nam je omogočil prenašati vse hude potežkoče. "Vsled tega je smešna kritika in upanje onp;, ki mislijo, da je naša dosedanja zgradba le umetno zgrajena ter da jo je ravno tako lahko spremeniti kot staro Jugoslavijo, ki se je sesula* To je res smešno. Človek lahko spo-zna/da ne poznajo realnosti. Narodna vlada, resnično ljudslia vlada, bo premagala vse (težave). Tudi pri tem ji morate pomagati. "Morda v mnogih krajih naše narodne oblasti niso one, kar bi morale biti—to je—res narodne oblasti. Menim, da mi je to znano. O tem mi ni treba pripovedovati. Vse to bomo izravnali in če se oblasti ne poboljšajo, jih bomo odstranili. Obljubljam vam, da bo naša vlada premagala vse potežkoče, toda mi—moji najboljši sodelavci in jaz ne bomo kompromisni in bomo gledali, da vsakdo izvrši svojo dolžnost. Nič rad ne govorim o težavah, toda vedno jih rad razkrijem pred vami. In to storim sedaj. Različne potežkoče obstajajo, toda navajeni smo zreti resničnosti v oči. "Ne dolgo nazaj so se vršile volitve v Vojvodini. Z velikim zadovoljstvom so me presenetile. Bile so izvrsten uspeh. Morda vse ni bilo, kot je treba. Ve& no nekaj manjka. Toda obrodile so dobre sadove in to je za začetek izborno. Naše države še nismo nehali graditi. Jugoslavija še ni urejena, kot je treba. Položili smo trdno podlago in sedaj je treba zgraditi še streho. To streho bodo zgradile naše volitve. Izrečena bo končna beseda o obliki naše vlade. Odločilo se bo vprašanje o naši republiki -ali monarhiji. slučajih ne morejo najti > poti in napravijo pojnote bo leto, dva ali tri, predno ij našli svojo pot. Toda jas"® je tudi, kadar eden naffl®"' dela napake, a jih ne deti, temveč vztraja na stališču—da ga moramo niti. "Bili bi srečni, če bi uposliti ves stari državni J ° rat. V tem slučaju bi dajati služb partizanom, k't podali v borbo nevešči pisanja. Danes pa jim i"!"* dati odgovorne službe, dasj' nikaki veščaki. Naravno ? bi dali partizanom take za katere so najbolj spos' toda primanjkuje nam ljudi; in to je naša sla" stran. "In to našo slabotnost i' ščajo sovražniki naše deže'^; vražniki naših narodov, ^ žalibog, se dogaja tudi mi. Mnogi nam bodo "fltesj 'Lahko se vedno izgovarja®! „ noranco.' Jaz se popolno#!])^ ^ njam. Zopet J^hko prideš vas čez dva ali tri mesece' izkušene uradnike) jih jam, češ, napravili so Ampak od nas na vrhu je no storiti vse mogoče, da ^ mo ljudi, ki lahko (brez vršijo svoje uradne ivrjjj Toda mi sami tega ne izvesti. Narod pa lahko P® Iv jj in mora pomagati. ,,'V ^ "Prosim vas torej, da iz svoje sredine one ljudi, smatrate poštene, ki so ^^Oc; domovino, ki so za naše ) doprinose. Ne boste se Dobri bodo. Od nobenega , ,r htevam kaj drugega, ka* j vajati program, ki smo tali že davno leta 1941 i" ' rega smo pisali štiri leta ^ krvjo. Če bo (izvoljene"'k pravi jen to izvajati, mu tovljeno katero koli mesW' L ^ bo mogel največ koristit'^, I. "To so bile besede o težkočah in težavah. pričakujete od mene >« do o višji politiki. Toda o daj ne želim govoriti. ' lim le nekaj besed. Naši o "Danes ne gre za vprašanje, ali bo to Titova vlada, ali ta ali ona. Bodočnost naše dežele je v nevarnosti—bo li boljša in dosegla svojo obnovo hitrejše po tej, ali drugi poti? To je zelo važno iri v tem mora ljudstvo izbrati svojo pot. "Nahajajo se ljudje, ki nas nimajo radi in ki se hudobno radu-jejo vsake naše napake. Vprašam vas, kdo more izvrševati svoje dolžnosti in naloge pod takimi okoliščinami brez vsakih napak? Napravili smo popolno spremembo. Ne mi, temveč Nemci so rušili in mi moramo sedaj graditi. Popolno spremembo smo napravili radi tega, ker nismo hoteli obnoviti onega, kar je bilo, in vsled tega smo pričeli graditi iznova. "Razlika ni toliko v obliki, kot pa v osnovnosti. Vsled tega smo karani, rekoč 'vsega (starega) bi ne smeli zavreči. Vsega (starega) ne bi smeli iztrebiti. Ti ljudje so imeli izkušnje, bili so taki in taki veščaki v preteklosti itd.' "Zavedam se, da rabimo ve-ščake in