MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravai Maribor, dospoaka ul. 11 / Talaton uredništva 3440, uprava 24(1 Izhaja razan nedelja In praznikov vsak dan eb 10. url / Velja mesečno prejeman • upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglasa •oraloma tudi oglasni oddelak .Jutra** v Ljubljani r PoStnl čekovni račun SL 11.406
19
•JUTRA”
Haše zasebno
nameiienstvo
Tiha, neslišna, nekričava ie tvornost našega zasebnega nameščenstva. S svojini kvalificiranim delom ustvarja dobrine in pozitivne postavke v vseli panogah našega narodnega gospodarstva in uspevanja. Z upravičeno utemeljenostjo se naglaša pomen posameznih stanov in poklicev za krepko narodno in državno življenje. Zasebno nameščenstvo pa se nemalokrat pušča ob strani. In vendar postaj’a gospodarsko-socialni pomen zasebnega nameščenstva iz dneva v dan večji in vidnejši. Številke same niso vse.
tehtnejši činitelji nego število so neka ' splošna razprostranjenost in razširjenost tega stanu, ki zajema mestne in Podeželske naselbine, globoka zasidranost v vseli področjih narodnega življenja, rastoča zavest skupnosti ter družbena pomembnost poklicnih funkcij, ki spadajo v red in vrsto zasebnega name-sčenstva. Ta zavest skupne pripadnosti m usode prehaja od predstavnikov naj-vlšjih stopenj zasebnega nameščenstva, kjer je podan poudarek umstvenega dela, Pa do tistih krogov, kjer ročno delo morda Prevladuje. Ta močna, skupna vezje Porajala vse tiste velike socialne prjdo-bitve, s katerimi se naše slovensko zasebno nameščenstvo lahko ponaša in ki oiorajo njega življenjskim interesom d-st;iti zajamčene. S tega vidika, ki jakno osvetljuje napore in težnje za staijovske hi socialne pridobitve in akcije, je treba Presojati borbo našega zasebnega name-š«BsWa proti nameravani centralistični ureditvi organizacije unificiranega name-sčenskega pokojninskega zavarovanja. Ob tem bi ne bilo. najbrže nič pomoči zasebnemu nameščenstvu na teritoriju iz ven Slovenije in Dalmacije, pač pa bi bila našemu slovenskemu in dalmatinske mu zasebnemu nameščenstvu lahko pri-zadjana usodna škoda. Nič čudnega, ako je vsa naša širša javnost s simpatijami sprejela borbo našega zasebnega na-meščenstva, proti poizkusom, ki pomenijo tveganje in riziko priborjenih pridobitev.
Med najosnovnejšimi socialnimi pravicami je pravica do dela, zaslužka, o-hranitve in zavarovanja. Vsi ti činitelji socialnega življenja se zrcalijo v socialni zakonodaji. Morda naša socialna zakonodaja še ni na višku; morda nam prihaja nasproti ideal socialnega zakouodav stva v češkoslovaški republiki, ki je danes najmodernejše in najsooialnejše. Ta vzor socialnega mišljenja in socialnega zakonodavstva fundira v širokopotezni uvidevnosti glede nujnih potreb in nalog državnega socialno političnega aktivizma ter državne socialne politike v prid širokim plastem zasebnega nameščenstva. Pri nas so rezultati ustvarjanja socialne zakonodaje zlasti glede zasebnega nameščenstva ostali tam, kjer so bili v prvih letih po prevratu. Dočim je pri nas ostal zakon v vsebinskem oziru nespremenjen, je v Češkoslovaški republiki doživel štiri izdatne dopolnitve in korekture.
Na sporedu potrebne spopolnitve našega socialnega zakonodavstva bi bila predvsem zakonita uvedba preventivnega zdravstvenega skrbstva za zavarovance. Kot nujna posledica te važne socialne naloge se jioraja potreba reforme pokojninskega zavarovanja z ureditvijo zdravstvene službe pri Pokojninskem zavodu. S tem bi prešlo socialno zavarovanje na širše temelje.
Z razširjenjem in poglobljenjem socialne zakonodaje se udarjajo temelji
Vrnitev političnih emigrantov
Volitve v avtonomnih mestih — Komentarji včerajšnje deklaracij® nove vlade — Bogoljub Jevtič je doiivel popoln poraz m polom
PRAGA, 5. julija. Praški listi poročajo iz Beograda, da bo izvedla Stojadinovi-čeva vlada še v avgustu volitve v onih občinah, v katerih jih še ni bilo. Gre to nedvomno zlasti za avtonomna mesta (v Sloveniji za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj). Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič pripravlja razen tega tudi likvidiranje emigrantskega vprašanja v tem smislu, da se bodo mogli vrniti domov vsi emigranti z izjemo za atentat v Mar-seilleu odgovorne skupine dr. Paveliča in Perčeca in na Dunaju živečega generala pl. Sarkotiča.
BEOGRAD, 5. julija. Povsod se živahno komentira včerajšnja vladna deklaracija v skupščini in senatu. V političnih krogih se izraža zadovoljstvo, da je deklaracija razgnala negotovost o politični strani vladne politike. To velja zlasti za tisti del deklaracije, ki naglaša zvestobo temeljem ustave in ideji narodnega ter državnega edlnstva. S tem Se zlasti konec bojazni tistih, ki so se bali, da se bo nova vlada oddaljila odi generalnih smer nic pokojnega kralja Aleksandra. Zadovoljil pa je vse tudi zunanjepolltčni del deklaracije. V gospodarskih krogih se
pa očita vladi, da je peinalo jasna glede gospodarskih ukrepov. V tem oziru je deklaracija računala, ker se je zlasti od dr. Stojadinoviča več pričakovalo. Iz vrst vlade se pa izjavlja, da je deklaracija v tein oziru krajša zaradi tega, ker bo za razpravo o finančni in gospodarski politiki doveli prilike v debati o proračunskih dvanajstinah. Vsi listi pa ugotavljajo poraz Jevtiča in njegove politike. To ugotavlja zlasti »Vreme«, ki-pravi, da je Jevtičeva parlamentarna akcija škodljiva in nepotrebna. En sam poslanec je v skupščini vzkliknil Jevtiču.
Francoski srhs oroti volni v Afiki
VOJNA MED ITALIJO IN ABESINIJO V SEDANJEM NEVARNEM ČASU
NI V INTERESU FRANCIJE.
PARIZ, 5. julija. V »Echo de Pariš« razpravlja Pertinax o stikih med francoskim in italijanskim generalnim štabom ob priliki rimskega obiska generala Gamelina. Pertinax pravi, da ni bil podpisan noben francosko-italijan-ski sporazum, bilo ie pa doseženo vendarle veliko zbližanjc, ki je potrebno zlasti z ozirom na Avstrijo in Nemčijo, ker so tudi pogledi Italije in Francije čisto identični. Vendar ie pa treba upoštevati, da Francija in Italija sami ne moreta ubraniti Avstrije pred Nemčijo brez ostalih prijateljev Francije, s katerimi je na vsak način treba do-
! seči sporazum. Nato razpravlja o abesinski zadevi in pravi, da bi bilo na vsak način bolje, ako bi Italija opustila sedanjo svojo akcijo v Afriki, ker bi bilo to v interesu položaja, ki ji ga diktira najnevarnejši trenutek evropske zgodovine. To bi bilo bolje zaradi tega, da ostane italijanska vojska doma in pa zato, ker bi mogla s svojo vojno proti Abesinijl zadati nov udarec Društvu narodov in prisiliti Anglijo, da se še bolj oddalji od Francije in Italije. Francija bi se morala zavzeti v Rimu v tem smislu, ako noče sama pomagati ustvariti veliko zlo.
Habswurfani se vrnejo v Avstrijo
ZAKON O IZGONU HABSBURŽANOV IN ZAPLEMBI NJIHOVEGA PREMOŽENJA UKINJEN.
