Št. 6.
V Gorici, dne 12. jantivarija 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat a* teden * centih Udaujlh, in uiser; vsak torek, &>trtek in no'toto, zjutratije ia-dnnje opoldne,   vežemo tedanje pa   ob 3.  ari  po-
poldne, ;n stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana   ali   v   Gorici   na dom posiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. G-fiu
pol leta ........   6 ,  60 .    ,     ,    3-30
četrt leta . .~.'\ v .- . 3*^40^ ^ ... I-JO,... Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici ttv. 9 v Gorici v <Goriški. Tiskarni« A. Gahršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do (I. zvečer; ob nedeljah pa oč <j>. do 12. ure. Na narofill« brez doposlnne naročnine 4e ne oziramo.
,,PIUM O IfEt'" izhaja neodvisno od cSoc^ vnak petek in stane vseleto 3 K* UO li ali gld. 1-60.
«fsoča» in .Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu dt-lia Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
SOČA
(Zj iit ran je izdan je.)
Uredništvo
se nabaja v Gosposki ulici §t 7 v Gorici vi. nadstr. * Z urednikom je mogoče govoriti  vsaki dan od .8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne: ob nedeljah in   praznikih   od   '¦».   do   12.   dop.    UpravniStvo • se nahaja v Gosposki ulici  it 9.
»opici nuj se pošiljajo le uredulStvii.
Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj. se pošiljajo le upravniStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniStvo.                   ---------
Oglasi In poslanic« •se raCunijo po potit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ^ kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — v"e5je Črke po prostoru.
Naročnino lu mrlu««* Je jilucatt Uva tiorleu.
..GoriSka Tinkuriia" A. UabrSček tiska in zaiaga
prazen «8oco» in «Primorca» še »Slovansko knjižnico*«,
katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno t  gld. 80 kr.  — Oglasi v «Blov.
knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabraček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zveza dr. Gregorčiča s Pajerjem ii z Lahi.
Dan 15. decembra 1900. leta ostane v naši politični zgodovini zabeležen s temnimi Črkami, kajti na ta dan je Sel vitez dr. Gregorčič, ki se je (meno? al .ljubljenca naroda*, k dr. Pajerju — kupit mandat pete kurije na Goriškem,
Dr. Gregorčič je bil dobro preračunil, da s samimi slovenskimi glasovi ne bo izvoljen državnim poslancem, ker bilanca po volitvi volilnih mož je pokazala, da njegova stranka je v manjšini, in torej od samih Slovencev ni mogel pričakovali izvolitve. Vedeti je moral to pa že tudi pred volitvijo volilnih mož, ker gotovo pozna tok sedanjega političnega mišljenja v deželi toliko, da je mogel priti do prej imenovanega zaključka, da namreč pri Slovencih samih ne prodere pri volitvah v državni zbor.
Ker pa se drži dr. Gregorčič trdo tega mandata ter ga noče izpustiti na noben način, je začel iskati pomoči. Ni bilo težko, najti jo. V Furlaniji cvete klerikalcem skoro še leple, kakor v našem delu dežele, v Fur-lanijo spe klerikalna organizacija iz kardiua-love palače takisto kakor med Slovence, zato ni bilo težko dr. Gregorčiču, dobiti pomoč pr« klerikalnih Furlanih. Don Zanetit je postal strasten klerikalec in s svojim uplivom ter po komandi iz Gorice mu je bilo lahko, pridobiti neuke Furlane na svojo stran ter pri volitvah volilnih mož izbrati take, ki bodo glasovali tako, kakor bo on hotel. Pridobiti so se dali tudi Krminci. Pomoči od strani Furlanov na ukaz iz Gorice si je bil dr. Gregorčič torej gotov. Sedaj so ostali le še liberalni Lahi. Treba je bilo torej, ali pridobiti le zase tako, da bodo glasovali za dr. Gregorčiča, ali pa se zdržali volitve.
Pri furlanskih glasovih je vedel dr. Gregorčič, da bodo glasovali zanj že takoj pri prvi volitvi, a preračuniti je mogel tudi, da pride na vsak način do ožje volitve. Kaj tam V L.ihko je pr. sodil, da liberalnih Lahov prvotno ne bo nihče glasoval zanj, marveč da bodo glasovali vsi za svojega kandidata Ftneltijii iz Gradišča, lahko je presodil pa tudi, da liberalnim Lahom ne bo všeč na prvi hip glasovanje Furlanov za dr. Gregor-
čiča, da mora isto pri njih — saj jih vendar poznamo t - obuditi ogorčenje, da bodo govorili o izdajalcih itd. Kaj torej za slučaj ožje volitve? Kako, ko bi se pomešali liberalni Lahi v ožjo volitev prav radi prvotnega glasovanja Furlanov za Gregorčiča, da bi tako oprali madež ter paralizovali glasove izdajalcev, vsled česar bi prišli glede" na izid volitve v poštev le slovenski glasovi? Na to stran se treba krili !
Dr. Gregorčič je premišljal, ali le malo Časa, ker kmalu se mu je prikazala v mislih siva glava dr. Pajerja, in zdelo se mu je, kakor da ga vabi k sebi.
Vitez dr. Gregorčič se je ojačil in šel je k svojemu gospodu in zapovedniku, napravit konečni načrt za volitve, da bo volilno bojno polje lah) zadelano in krito na vse strani, da protikandidat ne more prodreti skozi isto na nobenem mestu z nikakim naskokom,
Stari lisjak dr, Pajer je bil vesel poseta dr, Gregorčiča. Zmenila stn se o vseh načrtih, prerešelala vse mogočo kombinacije ter konečno prišla do tega, da mora zmagati v peti kuriji dr. Gregorčič. Dr, Pajer mu jo obljubil svojo pomoč, ali toga ni storil kar tako tje v dan, marveč pod težkimi pogoji, katere plača slovensko ljudstvo. To bomo Se videli. Kdor pozna dr. Pajerja tako, kakor ga poznamo mi, si pač more predstavljati, da dr. Pajer jo diktiral dr. Gregorčiču trdo obvezo, tako, da on in na sploh Lahi bodo varni pred njim. Dr. P a j e r m u je zagotovil mandat. Zato pa je zali te val tudi visoko ceno. Kaj takega pa je dr, Gregorčič sposoben skozi in skozi, ker odkar je kapituliral pred dr. Pajerjem v deželnem zboru, od takrat dalje je pometal od sebe še zadnje kosce moštva, tako, da ga današnji dan nima nič več. Zato pa je šel tudi k dr. Pajerju po pomoč in na dan 15. decembra lani je bila sklenjena med njima trda pogodba, katera drži, ker je izvoljen dr. Gregorčič. Da dr. Pajer ni bil mil pri tem poslu, je umevno samo po sebi, da se je pa spustil dr. Gregorčič sploh do kakih obvez, to je tak škandal, da ga še nismo doslej doživeli, ker to je pravo izdajalstvo! Posledice tega : utegnemo videti v kratkem.
Dr. Pajer je držal besedo. Ko je prišla vest, da Furlani so glasovali že drugič za dr.
Gregorčiča, ter je radi tega nastal ropot med liberalnimi Lahi. ker so glasovalce smatrali za izdajice, in je bila ogorčenost tolika, da so bil *c oklenili paralizovati klerikalne glasove ter tako pokrili izdajstvo, takrat je nastopil dr, Pajer kot rešitelj dr. Gregorčiča. On je diktator v laški liberalni stranki, in kar on reče, to se mora zgoditi; po svoji prelkanosti in zvitosti se je dokopal do takega absolutnega gospodarja v stranki. Dr. Pajer je miril liberalne Lahe ter jim branil, iti na volišče, ko je bil poskrbel že prej, da so v Gradišču ostali Gregorčičevi glasovalci ter odšli drugi. Ogorčenje med liberalnimi Lahi in volja, iti volit, ter tako paralizovati glasove izdajic, sta bili že tako na vrhuncu, da je dr, Pajer rekel: »Ako greste, pa se vsemu odpove ml- To pa jih je držalo v Šahu.
Zgodilo se je potem to, kar je že znano, da je bil izvoljen dr, Gregorčič državnim poslancem, Da s to izvolitvijo niso združene nikake obvoze dr. Gregorčiča s Pajerjem, kaj takega hi mogel trdili le kak politični otrok; kdor pa pozna razmere pri nas ter ve, kaj je dr, Pajer, ta moro reci le to: dr. Gregorčič je kupil od dr. Pajerja mandat pete kurije pod težkimi pogoji, katere plača slovensko ljudstvo! Vse drugo kombiniranje je izključeno.
Dr. Pajer je postopal pri tem popolnoma na svojo roko, zanašaje se na svoje diktH' - *rf. „ a!..di:5a v. stranki. Posrečilo se J mu je vse; ,der Herrgott hat gesproehen", in uklonili so se mu vsi.
Tako je bilo, gospoda, to je resnica! Kar pišeta .Gorica" in .Prim.- List" ter druga klerikalna trobila za njimi, da narodno - napredna stranka se je potegovala pri Lenassiju, in cele pri Pajerju, za pomoč, je podla laž. Da pa se je povprašalo od naše strani, kaj da nameravajo liberalni Lahi ob ožji volitvi, to je umevno samo po sebi. O kakem pogajanju in ponujanju pa ni bilo govora.