specialiste, izkušene uradnike in politike. Toda rabimo pa take veščake in specialiste, ki bodo gradili in ne razdirali. Drugih ne rabimo. "Vsakega sprejmemo,' ki j6 pripravljen delati—pa naj bo to uradnik ali izobraženec, brez razlike na poklic, ali h kateri koli stranki je v preteklosti pripadal,—lahko bo zavzel svoje vredno mesto, kajti prostora je ji z našimi sosednjimi w se boljšajo od dne do žavami, ki imajo narodu®, ske) vlade. S temi dežela^^|n , mo najtesnejše stike. pa biti tudi čvrsto poveZ^"^ ihr., spodarski in politični ji, da še bolj povečani" naše domovine po cele0 ; Nikoli ne bomo sledi'' |ki nicam izolacije, pa naj]' |j|jej kar hoče. Vedno bomo ^ ši domovini imeti čim Jtfj če prijateljev. Ne vihtin^°.v?lat sabelj, ne napenjamo —ne zato, da bi bili temveč zato, ker se kako težka je borba, šna je vojna. Toda k^"^ Je ' nevarnosti edinstvo kadar je v nevarnosti naših uspehov, naše bor ^,i Uv dar gre za vprašanje, ^ gla Jugoslavija mirno ^ % svojo bodočnost brez ^ nja iz zunanjosti — smer, kamor je pričel^' p smo nekompromisni in ^ branili do zadnje kaplj^^%) ^ Opomini glede joniranja veJ Gasolin Znamka A-16 je za šest galonov gasolin^' ^ ke B-7; B-8, C-7 in 1 javne vsaka za pet g^'^ g, solina za nedoločen licu vsakega kupona napisano ime države in številka: Pri prošnji jjj količino gasolina je vesti rekord prevoženimi l^vgusfa, 1945 ENAKOPRAVNOST 8TRAK 3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther % Poslovenil Boris Rihteršič .. "Kar , ljudi, (Nadaljevanje) groza me je vseh tu-kia "p"": sem bolna." je re-Ivan "Vi, sestra tako dobri in Iju- "eznivi." rate^lT vzkliknil: "Saj mo-. J ^^ojnice ""J gospodarju ugrabiti?" A odid ' . . " In potem spet '""i i to je skoraj Zelo vffif zaradi tega sem ®ami uvideti, da nimate • Ali vas ne bi bilo f- 4 vs iti: kai moreš si misliti, za moža mojih let, ka iznenada izpremeni sli- . sveta !lal4 Če ki je je vajen. Iznena- Zorip ysaka reč novo ob-j"# Sem amarija. In tako brez m samemu sebi ne svetovati. Gledam v "'JO, pa *16 dobim tam stare- g, w J "] • govoril' tp L grajskim župnikom ? ~ razumel." S**""®' rj«''i .f^kih » bi ne bi bilo dobro, če . rotein . o ' lestant 1. Doga iz nasih pro- 1IY- skih cerkva " '"j"« -eiP! zsg' l^ai 'O. ti ljuba. ttior -----' Roža. ^°"^agati tudi najpa-To mo- Sam "^^gnati sem s seboj nazaj v staro vrniti, rp /tudi ne morem več qv ° življenje ima' že raz-Hi ^ m "NTo T ^orem več prebiti <^- *■ '^Prva sem mislil, da vse staro pu- 3 vihar se je izdivjal a ''^ofti ^prva E di-^ltiti sploh 'oČasiV pa se mi začenja lotor " bitip^ dano, da bora bož- o -J le s^o torgfrazum. Ce mi iga",! 'J® km iRiaš Harro misel, 5, ti k&ko to rečeš. Vi-(^erkyff. to, česar nima- 1 10 3t»' sjiec' ubo ^ _ Nanj %' sem zmerom naj je Wl° Nuje •'^trasnejše. Da se bog 'irti _ ^ _ a d edinim nedolž- ki vse tako znajo gledati tistQ načrte. In po- .'^jih gp f bi marala vreči ^ 36, če r- 'nadenj. Strašno •' pj to. Saj vendar J^Če 1^3 ljubim, Harro! . ^v.iJ^blw^ ^et„ n; u;, r_i----1. 'elaifl'V.'^kel ll"! To mi je ne- raztegnil obraz in vse v njem je manj živela kakor zdaj. Da bi grajski župnik. kool tako'-"^ zaoral vsak nov « ^Vati odkrivati in "" k Mo tako S* I. ^ida Y g? Paradi' osamljene-' zmedeni židov- ed'1' ) ki ? Ifli o 2® , ijejv, Pa tipi jejo okoli Pogosto nimajo o In njegov Skozi vso po- ^ifo I • D tvoja ze- te . sd, Rožamarija. " o«e^^ %0a . °- Biti ]e mora-boi"' s, rno viii' Čel^'' in to pljic«, %' drse, se ^Je fJ __ 1. y.. so le š. ^ >bii se konča. Mo- je r ^^bica! V noči in i^oraio ko okrutno samega? Toda tudi ti si se pred menoj skrivala, Roža. Ničesar tistega nisem videl, kar skrivaš v dnu svoje duše." "Nisem smela, Harro ..." "Nisi smela?" "Oh, saj veš, Harro, višnjevi možiček! Toda tega ne moreš govoriti, da ne bi bila nikoli poskušala govoriti o teh stvareh. Samo začela sem težko, ko sem bila preveč plaha. In potem si zmerom pravil: zasanjana Roža. Zato nisem marala postati še bolj mesečna, kakor sem že