DUNAJ, 5. julija. Avstrijska vlada je sklenila spremeniti zakone iz 1. 1919. o izgonu rodbine Habsburg iz Avstrije in zaplembi- njihovega premoženja. Novi zakon bo dovolil vrnitev Habsburžanov v Avstrijo ter jim vrnil vse privatno premoženje in fideikomis Franca Jožefa, v kolikor to niso predmeti umetniškega, arheološkega, znan stvenega ali zgodovinskega pomena ter nadalje muzeji, narodna knjižnica itd. Takoj po sklepu vlade je bil zakon predložen državnemu zboru, da ga potrdi. Sklenjeno je bilo postopati po naglem postopku. Po tem sklepu se morejo vrniti v Avstrijo vsi člani habs burške hiše, torej tudi nadvojvoda Oton, kar pomeni prvi korak k restavraciji Habsburžanov. Na Dunaju se ta sklep vlade zelo živahno komentira in
se imenujejo tudi že razni datumi vrnitve Habsburžanov in obnove monar hije, kar se pa z vladne strani zanika. Z druge strani se pa zatrjuje, da se bivša cesarica Cita in nadvojvoda Oton ne vrneta v Avstrijo, dokler ne bo rešeno vprašanje postavitve Otona na avstrijski prestol
Angleški pritisk na Franciio
PARIZ, 5. julija. V »La Republique-< je objavil predsednik odbora za zunanje zadeve Paul Bastide članek, v katerem pravi, da mora Francija na vsak način pričeti pogajanja z Nemčije <*■? tudi bo Francija sedaj prišla z veti j zakasnitvijo za Veliko Britanijo in Polj sko. Bastide se v članku vprašuje, ali
sodobni in s socialno toplino prežeti državni zakonodaji. Treba pa je tudi pomisliti, da je izpopolnjeni in po zgledih v drugih državah oblikovani social-no-zakonodavni sistem jamstvo živahnega uspevanja, napredovanja, blagopočut-ja, pa tudi rodoljubno državljanskega zanosa našega zasebnega nameščenstva, ki stopa po pomembnosti svojega značaja, socialnih funkcij ter stalnem naraščanju na gladino narodnega žitja in bitja m ki ima v Zvezi društev privatnih nameščen 1 cev v Ljubljani najmočejšega in najza-1 ncsljivejšega garanta svojih pravic in svoboščin.
Roke proč od socialnih pridobitev našega zasebnega nameščenstva! Ta Mic
je danes še samo anomalija spričo raznih poizkusnih reform združitev in ekspe rimentov, ki so se napovedovali. Kdo je, ki bi si danes drznil na takšne stvari sploh misliti, ne da bi mase našega v poklicnih naporih konstruktivnega zaseb nega nameščenstva vzvalovile v neraz-položenju in morda celo odporu? Prizadevanja morajo preskočiti na povsem drugo polje: kako z največjo ljubeznijo, najširšo uvidevnostjo ter zdravo socialno treznostjo in čimpreje Izvršiti reformo socialnega zakonodavstva po vzoril češkoslovaške socialne zakonodaje v prid in hasek našega zasebnega nr ščenslva.
-c.
ne bo mogoče Franclja nekega dne celo primorana pogajati se z Nemčijo? Pisec ne veruje v politiko obkoljeva-nja Nemčije, kakor tudi ne veruje, da bi Nemčija vstopila v takozvani evropski koncert, ki bi se sestal brez nje, a takega sistema tudi druge velesile ne bi podpirale. Bastide pravi, da Čas slabi francoske pozicije in se privlačna moč Nemčiie vedno bolj veča. Nazadnje ugotavlja z obžalovanjem, da se upliv Nemčije širi celo do Balkana in se zaradi tega ne stne čakati, da se ta upliv razširi do konca. Danes je Francija še potrebna Nemčiji, vprašanj pa je, kako dolgo bo še? Zaradi tega so pogajanja neobhod.no potrebna.
Bastide za oogafanfa
z ^Semči‘o
PARIZ, 5. julija. Angleški veleposlanik Clerk je obiska! Lavala in razprav Ijal ž njim o italijansko-abcsinskem sporu. O teni sestanku poročajo listi, da je Anglija odločno sklenila zapreti Italiji pot v Abesinijo in skuša sedaj pridobiti za to politiko tudi Francijo. Anglija bo čakala do 25. avgusta na mirilo rešitev spora, pozneje pa bo zahtevala proti Italiji gospodarske sankcije potoni Društva narodov. Clerk je baje izjavil Lavalu, da bo Francija, ako se bo v abesinskem vprašanju postavila na stran Italije in dovolila kršitev pakta Društva narodov, izgubila pravico tudi spoštovanje tega pakta v njenih zadevah. Kakšen je bil zaključek razgovora, listi ne poročajo.
NOV SLOVENSKI POSLANEC.
LJUBLJANA, 5. julija. Narodni poslance dr. Mohorko, ki je bil izvoljen v Radovljici in Ljubljani, odloži ljubljanski mandat in pride tako v skuščino njegov namestnik Rajko Turk.
ANGLEŠKO VPRAŠANJE.
PARIZ, 5. julija. »Radio« poroča iz Newyorka, da je angleška vlada vprašala washingtonsko, ec bi bile Združene države pripravljene sodelovati pri gospodar, sankcijah proti Italiji v primeru vojne z Abesinijo. Z enakim vrašanjem se je angleška vlada obrnila tudi na nemško vlado.
ITALIJA SE JE PRENAGLILA.
LONDON. 5. julija. »Times« objavlja poročilo iz Rima, v katerem pravi, da stoji uradna Italija še nadalje na stališču, da se obračunavanju z Abesinijo ne bo mogoče izogniti, da pa je splošno razpoloženje v Italiji sedaj mnogo mirnejše. Vedno več uglednih Italijanov uvi-deva, da se je Italija v marsičem prenaglila.
Dnevne vesti
Četrti Mariborski teden
TUJSKO PROMETNA RAZSTAVA
Kakor lani, bo Tujsko-prometna zveza -Putnik« v Mariboru tudi letos priredila tujsko-prometno razstavo na IV. Mariborskem tednu (od 3.—11. avgusta). Letošnja razstava bo prirejena v mnogo večjem stilu in bo predvsem služila za propagando naših najbližjih prirodnih krasot. Tako bodo na razstavi obiskovalci »Mariborskega tedna« še bolj spoznali in vzljubili zeleno Pohorje, ki je naš najmlajši uradni klimatski kraj. — Pripomnimo naj, da je obisk Pohorja po 7-dnevnem bivanju v njegovem zelenem naročju zvezan z brezplačnim povratkom. Zato so nove ceste, katere gradijo na Pohorje, izredne važnosti, kar bo>spo znati tudi na tujsko-prometni razstavi, ki bo z lepimi slikami in načrti posebno nazorno prikazala potek vseli cestnih del. Prikazane bodo tudi trase posameznih cest in sijajne panorame, ki se nam nudijo s pohorskih višav.
Tujsko-prometna razstava bo posveti-
NA »MARIBORSKEM TEDNU«.
la posebno pozornost zlasti solncnim Slo venskim goricam, ki so z zlatimi žarki oblite in v vinske gorice odete tako kra sne in božanske, da jih mora spoznati vsak naš in tuj človek, ki bo njih sloves raznesel v širni svet. To razstavo bodo kronali trije ogromni diarami, Iti bodo predstavljali Maribor s Pohorjem v o-zadju, Mariborski otok z njegovim sijajnim kopališčem in pokrajinsko sliko solnčnili Slov. goric s klopotcem, simbolom vinorodnih gričev naše prelepo zetn !je. Poleg novih povečav, statistik in skic, bodo na razstavi tudi veliki reliefi, med katerimi bo najvažnejši nov relief Slov. goric, ki bo prvi pokazal lego in obseg tega krasnega dela naše domovine.
Poleg fotoamaterske razstave bo velikega tujsko-prometnega pomena še razstava najlepših plakatov naših letovišč, kopališč, klimatskih krajev in prometnih ustanov.