Naša stranka je računala le na slovenske glasove, in s temi je ludi res z lepo večino 17 glasov premagala klerikalnega dr. Gregorčiča. Preglasen je bil naš kandidat le s pomočjo furlanskih glasov, s pomočjo dr. Pajerja,  in s pomočjo liberalnih Lahov, ker
se niso smeli udeležiti ožje volitve, da bi paralizovali izdajalske glasove iz Furlanije, ter bi odločevali na izid volitve le slovenski glasovi, vsled Cesar bi bit izvoljen dr. Tumn.
To so neizpodbitna dejstva, gospoda, ki pa nam kažejo dr. Gregorci&a v. pravi izdajalski luči, obdanega s celo zaroto proti naroduo-napredni stranki, torej proti velikanski veČini Slovencev na Goriškem, Zato pa tudi doni iz ust vseh zavednih goriških Slovencev le en glas: Dr. Gregorčič nas je izdal, kupil mandat iz roke dr. Pajerja, zato on ni naš poslanec!
Dopisi,
Na Krasu, dne 8. januvarija 190). — »Soča* je napis glavnemu članku (Gorice" z dne 7, t. m. Da si vsojam spregovoriti par besedic o tem Članku, naj mi cenjena »Soča" oproati. Vem, da bi bil »Softio* odgovor temeljit in podprt s lipljivlmi argumenti. Menim le, da tudi glas z dežele hi izven uredništva pomoga k zmagi stranke, ki ima ljudoljuben, ljudokoristen, d i ven program. Moč klerikalizma v naii deželi jo — žal Bog — še taka, da jo moramo — hote* aH ne hole — vpoštevati, in fie hočemo vgo-nobiti tega raka na truplu našega naroda, moramo z zjedinjenimi moCmi in brezobzirnimi a poštenimi sredstvi v boji
Na prvi hip bi človek mislil, da hoče »Gorica* v čj-anku »Ssča* odpustiti zadnjo , rezervno bombo v tabor naprednjakov, uničili sovražnika in dovesti do zmage — a tout prix — nje kandidata. To bi bil odpustijiv volilni manever! A »Gorica", ki je za BožiC na prav farizejski način pisala: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje*, napada list, ki izrazuje čute in mnenje cele narodno-napredne stranke. Tega pa mi »liberalci", ,an-tikristje" itd. v rečniku niaziljencev na leči — ne smemo kar tako dopuščati, ampak moramo vsak po svoji moči zagovarjati list, katerega spoštujemo, kateri nas ščiti, in zagovarja z največjo unemo naše koristi, naše težnje.
»Gorica" predbaciva ,Soči" da je, odkar je v »prostih rokah" A. Gabrščeka, filo-semitski list, in pravi, da je v „prejšnih časih" — lorej za časa don Gregorčičevega re-
Qulg iradis?    '
Bcman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz.       Poslovenil Pmlruv-ski. (Ihrfje.)
Pojdi preoblečen na veder po mostu, ter obišči s svojim modrijanom hiše molitve kristijanov. Vse, kar budi nadejo ter preganja dolgi Čas, je vredno hvale. Toda iz prijateljstva do mene me ubogaj še to: oni Uršo, Ligijin suženj, je očividno nenavadno močen človek; za to poišči Krotona in pojdite jo vsi trije iskat. To bi bilo najbolj pametno in najbolj varno. Kristijani
—   ako pripadata k njim Pomponija Grecina in Ligija,
—  gotovo niso taki lopovi, za kakoršne jih smatrajo; toda pri odnosu Ligije so pokazali, da ne poznajo Šale, ako gre za kožo kake ovčice iz njihove črede. Kadar zagledaš Ligijo, vem, da se ne boš znal premagati in jo boš hotel takoj odpeljati; kako pa izvršiš to sam s Kilonom ? Toda Kroton si bo znal pomagati, naj bi Ligijo tudi deset takih orjakov, kakor je Uršo, branilo. Ne daj se izkoriščati od Kilona, toda za Krotona naj ti ne bo žal denarja. Izmed vseh svatov, katere ti morem dati, je ta najboljši.
Tu so že nehali govoriti o mali Augusti in o tem, da je vsled čarov umrla Poppeja se je Še časih spomni, toda cesarjeve misli so se jele ukvarjati z nečim drugim. Sicer pa, ako je resnica, da je božanstvena • Augusta zopet v drugem stanu, pa tudi spomin  na
ono dete izgine brez sledu. Že smo nekoliko dnij v Neapolu, ali bolje v Bajami.
Ako bi bil ti sposoben na kaj misliti, pa bi moral odmev našega bivanja tukaj doleteti tudi na tvoja ušesa, kajti v Rimu gotovo ne govore* o Čem drugem. Dospeli smo semkaj v Bajo, kjer so nas iz početka mučili spomini na mater ter grizenje vesti-
Ali že veš, kako daleč je že dospel Ahenobarbus ? Do tega, da je uboj matere zanj samo predmet njegovih verzov ter povod predstave smešno-tragičnih prizorov. Njega je poprej mučila vest samo radi tega, da je piašljivec. A sedaj, ko se je prepričal, da je svet še vedno, kakor je bil pod njegovimi nogami, in se noben bog ni maščeval nad njim, vidi se mu najprimernejše, da straši ljudi s svojo usodo. Večkrat vstane po noči, trdeč, da ga preganjajo furije, pa nas zbudi iz spanja, gleda okrog sebe, postavlja se kot glumač, igrajoč ulogo Oresta, in sicer kaj slab glumač; de-klamuje grške verze ter gleda, ali se mu čudimo. In mi se seveda čudimo, namesto da bi mu rekli: »pojdi spat, bedak! * postanemo isto tako tragični ter branimo velikega umetnika pred furijami. Pri Kastoru, moral si izvedeti vsaj to, da je že javno nastopil v Neapolu. Zbrali so vse Grke iz Neapola in približnjih mest, kateri so napolnili areno s tako neprijetnim smradom po česnu in znoju, da sem zahvaljeval bogove za to, da mi ni treba sedeti v prvih vrstah med Augustijanci, marveč sem se nahajal z Ahenobarbom za areno. Ali pa hočeš verjeti, da se je bal? Da, bal se je v resnici! Prijel me je za roko ter si jo položil na srce, katero je zares močno vtripalo.
Dihanje se mu je kratilo, in v hipu, ko bi imel nastopiti, je obledel kakor pergament in na čelo so
mu stopile kapljice znoja. A vendar mu je bilo dobro znano, da so v vseh vrstah sedežev sedeli pripravljeni pretorijanci, oboroženi s palicami, s katerimi so bili namenjeni vzbujati strmenje in navdušenost. Toda tega ni bilo treba. Nobena čreda opic iz okolice karta-
finske ne more tako tuliti, kakor je tulila ta druhal. favim ti, da je smrad po česnu segal celo do prizorišča. Nero se je priklanjal, stiskal si roke na srce, metal z rokami poljube ter se jokal. Na to je planil med nas, ki smo čakali za areno, kakor pijan, klicaje: »Kaj je vsa posvetna slava proti tej moji slavi?« Druhal pa je še vedno tulila in ploskala, znajoča, da s tem sebi izploska milost, darove, zahvalne govore, loterij ne listke in nove prizore od cesarja-bedaka. Jaz se jim niti ne čudim, da mu ploskajo, kajti kaj takega se pri nas še ni videlo. Cesar pa je ponavljal vsaki hip: Evo, kaj so Grki! Evo, kaj so Grki. In zdi se mi, da se je od tega trenutka njegovo sovraštvo do Rinia še povečalo. Samo na sebi se razume, da so bili odposlani v Rim poslanci s poročilom o tem triumfu in sedaj pričakujemo svečane zahrale senata. Takoj po prvem Neronovem nastopu se je tu pripetil čuden dogodek. Gledališče se je iznenadoma podrlo, toda še le takrat, ko so gledalci bili že odšli. Bil sem na mestu, toda nisem videl, da bi bili izpod podrtijfe izvlekli kakega mrliča. Mnogi izmed Grkov gledajo na to, kakor na jezo bogov, ker se je cesar izneveril svojemu poklicu, toda on nasprotno trdi, da je to samo znamenje naklonjenosti bogov, kateri oči vidno ljubijo njegovo petje in vse one, ki poslušajo.
(Dalje pride.)
gima — waj kolikor toliko protižidovski pisal?. Torej tako I Dokler je bila »Soča« v prostih rokah don Gregorčiča, je tudi le kolikor toliko pisala protižidovski. To konsta-tujem z veseljem, ker don Gregorčič — če tudi slovenski odpadnik — vendar mož slovenske krvi^— jejstal ončas v taborju »liberalcev« in svedoči. da je bil tudi kolikor toliko posten duhovnik, kateri pozna besede našega Zveličarja: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe! Mi se radujemo, da nimamo v nas fanatikov ala Scheicher, ki napadajo zida le radi tega, ker je — žid. Listu naših liberalnih načel pa mora biti vse edno, je-li ta alt oni kristijan, žid ali bramadist, samo da je posten. .Čifuta", krščen ali nekrščen, pa tudi .Soča* pošteno okrca in ga spravi v pravo luč. To je naša morala in morala celega poštenega sveta.
Kaj pa je ritualni umor pii židih, Ce ne vraža. In kaj sta Rohling in Desportes, če ne fanatična katolika in sleparja?— Ali vam ni znano, Vam, ki darujete hostijo pri sveti maši, da so Rimljani preganjali kristijane z obtožbo ritualnega umora? Sledi pa iz tega, da zahteva tudi naš današnji ritual kaj takega!? Hočete mogoče s svetim Simonom Trientskim imeti absolutni dokaz za ritualni umor pri židih?! Ce je tako, potem zanikate nezmotljivost sv. Očeta, kajti papež Benedikt XII. in drugi papeži in škofi pred in za njim so kar najodločneje pobijali to — vražo.