bila. Svetnice pa tudi ne bi bil vzel . . . Ljubi, Harro, zdi se mi, da je bilo vse čisto dobro in prav. In če sem kdaj začela s tabo o tem govoriti, si me v dveh minutah z besedami tako potolkel, da me nikjer več ni bilo. Saj sem bila že od nekdaj dokaj neumna!" Harro jo je nepremično gledal. Kako je njen bledi obraz zardel, kako so se njene oči zasvetile in je vzcvetelo iz njih nekaj nepopisno ljubkega. Kakor bi zdaj odpirala svoj poslednji, najlepši in najbolj skriti kelih. In kako se je sama sebi smehljala. "Harro, kaj pa si tako oka-menel? Saj bi te človek lahko klesal. Pojdi po dve ogledali, pa boš lahko gledal svojo lastno plaketo!" "Še več bi rad vedel . , . Tako majhno, zapostavljeno si se čutila?" "Ne, Harro, toda zaradi svoje neumnosti sem bila žalostna. In mislila sem si: če bi bil zdajle gospod grajski župnik poleg, mu ne bi bilo treba tako klavrno zviti jader pred tabo. V zeleni knjigi je bila tudi prava beseda in je samo čakala, da sem jo našla." "Roža, ubogi v duhu, ki bodo blaženi . . . Kaj ne, s temi mi ne misliš priti? . . , Kako so znali človeku besede zagrabiti. Vse diše: po zaprtem zraku, po sobah, v katerih ni mogoče zravnano stati, po pragovih, kjer se človek s čelom zadene ob podboj." "Saj ni tako, Harro ... O, ne govori tako na glas in tako divje, drugače pride sestra Ivana in spodila te bo stran. Ne, saj ni bilo tako. Morda samo besedo narobe razumeš . . . Napisano je: Če bi imel vso modrost in spoznanje in ne bi imel ljubezni . . . Tedaj sem bila vesela . . . Kajti mislila sem, da je moja glava preneumna, in morda sem srečna zaradi tega, ker imam tako pametnega moža, da ga ne bom mogla nikoli doseči. Toda moje srce je lahko dalet ...In svečko lahko prižgem . . za veliko božično drevo svečk . . in drugo z drugo bi prižigala. In ko bi prišla zima, zunaj pa bi bilo temno in bi sonce le včasih posvetilo ter bi imelo kratko pot, bi se jaz lahko grela ob svojem drevescu! izdajalo nekaj prazničnega. Nov predpasnik je imel in poznalo se mu je, da se je pravkar skrbno počesal. "Saj želi visokost, da jo odnesemo v sobo . . "Da bi želela, sestra Ivana, tega ne morem reči. Toda vidim, da je potrebno." "Visokost bi morala imeti bolniški stol." "Nezmisel," reče Harro slabe volje. "Saj jo rada nosiva, Mart, ali ne ? In samo še nekaj dni . . . Cisto kratek čas. Čemu bi morali gledati še takšno nerodno pripravo pri hiši?" Nesla sta jo v sobo, Harro pa je vprašal: "Ali ni to dosti prijetnejše kakor razno potiskanje in prestavljanje?" "Nežnejše je," se je nasmehnila z rdečimi ustnicami in oči so se ji zaiskrile. Še lepša je postala, si misli. Če bo profesor videl sliko, ne bo mogel verjeti. Mart je odšel, ko se mu je gospodarica še enkrat posmejala. Samo na to je še čakal. Harro In sestra Ivana sta divgnila Rožo-marijo na posteljo. In potem je moral Harro oditi. Na sestrinem obrazu je bral ta ukaz. Seveda, saj je bila dovolj dolgo potrpežljiva. Oh, čez nekaj dni bo njene vlade že konec! Šel je v svojo delavnico in napel platno. , Sestra Ivana je brez besed spravila Rožomarijo v posteljo, odprla okno in potem potrpežljivo sedla s svojim brezkončnirh delom v kot . . . Rožamarija ji je z očmi sledila. Naposled je rekla: "Recite vendar kakšno besedo, sestra Ivana!" "Mislim, da je visokost že dovolj govorila ... da se je že preveč razvnela ..." "Poskusite vendar moj utrip, sestra. Saj je boljši ..." \ "Če je 120 manj kakor 70, potem je boljši. Visokost bi se morala naučiti, kako se je treba zadrževati . . ." "Sestra Ivana, saj ne veste, kaj govorim ... Da bi se zadrževala? ... To se pravi, da Jji še čepela tu, prisluškovala srcu in mu skušala vselej ustreči kakor mati kričečemu otroku,—to vendar ni življenje. Saj ne živim samo zaradr sebe . . ." "Če bi gospod grof vedel, koliko morate zdaj trpeti, bi ga vendar zelo bolelo . . ." "Tega ne bo zvedel. Kako je bil vesel, ker sem imela spet rdeče ustne ... in sem bila videti bolj zdrava." Sestra Ivana se je spet