Vsi k Sv. Trojici v Slov. goricah!
V nedeljo 7. julija veliko gasilsko slavje! Proslava 601ctnico plodonosnega delovanja vzorno agilnih svetotrojiških gasilcev! Pričetek popoldne, odhod Mariborčanov z rednim avtobusom ob 13.30 izpred glavnega kolodvora. Prilika povratka Mariborčanov ob 18.45. Vožnja stane tja in nazaj samo Din 15.—. Proslava se vrši pod pokroviteljstvom pod-bana dr. Pirkmajerja. Dolžnost vsega obmejnega gasilstva je, da pohitijo v nedeljo polnoštevilno k svojim tovarišem k Sv. Trojici! Gasilci zbor!
Zaradi iitra vina v Dravo
Včeraj popoldne okrog 17.30 so oparili ljudje na Pristanu, kako je neka ženska srednjih let drcvela proti Dravi in se v naglem poletu vrgla v vodo. Za njo je pritekel neki moški, ki je skočil za njo iu jo zopet privlekel na suho. Med tem se je zbrala na Pristanu velika rano žica ljudi, prišel pa je tudi stražnik, ki je vprašal žensko, zakaj si je nameravala končati življenje. Povedala je, da se piše Marjana M., da je stara 38 letin stanuje nekje v Bolfenkovi ulici. Začela ie rjuti in na ves glas kričati, da je vsemu temu kriv »liter vina«. Ker se ni ho-;ela pomiriti in ker je bila močno vinje-•ia, jo je stražnik spravil v policijske za-nore, kjer se jo sušila in prespala. Danes zjutraj so jo zopet odslovili.
Konjske dirke v Mariboru ogrožene.
Za nedeljo 14. t. m. so se pripravljale na Teznem velike konjske dirke in dirke motoristov. Ker pa kasaško društvo letos ni dobilo od nikoder nobenih podpor. kakor jih je prejemalo druga leta, je nastala nevarnost, da bo Maribor ostal sploh brez konjskih dirk. Nameravane prireditve so zaenkrat opuščene in ako se bo posrečilo zbrati sredstva, bodo organizirane morda šele za čas »Mariborskega tedna«.
Ciril Metodovi kresovi so zagoreli po vseh višjih gričih mariborske okolice si-noč, na večer pred praznikom blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Mariborčani so se zbrali skupno s Kamničani in Ur-bančani na Sv. Urban, kjer je ob velikem kresu n med pokanjem možnarjev pozdravil vse navzočo predsednik mariborske, podružnice CMD g. dr. Lašič ter na kratko očrtal namen in pomen CMD. Številni navzoči, med katerimi je bilo zlasti opaziti zastopnike akademske o-mladine, so po končanem kresu, — ob zaključku je spregovorila še zastopnica ženske podružnice CMD v Mariboru gdč. Cerinškova — šli v gostilno pri Sv. Urbanu, kjer se je med raznimi govori, ob zvokih Cvirnove harmonike in med petjem narodnih pesmi razvila prav prijetna zabava.
Kresovi v čast slovanskima blagovestnikoma so goreli sinoči na Stolnem in Meljskem hribu, kjer so po brižnosti o-bitelji Lochertove in Fakovih fantov prešli že takorekoč v navado. Najbolj pa so se postavili Tvicklovi viničarji na Piramidi; iz kakih 90 lučk, ovitih v rdečkast svileni papir so aranžirali veliki inioijalki C + M, ki sta preko 22. ure žareli in poleg streljanja iz možnarjev naznanjali daleč v okolico, da tudi sicer skromni in preprosti prebivalci na Piramidi pojmujejo zasluge obeli slovanskih apostolov. — Umestno bi bilo, da sc z dovoljenjem posestnika barona Twickla prihodnje leto ob enakem aranžmaju potrudi na Piramido še kak moški pevski zbor in godba; za to je treba samo malo požrtvovalnosti in dobre volje — brez prošnje!
Združenje brivcev in frizerjev nam ie poslalo v objavo: V mestu in okolici je precej brivskih in damsko-frizerskih moj strov in mojstriuj, ki prezirajo in kršijo
Narodno gledališče
Gledališka uprava Narodnega gledališča v Mariboru poziva ponovno vse abonente in abonente blokov, naj sigurno in čimprejc poravnajo svoje zaostanke, ker mora gledališka uprav;) zaključiti letošnjo sezono.
KINO
ORAJSKMtllNO
Danes v petek zadnji krat
Ženska
fti
11
emmea
Krasen film v nemškem jeziku.
Pripravlja sc „Rudnik v plamenu" eden najlepših in največjih filmov zadnjih let.
Oh 4. in tričetrt na 7 globoko znižane cene. Pri večerni predstavi razen najnovejšega zvočnega tednika še damski boks-match.
KAM
v nedeljo 7. julija ?
VSI
na mejo, na
SLADKI VRH k
vetilu dk*mtd ‘m soketslu mmfesia&ji
Beograjski nadškof v Mariboru. Iz
Ljubljane se je v sredo pdipeljal v Maribor beograjski nadškof dr. Rodič. Prenočeval je v frančiškanskem samostanu, včeraj pa je bil gost knezoškofa dr. Tomažiča. Popoldne se je odpeljal v Rogaško Slatino, kjer bo ostal nekaj dni.
Podban g. dr. Pirkmajer na dopustu. Pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer ie danes nastopil svoj redni dopust in Jo nadaljnjega ne bo sprejemal strank.
Mariborčan zmagovalec na plesnem nirnirju. Na otoku Rabu so je vršil med-larodni plesni turnir. Zmagal je g. Fer-Jo Slavec iz Maribora ter si priboril krasno nagrado: Čestitamo!
Književno nagrado ministrstva prosvete, in sicer 10.000 Din je dobil knji-ievnik Peter Petrovič 2a svojo dramo ■»Osvobojenje Koste Šljuke«. Dramo so vprizorili y beograjskem Narodnem gledališču.
Sprejemni izpiti na naših srednjih šolah. K sprejemnemu izpitu na tukajšnji realni gimnaziji se je prijavilo 122 dečkov in 111 deklic. Izpit pa je napravilo ?e 100 dečkov in 83 deklic. Na klasični gimnaziji pa je bilo sprejetih 138 dijakov in dijakinj.
Pričetek kongresa Jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. V Osijeku se je včeraj pričel trinajsti kongres IJJNŽB, in sicer s kongresom pred konferencami. Zbralo se je okrog 200de-Eegatov iz vseh delov naše države in Iz vseh strok železniške službe. Glavni dan. kongresa bo v nedeljo 7. juljja.
. Na Uršljo goro. Mislinjska podružnica v Slovenjgradcu odkrije na Uršlji gori spominsko ploščo ponesrečenemu gosp. Eiletzu Francu, svojemu zaslužnemu odborniku, ki ga je zasul plaz. Slavje se vrši ob vsakem vremenu jutri v soboto 6. t. 111. ob 17.30 popoldne na potu nad nesrečnim krajem, od koder je do vrha Uršlje gore še eno' uro hoda. Mariborski planinci so udeležimo te žalne slovesnosti in se odpeljamo jutri s prvim koroškim popoldanskim vlakom ob 13.15 do Guštanja. Prijavite se pri »P u trnku, ■tel. št. 21 -22.
Modern rastlinjak bo zgradilo Mariborsko olepševalno društvo v mestni vrtnariji v Koroščevi ulici. Rastlinjak, ki jo nujno potreben, bo v veliki meri pripomogel, da bomo zgodaj v pomladi že imeli lepe nasade.
Pešpot na Kalvarijo bodo uredili. Te dni so pričeli z ureditvijo in popravilom pešpoti na Kalvarijo. Popravili bodo tudi podkalvarski mostiček.
Direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani razglaša: Radiofonski naročniki iz interesne sfere radiofonsko oddajne postaje v Ljubljani se pritožujejo, da so primorani plačevati mimo poštne naročniške pristojbine za svoje radiofonske sprejemne postajo še razne druge pristojbine. Posebno številne so bile take pritožbe naročnikov, ki imajo inštalirane svoje radiofonske sprejemnike v javnih lokalih, kakor gostilnah, restavracijah, bufejih, prodajalnah itd. Ti naročniki morajo ba-jo plačevati na leto še posebno banovinsko in državno takso, policijsko in avtorsko takso. Opozarjamo, da se radiofonski sprejemniki po določilih člena 253. finančnega zakona za leto 1928/29. in po členiti »Pravilnika o radiofonskih sprejemnih aparatih« ne smejo obremenjevati brez privoljenja nadrejenega nam ministrstva z nobeno drugo pristojbino, kakor samo s poštno (■naročniško), in to ne glede na to, kdo je naročnik in kje se aparat uporablja, to je kje je inštaliran. Radiofonskim naročnikom tudi tantijem za avtorsko pravo po zakonu o avtorskem pravu ni treba plačati.
bansko uredbo o odpiranju in zapiranju lokalov s tem, da sprejemajo stranke in jim strežejo pred in navadno tudi dosti po določeni uri. Ker je to nekolegialno in v škodo drugim ter kršenje oblastvenih uredb, je uprava združenja sklenila postopati v vsakem znanem primeru in proti vsakomur brez ozira ter prijaviti kršitev oblastvu v kaznovanje. Vsi člani združenja naj se resno drže tega opomi-ua, da sc izognejo posledicam. Občinstvo pa sc naproša, da se poslužuje briv skih in damsko-frizerskih postrežb pravočasno in ne šele v zadnjem trenutku, ali celo po določeni uri, da ne spravi s tem mojstrov v zadrego ter jim povzroči kazili in škodo.
Indeks cen se je v maju povečal. Po podatkih Narodne banke je indeks cen na debelo v maju narastel od 62.9 na 64. Indeks cen na drobno pa je znašal v Beogradu v maju 69.6. v aprilu pa 70.
Občina Bileče v konkurzu. Neka sarajevska tvrdka je zahtevala, da se razglasi konkurz nad občino Bileče, in si-ccr zaradi 130.000 Din, kateri znesek dolguje občina tvrdki.
Jugoslovansko - češkoslovaški potniški promet. S 1. julijem t. 1. je stopila v veljavo nova mednarodna železniška tarifa za direktni prevoz potnikov in potniške prtljage, kakor tudi mednarodna tarifa za direktni prevoz ekspresnega blaga med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi postajami preko Avstrije in Madžarske.
Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati št. 8956 dnevnika »Excelsior«, ki izhaja v Parizu, nadalje št. 169 dnevnika »Prager Presse«; št. 171 dnevnika »Neucs Wiiener Tagblatt«; št. 170 dnevnika »Neues Wiener Abendblatt«; štev. 5204 dnevnika »Poslednje Novosti«, ki izhajajo v Parizu; št. 25 tednika »Istra«, ki izhaja v Zagrebli in št. 146 dnevnika »Prager Tagblatt«.
Večerni promenadni koncert bo jutri, v soboto 6. t. m. od 20.30 do 32. ure. Igrala bo vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
Vabilo k proslavi 5. letnice pevskega društva »Planica«, ki bo v nedeljo 7. julija v gostilni Tomšc v Pekrah. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Odbor.
Občinski odbor Rdečega križa v Radvanju priredi v nedeljo dne 7. julija t; 1. v gostilni g. Anderla v Radvanju veliko poletno veselico, združeno s kolom sreče, ribolovom in streliščem. Strelišče se otvori že ob 9. uri predpoldne. Svirali bodo tudi mali harmonikarji Pomladka Rdečega križa. Ker je čisti dobiček veselice namenjen podpori najrevnejše rad vaujsk' dece, vabimo cenjeno občinstvo k obilni udeležbi. V primeru slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. Odbor.
Sokol Maribor III. priredi jutri 6. jul. ob 20. uri v krčevinski šoli veseloigro »R o k s i« ob navadni vstopnini. Odbor vabi Sokole -ice in prijatelje sokolstva, da prireditev številno posetijo. Zdravo!
Nočna lekarniška služba. Jutri v soboto bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejcva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Slovenski ul.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 6. julija. Ob 12; plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15:	plo-
šče; 18: radio orkester, plošče; 18.50: predavanje; 19.10: čas, vreme, poročila, spored obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: večer v spomin Malije Copa; 21.15: prenos internacionalnega koncerta iz Beograda; 21,45: čas, vreme, poročila; 22: radio orkester in radio jazz. Konec ob 23. uri.
Nenavadna nesreča. Predvčerajšnjim ponoči je opazila žena trgovca Rudolfa Nifergala v Slovenski ulici štev. 22, da prihaja iz spalnice dim. Podala se je takoj v sobo in opazila, da je vsa prenapolnjena z dimom. Poklicala je na pomoč šosede, ki so prihiteli in opazili, da leži Nifergal nezavesten na goreči postelji. Nezavestnega trgovca so naglo odnesli iz sobe, kjer se je potem zavedel. Med tem so pa pogasili tudi že gorečo posteljo. Nesreča se je dogodila tako, da je Nifergal zaspal z gorečo cigareto v listih, od katere se je potem postelja vnela. Le naključju, da je žena opazila dim, se je zahvaliti, da Nifergal ni zgorel.
Smrt otroka v vodnjaku. V Laporski Gorici je padel 9letni Ludvik Maslinšek pri igranju v novo izkopan vodnjak, ki je bil 10 111 globok. Treščil je's iako silo na dno vodnjaka, da je bil pri priči mrtev.
Nezgodo. V Hutterjevi tovarni je padel delavec Hubert Wurfel in si pri padcu zlomil levo nogo. Včeraj zvečer je pa na poti iz Peker brivski mojster Boštjan Ulčar zavozil s kolesom na neki gramoz, kjer je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Na križišču Tržaške ceste in Nasipne ulice pa je padel zasebni urad nik Kascliman tako nesrečno, da si ie zlomil levo ključnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 25 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19.9 stopinjah 742.1, reduciran na ničlo pa 739.7; relativna vlaga 77; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje stalno vreme.
V vsako slovensko lo
V Marilj o ru, drie S. Vfl. 1935.
Pred glavno sadno kampanjo
DELO IN NALOGE SADNIH PRODUC ENTOV, NAKUPOVALCEV IN IZVOZ-
NIKOV.
Mariborski »V e S ernlk« Julra.
itimnfrniBmiOTMiivrairj i
Stran 3.
Naša letošnja sadna proizvodnja .sicer ne bo t^ko dobra, kakor je bila lanska, vendar pa —glasom poročil raznih zainteresiranih ustanov iz vse države tekom zadnjih tednov! — bolja nego je izglodalo prve dni po jurjevskih mrazovih in snegu. Največje škode so mrazovi povzročili v dravski in donavski banovini, dočim bodo ostale banovine imele skoro normalno sadno letino. Pa tudi pri nas v dravski banovini jo zlasti v vinogradnik krajih stanje povoljno in bo kvaliteta grozdja, mnogo boljša kakor je bila lanska, — seveda če-ne bodo sledile še kakšne ujme ali bolezni.
Naša sadna trgovina bo imela letos pred seboj čisto posebno situacijo. Državam, . ki niso tipično sadjarske, kakor Avstrija. Nemčija, češkoslovaška, Madžarska,. Švica in Poljska, sta sneg in mraž sredi maja težko oškodovala njih sadno proizvodnjo, in vse te države — '■ izjemo morda Madžarske — so navezane na uvoz sadja iz tipično sadjarskih držav. Da bo naše sadje letos predmet močnega povpraševanja, > tem ne more biti dvoma. To tem bolj, ker bo sadje, v kolikor ga bo manj napram lanski količini, v toliko kvahtetnejše in bo torej letos več upanja na dobro vnovčevanje kakor pa je bilo lani.