Torej, kar se tega tiče, je .Soča" le poštena in resnicoljubna. To pa hočemo in zahtevamo odločno od našega lista.
Da .napada" »Soča" tudi maziljence, je umevno in logično, kajti tudi ta stan ni brez ljulike. Če se pa Vi hočete identificirati z onimi, katere je .Soča* prijemala, prosto Vam bodi; .Soča* pa naj tudi v bodoče prinese na luč.Carlette in compagnia bella". Za take dobrotljivosti pa morate biti hvaležni .Soči", ker, ako ordinarjat ne zna ali ne more trebiti polja ljulk, pustite, naj to drugi store. To je Vr.šemu stanu le v korist in hasen. Ako hočete pa zagovarjati Carlette, potem — oprostite — ste sami Carletti!
.Soča" ni nikoli »grdo* napadala diko naših lirik Simona Gregorčiča. Če mu pa odreka kompetenco v političnih vprašanjih, je čisto naravno, ker to morate sami pripoznati, da današnja politika ni za idealnega lirika! Trditev .Soče", da .duhovščina izsesava od pamtivekov ubogega kmeta od rojstva do smrti", nas uči zgodovina in vidljiv dokaz je .mrtva roka".
.List, ki zagovarja židovstvo in napada duhovščino" s poštenimi in stoječimi dejstvi, mora dakako tudi koketirati s socijalnimi demokrati tam, kjer so zahteve teh obče-koristne. A čemu citirate socijalne demokrate, ko ste sami breznarodni socijalni demokratje!
Roma locuta, causa finita, po slovenski: Klerikalci so govorili in don Gregorcig je izvoljen s pomočjo iaških glasov.
Anarhizem je za nas prebavljena stvar. .Soča* ga ni in ga ne bode zagovarjala kot takega. Če pa dovede idealizem človeka do anarhičnega sunka — moj Bog, saj je to tudi bila zmota — pobožnih patrov!
.Šolski dom" je don Gregorčiča steber in ne obratno. Tu je dovolj rečeno. Naj don Gregorčič natakne politiko na klin in naj preuzame vodstvo »Šol. doma"; mi ga potem gotovo tudi podpiramo!
Oh! kako ste slepi vi klerikalci! Vi za-merjate- .Soči", da se ne poteguje za ideal bratov Čehov ? Ali ste res tako kratkovidni, . da ne spoznate nasledkov za nas, če postane Češka avtonomno kraljestvo ? Da, Vam so naše težnje deveta briga — saj Vi ne plačujete davkov.
In Vi si upate kvasiti o slovanski vzajemnosti, Vi, ki ste zavezniki naših srditih sovražnikov?! Da bi molčali. .Si tacuisses, philosophus mansisses!"
O .pretirani lojalnosti" molčim, ker državni pravdnik posluša.
Zakaj ste pač tako farizejski, hinavski! Saj dobro veste ukaz glede zastav o prihodu Njega Veličanstva. .Soča" je čisto pravilno in pošteno pisala, ko je dala starašinam prosto roko. Kdor je hotel, je to dobro razumel. Končna naša želja pa naj bode a to sine ira: najbližja bodočnost mora izreči svoj: smrt breznarodnemu klerikaKzmu.
Missija v deželo prišel je — in narn pokazal — Ricmanje,            K. B ... k.
Iz Ajdovš&ne. — Prešernova slavnost, aH prav za prav .ljudska veselica", katero nam je oskrbela ženska podruž. s?. <2. i M., se je izvršila ukljub skrajno neugodnemu vremenu
v splošno zadovoljnost ter pri nepričakovano obili vdelezbi. Tujcev, na-katere se je precej računalo, sicer ni bilo, kar pa jim ni zamerili, pa prišlo je tem več domačinov. Šlo je za proslavlje našega Prešerna. Ta ideja je navdušila staro, mlado, priprosto in gosposko, da se niso plašili krute burje in ostrega mraza. Pogrešali so se le redki. No, pa oprostimo jih za sedaj neprijetnih izgovorov, ter opiši mo jim vsaj približno, kaj prijetnega bi ta večer lahko videli in slišali.
Prvič bi zvedeli iz krasnega nagovora g. iur. P., kaj je bil in je Slovencem Prešeren. Divili bi se čarobnim živim sklikam: .Slavlje Prešerna* in .Črtomirovo slovo od Bogomile*, koje kompozicije del bi lahko s ponosom bila tudi najdelikatneja gospica. Igra .Očka so rekli, da le" se je igrala jako precizno in vse osebe so bile prav srečno zbrane. Posebno zabavno je bilo srečkanje. Igralci se kar tekmovali za krasne dobitke, med kojimi je bil najkrasneji Prešernov kip odlikovanega slov. kiparja g. M. Repiča. — Na sploh je vsa veselica pokazala, kaj vse zmore prva eneržija za dobro stvar.
Vsa čast vsem sodelovalkam in soddo-valcem, posebno pa g. predsednici in gg. juristom.
Po veselici se je razvila živahna prosta zabava. Tu se je pelo, pilo, pa tudi poskočilo. Konečno nas je še prijetno iznenadil g. Š. s prekrasno deklamacijo »Nosan*. — G. S. je kakor ustvarjen za oder, zato naj bi se v prihodnje ne odtegoval temu poklicu.
In tako nam je prijetno potekel sv. 3. Kraljev večer, ter smo se pozno ločili s prijetnimi spomini ter z zavestjo, da ideja ta je bila prava. Prešernu čast in slava l prirediteljem pa srčna hvala!
Konečno moram še omeniti, da se je ob tej priliki poslalo 200 K za Prešernov spomenik v Ljubljano.
Iz Ccrkna, dne 6. januvarja. — Skoro gotovo si bodete mislil, g. urednik, tla v naši vasi ni nobednega narodnega naprednjaka več, odkar se je tukaj izvršila volitev za V. in IV. kurijo, ker se je enoglasno volilo za klerikalno stranko brez kakšnega nasprotštva. A temu ni tako. Zdaj si pa oglejmo to vesoljno zmago bolj natanjko. Zvečer pred volilnim dnem so bili vsi nunci kot stari generali zbrani iz vseh okrajev in kje so si izbrali sedež, gotovo v farovžu, psi ne, na narodni napredni krčmi na videz.
To se jim mora dati čast in hvala, da so tako dobri teren izbrali. Ako so bili poiskali drugo stališče za zvečer, bi se bilo bojno polje vse drugače zasukalo. Pa saj pregovor pravi: »Vsak ve, kje ga čevelj tišči'; tisto so pa oni bolj znali nego nnrodno-napredna stranka.
Prišel je dan 26. novembra, dan volitve. Kakor vsak za stvar vneti volilec sem tudi jaz malo pokukal ven iz sobe okoli devete ure zjutraj in si mislil, da zagledani kakošnega svojega somišljenka, posebno pa kar bi naj-rajše videl, glavne organe od narodno-na-predne stranke, da bi se bila stvar manjko na dan pokazala. A ni bilo nič videti, nobenega. Vsi so bili stisnili rep med kolena. Lepa bo ta, sem si mislil, nobenega nikjer ne vidim, nego samo klerikalne vojskovodje s pomočjo adjutantov na mestu pred glavnim klerikalnim hotelom.
Kar je bilo narodnih naprednih prvakov, se ni nobeden zganil nikamor, in sicer zakaj? Zato, ker so bili zasedli zvečer glavni punkt klerikalni generali.
Narodno-napredni osrednji volilni odbor v Gorici je imel enega dobrega moža iz naše vasi izza časa cesarjevega bivanja v Gorici, in se je stranka zanesla nanj, da bode deloval za narodno-napredoo stranko, ker se je že lahko zanašalo na njegovo, in sicer na ime skala. Pa narodno-napredna stranka se je jako zmotila nad imenom. Ako bi dotični nosil drugo ime, bi ga bolj zaslužil ko prvo. Pa saj mu ne zamerimo, ker njegova dobro njjena polovica novica nosi hlače, ne več on, ker kakor ona piska, tako mora pa on plesati, če ne z lepo, pa z grdo melodijo. In ista polovica je igrala precej važno vlogo v preteklih volitvah. Pa vrnimo se nazaj k stvari l
In zdaj ko je videla m»'odno-napredna stranka, da so glavno pozi' o zasedli klerikalni generali in novega imeti ' ranega narodnega naprednega generala vje v svoje zanjke pod pretvezo njegove pikant ,e polovice, je ostalim narodnjakom padel pogum, ker ni bilo več časa, najti primeren prostor in drugega glavnega voditelja, da bi se bila agitacija razširila, in prav so imeli! „Svaka sila do vremena", pravi pregovor. Tudi tam se
bode pomagalo, če ne po eni pa po drugi strani. Na vse zadnje ko, je videla napredna, da je vezan v strašne okove napredni voditelj, se je stvar polagoma razpršila. Torej naj si pomni osredni volilni odbor narodno-napredne stranke, da drugi pot naj nikar ne kupuje več mačka v mehu l
A kaj je bilo pa na drugi strani ? Tam je bilo bojno polje vse drugače aranžirano kot pri nas. Ti so imeli toliko podpoveljnikov, da je bilo strah. Mogočna in močno razširjena žlahta iz naše vasi, katero gotovo vsak bralec iz našega okraja pozna, se je tako trudila, da je sploh vse vasi obrala z bojnim klicem, da je .vera v nevarnosti*. Jaz se jako čudim, kako da tem ljudem g. kardinal ne podeli v odlikovanje kakšnega posebnega reda, ker se tako potegujejo za vero, ker je tako v nevarnosti v našem okraju, in ki imajo še precej bližnjo dotiko njih ljudje z kardinalom ! Mislim, da me pac gotovo vsak razume.