sklonila nad svojim delom in molčala. In Rožamarija je ležala v postelji in zdelo se ji je, da ima sestra Ivana res prav. Vsako besedo, ki jo izpregovorim, moram plačati. I Potem se ji polaska: "Sestra Ivana, bodite spet dobri. Seveda imate prav, ker zdaj v kotu molčite. Toda kar je, to je, in zdaj veste, kako me boli, da ste z menoj nezadovoljni." Sestra Ivana je vstala. Sedla je k Dušičini postelji in odložila delo. "Visikost, samo malo mislite, kaj bo potem ..." In po obrazu Rožemarije drse debele solze . . .toda ne ihti . . . tiho je, zadržuje se. Kajti tudi joka ji ne dovoljuje neumno, sa-mosilniško, boleče srce, brez katerega ni niti za minuto življenja na svetu. , Sestra Ivana dela ledene ob-kladke . . . nič več je ne gleda tako obtoževalno . . . zdaj sta v njenem obrazu le še najnežnejše sočutje in pripravljenost. "Sestra Ivana," stoka Rožamarija. "Srce je postalo moj na,jhujši sovražnik ...In vse, kar hočem še imeti na svetu, si moram priboriti od njegovega sovraštva." Sestra Ivana je ne poskuša tolažiti. Dušičino vročo roko drži v svoji in jo nežno boža. "Ali naj kaj berem?" "Ne, sestra. Ničesar nočem poslušati. Danes sem imela v ustih velike besede in velike besede se vračajo in me gledajo . ,. In moje lepo življenje, mojo hišo v gozdu in poletni travnik, ^svetle hraste, vse moram še videti ... Kako vse izginja v da- Ijavo: in niti jokati ne smem. Srce tega ne trpi!" Cisto tiho leži in zlato rjav zastor zagrne njene oči. Enainštirideseto poglavje Svidenje Stemnilo se je, in po kratki, samotni večerji se začne Harro potikati po svoji delavnici. Tedaj zasliši iznenada korake, ki se bližajo od zimskega vrta, vrata se odpro in teta Ulrika z dežnikom in popotno torbo prikoraka k njemu. "Vsaj dober večer mi reci, gospod nečak!" "Tako sem presenečen, teta Ulrika! Ali si se pripeljala z balonom? ..." "S postaje sem prišla peš," je povedala teta Ulrika in položila svoj dežnik čez kup njegovih osnutkov. "Zakaj, draga teta? Naši konji pa lenarijo v hlevu! Saj bi bila lahko brzojavila!" "Ni se mi zdelo! Prišla sem pogledat, kaj je s teboj, dragi moj nečak. Tvoja pisma so zelo nezadovoljiva." "Teta Ulrika, prosim te, kaj naj bi pa drugega napisal? Toda pojdi z menoj! V tvoji sobi stanujeta Henrik in Babetta, v za-padni izbi pa je še zmerom zaprt naš ubogi bolnik z mrzlico, toda če ti ne bo na vzhodu neprijetno ..." Postman and His Pal "še na misel mi ne pride. Jug hočem. Po stopnicah ne maram hoditi, pri Roži hočem biti." "Ljuba teta Ulrika, tam spi vendar sestra." "Pisal si mi, da odhaja." "Seveda odhaja, toda potem bom moral poiskati novo po-strežnico . . "Tu," reče teta Ulrik in pokaže na dežnik. Njena kretnja, je simbolična, kakor bi bila položila svqjo žezlo nad Thorsteino-vo hišo. "Ljuba teta Ulrika," jadiku- je Harro, "zelo dobra si. Toda kaj bo s tvojimi damami?" "Ves zavod sem prepustila Margi. Veni, da ne bo znala držati reda. Preveč mehka je. Vsak jo lahko pregovori. To bo zmešnjava. Toda na vse sem pripravljena ..." Vsak stavek je udarec s kladivom, ki še trdneje pribije že-belj njenega sklepa. "Harro, hudo mi je zaradi tebe!" (Dalje prihodnjič) WAR FRONTS HOME FRONTS Directed Attack Against Japan . -r GET YOUR NEWSPAPERS, MAGAZINES AND OTHER WASTE MATERIALS INTO THE HANDS OF UNCLE SAM THE QUICKER WAY. FROM YOUR HOME TO THE MILL IN THIRTY-SIX HOURS. CALL HENDERSON 5357_ "Butch," who belongs to Joe Hammer, 13, a patient in Johns Hopkins hospital, Baltimore, has not missed a day in meeting his postman pal, Arthur Pritchard. He makes the daily rounds with the mailman, grabbing his trouser leg to urge more speed. NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno Wore than 1,000 airplanes of Admiral Haisey's (center) 3rd Fleet carrier force, wliich started sped up attacks against Tokyo and territory. Carrier Commander Vice Adm. John S, McCain (left) and Rear Adm. Gerald Bogan (right) were responsible and figure prominently in the latest devastation of Japan. They are shown aboard ship somewhere in the Pacific. 