Toda v hipu, ko imamo vse to pred očmi. 'nastajajo tudi za naše sadjarje-proizvodnike, za naše izvozne organizacije in za državo, ki naj bo regulator vse ga gospodarskega življenja, velike naloge, preko katerih ne sme nobeden navedenih činiteljev iti niti lahkomiselno niti v dobri veri, da »bo že kako«. Ni dovolj, da se v primeru neuspehov jezimo na nekoga, ki je morda grešil, pa ni bil samo njegov greh merodajen in odločilen za neuspeli, kakor je bilo to n. pr. lani. Kdor ie imel točen upogled v potek sadne kampanje lanskega leta, je mogel iti moral, ugotoviti ne samo krivdo drugih, ampak prvenstveno naših domačih izvoznih činiteljev.
Da je izvoz v splošnem, zlasti pa tudi '\ar zadeva sadno trgovino, potreben temeljite reorganizacije, kakor jo je zahteval,. v eni svojih resolucij občni -zbor Kmetijske družbe za dravsko banovino dne 16. junija t. 1., je gotovo. Ustanova za izvoz mora iz današnje birokratske organizacije postati zavod, v katerem bodo imeli producenti odločilen vpliv in ki bo res tudi znal uravnavati cene kmetijskih. pridelkov ter preskrbovali zlasti tudi zadružnim, organizacijam za izvoz ootrebne lonibardnc kredite na nakuplje-
no •blago. Izvozna organizacija mora vedno in povsod varovati interese producentov, ne sme pa biti plašč, pod katerim bi skušali razni izvozniki - kapitalisti ščititi svoje posebne interese.
V skladu s tem pa se morajo tudi sadni izvozniki iz Slovenije zavedati, da morajo predvsem med sabo biti enotni, kar danes niso, in da morajo stati na stališču, da ščitenje interesov producenta pomeni tudi varovanje njihovega interesa. Predvsem mora prenehati nečedna vojna, ki jo vodijo zasebni izvozniki proti zadružnim izvoznim ustanovam. Prenehati mora škodljiva borba med »velikimi« in »malimi« nakupovalci sadja. Zlasti pa morajo izvozniki organizacije s korenino vred iztrebiti sramotno izkoriščanje slovenskega sadjarja s strani raznih mešetarjev. Vem za primere iz lanskega leta, ko so takšni mešetarji plačevali (nepoučenemu, ;i denarja potrebnemu kmetu-sadjarju sadje po 75 par v času, ko so razni kupci iz Češkoslovaške, ki so oseb/io prišli nakupovat, plačevali enako sadje po 1.25 Din. Me-šetarji so se izgovarjali na svoje slovenske kruliodajalce-izvoznike.
Izkušnje zadnjih let morajo naše izvoznike in zlasti tudi Prizad, ki bo menda tudi še zanaprej regulator izvoza, dovesti do nujne potrebe prSvilnega dirigiranja našega sadnega izvoza. Dočim so n. pr. lani bolgarski sadni izvozniki na vsa tuja tržišča .vedno pošiljali samo toliko blaga, kolikor ga ie mogel tuji trg konsumirati, pa se je zgodilo, da so si naši izvozniki n. pr. na dunajskem trgu ponovno sainj ustvarili najhujšo konku-co in tako sami povzročili večkrat naravnost katastdofalne padce cen (n. pr. pri slivah v enem dnevu na dunajskem trgu od -15 na 30 grošev, na praškem trgu pa od 2.70 na 2.20 Kč.).
Seveda pa morajo tudi sadni, proiz-vodniki sami priti končno vsi do zavesti, da samo kvalitetno prvovrstno sadje, lepo obrano iti dobro spravljeno, more iti za razmeroma dobro ceno v denar. Poštenost producenta pri oddaji blaga je pogoj /a uspeh našega sadja v tujini, ki naše sadje odjemlje. Zlasti pa bi morali producenti sami tudi varovati svoj interes in biti solidarni ter onemogočiti, da posamezniki kvarijo cene s prodajo za sramotno ceno. Pa tu bi v nadaljnjem ražmotrivanju že prišli na potrebo zadružne organiziranosti vseh s dnrli producentov, kar pa danes ni naš namen.
Hoteli smo s pričujočimi vrsticami samo kratko opozoriti vse one, ki se jih
tiče, a sadjarje i izvoznike, na stvari, ki niso prav nič nove, a.so vendar z ozirom na dejanski položaj se vedno nove in jih
je treba v pravem trenutku vedno zopet dvakrat in desetkrat podčrtati.
V- S-
Gibanje naših obrtnikov
OBČNI ZBOR KOVINARJEV IN
Združenje obrtnikov kovinarskih strok in kolarjev v Ljutomeru je imelo preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 23 članov. Vodil ga je predsednik združenja g. Teodor Verbnik, ki se je ob otvoritvi spomnil pred vsem tragične smrti Nj. Vel. kra lja Aleksandra I. in pozval zborovalce, da počaste njegov spomin s trikratnimi klici »Slava!«, čemur so se navzoči odzvali, nato pa pozdravili mladega kralja Petra II. s klici »Živijo!« Dalje se je predsednik spomnil pokojnih tovarišev g. Janka Tratnika, ki je bil večletni pred sednik združenja in Antona Ludvika in se je njun spomin počastil stoje s klici »Slava!«
Predsednik je nato imenoval za za^ pisnikarja tajnika' g. Franca Rajha, skupščina pa je izvolila soglasno za overova-telje zapisnika g. Jakoba Jurkoviča, in Ignacija Ficka. Pozdravil je nato zborničnega svetnika g. Jakoba Zadravca kot zastopnika Zbornice za TO! in zastopnika Okrožnega odbora g. Julija Novaka. Poročal je o delu združenja proti šušmarjem in je v tem pogledu zaznamovati precejšen uspeh. Grajal je, da sc
KOLARJEV V LJUTOMERU.
je iz ljutomerskega davčnega odbora izrinil edini'zastopnik rokodelskega obrtništva in namesto njega izvolil advokat. Tajnik g. Rajh je poročal, da šteje združenje 63 članov, 18 pomočnikov in 33 vajencev. Prejemkov je imelo združenje 2503.90 Din, izdatkov 2477 Din, prebitka torej 29.90 Din. Po poročilu člana nadzorstvenega odbora g. Kunca se je računski zaključek za leto 1934 soglasno odobril z dohodki 2680 Din in izdatki 2630 Din. V pomočniški izpraševalni odbor so se izvolili vsi dosedanji mojstri.
Med slučajnostmi ie ff. Novak pozdravil zborovanje v imenu okrožnega odbora mariborskega in v svojem nadalnjem govoru posebno opozarjal na potrebo in važnost obrtniških organizacij ter dviga stanovske zavesti obrtništva. Zbornični svetnik g. Zadravec je pozdravil zborovalce imenom Zbornice in izčrpno poročal o sklepih konference zbornic v Splitu ter drugih važnih obrtniških vprašanjih. Predsednik g. Verbnik sc je zahvalil govornikoma za poučna izvajanja in zaključil zborovanje ob M. uri, zahvaljujoč sc za udeležbo in stvarno obravnavanje dnevnega reda'.
Murska Sobota
Na državni realni gimnaziji v Murski Soboti se .ie priglasilo letos k nižjemu tečajnemu ;;iitu, ki se je vršil v prisotnosti ministrskega odposlanca ravnatelja Jakoba Zupančiča, 50 rednih dijakov in 5 privatistov, izpila pa jih je bilo oproščenih TO. Končne oceno,so bile: z odličnim uspehom 5 dijakov in 1 dijakinja, s prav dobrini 8 dijakov in 3 dijakinje, z dobrini 22 dijakov in 7 dijakinj, tako, da jih je napravilo izpit skupaj z oproščenimi 46,- Popravni izpit ima 5 dijakov in 2 dijakinji, za I leto sta pa zavrnjena 2 dijaka. K. izpitom za 1. razred sc je pri javilo letos 125 učencev.