Posebno se je odlikoval v tej bitki neki Blaže. To ti je neki poseben človek. On ti spreminja barvo kakor kameleon. Pred prejš-nimi občinskimi volitvami je volil z napred-njaki; a zdaj, ko so Vile državne volitve, pa s klerikalci. Pa saj mu ni treba zameriti, ker on se je odločno izrazil, da je tam, kjer je dosti jesti in piti in pa da se kaj plača, in ravno pri klerikalni stranki jo jft bi! dobro pogodil. Vina je bilo polno na mizi, to se samo ob seiui razume, da o takih časih so gosp. nunci brez meje radodarni. Pa kakor zvesti podpoveljnik je tudi Blaže dobil nagrado, o kateri se je sam pohvalil, od glavnega poveljnika Murovea v znesku 20 kron, ki je bil pripeljal tri cele ujetnike tam nekje h Kota. Lep dar, kaj ne!
In kaj mislite, g. urednik, ko je bila umazana zmaga dobljena, potem je bilo veselje v Izraelu. Sploh pravi pregovor: Noč ima svojo moč. In tisti večer jo je tudi imela. Slučajno grem ravno isti večer mimo gosp. nunčeve hiše, ko mi vdari na uho neko močno udarjenje na glasovir. Jako čudno so mi je zdelo, kdo tako pozno vdrilia na glasovir. Ker sem bil radoveden, posebno pa po w.)C\ in še posebno na tak večer, le zlezem na neko višino, da vidim, kaj da je. In kaj vidim. Gosp. nunci so plesali pijani zmage, ki so jo čez dan pridobili.
Na glasovir, ker prav natatiko nisem videl, mislim, da je igralo neko majhno čto-veče moškega spola, ki je tudi prav pridno agitiralo in sekundiralo za klerikalni tabor, čeravno ni imelo sploh nobene volilne pravice.
Ali na zadnje povem vsem gospodom tukaj in okoli .Corice" in .Prim. Lista", tla to je bila popolnoma babju zmaga.        X.
S Krasa, 10. januvarja, (Volitev v IV. kuriji). — Včeraj je bil za nas Kraševce znamenit in vesel dan. Vršila se je volitev kmetskih občin enega poslanca v državni zbor. Ob 10. uri je pričela volitev v sobi c. kr. okr. glavarstva pod vodstvom g. e. kr. okrajnega glavarja dr. Laharnarja. Iz izvolitve komisije 3 udov smo takoj spoznali, da imamo večino, kajti izbrani so bili pristaši narodno-napredne stranke. Potem jo g. glavar izvolil 3 ude od klerikalne stranke v komisijo. Ti so potem skupaj $) izbrali 7. v komisijo. Ker je bila volitev dvakrat ne« vspešna, je izvolil gospod glavar kot sedmega uda pristaša napredne stranke v komisijo. Komisija je potem izvolila predsednikom gosp. Jos. Svaro, župana v Komnu. Pod njegovim vodstvom se je torej vršila volitev. Navzočih je bilo 64 volilcev od 60, kajti 2 sta ostala doma, ker enemu je umrla žena, a drugi je obolel na zaplučniei. Od 64 oddanih glasov je oddalo 38 volilcev glas g. Oskarju Gabrščekn, županu v Tolminu, in 26 gosp. Matiju Rut ar ju, c. kr. deželnosodnemu svetniku v Gorici.
Po tej volitvi smo šli k obedu. Pristaši narodno-napredne stranke smo imeli skupni obed v Mahorčičevi gostilni, nasprotniki pa ,pri zvezdi", g. Lisjaku. Dolgo smo nestrpno čakali brzojavke iz Gorice. Okoli B% pride gosp. glavar v sobano k Mahorčiču ter nam naznani, da je g. Oskar Gabršček izvoljen poslancem z 142 glasovi proti 130, koje je dobil g. deželnosodni svetnik Matija Rutar.
Komaj je g. glavar izustil zadnjo besedo, so zaorili urnehesni trikratni živio-klici po dvorani, da se je hiša tresla; potem smo pa ,u niso no" zapeli .Hej  Slovenci".
Med petjem in napitnicami smo se rado-vali zmage med seboj, dokler se nismo v lepem miru razšli na vse strani.
Prilično smo brzojavno pozdravili našega novega poslanca g. Oskarja Gabrščeka
in vodstvu naše narodno-napredne stranke v Gorici čestitali o vspehu te rzvolitve.
. Konečno moramo izreči iskreno zahvalo našim volilcem, ki so stali trdno kakor skala sredi morja, ter volili našega kandidata, a obžalovati moramo, da so od nas — sicer tajno, — odstopili trije voli le i, in ti so: župan izŠempolaja ter dva voli I ca iz Pliskovice.
S to volitvijo je naša stranka dokazala, da. čeprav še mlada, je čila in uzorna, kajti poleg te zmage nam pritiče tudi zmaga v V. kuriji, v kateri smo zmagali z večino 17 glasov.
Četudi je izvoljen v V. kuriji dr. Gregorčič, s pomočjo klerikalnih Lahov, imamo vendar popolno zavest, da je naš* narodno-napredna stranka zmagal: na vsej črti. — Torej le tako naprej in bodočnost mora biti naša ! Bog in narod!                            m
Iz Velikih ŽabelJ, 9. januvarja 190!. — Gospod urednik! Dovolite prostorček v cenjeni .Soči" mojemu dopisu iz Vel. Zabelj. Naša vasica že leta in leta ječi pod križkim jarmom. Prvi in glavni steber tega jarma je gospod župnik Kodre. Ta možak, ko bi mogel, bi našo vasico menda kar pojedel. Pomislite le, koliko nas trpinči .mana osemletna pravda. O tem pa ne bode m govoril, saj kdor količkaj pozna našo občino, ve dobro, kako se stvar suč««.
Naši možaki so se v teh letih mnogo trudili ali vse zastonj. Gospod Kodre je zvita buča, on skrbi malo za nas kmete, ampak zdi se mi, da več za njegov nikdar polni žep. Ko bi Antikrist prišel, da bi denar seja!, Bog varuj, da se v Križu ustavi, naš Kodre bi mu vse pobr.it.
Mi Vel. Žabeljei smo že pet K t brez duhovnika, to se ve, da je dobro za našega debeluška, ker marsikateri stotak sfrii i/. Velikih Ztib>>tj v njegov nikdar polni žep. Ali prišel je skrajni čas, ko se otresemo tega težkega jarma, po eni ali drugi poli.
Tu naj omenim, da smo imeli Božične praznike eno sveto mato na sv. dan hrt/, popoldanskih litanij, praznik sv. Štefana pa nobene, z»to pa so bile v Sv, Križu Štiri.
To je nase ludntvo tako vznemirilo, d f< je gospodarski svet isti dan začel prostovoljno popisovanje k p r a v»»s 1 a v j u. V gostil u i g. 1 v a n a M a k o v ca se je isti d a n v p i s a t o n a d šest d e s e t dr u ž i n. Tako se je nada!;e upisovalo, in sedaj jih je le mala peščici, kateri niso v našem zapisniku. Imamo pa dolgopetrtega možaka, pri katerem smo vsi Osli, kozli, brezverci itd. O tem ako bode treba spregovorimo par besed prihodnjič. Tu naj Se omenim, da je bi! dotični zapHttik. poslan nadškofiji v Gorico. Zdi se mi potrebno tudi omeniti, da je na* ranjki duhovnik zapustil nekemu možu pismo, katero je sam napisal, ter mu rekel: nune in tebe ne bode, ali n.oja pihava se uresniči. V t e m pismi' zagotavlja, da prej ali s I e ; Vel. Žab* l j c i pristopijo k pravo-s l.i v ju. JSedaj se utegne njegovo prerokovanje uresničiti.                        1) o m a o i n.
Iz Vrtojbe, dne 9. januvarja. ¦— Nas
,ta mati podžupan*, po domače Toni m.....
je v včerajšni občinski seji predlagat, da se mora našemu go?p. vikarju dali zadoščenja proti zadnjem dopUu v .Soči", pa ne iz ljubezni, — ampak samo zalo, ker se mu cede sline po županskem stolu. Zalo si dela podlago k bližajočim se volitvam, kajti od te strani si računa najpred doseči zaželeni c:!j. Vbogi revček ! Radi le?a si je kupil veča in prostornejšo hišo, radi lega se je „S.)či" odpovedal, radi tega je vb* žal in se skril dan volitve v V. kuriji, radi t« ga liže vsem pete od one strani, ki to pričakuje itd. itd.