06» "0. zatoniti njeno arro ^ ^Jitn L'^^^da je stopala le F ja je olio®-C' ! ^ hlT Pr. ^ ~ I': 'a h ostau P^ti. In liti . f, noči in obu- % h Dot. vziju- tern K . ne boš tako svetu . . "' ae čutim ta- "Oh, Harro, nisem pa mislila, da ga bova tako kmalu potrebovala. In zdaj je šele nekaj ubogih lučk . . . Harro, že spet mi hočeš okameniti. Toda odgl^j mojih svečk ne boš več potreboval. Zdaj imaš zlati trak v roki. Slepi te še . . ." Tedaj sta prišla sestra in Mart. Martu se je od veselja L ^ A 0 # -'». i/ S lo'!' 1 ::u/ S.,.^*TERL( SKEBE & ULLE ^ AND HEATING COMPANY ^ERLOO RD. KEnmore S'? »4°'°"°"" sleda;:, KEnmore 7248 te; cevi in sčislimo odvodne kanale, ve za gretje na paro in vročo vodo sedaj Mi prodajamo plumberski in grelni materij al Inltaliramo. NOČNI KLICI: k/**! ^--ICE 4614 AL ULLE—IV 1788 m CHARLIE BEETHAM ONE OF THE GREATEST MIDDLE-DISTANCE RUNNERS lb REPRESENT OHIO STATE UNlV. y£A/^5 BEBM A RESE^TAri\/£ WORLD'S NAVY Bvy MORB WAR. BOWS U. S. TrcaiiiiyfiTVrimcnl LICNO DELO za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ENAKOPRAVNOST . 623 rST. CLAIR AVENUE HEnderson 5311-5312 Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 1. avgustai mi«iinnii«iiliBiiliMHII»lill»llll«llll»llll»|llPIIII»|lll»IHI»|ilWlllf|lll»|lll»|li|»|ll|»HI|»llll»llll«llll»IIIIMllll«L' ■idifiiwiitEtiitSfiiiihitiriililiilififlBriuERilEnitERifErim I Pomladni sen y ROMAN IZ ŽIVLJENJA ii , H * ^ Priredil I. H. ^ Sti aaifniiMiiifiiiniiiiBiiiiiiiiiBiiiniiiniiiiiiiiwiiiwiiiiwiininwiiiiiitiniiiwiiiwiiwiiiniiiwiiiiBiiiwinp! aiiilaliilalliUiilMnlMliilaliilalHlBliilaliilaliilaliilaliilaliibliilBliilniilaliilBUilBliilBiiilalHlBliilBliilwiin P gj= m ■ (Nadaljevanje) — Danes so štirje tedni, Wolf odkar se poznava — tudi takrat je bila tako čarobna noč. Kaj ni res, da si srečen? — ■ Nepopisno, draga moja. Samo ostani mi zvesta in dobra, potem sem zadovoljen. Do sedaj sem bil samotar; tvoja ljubezen me je šele naučila ljubiti svoje življenje. Marija, samo da bi že bila enkrat združena, potem si ne želim ničesar več. Kako bova šele tedaj srečna! — Wolf, ali poznaš ono pesem; — "O, naj držim te ura zlata!" — Ne, dragica, pesmi ne znam, — se smeje Wolf. — Tako lepa pesem je in je v knjigi, ki si mi jo pred kratkim prinesel. In s sladkim glasom prične deklamirati pesem. Wolf jo paz-no posluša. — Kaj nairi dan, kaj nam solnce? Ti lepa noč, ne zbeži nam! — ponovi'Wolf zadnji dve vrstici, ko Marija preneha. — Ne vem, Wolf, kako mi je danes, — pravi Marija, — o, tako sem vesela, tako srečna, — Marija postoji in se ga oklene okoli vratu; njegovo glavo pritegne k sebi in mu šepeče v uho; — O, Wolf, kako te ljubim! — Tedaj pa jo Wolf divje pritisne k sebi in jo dvigne v zrak. _ "Tako prsi ha prsi, popolnoma moja; tako te držim, sred srčnega boja". Toplo ji šepeče in pokrije njen obraz z strastnimi poljubi. V tem trenutku zapusti s vo-jim sladkim bremenoni: temno stezo in stopi na majhno planjavo. Bleda mesečina je obsevala lepi Marijin obraz; njene skoro črno blesteče oči so ga gledale z nenavadnim izrazom; okoli napol odprtih ust, iz katerih so se lesketali beli zobje, se je zibal mehek, poželjiv nasmeh in na njenih licih je ležala koprneča vročina. — Zopet pritisne v vsej svoji strasti poljub na njena usta, in ravno tako vroče mu je vračala poljub za poljubom. Naenkrat pa se zave in reče: — Ne, Wolf, ne! — se brani njegovih objemov. Tesneje se pritisne k njemu in ga prosi s sladkim glasom: — Pojdiva domov, ljubi moj! — Ali že, draga duša? — jo ogovori in jo pri tem pogleda globoko v oči. — Boljše je, — o, Wolf, kar nekam tesno mi je. — Ne bodi otrok. — — Wolf, kaj ne, da me imaš še vedno rad? Nikdar me ne boš zapustil? — ga vpraša — njen obraz nenadoma' pobledi in ga boječe pogleda. — Kako prideš zopet na to vprašanje? Na mojo besedo se lahko zaneseš — ti postaneš moja sladka žena! Nikar me tako po nepotrebnem več ne muči. — Ne bodi