Lokavec pri G. Cmureku
Proslava Vidovega dne. Dne 28. junija t. 1., na Vidovo, so priredila vsa tukajšnja mladinska in druga narodno-obramb na društva takozvani praznik narodnega posvečevanja. Na skupni prireditvi je nastopilo vsako društvo s posebno točko, tako, da je bil spored prav pester in zanimiv. Vrstile s6 se pevske in tarii-
buraške točke, igra, recitacije itd. Vstopnina sc ni pobirala. — Za tik naše severne državne mejo ležeči Lokavec so takšne prireditve velikega pomena, česar se dobro zavedajo prav njihovi prireditelji, ki jim gire zato vse priznanje.
Ob rekj.
— Kaj pa loviš, prijatelj?
— Postrvi.
— Ali si že katero ujel?
— Šo nobeno.
— Kako pa potem veš, da loviš postrvi?
Najboljši dokaz.
— Povej mi primer, da ima »-poštenost najdaljše življenje,« pravi učitelj učencu.
— Če mi pomaga oče pri domači nalogi, jo končam v petih minutah, če pa računam sam, traja vedno nekaj ur.
darujte za spomenik Viteškega kralja ABek-sandra I. ZedinltePia v Mariboru9
—c:
Dunajski vtisi
.In sicer? . . .
Pred medicinsko in kemično fakulteto. Ob vhodu stoji pcdel, ob njem stražnik. Vsakemu dijaku, ki prihaja v poslopje, natančno pregledajo aktovko, potem lahko šele vstopi k predavanjem oziroma vajam. Klerikalni režimi radi veliko govorijo o demokraciji . . .
Nedelja. Izletniki vro v smeri proti Wienerwaldu. Tam se zbero v veliki množici. Proti večeru se razkropljeno vračajo. Naslednje jutro se govori po vsem Dunaju, da so imeli po okoliških . šumah narodni socialisti oziroma marksisti svoja zborovanja.
V neki restavraciji na periferiji. Uni-formaratu tramvajski uslužbenci prihajajo. Na stotine jih je. Tudi nekatere žene so zraven. Mirno tarokirajo, se zabavajo in šalijo. Niti besedice ne slišiš o politiki. Stopim k plačilnemu natakarju in ga vprašam, kakšni ljudje so to in če se večkrat zbirajo.
»Svojčas niso tako redno prihajali. Sedaj so redno tukaj. Veste, načini sc menjajo, cilji ostanejo.«
Že od preje mi jc bilo znano, da so bili tramvajski uslužbenci malodane kom Paktno organizirani v socialistični strokovni centrali.
V Ljudskem vrtu ob nekdanjem cesarskem dvoru. Sobota popoldne. Kavarni-
ški vrt je nabito poln. Starc dame prevladujejo. Ze iz obrazov sodiš: plemstvo. Tudi gospodov je veliko. Tudi oni tarokirajo. Niti besedice o politiki. Nekdanji polkovniki, generali in morda celo admirali.' Tarokirajo. Star Dunajčan sedi sam iiri neki mizi. »Pravijo, da je večkrat v alkoholu tolažba. Poglejte tja. Tudi v taroku je včasih.« Tam na periferiji tarokirajo. Mladi ljuje. V senci nekdanjega cesarskega dvora tarokirajo. Stari Dunaj. Dva roda, dve miselnosti, dva svetova. Čigava jc bodočnost? . . .
Pred zaveso — za zaveso.
Med najsijajnejšimi prireditvami dunajskih slovesnosti je bila mogočna umetniška prireditev pod oznako »Dunaj osta ne Dunaj«, ki jc bila v dunajskem stadionu. Na obširnem sporedu z 12 točkami so bile najraznovrstnejše reči od nastopa 300* telovadkinj do izvajanja Suppe-jeve skladbe »O du mein Oesterreich«. Namen te slovesnosti, kakor vseh drugih, jc dvigniti zavest avstrijske pripadnosti. Lepa stvar. Pred zagrinjalom...
Isto noč sem sedel zunaj v Grinzingu na nekem vrtu. V kotu jc sedela družba okoli 150 ljudi. Neprestano so peli. Smeha in zabave na veliko.
»Kdo so ti ljudje?«
»Zunaj na stadionu so danes nastopali. Izmučeni in žejni so.«
»Kakšna je pesem, ki jo neprenehoma ponavljajo?«
»Veste, ta je pa hitlerjevska . . -«
Tisti, ki mi je vse to pojasnjeval, je na to pomežiknil. Meni je postalo jasno: za zagrinjalom ....
Na Semmeringu.
Na povratku smo se ustavili na Semmeringu. Še tako razvajen tujec bo našel tukaj svoje dopadenje. Postrežba je povsod, kjer smo se ustavili, imenitna. Brez predhodnega obvestila: v 15 minutah je bil naročeni obed na mizi.
»Kako je kaj prj vas?« vprašam domačima.
»Nikar ne sprašujte. Iz leta v leto je slabše. Ne vemo, kakšen bo konec.«
Takšnega obupnega priznanja še nisem slišal. Pri drugem sem še izvedel, da je dobra tretjina hotelov v znanem letovišču Zeli am Sec na — bobnu.
Kie je krivda?
Avstrijci dolžijo nas Jugoslovane čisto po krivem, češ, da je politika vmes, ako ne zahajamo v avstrijska letovišča. Dejstvo jo čisto preprosto: nas tišči visoka avstrijska valuta. Pri enakem razmerju z našim dinarjem bi bila avstrijska letovišča, ki razpolagajo z vsem udobnim in najmodernejšim komfortom, polna jugoslovanskih letoviščarjev. Ljudje gredo na letovanje, kjer so prilike pač najugodnejše. Tukaj nobena politika nič no pomaga. Zakaj prihajajo k nam Čehi, Nemci, Avstrijci? Ker s svojo valuto pri nas razmeroma poceni živijo. Drugih razlogov ni. Vsako dokazovanje, da je temu tako, bi bilo spričo nepobitne evi-
dentnosti nesmiselno. Da se dokaže dobra volja nas Jugoslovanov in da se razbijejo pomisleki, se je organiziralo to prvo kolektivno potovanje na Dunaj. Sledila bodo še druga potovanja. V juliju se predvideva veliko skupno potovanje okoli 400 potnikov iz južnosrbskih predelov naše države. Tudi druga potovanja so še v načrtu. V izvajanju tega velikega in pomembnega programa gre prvenstvena zasluga ravnatelju »Putni-kove« centrale v Beogradu gosp. V. Perše tu. ki se je pri prvem kolektivnem potovanju izkazal z veščo sposobnostjo, odlično organizacijsko spretnostjo in neutrudno prizadevnostjo.
Še na Dunaj...
Ko sva se s C. Debevcem v Mariboru poslavljala, sva si istočasno dejala: Še pojdeva na Dunaj. Nedvomno naju jc istočasno spreletela misel na izbornega tokajca in badaszonyja, ki sva ju dobila v bližini slavne kavarne »Beethoven«, kjer so sc svojčas shajali naši znameniti zadrugarji od Cankarja, Zupančiča, Ketteja in Prijatelja do Ellerja in drugih. Že tedaj sva pomislila: kje dobiš pri nas takšno kapljico? . .. Nobena pretirana cona. 40 dinarjev za liter v naši valuti sc izplača žrtvovati za pol litra takšne kakovosti, kaj šele za liter, kakor sva ga plačala. Kdor .ere na Dunaj: v tisti novi gostilni pri k:	rni	»Beetho-
ven« naj se zglasi. Pa po tokajcu in ba-daszonyju naj povpraša. Ne bo kesa in obžalovanja.	(Konec)
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida SUotma
Tam gori više, na koncu doline, je ležala položno zleknjena Hrušnica, vsa kakor z vencem ovita z gozdom, vzpenjajočim se v strmine do vrhunca pohorskih grebenov. V solnou se je bleščal cerkvenj zvonik in belile so se med sadnim drevjem skrite hiše gozdnih magnatov ter pohlevne bajte delavcev in siromakov. Poleg cenkve se je dvigalo obsežno župnišče, mak) niže je pa razprostirala svoje zidovje šola, zgrajena v tistih povojnih letih, ko je bilo — kakor je dejal hlapec Andrej — denarja kat listja po gozdu.