Ali mi ga zavračamo vsi trezno misleči, da on se trudi zaman, ker on ni zalo. Njegova početja so le golo hinavstvo v zasebni namen. Izvoljen je le iz maščevanja gorenjcev za našega podžupana, ker so vedeli, da huje nas ne morejo kaznovati, kakor z njegovo izvolitvijo, in ne po zasluženju. To je dateč od našega petelina, ki tako po koncu greben nosi, misleč, da mu ni enakega, in tako učenega, a mi smo pa vsi prepričani, da bi morali po obeh občinah iskati po dnevu z lučjo, in bi težko našli še enega tako zatelebanega strica njemu v par. Basta! Noben »pojaco* v komedijah o Sv. Andreju nt v stanu, toliko komičnih prizorov napraviti, kakor nam jih ta naš veleuceni (?) podžupan vsaki dan napravi, odkar je izvoljen, tako, da nam ne manjka gradiva, da se mu v pest smejemo, njemu in njegovi mogočni rezijanski slovenščini, ki jo povsod vpleta«
H, Tuma je dobil 33,0 glasovi v Gorici je J bilo oddanih za njega 56 glasov. Število, katero je dobil kot .Zahlkandidat* v 2adnjera hipu, kaže, da se pač smemo deležiti volitve v tej skupini, zlasti Se, ako se sčasoma kaj spremeni glede na to skupino v slovenskem delu dežele v tem smislu, da bi mogli Slovenci še v večjem Številu, na volišče, ka- i koršno imamo sedaj; prišli bi lahko prav do visoke številke I Treba na to stran dela! V "^rorici-suH^Iili za Codellija tudi neki znani obte.i, ki se bojujejo za .patrijotizem". Videti Je bilo tudi dr. R o j c a, kako se je pehal za barona Codellija, katerega je volil seveda tudi on. Ni zamudil prilike, da je pokazal z drugimi vred svojo naklonjenost laškim klerikalcem, ki pod krinko .patrijotizma" izsesavajo, i>ii dopuSCajo, da se izsesava ubogega kmeta, pred vsem slovenskega, na najgrsi način. V Rrmiuu, ki je igral v peti kuriji v prilog Gregorčiču tako važno vlogo, je dobil Codelli 100 glasov. Lahi v Gorici so čutili potrebo, proslaviti zmago Lenassijevo z obhodom godbe po mestu. No, zmagati tam, | kjer ni bilo nevarnih protikandidatov, pač ni i kdo ve kako imenitna zmago. Zato pa je bil obhod tudi nekam klavcrn, le nekaj neizogibne mulurije je drlo po ulicah za godbo, ki je dajala od sebe v slučajih neke čudne glasove. Zdelo se je, kakor da je preveč rebule v instrumentih in da je ostalo v njih še nekaj žalostnih zvokov od popoludanskega pogreba.
Še nokHj o volit vi t IV.  kurlJI. —
Na Dolskem smo zgubili en glas, ker volilec ! je ostal doma,   da   ga  ne bo jahal  domači nune,
V Tolminu smo zgubili en glas, ker volilec leži .težko bolan. Ta jo v S ti ž i d u za dve katastralui občini Svino in Sužid v žu-p.uiiji Kobarid. — V Gorici smo zgubili glas Alojzija Makov ca iz županije Rihembcrg. Po težki borbi je zmagala naša stranka v tej Županiji. Ali lahkoverni naprednjaki so sprejeli mm! se Maku ve a, ki je prej trobil v Pavličev rog. ker je javno izjavil, da hoče bili zvest pristaft nafto stranke. Ali varal je vse. l'o izvolitvi Gregorčičevi je Pavlici poslal čestitko, a 9. t. m. je izdal napredno stranko. I           Na Krasu so nas  izdali   trije volilci iz
županij    Sempoluj   in  Pliskovica.   Kraševci, j pozor  za   prihodnost I   — Dva volile« nista i pri;iu, ker je jeducmu  isti  dan umrla žena, I drugi pa je bolan. Klerikalci so ju šteli med svoje, ali po krivici.
Vse te okoluosli, sicer neprijetne za I na-i) .stranko, niso spremenile konečnega vxpehii, ali dokazujejo nam dvojo : 1. da je j bilo Število naših glasov precej više in da I .stoji naša stran!<a veliko trdneje nego bi j kazalo Število glasov, — Sž. da bodimo za* naprej še bolj previdni pri postavljanju vo-{ liluih mož. Ni vse zlato, kar se sveti.
Na dan shoda v jeseni v Vrtojbi, ko je govoril gosp. dr. Tuma, je vpil njemu »živio«, potem je govoril gospod Ličen, duhoven, je pa spet njemu vpil »živio I* — Nato ga je nekdo opozoril, kako to: da vpije našim in nasprotnikom .živio", da kak figa-mož je on, mu je odgovoril: kaj pak .Vsi naj živijo l* — No, prav ima .vsi naj živijo*, samo tak figa-mož, škoda-1da živi, •«#* pa-ikada, dajse. vpleta v stvari, za koje ni vstvarjen, in ni sposoben zato, itd.
Glede zadoščenja gospodu vikarju mu ga mi vsi priznamo, in ga drugače tudi spoštujemo, same žal nam je^da se je vmešal k volitvam, kar ni njegov posel, ker s tem je mnogo škodoval sebi in nam, kakor že znano čitateljem »Soče*.
Dante ii rane itvice.
Priloga. — Današnji številki .Soce« smo priložili »Kažipot* in koledar za leto 1901. Gospodje naročniki dobe .Kažipot" kot novoletno darilo. —¦ V nagrado za to imamo do naših naročnikov le jed no prošnjo: Plačujte redno n&ročnino ter razširjajte naše liste .Sočo* in .Primorca' do zadnje hiše, da se riarodno-napredna ideja utrdi in razširi med našim ljudstvom do zadnje koče.
O voliti 1 v Tolminu nam poročajo: Sedem nuncev je  nečuveno  agitovuio,  pritiskalo, strašilo, izzivalo, ali   bre;   posebnega vspeha; odvzeli so  nam le  enega   možu   iz Drežnice.   Župnik   Kabian   pri   Sv.   Luciji, nedavno hud nasprotnik Gregorčičev (celo ta se je .poboljša IV zato se ga   zdaj klerikalci vesele, kakor angeljci spokorjenega grešnika. Op. uredn.}, je pripeljal celo bolnika z vozom. Župnik P r'm s ar v Podmeh-u je tudi hud«) agitoval. Dekan iz Cerkna jih je dovolj slikal od nekega volitca, kako duhovniki zlorablja;« spovednre*. Oče J.ikop   iz   Kreda je moral teči. Vikar  S Ubil iz Novakov   se je zaiiičljivo smejal  tržanom skozi okno voiilue dvorane   ter  nečuveno  izzival   ljudstvo.  Ta uzorni namestnik   božji je dejal v krčmi kle-rikaltifii.il volilcu:   .Moramo tudi  kaj  jesti, da ne bo le za se..., ampak tudi za sr.,.!" Ali ni to  vrl učenik  Ijudftlvui'     ~  ljudstvo je bilo silno  ogorčeno,   in   uurici  so  slikali polna u*e<u bridki i  resnic, kako oni vero v blato teptajo,  h   nekega   ma^vvaijja je   bil poslal kurat Šlibil 10 K   gosp. H. Prezeljiiu, krčmarju v Tolminu, brzojavnim   potom, ali g. Prezelj ni bolel sprejeti tistdi kr.,   marveč jih je vrnil na poštni urad k Sv. Luciji. Na dan volitve »o se  teili   klerikalci   v   gostilni pri Kranjcu, riapreciujaki pa pri O-karju. Uu- . hovnov je bilo pet:   dekan iz Cerkna, Kalin iz Drežence, Jakob  (vulgo  ,ta  mihua   reč*) iz Kreda, Fab:.m   iz Sv.   Lucije   in  Stihij iz j Novakov, Stibil, ki  je  aroganten  do   skraj- < nosti. je uu:d drugim zabavljal tudi cestnemu { odboru: Ob, kakšen je ta cestni odbori Poglejte moje  čevlje,   kako  so vsi  od   prahu, j Lshko »o bili od prahu, če se pomisli, da je lett-1 kakor nor i/. Tolmina do Voič in nazaj, Jakob je kaj preslišal.  Nekdo mu je rekel v obraz: Sram   me je, da   imam ime   Jakob ! j »Milina reč* je   vpilo vse vprek ter ga dražilo po ulicah, kamor  se je  prikazal Težko so čakali izida  volitev,   ko je  pa prišlo poročilo, da je izvoljen g. Oskar Gabršček, so se začuli    živiu-kiici   in   naprednjaki   so  šli   h I Kranju. pugJedat, kako se kaj počutijo pre- j magatit kier.ka ci. IJišo je slišati klicuv : Živio Osk^rl . »t  ?   f.trji!   Zivio .mičkena reč" ! Ve rsi ;Ju%,-";tivio  Iticuianje!   Tiram hutf*tv?»**«*lA .i% jmrtj voliti! Klerikalci s svojimi nunci fg <0   popihali,  spremljani   z različnimi v^j,;, '<\-a Xu,ki klerikalni voziček ic bil pnpjf neki hu<io:uu4nez   listek  z   na-pr^TiH , fista  uia hm reč* in   voziček  se je odpeljal proti domu  ob  grozovitem  krohotu j giikisfctc-v  na   cesti.  Brizgali  so  jim   tudi v slovo, da so imeli   polna   ušesa.  Ta  dan  v T':*-,inu si zapomni  črna banda.   Zasluženo I plačilo za  ftrško  gonjo in  za   tisto  surovo j obnasan;e  nasproti   vsem,   ki   ne  lazijo   za njimi. Ko pa je prikorakala navdušena, z veselim   zvokom   tolminska  godba, na   čelu  3 slovensko trobo„flico, ki je imela napis .Zivio Oskar*, je  bilo navdušenje  velikansko.   Navdušenja  ni   hotelo  t/iti   konec,   marveč kar vidno je naraščalo veselje, da je izvoljen zaslužni tsjImitHki župan državnim   poslancem. Brzojavk na Gabrščeka je prišlo 22.  Vse so bile   prečitane   vohlcem.  Med   vsakim   presledkom je bilo  čuti navdušenih živio-klicev, posebno na one iz L;ubljane, to je od župana Hribarja, dr. Tavčarja iti dr. Trillerja. Zvečer je bil še sestanek   pri Oskarju,   katerega  so se udeležili tudi   napredni možje  iz Vo!f, ki j so prišU osebno častitat g. poslancu, pri ka- j terem je vladalo splošno  animirano   veselje. | Napituica je sledila  napitnici in g. poslanec se je zahvalil v lepem govoru na izvolitvi in na vladajočem navdušenju. Tako lepega dneva še ni vidtl Tolmin. Ljudstvo je govorilo, obsodilo   farovške   spletkarje   ter  dvignilo   na površje moža iz svoje  srede,   kateremu sme zaupali. Slava   vsem   našim   volilcem,  slava Tolmincem,  živel naš deželni in državni poslanec Oskar Gabršček!