hud, Wolf, toda tako sem srečna, da si mislim, da to ne more vedno trajati. Pogosto ponoči skočim v strahu pokonci — srce se mi skrči — in tedaj mi je, kot bi te izgubila. Brez tebe pa ne morem več biti, tako sem s teboj zrašče-na. — Samo pomiri se; meni je tudi tako, da si svojega, življenja brez tebe ne morem misliti. Bodi dobra in preženi te čr? ne misli. Med seboj se ne bova več mučila s večnimi vprašanji o ljubezni in zvestobi. Zdaj veva, da se ljubiva; zato niso več potrebna nadaljna zatrjevanja. — Nežno jo pogladi po laseh. NE ČAKAJTE! Sedaj ]e čas, da al izberete fin FUR COAT ali STERLING suknjo iz volnenega blaga, direktno iz tovarne, katere dobite pri meni vodno po najnižjih cenah v Clevelandu. SUKNJE IZ BLAGA, katere se prodajajo od $35.00 do $79.00 so pri meni samo $29.00 do $79.00 in če kupite FUR COAT pri meni, si boste prihranili od $25.00 do $150.00 ali več odvisno je kakine ceno Fur Coat si izberete. Samo me pokličite, da se dogovorimo kdaj da pridem po vas In vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali kar želite. Vam se priporočam Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. EN 3426 Marija je bila sama s seboj zadovoljna; bilo ji je, kot bi morala nekaj na Wolfu popraviti. ' — Poljubi me, — ga prosi in Wolf ji ustreže. — Še več, Wolf! Ni je več poznal v njeni strasti, ki je že prekoračila mejo Njene ustnice in lica so gorela in tresla se je, — Moja ljuba Marija, -pravi Wolf s trudnim glasom in jo boža. Nista se smela več tako pogosto shajati; stari Berger je imel prav; za oba ni bilo dobro. In vendar ni mogel in ni hotel opustiti sestankov s svojo ljubo, dokler je šlo — kdo ve, kako dolgo bo še trajalo, kajti potem ne bo več v mestu in skop je bil z vsakim, trenutkom. Napotila sta se proti domu. Že nekaj časa je nosil Wolf civilno obleko. Tako je saj mogel brez posebne pozornosti spremiti svojo ljubo do doma. VI. Opoldne drugega dne se Wolf zastonj izprehaja pred prodajalno — Marije ni videl. Toda ni je mogel zgrešiti; gotovo ni bila v trgovini in ravno danes bi jo rad videl. Popoldne dobi pismo v katerem mu sporoči, da ji zvečer ni mogoče priti in da mu ne more več stopiti pred oči, — Sladko dete! — reče tiho predse in sede k pisalni mizi, da bi jo z najnežnejšimi besedami pomiril. Pisal ji je, da misli, da je sedaj ž njim neločljivo zvezana; zagotavlja ji še enkrat svojo ljubezen in jo slednjič prosi za skorajšnji sestanek. Zamišljen sedi v naslanjaču in lahen smehljaj preveva njegov obraz — misli na pretekli večer, kako srečna sta bila oba in kako je bila sedaj za vedno njegova — nesramnež, ako bi jo sedaj zapustil. Misel na njo mu je razgrela kri; naglo skoči stola in stopi k oknu. Na drugi strani ulice vidi iti gospico Ul-rihovo, ki je gledala v njegovo stanovanje. Wolf naglo odstopi in kot oblak je nekaj šinilo preko njegovega čela. Ali je moralo to dekle vedno križati njegova pota ? Smatral jo je, skoraj za slabo znamenje, ako jo je videl — prav gotovo se mu utegne kaj slabega pripetiti! Bila mu je neizmerno zoprna. Naslednjega dne sreča Mari jo ob običajni uri; ozre se vanj z ljubezni polnim pogledom, nato pa se sramežljivo obrne v stran in vroča rdečica jo oblije. Izgledala je zelo slabo in okoli oči je imela temne kolobarje. Smilila se mu je; na njenem obrazu so se tako opasno zrcalili njeni ob čutki do njega. Čutil je ž njo in si je z dvojno silo želel ure, ko jo bo mogel tolažiti in pomiriti. Naslednjega dne mu zopet piše, da ne more priti. Konečno mu na ponovno njegovo prošnjo privoli v sestanek za prihodnji večer. Določenega dne se Wolf zbudi s prvo mislijo: — Danes zvečer! — Sluga mu prinese obleko z besedami: Insulirajte vaše podstrešje sedaj Z REYN-O.CELL BOMBAŽNO INSULACIJO Naj bo vaša hiša hladno to poletje Pripravite se za hranitev vašega kuriva prihodnjo zimo. Sedaj je čas, da insu-lirate vaš dom. Reyn-o-cell je eno izmed najbolj učinkovitih insulacij proti toploti in mrzloti. Ne gori- -varno proti mrcesom-se