Sdanovina, ki jc stala na samem Četrt ime pod Hrušnico, obdana le na vzhodni strani, na rebri za Jasnico, od venca delavskih bajt, se je košatila v majski pomladi kakor bahata mogočnica. V sadovnjakih so cvele jablane, hruške, slive, ko da bi Ji* bilo pobelilo drobno iv-je^ po rebri pa so se v lahnem vetru zibati grmiči, dočim so se breze, bukve in hrasti komaj v vrhovih rahlo majali. Med smaragdno zeleno mlado travo so cvete kukavioe in druge pomladne cvetice in napolnjevale vso dolino s prijetnim vonjem.
»Dom . . .« je vzkliknila Sida in se vzravnala v sedežu. Pogled na Silano-vino ji je pregnal misli, v katere jo je bila zazibala vlažna, senčna soteska spodnjega toka Jasnice.
»Da, doma smo!« je dejal hlapec in položil bič v zatilnik, saj so pričeli konji brzet; sami brez priganjanja, ko da so hoteli čimprej preteči še tisto kratko razdaljo, ki jih je ločila od domačega dvorišča in hleva. Toda na zadnjem ovinku, tam, kjer se je s oeste v Hrušnico ločila pot k Silanovim, je iz gostega grmovja nenadoma planila pred kočijo čudaška postava norca Habakuka »n napolnila Sido s tiho, nerazumljivo grozo, kakor vselej, kadar je videla tega človeka brez doma in svojcev, tega divjega gozdnega moža. Norec z dolgo sivo brado in po hrbtu padajočimi lasmi, oblečen v razcapane in umazane cunje, se je vstopil na poti tako na širok da so morali konji sami odskočiti, da ga ne povozijo. Ko je stal tik voza, le za seženj oddaljen od deklice, je divje zakrilil z rokama, zatulil in nato pljunil vstran. Hlapec AndTej ga je hotel ošvrkniti z bičem, toda Sida ga je zadržala.
»Pusti ga! Nor je in ne ve kaj dela.«
»Zadnje čase se potika noč in dan tod okoli in oprezuje. Gotovo bi rad kaj izmaknil.«
»Od česa neki živi? In kje spi?«
»Kdo bi to vedel? Krade . . . Ccz dan se pojavlin krni ceste, zvečer pa izgine brez sledu, kakor kafra.«
»Čudno je, da ne berači ;n sploh ne sprejema miloščine ...«
»Je pač nor.«
»Revež.«
»Nesnaga.«
Sida se je obrnila v vozu in videla, kakor je Habakuk napravil z desnico za njo po zraku čudno znamenje ter hip nato planil kakor podlasica nazaj v grmovje in izginil.
»Koliko je neki star?« je pomislila. »Odkar živim, je vendo enak; nikoli ni bil ne mlajši ne starejši.« Pa tudi drugi so trdili isto. Vedno je nosil dolge in sive lase in razmršeno brado, vedno se je potikal po gozdovih in vedno je bil nor. Habakuk — nihče mu ni vedel drugega imena; nihče rojstva in oorekla. Ril je kakor prikazen h pravljice, strašilo, s katerim so starši plašili otroke, kadar so bili neposlušni in nagajivi. In ta podzavestni strah in stud pred njim, vtepen v glave otrokom, je ostajal potem tudi v mladeničih’ in mladenkah, možeh in že-
nah. Ždel je tudi v Sidi, in dasi se ji je studil kakor nekaj neior,“'-"o "■'-deea in odurnega, se ji je vendar tudi smilil. Prevzemalo jo je neko nerazumljivo sočutje vselej, kadar ga je videb ali sc ga spomnila, ki se je s strahom in studom mešalo v neko čudno mešanico čustva brez primernega izraza v človeški govorici. To čustvo ji je bilo nerodno, skoraj mučno in boleče, da se ga je šiloma skušala otresti in pregnati izpred duševnih oči privid te prikazni, ki se ji je vedno znova vračal celo v dekliš' e sanje. Ko je kočija drčala že na obsežno domače dvorišče, se ji je še vedno zdelo, da stoji za njo Habakuk, da raste v silnega velikana, zakriva solnce na nebu in sega s svojimi okrempljenimi rokami po njej in vsej Siiianovmi, ko da bi jo hote' z enim samim stiskom zdrobiti v prah.
Ta čudni neprijetni občutek je izginil šele takrat, ko se je kočija ustavila tik pred vežnimi vrati, na katerih se jc pojavila kuharica Helena in ji voščila dobro jutro. Ko je Sida skočila na tla in je hlapec Andrej odnesel njen kovčeg v hišo, se je Helena nagnila k njej in ji dejala potrto:
»Gospa vas nestrpno pričakuje. Že celo uro sprašuje, če vas še ni. Ne prestrašite se! Bodite pogumni!«
(Se bo nadaljevalo
Milijarde z dimom v zrak
ZAKAJ PRAVZAPRAV, KADIMO?. ALI JE KAJENJE UŽITEK?
Človek bi se prestrašil ogromnih šte-iik, če bi na primer izračunal, koliko smo samo Mariborčani pokadili v zadnjih desetih letih. Že milijončki, ki jih samo v enem letu poženemo v zrak, so precej čedni in bi z njimi lahko popravili vse ceste r Mariboru, zgradili bi lahko še eno kopališče, nov magistrat in šfe marsikaj. Tobak je torej lep vir dohodkov naši državni blagajni. Kljub temu, da pridno kadimo, pa kadilcev nič kaj ne ceni uprava našega monopola. V naši državi rase najboljši tobak, pridelajo ga ogromne množine, pritožbe kadilcev pa so na dnevnem redu. Kadilci sami vedo, da spadajo med najzvestejše in tudi napohlevnejše davkoplačevalce in bi že samo zaradi tega bili vredni večje obzirnost! monopola, ki jim s svojimi špekulacijami kvari ta dragoceni užitek kajenja. Odveč bi bilo naštevati, kaj vse najdejo kadilci v tobaku in cigaretah. Da je tobak pri nas za naše razmere predrag, je tudi res. Toda v gospodarstvu je že tako, da se molze najdelj tista krava, ki ima največ mleka.
Lahko bi pri nas kaditi za mal denar dober tobak, ko bi kadilci bili solidarni m pričeli lepega dne stavkati. Prav gotovo bi ugnali našo upravo monopola v kozji rog. Temeljito bi premislila, in bi kadilcem z navijanjem cen in s slabim tobakom ne kvarila užitka vsaj za nekaj časa. Tak boj in vse prizadevanje, da bi se kajenje tobaka zaradi zdravja in gospodarskih ozirov za posameznika omejilo, je že vnaprej izgubljen in brezuspešen, ker nam statistike kažejo naraščajočo tendenco, ki izvira v glavnem odtod, ker se kadilcem tobaka v vedno večji meri pridružuje tudi ženski spol. Znana splošna gospodarska kriza gre nrnno tobaka, saj si marsikateri s praznim želodcem rajši prižge cigareto ali pipo kot poje kos kruha. Brezposelnost sicer razburja živce, tobak pa jih tolaži, vsaj navidez...