Volitev t skupini mest in trgov. -
Včeraj se je vršila volitev v skupini mest in trgov, ki je skončala tako, da je dobil Lenassi 1116 glasov, Codelli 177. Nas kandidat dr.
Za Gregorčiča so volili volilni možje v Kurlauiji iz Fiumicella, Rude, Ajella, Morarja (kjrr je bil volilni mož tudi župnik Maghet, bivši kaplan v lliljani) in Kormin, in sicer s posredovanjem Zanclti-ja, kateri je agitiral zato, da bi pripomaga! Gregorčiču do zmage ter da bi (udi on pripomaga! njemu, t. j. da bi one tri slovenske občine (namreč slovenski klerikalci iz Mcdane, Iiiljanc in Kož-bane) volile za njega v IV. kuriji.
To se je pokazalo 9. t. m., kjer so gori navedene občine slovenske tudi resnično volile Zanetti-ja razun Doberdob in Devin, katera kraja niti volila nista.
Vsejedno, vkljub toliki organizaciji ki je Antonelli prodrl z večino 18 glasov.
Slovenski klerikalci so pravili: no, saj vemo, da Zanetti ne zmaga, vendar mu moramo biti hvaležni, ker ako bi no bil on, bi mi propadli, on nam je torej pripomogel do zmage.
Zvesa % dr. OregorMČcm je stala dona Zanettija mandat v četrti kuriji. Laški liberalci so znali imenitno izkoristiti ugoden trenolek pred volitvami v kmečkih občinah. Obsuli so vse liste furlanske volilne može, ki so volili dr. Gregorčiča, z izdajalci, ter naslikali dr. Gregorčiča kot pesnika, ki se hoče kopati v laški krvi. Krik in vik je nastal. Izdajalec domovine marsikdo noče biti, zveza dona Zanettija s Slovencem dr. Gregorčičem na t«ik način, kakor se je pokazala, marsikomu ni prijala, volilni dan je bil pred durmi, in zgodilo se je to, da don Zanetti ni bil izvoljen. Dobro vemo in zato smemo trditi, da liberalni Lahi po volitvah volilnih mat niso bili zmage gotovi v krneiskih občinah. Zato pa so pograbili z vso silo za bau - bau, ki je nastal po homatijah po vo-litvi v peti kuriji in zmagali so; prodrl je njihov kandidat Antonelli. Don Zanetti mora bili malo hvaležen dr. Gregorčiču, ako pomisli, da prav radi njega je šel na led, kjer mu je spodrsnilo. Smejejo pa se mu v pest laSki liberalci, ker jim je pripomogel do mandata v četrti kuriji prav radi lega, ker je imel Zanettija na svoji strani. Radi bi bili videli sicer laški klerikalci na Dunaju tudi dona Zanettija, ali tolažijo se s tem, da imajo dona Gregorciga, katerega so izvolili oni v državni zbor. Laški liberalci pa so povsem zadovoljni, in sedaj argumentirajo unisono s klerikalci izvolitev dr. Gregorčiča v drž.»vni zbor tako, da je bolje poslati zmernega, Slovenca kakor je dr. Gregorčič, na Dunaj, nego dr. Turno. V tem torej so se zopet našli. Don Antonio dela politične čudeže. S pomočjo kardinala, furlanskih glasov, dr. Pajerja, abstinence laških liberalcev, dona Zanettija in kdo ve še koga, je
»zmagal*  -vitez dr* Gregorčič Mandat ima v i Žepu. Kaj to, če se ga drži izdajalstvo!  Kaj to njemu mar! Kardinal in Pajer sta ga izvolila in — causa finita!                                j
Neznan mrtvec. — Včeraj dopoludne okoli 9. ure so našli v bližini kolodvora za obkrožjem ceste ležati na tleh kakih 50 let starega človeka z na pol odprtimi očmi, ki ni dal od sebe nikakega znamenja življenja. Oblečen .je*bil .slabo. Prenesli so ga v bližnjo gostilno Brumatovo ter od tam pripeljali v bolnišnico, kjer je začel zopet dihati. Ali le za malo časa, ker zavedel se ni več, marveč je po preteku 10 minut umrl. Kdo je, se za časa, ko je nastopila smrt, ni moglo konsta-lovati. Najbrže bo kak revež iz okolice, katerega je zmagal nenavadni mraz.
Coote Dubsky. — Češko ime ima, gori na Dunaju nekje je rojen, sedaj pa živi v Medeji v Furlaniji, pa noče biti ne Slovan ne Nemec, ne Lah, ne nič, ampak vsakega nekaj ! Nekaj časa je strašil le po Furlaniji, kjer je agitiral zase kot .neodvisen« kandidat. Menda je mislil, da skočijo plemenitaši kar v ogenj za njega ter da bo izvoljen z njihovo pomočjo v državni zbor, ali ko seje prepričal menda, da le ne pojde tako gladko, se je spomnil, da na Goriškem med veleposestniki je tudi lepo število Slovencev. Kaj ko bi se obrnil tudi do njih P Cunte Dubskv je storil res to, in včeraj smo videli v Gorici po zidovih lepake v grozoviti slovenščini:
Volilci od velike Posestniki i                    Volite vsi za Gosp.
Grof I                              Dubskv.
Viri molče, ali je Dubskv sam sestavil tako lep poziv v tako lepi slovenščini, ali pa se je hotel kedo prav pošteno norčevati z grofom Dubskim. V Gorici se pač dobi lahko človeka, ki zna napisati 10 besed pravilno po slovenski! O, preljubi Dubskv! Naši .volivci od velike Posestniki" imajo že svojega kandidata g. Kocijančiča v Podgori, katerega bodo volili, zato pa ,za Gosji. Grof Dubskv" nimamo nobenega glasu. Skoda za krajcarčke, katere stanejo tisti nepotrebni lepaki. Ali vsaka reč stane denar, in tudi to, ako kdo koga .potegne".
Mudil ,ofr!\  —  Nasledki se že kažejo.  Mnogi  nunci  so   imeli  letos   strašno medle ofre, da se je komaj splačalo Čakanje na  one groše,  O golditmr'kih in  tolarčkih j niti sledu. Oče Juka v Katd< je čakal in čakal, ali razun pur otrok in babnic ni hotelo biti nikogar, le učitelj se je zopet izkazal... j Zalo   bo   drugič  toliko  lože  zdihoval, kako majhne so  učiteljske plače 1 Raca na vodi, rad bi nesel zlati cekin za tofer\ — Nekje je imel nune vedno ofer na novo leto in na I dan  sv. Treh  Kraljev.  Ali  prvi  ofer je bil tako ničev, da je letos drugi ofer kar odpovedal. In tako pojde naprej.
.Tvoje kraljestvo ni od tega »veta". —- Iz Tržiča so poslali Furlani donu Adamu i Zutieltiju,   zavezniku  dr. Gregorčiča in pro-I palemu   kandidatu v furlanskih kmečkih občinah,  značilno  brzojavko:  Tvoje kraljestvo j ni od tega sveta. Za današnji čas, ko se to-I liko  slepari   z vero   po   naši   deželi   ter  se uvaja po kardinalovi organizaciji klerikalizem pri Slovencih  in pri   Furlanih,  je ta brzojavka prav zanimiv pojav.   Tvoje  kraljestvo ni od tega sveta! Take napise naj si da po-I staviti dr. Missia po vseh sobah svoje palače, j potem pa naj  zaukaže,  obesiti  take   napise po vseh  tistih farovžih,   v katerih  kraljujejo politikujoči nunci, da bodo imeli vedno pred očmi zlate   besede:   Tvoje  kraljestvo ni od i tega sveta! kot   opomini   Se je čas ravnati se po   teh  lepih  besedah  ter zapustiti pogubna pota   kterikalizma,   ali  slednji  čas je.   V   naši   deželi   kardinal   Jakob  ne   bo { vspeval  s  svojim    klerikaiizmom,   kakor  na Kranjskem,   kjer se kažejo grozne posledice. Ne boš, Jaka 1 '           Kolesarsko   društvo   .Gorica"   ima
. danes dne 12. t. m. v gostilni ,Pri treh j kronah- svoj redni občni zbor z običajnim j programom. Pričctek ob 8. uri zvečer.
j          Kolesarsko društvo .Gorica" priredi
j dne 2 februvarija t. 1. v veliki Dreherjevi dvorani hotela .Central' kolesarski ples. y«bila se prično razpošiljati v kratkem. Pri plesu bode sviral večji oddelek vojaške godbe. Slovensko občinstvo v Gorici kakor tudi rodoljube  in rodoljubkinje z dežele opozar-
I jamo že danes na ta ples. Rediteljstvo je v zanesljivih rokah, in brez dvoma napne vse moči, da vspe ples kolikor moči sijajno. Po-
I množeni plesni odbor v klubu že pridno de-
| luje in ima za  ta ples  glede"   redileljstva in
j plesnih točk samih za plesalce in plesalke pripravljeno že sedaj marsikatero iznenadenje.