ne premoči Mi napravimo popolno INSTALACIJO Pokličite za proračun Takojšnjega vplačila ni treba— 1. odplačilo zapade 1. nov. POPRAVLJAMO IN STAVIMO NOVE STREHE TER PRENAVLJAMO Pokličite nas najprvo za proračun za vsakovrstno delo najsibo na strehi ali za prenavljanje. BARKER & STAMPFEL 19191 Lake Shore Blvd. IVanhoe 0215 — Gospod poročnik, pol šestih. — O, gospod poročnik, ste že zbujeni? — Seveda; kako je vreme? — Slabo, gospod poročnik; dežuje. — Dežuje? — mu pride neljubo skozi ustnice. Ne bi smelo deževati; saj se je hotel zvečer sestati s svojo ljubo. — E mogoče bo prenehalo. — Ne vrjamem, — meni sluga, — po mojem mnenju bo deževalo celi dan in še prav .moč no. Nebo izgleda kot kaka napolnjena vreča. Nič posebno zadovoljen se Wolf obleče. Tako bo mogel videti Marijo samo pri Bergerje-vih. In vendar si je tako želel imeti jo samo in ji vse poveda- ti, kar je nosil za njo v svojem srcu. Ko pride nekoliko utrujen z dopoldžfhske službe domov, ga je čakalo troje pisem — eno od Marije, katero je najprej odprl, za druga dva se ni zmenil. Med branjem se mu zmrači obraz. Neumno dekle — ali nima nika-kega hrepenenja po meni? Marija mu pile na zelo nenavaden način, da naj ne sili v njo, da ji je danes nemogoče ga videti, popolnoma gotovo pa se boste videla prihodnji večer. Ganljiva prošnja je vela iz njenih vrst, da mu je njegova nejevolja kmalu prešla. Nato vzame drugi dve pismi: trgovinsko pismo bankirja Ulri-ha — kaj vendar hoče? Drugo pismo od njegovega brata Ervi-na, ki je tako čudno pisal. — Ali se je očetu kaj pripetilo? Kaj dobrega skoro gotovo ne bo. — Poln bojazni odpre pismo in bere: Dragi brat! — Gotovo te bo presenetilo, da dobiš od mene obvestilo, da Te bo papa obiskal. Sam' se Ti ne upa pisati. Wolf, nekaj je zelo žalostnega, resnega, kar pelje očeta k Tebi. Pozabi na vse, kar se je zgodilo in bodi ž njim dober. Natančnejše Ti ne morem pisati. Slišal boš sam iz njegovih ust 29. t. m. ob 10.13 minut zvečer pride tja. Kako gre drugače? Jaz se ne morem pritoževati in Ti —? Ali Ti bom kaj kmalu čestital kot stotniku ? Pozdravlja Te Tvoj brat Ervin. Wolfu se list pobesi in strmi predse. — Kaj je to? Kaj strašnega je moglo očeta dovesti do tega, da me obišče, ki zanj sploh več ne živim? Ali mogoče žena —? Svojih misli ni mogel zbrati in se konečno spomni tretjega pisma. ^ Kakšne novice mu prinaša to pismo? Počasi ga odpre in v njem bere samo vabilo, da pride popoldne na kratek pogovor o neki važni zadevi v urad Ulriho-ve banke. — Kaj hoče? Uradno ž njim nisem imel nikdar nobenega posla. Zastonj premišljuje o obeh pismih; ne pride do nobenega zaključka. In medtem stopi pre-denj Marijin obraz, kakoršnega je videl zadnjič — bled in truden s čudno boječim pogledom in globoko usmiljenje ga obide. Revica, saj se imava vendar tako rada; ne bodi žalostna. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN . ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Mali oglasit j OHIJSKO $2.50 gal.—Prve EMERY'S B 961 Addison Bd Odprto do 2.30 2]^ V Njegove misli se bavijo ž njo: — Ali se morava mogoče ločiti? Kaka usoda visi nad nama? Ne, ne, ti sladka, nikdar se to ne sme zgoditi; midva spadava skupaj za vedno, za večno! Samo da te zopet enkrat vidim! Toda ti se me ogiblješ od one ure. In vendar ti tega ni treba — o, spomina na to ne bi dal za nobeno ceno — kako vroče znaš poljubovati — o, — Wolf zapre oči, — Marija — ! Resnica je zaiitevala svojo pravico. Bankirjevo in bratovo pismo sta se mu zopet in zopet vsiljevala v njegove misli. Tedaj pa pogleda na uro pred seboj. Mali oglasi RADIO POPRAVILA na vašemu domu. Pooblaščena tovarniška posluga na R. C. A. — PHILCO — ZENITH—in STROM-BERG-CARLSON izdelkih. Whitlow Radio Repairs 18015 Neff Rd. IV 1366 CVETLICE za vse slučaje—svatbe, pogrebe, itd. Imamo tudi grmičevje in cvetje v loncih ter fiance. Abby's Flower & Gift Shop 630 EAST 140th STREET Čez dan: P.O. 0737—zv.: LI. 0633 Izreden nakupl 2 ki'asni hiši, vsaka za žino; na novo barvane, 8 sobami; nahajajoči se seli Ave., od E. 68 St. in S' Ave. Nenavaden nakup ■ $8900. Požurite se in se kajti ta posebnost ne bo '■f dolgo. Pokličite GL 35^ 1 J t Naprodaj je električni pihalnik, radio, sta-'rinsko pohištvo, kuhinjska posoda, lonci in drugo pohištvo. Pokličite HE 1090. Pozor na to! Hiša za dve družini pri E. 185 St. in Shawnee Ave. Je zelo v lepem stanju. Ima 10 sob, dve garaži, cementiran dovoz; za investicijo ali lep dom; najemnina ni zamrznjena. Za/današnje cene je poceni—$9,500. Pet-sob bungalow, dve garaži, dve sobi skončani v podstrešju; blizu E. 185 St. in Mohawk Ave. Nič popravila. Požurite se za to ceno—$7,800., FRANK PREVEČ Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta FAirmount 6516 PIVO v ŽABO!-VEČ vrst i EMERY'S 961 Addison^ B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna popravil«®' vrst radio apaf^^ Opremo in regist^^' stole in sploh vse, bi za delikatesno proda po zmerni cefl'' želite iti v trgovinO) f vrstna prilika. . JOHN KOVAČI^ 6603 St. Clair Ali pa pokličite P® pop. do 8. ure 1494. Pridite in oglejte »i našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies." PARKWOOD HOME FVBNISHINGB 7110 St. Clalr Ave. Odprto ob večerih 960 E. 185 Si. KE 5030 V tem smislu ji je odpisal, da bi mogel prenehati svoje moreče misli. Pred njim je stala njena slika, za njo vaza z belimi vrtnicami — vedno mora biti obdana s cvetjem, ki ga najbolj ljubi, kakor tudi ni nikdar pozabil prinesti ji cvetja, kadar sta se sešla. Nato vzame njeno fotografijo v roke in jo dolgo gleda medtem ko se njegov lepi obraz večkrat bolestno zategne. New York Farm Boy ^ J ' '""-WA-" -v"'". bodisi mlada ali priletna, dobi delo pri slovenski družini bcez otrok; za opravljati je lahko hišno delo. kuhanje je navadno, nič pranja; eden dan prost v tednu. Dobra plača. Lahko ostane čez noč ali gre domov, ali če hoče samo par ur na dap—od 11 ure dopoldan do 5 ure popoldne. Zglasite se po 12. uri naprej do 9. ure zvečer na naslovu: J. FRANCEL, 434 E. 157 St., pri Waterloo Rd., Cleveland, O. Instead of dodging a snorting automobile in the streets of his home city, New York, this school boy from the sidewalks of Gotham proves he enjoys running the tractor to aid war. Rationing No Drawback to North Carolina Farmer I';-.;:- - '■ He ain't worried—no gas, no oil, no tires impede this Appalachian in the pursuit of his weekly grocery buying chore. He hooks his steer to his sled with wooden rumiers, picks up a smidget of something to cat, and pulls it back to his craggy home. It may be a mite slow, but he doesn't have to argue with the OPA about it. The North Carolina steer can go wherever a shod animal could climb, and the narrow sled, ^ self-braking, will shame the most prudent wagAn on steep slopes. Ženska Išče se stanovanje s 5 soba^' tiCl odrasle osebe in letnega otroka. 1842 ali sporočite 0^ 66 St. Ženska srednje starosti dobi službo in dober dom, kjer bi opravljala gospodinjska dela in skrbela za dva otroka. Plača po dogovoru. Katera želi, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. Pomivalka posode dobi delo v restavraciji od 4 do 8 ure zvečer. SORN'S RESTAURANT, 6036 St. Clair Ave. K 2a tr ve bi s\ ie m ia V Pt V: vi Us ra in bii čil Ha % ge Ail St bf in in. At 6« ch ll! Naprodaj ste 2 hiši na eni lo^i' nja ima 5 sob zgoraj daj, zadnja pa 7 50x190; garaža, nja hiša ima parno Na 15812-14 TraWrL^ Vpraša se zadaj. ^J^ni EKSPERTNA NA PRALNIH 6902 ST. CLAII^ EN 4808 I Odprto od 11. zj.^^ ^ OGLAŠAJTE V 'ENAKO pra;^o na Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAIR OiScial Navy Photo Dealing Death. Crewmen on battleship watch for planes as another fighter shells Jap targets in Pacific. War Bond funds help pay for these fighting units. v. S, Treasury Department ENdicolt Ohlak Se priporoča, te vsak čas, noči. Delo garanti^;; tra postrežba. vsem zaupanjem starega znanca 11» k Pl-ni I" Ju M JohnOb 1146 E. 61 HE 2730 l>r in Pt Vt