Vprašanja, zakaj ljudje pravzaprav kadijo, niso še vsa rešena. Tobak je prav gotovo samo sredstvo za užitek, ki ustvarja nekakšno zadovoljstvo. Kako prijeten je ta užitek, vedo kadilke in kadilci sami, vedo pa tudi, kako hudo je brez cigarete, brez tobaka. Nekateri zmernejši kadilci pravijo, da je kajenje nedolžna zabava. Ne da se pa reči, ali je tobak potreben ali ne. Gotovo pa je, da je mati narava samo živalim onemogočila uživanje takšnih sredstev, dočim jih ljudje poznajo že od pamtivekov. Zato je tudi brezuspešen poskus, da bi ljudje kajenje opustili. Znano je, da spada tobak med razmeroma najmanj škod-
ljiva opojna sredstva. Uživanje tobaka deluje razburljivo na nekatere živce in žleze. Mimo tega učinkuje deloma tudi narkotično, kar je dokaz, da se nervozni in razburjeni človek pomiri, čim potegne vase prve dime.
Kakšne so torej posledice, ki jih povzroča kajenje tobaka v človeškem organizmu? Nikotin, ki se spremeni v dim, gre deloma v telo, kjer ga vsrkajo predvsem sluznice, ki pa ga kmalu zopet izločijo. Tobačni dim vsebuje mimo nikotina še razne druge kemične snovi, med njimi piridin in amoniak. Zmerno kajenje torej ne kvari zdravja. So nekatere bolezni, ki pa nimajo svojih kali v tobaku, da se mora bolnik absolutno vzdržati kajenja. Zmeren kadilec naj pokadi 3 do 4 cigare, ali do 10 cigaret na dan. Na vprašanje, ali je bolj zdrava cigara, ali cigareta, ali pipa, se ne da točno odgovoriti. Pri pipi in cigari gre več nikotina v dim. Kadilci pip in cigar ne inhalirajo vedno, dočim kadilci cigaret povlečejo ves dim vase. Kaditi pa je potrebno počasi in ne preveč, nikdar pa ne na prazen želodec ali pred jedjo, še manj pa med telesnim delom ali v športu, če priporočimo še vsak teden po en dan brez tobaka in vsak dan vsaj po 12 ur brez nikotina, smo menda zbrali nasvet tudi za one, ki so vsako telesno in duševno nerazpoloženje pripisovali zastrupljenju z nesrečnim nikotinom.
Zakopani zakladi
Ogromni so zakladi, ki jih brani naša zemlja. Pretežno večino jih je v zemljo zakopala mati narava, nekaj so jih pogoltnile razne katastrofe, nekaj pa jih je skrila v zemljo tudi človeška roka iz bojazni pred tatovi. Bolj redki so primeri danes, da bi človek zakopal v zemljo svoj denar, svoje dragocenosti. Včasih pa, ko še niso ljudje poznali denarnih zavodov se je često zgodilo, da je bil človek prisiljen skriti svoj zaklad v zemljo. O tem nam poročajo izkopme denarja in drugih dragocenosti vi najnovejši dobi. Tako so na primer izkopali bogat zaklad lansko jesen v Rimu. To pa ni edini primer v Rimu, kjer so jih tekom let nešteto odkrili, ki so izvirali iz najrazličnejših vekov. Množino dobro ohranjenih zlatnikov so našli delavci, ko so prekopali starodavne temelje hiše rimskih vestalk. Ogromno bogastvo, zakopano v zemlji so odkrili tudi pri popravljanju vodnjaka na samostanskem dvorišču v Aventmu. Ko bi se človeštvu posrečilo poiskati in dvigniti vse v zemlji zakopane zaklade in bogastvo, bi bil prav gotovo takoj konec sve-
tovne gospodarske krize. Na zemljo bi se vrnilo .blagostanje in z njim sreča in veselje do življenja, nad katerim danes .obupuje ubogi človeški rod.
Kdo bi uganil zakaj?
Med Evinimi hčerkami jih je mnogo, ki jih je v življenju prevzelo hrepenenje po nekem skrivnostnem in romantičnem koncu. Taka je bila lepa in mlada Američanka Starrova, katere truplo so naplavili morski valovi na obalo blizu Ne\v yorka. Večno je romala po morju. Velike ladje so bile njen dom. Za to se je tudi v morju razlila skrivnost njene tragične smrti. Domnevajo, da je bila v zvezi s sleparskimi igralci. V nekem angleškem pristanišču si je pognala kroglo v sence lepa neznanka srednjih let. Po njeni smrti so dognali, da je neštetokrat preplula veliko lužo in si med vožnjo iskala moža. Bila je lepa, silno bogata, a ga kljub temu ni našla. Prav tako skrivnostna je bila tudi bogata Američanka Bor netova, ki so jo našli zastrupljeno v razkošni kabini na neki ladji. Stekleničica strupa pod njenim zglavjem je pričala o njeni prostovoljni smrti, dve brzojavki pa o njenem skrivnostnem življenju. V prvi je nekdo javil, da je umrl njen zaročenec, v drugi pa ji nekdo sporoča, da se ne sme nikoli več vrniti v Ameriko.
Nehvaležnost vernega sveta.
V naši prestolici je umrl v največji bedi te dni mož, ki so ga Beograjčani poznali že dolga, dolga leta. Znan je bil po svojih skokih na praznik pravoslavnih treh kraljev v ledeno Savo, ko vrže svečenik križ v vodo. Ob takih vsakoletnih prilikah ni primanjkovalo prostovoljnih potapljačev, toda omenjeni mož je prekosil vse in je vsako leto prinesel križ iz objema ledenih valov. Zato je prejel celo
iz kraljevih rok bogato darilo. Vsakoletna kopel pa mu ni prav nič škodovala. Nasprotno, dočakal je visoko starost Sl let. Grenka in trpka pa je bila jesen njegovega življenja. Ubog in lačen se je zgrudil na razgretem tlaku mestnih ulic in nmrl. Ko so zvedeli za njegovo žalostno smrt nekateri, ki so ga poznali so podčrtali resničnost ljudskega rekla, d; ie nehvaležnost plačilo tudi globok'- ve nega sveta.
Skrivnostna pošiljka.
Letalec, ki prevaža z le4 \>m pošto med glavno naselbino v Novi Gvineji in njenim zaledje . je doživel grozen dogodek. Ko je letel nad gorskimi grebeni, je začutil mrzel pritisk na vratu. Prestrašen je opazil, da se nru je ovijala kača okrog vratu. Moral je zasilno pristati v strahu za svoje življenje. Pobil je skrivnostno strupeno potnico in na veliko začudenje ugotovi, d., je prilezla iz vreče, v kateri jc bilo še več kač, ’:i so bile naslovljene na nekega trgovca. Poštna u-prava si prizadeva, kdo je bil skrivnostni odpošiljatelj kač, ki jih naslovnik niluk ni naročil.
ki
Žrtvi Kanibalov. .
Iz Dokarja poročajo o strašni i"” 1 je doletela dva angleška letale me-njena sta bila leteti na portur Gvinejo, a ju je zalotil vihar in s.a morala pristati v divjaških predelih. Oba so ujeli afriški divjaki, ju zaklali in spekli, meso pa zavžili. Preiskava ie dognala, da je bila pojedina združena z velikimi svečanostmi, ki so v navadi pri divjaških plemenih.
Dve služkinji.
Prva; »Gospa mi je naročila, da nv ni treba pred polnočjo domov!«
Druga: »Meni pa je naročila, da se mi sploh ni treba vrniti.«
Razno
PODPISANA KRISTINA
Štraus
obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem Uh izrekla proti gospodični Filomeai Grad, v Mariboru, Gubčeva ul. 3 ter se ji zahvalujoin. ua je odstopila od kazenskega postopanja. Kristina Štraus.
2989
V GOSTILNI SABELNIK.
Pivola, v nedeljo poledina na ražnju pečenega prašiča in gibanic.	3979
Kupujte svoje po* trebiilne pri naliti inserenHhl
s«
Edini iloventki dnevnik na ozemlju bivše maribor tke oblaiti ie „ Veternik
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogei uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mo-goče le tedaj, ako „Ve£ernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v *Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernik “ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Izdaja konzorcij »tata* v Ljubljani; predstavnik tadajateIH urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Uska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
SIAJ&P DEX£LA v J