I Več prihodnjič.
.Goriški Sokol« prične jutri, dne 13, t. m. z rednimi plesnimi vajami, katere se bodo vršile v predpustni dobi vsako nedeljo od 8. ure do polnoči v društveni telovadnici.
j Raz ven teh molih vaj priredi društvo tekom predpuslne dobe jedno malo in jeduo veliko maškerado. Sokolski orkester, ki ima nalogo oskrbeti za društvene zabave potrebno godbo, vrlo napreduje, • tako, da bodemo imeli priliko ta orkester čuti že v najkrajšem času pri plesnih vajah.   .Goriški  Sokol" opozarja
j tem potom slovensko občinstvo na gori navedene zabave večere, ter pripominja, da hoče tudi v bodoče v društvu nuditi zabavo vsakomur, kdor ima pošteno, ime in resno voljo
I delati za   napredek  v  narodu. * Zalo  pa  se
bodejo tudi letošnje sokolske veselice odlikovale po oni neprisiljeni družbinski zabavi, ki individualnosti našega občinstva najbolje odgovarja, in ki vlada tudi povsod— kjer se ne šopiri iz tujega importirana toli smešna — .frakarija*. Na svidenje torej v nedeljo zvečer pri prvi plesni veselici .Goriškega Sokola*. Vstop velja 20 kr.
Darovi za Živca in .Primorski List*. — Zadnji .Primorski List" piše r V „Soči" št. 159. m. m. bi bilo moralo biti izkazanih 45 K 10 v., izkazanih pa je samo 39 K 10 vin. Opozarjamo g. Živca, da točno poterja, kajti blaga srca darujejo le njemu in ne .Sočinim« urednikom«. — Naš račun je čist. Kolikor smo dobili, toliko smo izkazali, in če preštejemo izkazane svote, dobimo 39 K 10 vin. Po računu ,Prim. Lista" manjka v tem izkazu 6 K. Ker nam naznanja to, naj nam blagovoli se naznaniti, kdo je daroval in komu izročil onih 6 K, katerih je po računu .Prim. Lista* premalo izkazanih v st. 159. .Soče" lani,
Tolorajstro v Goftalt. — Obravnava proti goškemu kuratu in njegovim tovarišem radi znanega hudodelstva je določena na dan 6. in 7. februvarija pri deželni sodniji v Ljubljani. Obravnava je bila določena že za sredo tega meseca, ali branitelj obtoženih je zahteval še nove priče.
Kmetijsko bralno drufitvo na St. Viski gori vabi svoje društvenike k občnemu zboru, kateri se bo vršil v bralni sobi dne 13. t. m. z naslednjim vsporedom: 1. Predsednikov pozdrav; 2, tajnlkovo poroCiloj S. blagajnikovo poročilo; 4. razni nasveti; 5, narofiitev časopisov; 6. volitev. — Odbor.
Javni 'ples priredijo fantje v Sovod-njah dne 23. t. m. v novi, obširni dvorani gosp. župana Jos. Kodermaca.
Volarlčere skladbe. — Pevskim društvom in sploh občinstvu priporočamo ravno-kar izšle skladbe Volaričeve. Prvi snopič obsega 10 samospevov s klavirjem za nizko ceno 3 krone, Nijeden pevski zbor ne bi smel biti brez teh skladb, tembolj ker jim je cena tuko nizku. Za pustne veselice naj si omislijo društva za svoje odre prvi zvezek, da s tem razširjajo divne pesmi nadarjenega, prerano umrlega sklueulclju Volarica ter pomagajo njegovim preostalim sirotam v bedi, Naročila sprejema vdova Franja Vokriceva v Gorici, Gosposka ulica Št, 7.
KoburiSkii „ Narodna Čitalnica" priredi dne 14. t. m. plesni venček v dvorani g. Develaka. Začetek ob 7. uri zvečer. — K obilni udeležbi uljudno vabi          odbor.
Ustnica. — Odložiti smo morali več dopisov in sporočil za prihodnji teden, ker se nam jih je nubralo v zadnjih dveh dneh nenavadno veliko število. Prosimo torej potrpljenja.
Blagajnlcarlco lfiče tvrdka Ko n j e d i c & Zajec v Gorici. Pismene ponudbe naj se pošiljajo direktno na tvrdko.
Mesečno sobo, eno ali dve, meblirano I s hrano išče državni uradnik.   Kdo, pove upravništvo.
Razgled po svetu.
Državni abor bo sklican po najnovejšem glasu, glede na priprave za prihodnje zasedanje, koncem tega meseca. Imenuje se dan 30. januvarija.
V Trsta bo volil jutri tretji kolegij. Ta kolegij je zastopal svoj čas vit. Nabergoj. Slovenci so postavili za kandidata dr. Ot, Rvbafa. Volilni boj obeta biti zanimiv.
Mladočehl so izgubili deset mandatov. Tri so jim pobrali narodni socijalisti, pel agrarci, jeden češki klerikalci in eden Nemci. Najbolj so napredovali torej agrarci, ki so imeli doslej le enega samega poslanca. Agrarci, klerikalci in narodni socijalisti češki se baje branijo vstopiti v mladočeški klub, ako isti ostane še naprej »mladočeški*. Izgubam Mla-dočehov se ni toliko čuditi, ako se pomisli, da je toliko strank v čeških deželah, splošno nezadovoljstvo in mogočno socijalistiško gibanje. Kako spraviti vse češke poslance v 3n klub, o tem so se posvetovali v Pragi 10. tega meseca.
Dipaull, ki je v svojem volilnem okraju propadel, je bil izvoljen v bolcanskih kmečkih občinah, dasi ni kandidiral. Ali Dipauli ne sprejme izvolitve, kakor je to sporočil volilcem in merodajnim politikom, na nikak način. Torej izgine Dipauli iz parlamentarnega življenja, v katerem je igral v slučajih tako važno vlogo.
Idrija. — Rudarji v Idriji s svojim položajem ne morejo biti zadovoljni, ker njihov zaslužek je tako pičel, da komaj žive. Nezadovoljstvo raste od dne do dne; posebno še, ker uvidevajo delavci, da na pristojnih mestih imajo gluha ušesa za njihove opravičene pritožbe. Zato se napravljajo rudarji na stavko. Imeli so že dogovorjeno, da prično dne 8. tega meseca stavkati, ali je bilo to še preprečeno. Toda ako se delavcem ne ugodi v kratkem času ter se jih ne potolaži, pride do velike stavke v Idriji. Mera idrijskega delavca-trpina je pač polna.
Narodni socfjalcl češki dobivajo vedno več tal. Mladočehom so vzeli 3 mandate, in njihov kandidat Klofoč je bil izvoljen kar v dveh volilnih skupinah, v Litomišlu, in v Kladnu. Sprejel je izvolitev v Litomišlu, vsled
Cesar bo v Kladnu naknadna volitev. Ni dvoma, da zmaga tu Češki narodni socijalec, in da tako dobe Se enega poslanca.
Princ Sehvarzenberg. — V Budjejo-vicah, kateremu mestu je bil zastopnik, je govoril princ Schwarzenberg te dni. O tem govoru čitamo: Princ Schwarzenberg je napisal na svojo zastavo : jedna ko veljavnost in jedr.akopravnost. Rad bi se umaknil iz javnega življenja, ali glas srca je zmagal nad osebno komoditeto. Kakor zastopnik naroda češkega postavlja državnopravne zahteve na prvo mesto in se izreka za avtonomijo kraljestva Češkega. Do miru med obema plemenoma more priti le na podlagi pravičnosti. Jezikovne naredbe so bile le Cin pravice, a oni dan, ko so se umaknile te naredbe, ne da bi bili narodu Češkemu dali- kako nadomestilo, je bil najnesrecneji dan. Takrat so zastopniki konservativnega plemstva storili vse možno, da bi bivša desnica branila pravice naroda Češkega in nikoli, 30 let sem, ni bilo takega soglasja med konservativnim ve-leposeslvom in narodnimi zastopniki Češkimi. Konservativno plemstvo je smatralo za dolžnost srca in vesti, da brani narod, oropan njega pravic. Češka delegacija je dokazala, da ni izdajalska za državo, da je politično modra in zrela. Govornik je jasno naslikal ravliko med nemško in češko obslrukeijo in med vzroki obeh. Čehi so zaceli z obslrukeijo še le potem, ko so bile strte vse nade. Govornik se je bavil tudi z bodočnostjo in se je postavil na povsem logično stališče. Volitve za peto kurijo so dokazale, da je narodna ideja potisnila stanovske koristi. Zato mora obveljati majoritetno načelo in vspo-staviti je prejšnjo veČino kakor nositeljico avstrijskih idej in celote. Polna hvala — je vskliknil govornik — gre SSovenceiu za njih solidarno postopanje. Kličemo jim : slava I! (Ves zbor je klical: Slava Slovencem!) ČeSkemu narodu kličem: Čehi, boditejedini! Za-me kakor poslanca je samo jeden ideal: da narodu Češkemu priborimo njega pravice ! Bog me obvaruj tega do smrti, da bi izdal Češko stvar. Zborovalci so prirejali burne ovacije narodu Češkemu toliko ob začetku, kolikor ob zaključku shoda.
Krdgerju se obrača bolezen na bolje. Upajo, da v kratkem okreva. Potem pa nastopi od kraja križevo pot, na kateri bo iskal, ali zaman, po Evropi pravice za svoj teptani rod, kakor je iskal svoj Cas Dijogen ljudi.
Kitajsko. — Oddelek nemških čet je trčil pri Luipingu na 3000 Kitajcev. Unel se je boj, v katerem je bilo ujetih okoli 400 Kitajcev, kakih 5G0 je ranjenih in ubitih. Glede na mirovne pogoje, o katerih je bilo toliko govora, se Cuje sedaj glas, da kitajska cesarica se protivi temu, da bi bili isti sprejeti. Sploh pa v tem pogledu ni jasnosti.
Književnost
1» knjigo življenja. — L zvezek. Izšla je zbkka novel znanega pisatelja-ucitelja g. Jos. Kostanjevca. Zbirka obsega novele: Roža, List za listom, Brez službe, Škof, Najsrečnejši poštar, Zakaj nisi bil mož, Že-nitna ponudba. Te povesti so bile že na-tisnene, sedaj pa jih je zbral g. Kostanjevec v skupino ter nam podal I. zvezek »Iz knjige življenja*. Gosp. Kostanjevec je poznat pisatelj in Citateljem ,Zvonovim" priljubljen pripovedovatelj ker se vidi, da snovi so zajete iz resničnega življenja ter opisane tako, da človeka živo zanima vsaka pripovedka posebej, Zlasti še, ker zna gosp. Kostanjevec pisati prav živo v lepem jeziku. Knjiga se dobiva v knjigarni gosp. Sclvvventnerja v Ljubljani. Stane pa 3 K, po pošti 20 v več. Knjiga je prav lepo delo iz Šebrove tiskarne v Postojini.
Štiri knjige za mladino. — Knjigo-tržec J. Giontini v Ljubljani je izdal za Božič slovenski mladini štiri nove knjige, in sicer sedem povestic Rudolfa Vrabla, zbranih v knjigo »Božični darovi" (cena 32, s pošto 85 vin.), povest »Nezgoda na Palovanu« s sliko, (cena 40, s pošto 45 vin.) »Pri Vrbov-čevem Grogi", povest za dečke in deklice v dobi od 7. do »2. leta s cliko. Po nemškem izvirniku spis Janko Leban (cena 40, po pošti 43 vin.), .Strelec*, angleški spisal I. F. Cooper s sliko (cena 43, po pošti 48 vin.). Prav toplo priporočamo te lepe knjige za šolarske knjižnice.
Jng. — Izdaja Gr. Derganc. Izhaja po enkrat na mesec. Cena celo leto 5 K, četrt leta 1*25 K. Vse pošiljatve naj se pošiljajo pod naslovom: Redaction »Jug*, Wien, XVIII., Martinsstrasse 19, II. 31. — ,Jug" bo objavljal politične, gospodarske, in socijalne sestavke, priobčeval izvirne spise iz naravoslovja, poročal o vseh. važnih prikaznih na polju elektrotehnike,, razpravljal o zanimivih poglavjih iz medicine in higijene, seznanjal občinstvo z antropologijo, psihologijo, pedagogiko, kulturno zgodovino itd. List BJug" je v dobrih uredniških rokah, in zato priporočila vreden. Ni pa le dijaški list, kakor ne-kateri sodijo.
Jlennebergova svila"
— le pristna, ako se vdobi direkno od mene - 2a binze in obleke Črna, bela in barvana od 65 kr. do gld 1465 meter. Vsakemu franko In carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. Pismena mrofila naj so frankirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberg, tovarnar »vile
(1)    (c. in kr dvorni zalagdlelj) w
Št. 30/1901.
Razglas.
Da se p. n. orijeninikom, kateri nočejo preskrbeti osebno ali po drugih kupovanje drv in oglja iz »ukajšne erarske zaloge, jako olajšajo naročila, naj se poslužujejo odslej poštnih nakaznic, na katerih naj se naznani natančni naslov, koliko in kake vrele drv in oglja se naroči, kupno ceno in pripravo drv.
Za podlago naročila služijo splošno znane sedanje kupne pogodbe in se dotični ceniki tuuradno dobijo.
Gorica, dne 10. januvarja 1901. C, kr. gozdni oskrbnik:
Pernflanner.
išče trgovsko izobraženega vodjo trgovine za eksport mizarskih izdelkov. — Ponudbe »Trgovsko-obrtni zadrugi« v Gorici.
IDI do 300 gll. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Osterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
CMef-DffJce: 48,8rixton-Road, London, 8W.
k Wbierry-jBvo Gsntifolijno mazilo
je najbolje mazilo za rane, vzdržuje čistoto ter olajšuje bolečine, vpliva na IiHro zaceljenje; z omehČaDJem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za hriboliizce, kolesarje in jalialce.
Po posti so razpošilja franko 2 škatfjici za K 3*30. — Škatljice na po-skušnjo, prospekt in izkaz zalog vseh dežel sveta i-azpošilja proti predplačilu K 1-80 tovarna loknrja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogntcu-SIatiui. — Ponarejanja treba se opibati ter paziti na zgornjo varstveno znamko,0'katera je vžgana na vsaki škatljici.
I------*
ˇ       pekovski
Karol Brašček             ¦
pekovski mojster v lastni hiši  na Komu,       v
X ter v podružnih prodajalnicah sprejemlje naročila   -
ˇ na raznovrstno lino pecivo,  posebno  kolače za  ˇ
A ženi t vanje itd. Vsako naročilo izvrši nemudoma.  A
Tovarna »zornih telovadnih priprav
JOS. YIMBYŠ-Jif
v Pragi na Smihovu
(Praba-Srnichov) Vinohradska ulice fislo 816 se priporočil
k popoliienu uzornemu prireje vanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporočii-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno v zalogi,
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštninp proslo.                                                                    - 3
Poprave l/.vrSu)p po najnižjih opnnli.
Dobre ure in po eent!
s 3-lelnim pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobr i ura Rem. iz niklja 11.3 75 \ srebrna ura Rim. fl 5'80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja n. 1-95.
Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih i pis«m. — Ilustrovan eeafk zastonj!
Tovarna lanenega cvirna
Jos. Iv- Langer
Post Bv\w\lz pr. Houenstadt na Moravskem
priporora svoj izdelek vhaljan « tralni •vetlo-feali barvi za tori"> izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh številk in barv.
Hta ljisfca posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v GOFiei
Qosposka ulica hit. 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
-----------mm-----------
Hranilne   vloge se  sprejemajo  od
vsakega, če tudi  ni   član društva,
in se obrestujejo po 41/* %. Rentni
davek plačuje posojilnica sama. Posojila  se  dajejo  samo članom, in
sicer na  menjice   po  6 %   in   na
vknjižbe po 57*%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure
dopol. in od 2. do  3. ure popol.
raz ven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K UOO.OOO. Poštno-hran. rdhni štv. 837.315.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela
in črna vina
i/vipavskih,     <^
furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od nfi litmv naprej. Na zahtevo pošilja lodi uzoree.
C«n« zmirne. Postraiba poitana.
I 1 Važno za vsakega 11
R.iZprrlaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih •   nadov za samo
WB~ 2? gld. 95 kr. -* li ;
1 jubilejna žepi. <ira Sidro-Remontoir iz m^a s krasno vdelanim ojki^ainin in s podobo cesarja Franca Jos:pa I. ali Svetejja 0:-et.». Ima torno regulirano hc-kuuJarico. Ura se janiri tri leta. (Ni nazidna ura, kakor žal pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih)
1 verižica  za  uro,  sestava  oklepa   (na   zuhlevo iz niklja ali posrebmjena). 1 krasna igla za zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom.
1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, :  priznanega od c. kr. državnega urada. (              1 par krasnih gumbov za rokave Iz amerikan-
skega double-zlata.
>               1  zbirka gumbov za srajce   in   ovratnike   iz ,   amer. double-zlata (5 komadov).
i             1 elegantno,   novoiznajdeno   toaletno  pomanj-
ševalno zrcalo. (Novost!) j             Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh   lv2  ko-
madov proti povzetju ali proti poSiljatvi denarja pri i naročilu za »iTiuh gld. 2*80. (Sama žepna uru iz ' niklja Anker-Hemontnir stala je prej o gld.) Kar |  ne ugaja, »prejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj
j              E. Holzer
i zaiagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih  uradnikov j                  in zaloga ur in zlatenine na debelo.
>    Krakovo - Stradom 18. — Krakovo.
|                  Hustrovant ceniki gratis in franko.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.                        "    '^'"
Odlikovana tovarna nadpiatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Meseca julija 190i m praseli trgovina in tovarna
v lastno hišo Gosposka ulica št. 3, nasproti Montu.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
Odlikovana tovarna nadpiatov (SchuhobBrtheile), jermenov
in oprav za vole.
Glavni zaiagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila o *., «
9o»<»fci<»«»a(»«» in Metoda v Ljuk.. _ p??
Ceniki na zahtevo zastonj In franko. :**Hn»
.Goriška Tiskarna" A. Gabršček
priporoča ravnokar izšle knjige:
»Marce ViSCOnti", ital. spiscil Tommaso Grossi cena s poštnino vred K 2*60.
»Odiseja" II. izdaja; po Homeru proste j»revel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K  1*40.
„Venec SlOV. povestij'% III. knjiga, prevodi iz raznili slovan. jezikov; cena s poštnino vred K  i '40.
Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj.