Devetletnico ustanovitve OF smo svečano proslavili Naše delo Na svečani proslavi 9. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte je v Ptuju v Titovem domu v sredo, 26, aprila t. l. nad 1500 članov in članic ter funkcionarjev KP in OF z vso pozomostjo sledilo svečanernu govoru predsednika okrajnega od-bora OF tw. Leskovca Franca in iz-vajanju sporeda SKUD-a *Jože Lacko«. Z navdusenjem so vsi po-zdravili osem odlikovancev za po-zrtvovalno delo, ki so prejeli odliko-vanja od Glavnega odbora Ljudskz jronte JugosUtvije. V svečanem govoru po otvoritvi in naTodni himni je predsednik Okrajnega odbora OF tov. Leskovec med drugim dejal: »Tovariši in tovarišiceJ Na jutrišnji dan praznujemo deveto obletnico ustanovitve naše najštevil-nejše, najširše in najmočnejše poli-tične organizacije — Osvobodilne fronte. Na ta dan se ponovno -spom-nimo v§eh ogromnih zaslug, ki jih imajo članice in člani OF za vse to, kar danes imamo in kar bomo 5e imeli. Spominjamo se vseh naporov in žrtev, ki so jih članice in člani OF vložili v to, da je slovenski narod danes svoboden vsakega zatiranja in izkorišcenja. tako nacionalnega kot rocialnega. Članice in člani OF so tvorili tisto močno, vseljudsko silo, ki je vzdržala pod vodstvom KP borbo slovenskega naroda za nacio-nalno in socialno osvoboditev in *e sila, ki vzdrži. tudi dcnes vse ovire in težave, da bomo živeli lepše in človeka vredno življenje. Glede številnih nalog članov OF v času vojne je tov. Leskovec dejal: »Pred članicami in člani KP in OF ni stala v času vojne samo naloga osvoboditve slovenskega naroda iz-pod okupatorja, na kar bi se življe-nje vrnilo zopet na staro pot bivše Jugoslavije, na izkoriščanje in zati-ranje delovnega Ijudstva, temveč tudi naloga z nacionalno osvobodit-vijo priboriti slovenskemtt Ijudstvu boljše in lepše življenje, brez izko-rišcanja in bede. Jasno je bilo, da bi v siučaju povratka stare oblasti /a-brikantov, žandarjev in veleposest-nikov naši delovni Ijudje ravno tako tezko živeli kot v časih pred in med vojno. Zato se je bilo treba boriti za pravo Ijudsko oblast, za oblast, ki ne dovolfuje izkoriščanja in socialne ne-enakopravnosti. Za tako oblast so se borili naši delovni Ijudje v vrstah OF in tudi dajali svofa življenja..« Celotni govor je zajemal najvaž-nejla deistva iz borb, uspehov in tcžav OF tekom vnme in po o&vo-boditvi do danes. Glede obnove safne je vmil tov. Leskovec spomin navzo-čim članicam in članom OF na slc-deča dejstva: »Po osvoboditvi je bila naloga čla-nic in članov OF, rešiti vprašanje vključitve vsega Ijudstva v to, da bo porušeno gospodarstvo naše domo-vine čimpreje obnovljeno in da se bo čimpreje začelo normalno mirno-dobsko življenje. S pravilnim pre- pričevanjem je uspelo s pomočjo ne~ štetih članic in članov OF v kratkem času odpraviti vse najhujše posledice vojne, stopiti velik korak naprej, stopiti na pot planske .graditve so-cializma, na pot planske borbe za boljše in lepše življenje. In po tej poti stopamo vsaki dan. Vsakodnev-no dosego naše delovno Ijudstvo nove in nove uspehe in vsaki dan smo bližje svojemu končnemu cilju, družbenemu gospodarstvu.« Celotnemu govoru tov. Leskovca so udeleženci proslave pozorno sle-dili in na koncu vsa dejstva, kot že neštetokrat, ponotmo potrdili s plo-skanjem. Po končanem govoru so bila tov. Belšak Francu, Sotlarju Jozetu, Vo-grinec Janku, Bergincu Petru *z Ftuja, Kmetec Antonu in Resnik Vidi iz Sikol, Osojnik Mariji iz De-senc ter Trop Antonu iz Ptuja iz- ročena odlikovanja Glavnega odbora LF Jugoslavije. Ob izročanju odli-kovanj */e Ijudstvo vsakemu odliko-vancu posebej čestitalo s ploskanjem. Potem je nadaljeval spored pro-slave SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja. Recitacije, petje »Bilečanke« in »Ranjenika«, igranje skladb Smetane in Šedlbauerja »Prodana nevesta« in »Pad svobodnivi soncem« ler končfio izvajanje »Pesmi o svobodi«, ki sta jo izvajcda mešani zbor in or-kester, je dalo proslavi svečan odraz. Dirigiral je tov. Jože Gregorc. Tdkih proslav, kot je bila proslava 9. dbletnice ustanovitve Osvohodilne fronte, se bo naše delovno Ijudstvo rado udeleževalo, saj je bil program dobro pripravljen in zelo posrečeno izveden. Tudi na vaseh je bilo veliko pro~ slav. Na predvečer 27. aprila je za-gorelo mnogo kresov. LF. V težki, toda uspežni in zmagoviti borbi za izvršitev petletnega plana in za boljše življenje naših narodov ne smemo pozabiti na otroke, ki bodo uživali sadove naših naporov. Otrok in mati pa sta neločljivo po-vezana in skrb za enega je skrb tudi za drugo. Teden matere in otroka postavlja to skrb še bolj živo pred našo skupnost V Ptuju se pripravljamo s tekmo-vanjem na čim lepšo proslavo tega tedna, kl bo letos od 3. do 10. ju-nija. Na plenumu organizacije AF2 smo ustanovili dva aktiva. Prvega za izdelovanje igračk za otroški se-jem. Vodi ga požrtvovalna in agilna tovarišica Kocmut Karolina. Uredili in opremili bomo tudi otroško igri- šče v Ljudskem vrtu. Aktiv za to nalogo je tudi pridno na delu. Več zavednih obrtnikov je obljubilo, da bodo izdelali igrače za naše male. Pletarna pa bo napravila desko za guganje in tarčo za razne igre z žo-go. Prepričani smo, da bodo tudi razna podjetja ustregla želji naših marljivih žena, ki bodo tc dni pri-š!e z željami za razno opifemo, ki je potrebna na igrišču. Zagice — za otroke najljubše in najprimernejše igrače — sože tu. Dve tovarišici sta bili na tečaju za voditdjice otrošklh igrišč. Prepričani smo, da bodo naže matere lakko brez skrbi zaupale svoje najdražje skrbnemu nadzor-stvu, da bodo naši otroci v skupni igri pod pedagoškim vodstvom rasli v zdrave, kulturne in zavedne člane socialistične družbe. Prosvetni aktiv bo poskrbel za primerna vzgojna in zdravstvena predavanja po naših terenih, ker se mcJra vsa naša družba, možje in že-ne, zavedati pomena pravilne vzgo-je in svojih dolžnosti naprara mla-dernu rodu. Gotovo bodo po vseh terenih tekmovali v tem, kje bodo zainteresirali več ljudi za obisk ta-kih predavarij. Skupna predavanja za ureditev le-pega in zdravega razvoja naših otrok bodo gotovo rodila dobre uspehe. Priprave v času do 3. junija naj vzbudijo zanimanje naše javnosti 7,0. najrazličnejše probleme v zvezi z vprašanjem mater in otix>k. zlasti pa za vprašanje pravilne vzgoje in rasti nažih naimlaiših J. K. Spored za 1. maj Praznik »1. maj« so delavci v ptujskem akraju vedno svečano proslavili v znak solidaraosti z delavci vsega sveta. Letošnje praznovanje »1. maja« se bo vržilo po sledečem spo-rcdu: 29. aprila: ob 20. uri telovadna akademija TD Mladosti v Mestnem gledališču 30. aprila; ob 20. uri koncert Mcstne godbc v parku ob Dravi in kresovanje na Panoram?. 1. maja: zjutrai budnica ob 8. uri: otvoritev razstave mladih ttmetnikov r šoK ob 9. uri: zborovanjc na Kvedrovem trga ob 13. uri: tekma letalskih modelov v Ljudskem vrta ob 15. uri: tekma v odbojki in štafeta ob 16. uri: nogometna tckma Drava : Tckstilac (Varaždin) ob 16. uri: prihod regate na Dravi iz Maribora, nato tekme kajal{;ašcv na Dravi ob sodelovanm društev iz Hrast-nika. Celja, Maribora, Ruš, Dravograda in J. A. iz Ptuja. Po prireditvah prosta zabava v Ljudskem vrhi, zvcčer rajanje na Dr*vi. MATI 1N OTROR s&rfa druzhe delovnifi Ijudi Iz okraja Ptuj je odšlo doslej več delavcev v Kočevje in Vuzenico Planeke naloge lesne industrije v Kočevju in gradnja hidrocentrale v Vu-zenici so zahtevale tekom aprila t. 1. primerno povečanje števila delovne si-le, ki je zahtevalo od poedinih delav-cev in delavk, da so se poslovili od dosedanjih kolektivov ter odšli na po-moč tovarišem v Kočevje in Vuzenico. Iz delovnih kolektiVov v Ptuju bi moralo bditi več moških in ženskih de-lovnih moči, ki na dosedanjih delovnih mestih niso bili tako nujno potrebn! kot na novih. Iz Vodne uprave bi rno-ralo iti na omenjeno delo več delav-cev, iz podjetja LIP Ptuj pa še več, več ali manj pa ludi iz ostalih podjetij. Prepričevanje je najbolj uspelo med dolavkami in dela^i iz podjetja LIP Ptuj. Tov. Brmež Ivana iz Nove vasi, Feltner Janez iz Eudine, Petrovič Ana iz Nove vasi, Munda Franc iz Spuhlje, Vajshaber Alojz iz Brstja, Levičnik Anton iz Mestnega vrha iii drugi so odšli na nova delovna mesta v prepri-čanju, da gredo iz slabšega na boljše delo. Niso razočarani. Ostali so tam in marljivo delajo. Nekateri bodo ostali tam preko pogodbenega časa, ker so ee navadili na delovne in življenjske po-goje. V rudnik Velenje je odšel tov. Ose-njak Franc iz Draženc, ki je delal v kovačiji na Bregu. Prvi so odsli. sledili jim bodo he dru-#i; ki so pripravljeni pomagati pri gra-ditvi socializma, kjer to zahteva plan. Le. Okrajni komitet KPS v Ptuju čestita vsem delavcem v okraju k delovnim uspehom, ki so jih do- segli do prvomajskega praznika Prvomajski pregled dela ptujskih železničarjev Bliža se praznik dela, največji praz-nik deiovnih množic vssga sveta — Prvi maj. Praznovanje v raznih drža-vah se bo vršilo v različiiih okolišži-nah. Mnngokje bo delavstvo obhajalo svoj praznik v »uanienju borbe za do-scgo svojih pravic. V naši državi smo z osvoboditvijo že dosegli enakoprav-nost in najMrše sodelovanje v zakono-daji ter je t& borba za nami, zato naj bi bilo praznovanjc nckak preglcd dela, uspehov in nalog. Borba za popolno osamosvojitev sicer ni lahka vsled nasprotovanja bhf.niih in daljiiih sosedov, toda nstši delovni kolektivi so naai grarant, da se bo ta borba končala z našo popolno saiago. Da se spoznamo z nalogami in uspehi Seleznifkih kolektivov, pogicjmo nji-hovo delo. Urcditcv delavnice po razdefcnju okupatorja in po poslcdicah bombar-dirsnja jc bila osnovna naloga kolek-tiva, saj Jc bilo 95"/e vseh zgradb uni-čenifa. S prostovoljnim delom pri grad-nji in ureditvi delovnih prostorov le dokazana p<»žrtvovalncst delovne«?a ko-lektiva. ki ss je tudi izven spojera de!ovnesra območja dosedaj poksx,al s svojo ratgledanostjo za potrebe pri obntovi domovinc Do 31. dec«rabr& 1948 kolektiv ns prikaauie ločcnih uspehov v izvHe^a-nju planskih nalog, kcr je bil v&ljučcn v skupno nalosro žel. delavnice Mari-bor. Po odcepitvi delavnice PtuJ od ma-riborsfce delavnjce je kolektlv sprejel svoj lastni pian. Takoj po ločiivi od Maribora je postalo vprsšanjc planskih n&lag resen problem. ki ga vod«5tro de-lavnice skupno s p-^rtijsko in sindikai-no orgF.nizacijo redno rešaie, ugotavlia uspehe, odpravlja napakc na mesečnih delovu^h konterencah in dneracm po-svetovanju. Svojo plansko naloso v le-ta 1949 je delovni kolektiv časino iz-polnil dne 20. novembra, to Je l»ita nova pomembns zmaga. K temu nspeh« ,1e mnogo pripomo^cl girofanoTlpev način tefemovanja. Prf tekmovanju ngotovl.iene napake so se takoj odstranile, uveden je bil nov po-stopek pri tehnološkem procests. Tek-movanje je postalo stalcn način dela. Za lOOIetnico železnic je kolektiv prejel pohvalno priznanje &ot najboljša delavnica na§e žel. direkefje. S prehodcm v četrto leta petletke js deiovni kolektiv prevzel obveznosti, bi so jo da!i železničarji maršalu Tita: »lavršitcv petletnega plana v štirlh letih«. Prvo letožnjo zmago je dosegd dc-lovni kolektiv 18. marca, ko je izpolnll četrtletni pian 12 dni pred rokom ter istega prcsegel do konca meseca sa 131«/«. Zaradi dobrc organizacijske poveza-nosti vcdstva in delovncgra koiektiva ter kvalitete izdelkov je delavnica Pluj vključena v zvezno tekmovanje vozov-nih delavnic. Kolektiv je to tek/novanje sprejel in ga napovedal ostalim deiav-nicam. Zavedajoč se nalog iu tch ob-veznosti, je nujno najtesncjšc sodelo-vaKJe vseh. To sodelovanje nl samo v besedi, ampak tudi v stvarnosti, kar dokazuie veliko število udarnikov, pohvaljenecv in kar je najbolj častno za ves kolek-tiv, tudi odlikovanccv. V razdobju 1 leta, t. j. odkar ima delavnica samo-stojno gospodarstvo, je odlikovanih 7 tovarišev z medaljo dela, razgiašenih 72 ndarnikov in 102 pohvaL«enib. Očl teh odpade na delovna mesta Maribitr, Tezno in Celje, ki spadajo v go-spodarstva Vozovne dclavnice Ptnj, 1 odlikovancc, 16 udarnikov in 34 po-hv&ljencev. Od 56 udaniikov kolektiva Ptuj je dosegel naslov udarnika 1 član 5krat, 3 člani 4krat, 11 čianov Skrat, 14 članov 2krat in 27 člaaov enkrat kar dokazaje, da je Kolektiv pravilno rar^mel vse doscdanje naloge :m j«?» bo tudi v botloče dosledno izvrSeval. Tudi delavci in nslnžbenci nadzor-ništva proge se zavedajo nalo?, katcre so sprejeH. Nadzoraištvo je prejel« pohvalo ob lOOlctnicj lnlemic kot prra edlntca srradbcne s!«?bc direkcije Ljub-Ijana. Pa tndi kot bivša sekcija je bila edinica dvakrat na dras:eiti mcstn. kar cta&aznje, da Je blla edinica rcs de-lavna. Pogrlejmo, katere objeikte ie zgradila: lepo vodno poslopje nasproti vozo^Tie delavnicc, sekcijsko siavbo s stsnovanjsko Mšo na Ormoški eesii, vodni reKervoar v Onnežu, cbnovilo sc je definitivno večje štcvilo mostov in propustov na prosi Pragersko—•Cak')-vec in Ormož—Kodoš. S tcm se je od-pravilo skoraj« 30 počasnih voženj — vclik prihranek pri stro.ini jn prr>mpfni službi. Polcs tc?ra je edlnica pr(C?la v jsseni z delom ptnjskega dravskcga mostn ter je dosegla tudi pri iem dela vlden nspeh. To delo sedaj nidaljoje nova želznižka edinica »Sfostosrradnja'', ki bo most končno dogradila. Vsi ti nspehi so dokaz požrtvovaineg* vodstva partfjske organizacije, aprav-nega vodstva ter dela vseh članov ko-lektiva. Vfi trije forumi se redno te-densko sestajajo na posvetovanie ter rešajejo tefave in prcMeme zadanib naloir — izvršitev petlctne^a plana r šiirih letib. Zato so se v »dfnHI irkazaJj prf teh uspehlh naši najbol1§i — odli-kovanci. ndarniki in pohvaljeni. Ta mesec je nadzomiMvo progp Ptni n?4»ovedalo tekmovanje stirim nadzor-nižtvom dirckcifa Ljabljana za dosego plana. Kolektiv veruje v svojs moči in bo uspešno zakljuci! tekmovanje. P.C. Osvobodilna fronta bo pomagala v "Mesecu gozdarstva" V jsvezi z važnostjo, ki jo ima les za naš izvoz, 1» z veliktmi nalogami, ki jih imata gozdarstvo in lesna industrija v lotošnjem letu, o»ganizira Osvobodil-na fronta mesec gozdarstva, ki naj pri-pornore k uspešni izvršitvi plana. Pri tcm delu bodo frontne organiza-ci|e izkorišČale uspche, oblike in pri-jeine, dosežene v ianskem letu, kar jim bo v marsičein pripomoglo pri organi-zatriji dela brigad in njihovega živ-Ijenja. Frontna akcija pri sečnji lesa bo tra-jala mesec dnu Vsak briprada bo dobila takoj ob prihodu na delovišče svoj proizvodni plan. Za plan dela se račana 23 delovnih dni. Norme veljajo iste kot za redne gozdne delavce. Ce brigada isKvrSi svoj plan prej, lahko odide do-mov. Frontovci bodo v tcj akciji sekali samo igtayce (jelke. srareke) na suS tako, da bodo drevje podirali, oldestili in obolili, drevo pa pustili nerazž^igarto z zelcnim vrhom. ker se les na ta način bitreje osuši. To delo ni preveS težav-no in |e ob dobii organiaaciji dela laifko zelo uspešno. Fronine brlgade začno odhajati na s\oja delovižča 3. maja in naj bodo v nekaj dneh po tcm že vse ea deiu, ker bodo brigade, ki bodo pozneje prj- hajale, tudi pozneje iz^Tšile svoj plan in s tem pozneje odhajale. Frontovci naj priaesejo s seboj po-trebno odejo, jedilni pribor in pribor za osebno nego, lahko pa tudi žage, $e kdo misJi, da s svojim orodiem laže dela, za kar pa dobi odškodnino. Frontovci bodo za svoje deio plažani kot staini gozdni delavci, upoštevaje izvršitev postavljene norme. Organiza-cije Osvobodilne fronte bodo skrbele za to, da bodo dobili frontovci plačilo takoj po izvršenem delu in da se pri tezn ne hodo ponavljale napake iz lan-skega leta. Osnovne frontne organiza-cije naj število frontovcev. ki je dolo-čeno za to akcijo, dobro pripravijo in streme za tem. da bodo fci Ijudje pravo-časno na svojih delovnih mestih, da bi akcijo čimprej in uspešneje končali. Prav tako naj frontne organizacije \to-skrbe, da bodo vsa droga de!a doma po odhodn frontovcev v gozdove z raedsebojno pomočjo pravočasno in v eeioti izvršena. Ta vaina delovna akeifo člonov O? naj še enkrat doicaže vsem AOvrfižnJK-om naše sociali.stlčne izgrartnje. t)a n\ nal«« in težav, ki jih naše dslovno ljy(3stvo, združeno v Fronti, ne bi uspešno isvr-šilo. IO OF Slovenije Obrtniki, pripravite se na moriborsko razstavo Veckrat je že bila pondarjena potreba dviga obrtniške proizvodnfe kot faktorja dopoLmievanja industrijske proizvodnje. Proizvajanje visokokvaHtetnih izdelkov ter tipifnih ročnih izdelkov, Je prispe-vek obrtnikov za dvig Sivljenjskega standardaL posebne važnosti pa je delo »brlnikov v fasn gospodarske oaamo-svoiitve na.t« dfžave, v fskanju novih v»rov surovln, v t?korlščan)n nadomest-kov in odpadkov industrije, v Izpopol-njenih metodah dela, naf bolf pa v kva-litef«, okusnosti in praktičnosti njihovih končnih Izdelkov in reparator. Ob prlliki lansKoletne gospodarske razstave v Ptn-ju so obrtnikj vseh seklorjev in'raz-Dlh strok v okraju prikazalj svoje iz-delke. Ljudstvojib Je obfodovaJo ter ob oglerinvanju razstavljenih predmetov da-jaJo prlznanje prolzvajalcem x Željo, da bi se naše tfospodaTske prllike v pofjle-du pridobivanja potrebnib surovha toliko izboijšale, da bi blli ti izdelkj v vefjih kolifinah delovnemu ljndstvu na razpo-lago. Jasno se Je vldelo, da ljmlje po-Lagajo veliko važnost kvaliteti izdelkov ter da so dalej od tega, da M sfl zadt>« voljili z vsem, kar bi jim bilo ponu-deno v nakup. Letošnja razstara lokalne induslrije, ©brti in komimalne dejavnosti, kl se bo vržila v drogi polovici junljn L 1. v Ma-rlboro ?.a vse podrof}« Marlborske obla-sti, im« t glavneia namen dafi obrtnf* kona 8« veL inrtciflttTe za izbolJftaiMe obrtnfSke profzvodnje. Prikazani lx>tk> izumi, novatorstva, racionaJtzaclJe, novi lastni viri snrovin, uporaba ostankov in odpadkov ter dvig kadrov v obrtnlški proirvodnji. Na rasstavi bo vtdno prf-kazano vso prtzatlevanle obrtalkov v oblasti po osamosvojilvj gospodarstva naše države. S tega vidika je razstava tem večje vainoJt) tndi za obrtnike tz oašega okraja. Ni dvoma, da *e bodo obrfnikj jz ptnj-ikega oltraja ndeležiii mitrlborslte raz-stave ter s svojimi izdelki tekmovali z obrtniki oatallb okrajev oblastl. S svo-jirai fedelki se bodo uveljavili tudi ˇ oblastnem raeriJn. Krajevne gozdove v Staršah bi radi izkoriščali samo poedinci V Starsah Je bil 17. aprila t. L sklican zbor voltvcev. Prfšlt so delavct »n veliko kmetov. 2e dolgo ni bilo take adeležbe. ReSiti Je bilo treba vprašanje glfde pra- vlc do krajevnih gozdov, ki so |I!i §e pred letom Izkoriičali le vetji kmelje. Ijadska oblast Je prevzela te goTdovc v svojo upr^vo Na pravicah za vzdrževa- nje in tzkori§fan}e krajevnih gozdov Je :zairt.eresirano vse prebivalstvo KXO tSfarfie. Na zbora voltvcev so poskuSall [prlbctriti veL}l kmetje pravico do gor.dov [»atuo za se. Po njihovem naziran|a b! morati biti delavd ln mall posestnlkl gtef-fe drv in r.teije odv!sni §e naprej od ,vc?{ih kmetov. [ Prodsednik KLO Starše tov. Zlatko FGojčie }e volivcem predoill vainost pra\ic vs^h delovnih Ijudi lz StarŠ do vzdržeran|a ln izkoriSčanJa gozdov. Vo~ prejšnje pravlce do leh gozdov niso racgle zagaraitfirati vspm vašfanom pre-skrhe z gorivorn in steljo. Te besede so zadele.v živo. NekaJ sebično nastrolenih p.edincev, kt J!m načelfnjeta znana go-drnjača Tol«f!č Jakob in Ekart Jakob iz Starš, fe zabtevalo, da se zopet vrnejo pravice do gozdov večjirn kmetom. To-UČlč se le celo poslužU parole: »Tujega nočerao, rvojega ne damol« Tako Je vsaj zas,j in za druge odkrito priznal, da ne bi nikdar odstopll od pravic do izkorl-&čanja krajevnih gozdov, če oc bi bllo l}u iske oblastL Te pravlce so potrebno samo njema ln njegovim pafdašetn. Z omejitvljo oz. izgubo teh pravic ˇ korist ostelih vaščanov so izgiibili možnost, da bi jim delavci cele tedne delaJl za voz drv, kakor jc to bilo v start Junoslavfii. Ekart Jakob Jc dopolnfl, česar ni xnal povedaH Toličič. Trdil Je, da }e Ijudska volja, da obdrfljo roPJI kmetje Se na-dalfe irkljtično pravlco do izkorlšfanja krajeTnih gozdor. Po njegovem preprl-Canjo W roorala, preskrbovati delavce t dnrmi tista tovama, v kateri delajo, xa maie pcsestnlke pa M kraetje «krbeli. Dalef ^e zaostajata Tolifič In Hkart hi njunt sovrstnfki. Ne vidljo ničesar na svetu razen sebe. Ne ridljo, kako se bo-r!Jo uolavcl ln napredni knielje xa i^-ve^lbo peiletke. Nitt tega ne futljo, da nkvariajo z vpra^anjem, all Jih bodo Se se -si požteni delovof Ijudje lr Starf zaradi njihovetja sovrafncga odnosa do delavcev in malih posesJnlkov ie dolgo naprej pre^rlčevali ali pa jlh bodo konfi-no prislHIi fc roolfanja. V Star?ah Je malo Ijudi, ki bi verjcll, r'a 1e l|adska volja. kar sl 2e»ijo Ekarl, Tollčif in drogi. Vedo nanireč, da je lfpdska vol|a v dofilediii borbi proti li-korfšrevalcem. k| jih fa treba prifitljcvali k discipHni r novem družbencm reda, slcer bi Še dalje izkori§fali naše delavca iz vasL tovarn in mest, Zbor voHvcct Je bil zakljnCen s po-razom nergafer. Gor.dovl ostanejo ˇ »pravl KLO ln na razpolago vsem de-lovnlm Ijudem, kj poma-gajo graditl »o-cializem In to v prSmornem rarmerjn, ne ' pa samo »oedincenL ki so itak dovolj dolgo izkoriSiaU gozdove na tem deln naf« svobodne In socSalisHine zemlje. -Pd- Na Hajdini je uspel tečaj članic AFŽ za krojenje in šivanje I Na pobudo krajevne organiracije AF2 s« je vtšil v Hajdini praktičen tečat z« krojenje in šivanje. Tečaj se je zafdi 6. marca ter uspešno zakljudil 21. aprila t 1. Obiskovalo ga je od prijavljemh 40 ]e 26 mladink, deklet in žena, Vsak po-nedeljek, sredo in petek so tečajnice v večernem času, ki so ga same določile, obravnavale osnovne pojme prikrojeva-nja in šivanja najnujnejših delov xno-ške.^a, ženskega in otroškega perila. Po-zornost so posvetile tudi krpanj«, prPde-lavi in popravilu stare obleke. Točno prihajanje in discipliniraino vedenje te-čajaic potrjuje njihovo razumevanje po-treb in koristnosti tega tečajeu Rezultat praktičnega deia v tečaju so prikazale na razstavi dne 16. aprila, ko sj je 44 razstavljenih kosov obieke, predpasnikov in perila ogledalo nad 300 ljudi. KLO Hajdina ]'e bil organizaciji AFz glede tečaja naklonjen. Funkcionatji nmožičnib organizacij pa *e za tečaj ni-so zanimali'. Pričakovati je bilo, da bo tečaj obiskal sekretar mladine ali OF ter y ajcm naš«Dij '".t'-\'v) sprejae in da stno bUe deležne vsestranske pozorno-stt Tudi ogledovanje muzciev \e bilo organtžactisko dobro pripravljeno. Namen izleta je bil predvsem v tem, da spoznamo Slovenijo, kar vodi h kul-turnem zbliževanju nalih narodov. Spo~ znavanje kulture ie v naši novi državi vsakomur omogočeno, saj velja geslo: Jiulturo Ijudstvu'.« Z dobrimi vtisi z izleta v Slovenijo so se dtfakinje s ptof. tov. PuciČcvo vrntle v Zagreb nadaljevat sivdij, od koder bodo še veckrat odhajale na izlete, po nasi lepi dornovini. P.V. V Novi Gorici bo začela 1.maja z delom tovarna pohištva Tovarna pobištva v Novi Goricl je v tekmovanju z ostalinrj podjetji Lesme industrije v Sloveniji dosegla v prven) četrUfctjt; drugo mesto. V prvomajskem lekmovanju pa je poleg rednega dela izvrševaia veliko nalogo izvr^itve mi-zarskih del v novih tovarniških poalop-jih. Sedai montirajo v novi tovarni stro-je. d« bodo lahko 1 maja tovarno od-prM na slove-sen način. Kmetje iz Moškanjc želijo obdržati pravico do izkoriščanja krajevnih pašnikov Na itrcčnem zboru volivcev v Mo-Skanjcih 19. aprila t. 1. ni bila zaklju-tena razprava o vpraSanju, ali naj Kmečko delovna zadruga v Moškanjcih sama upravlja in ižkorišča krajevno ledino (pašnike), ki jih je prevzela od KLO, ali naj bi to ledino skttpno iz-koriščali zadružniki In krnetje. Na to vprašanje so volivd navezali tudl vpra-lanje oddaje mleka in prehrafie živine. Glede obvezne odddaje mleka so stavljali predloge, kako bi bilo mogoče dokazati organom Ijudske oblasti, da področje KLO Mo4kanjci ne more bitf v prvem mlekarskem okolišu, ker ima okoli 22 ha imičenih travnikov in ker Je KLO Gorišnica v drugern mlekar-skem okolišu, ki ima v istih predelih travnike kot KLO Moškanjdl. Lftems- Ijevali so tudi prcdlog, naj bl se upo-števalo, da orjejo nekateri posestniki s kravami in da orne krave ne dajo mleka kakor krave tistih kmetov, ki imajo dobre travnike in orjejo s konji. Zaradi prenosa praviee izkori^čanja kra)evttih pašuikov na Kmeikff (Jelov-no zadrirgo so predlagaK, da bi se pri oddajj rnleka upoštevalo zmanjSanje obvezne oddnje mleka, ker ne bo paše. Včrašanje paše na bivšlh krajevnth ledinah je izzvalo živahno disltusijo in raznovrstne predloge. Nekateri volivci so predlagalf, da bl ostala tedina 3e dalje pod upravo KLO in na razpolago tistim posestnikom, ki so jo doslej iz-koriščali, drugi so predlagali prevska-vo. zakaj }e KLO Mošfcanjci izvršil prenos pravic do upravliania in izko-riščanja te ledine na KOZ Moškanjci brez predhodnega zbora valivcev po odiocbi IO OLO Ptuj, tretii pa so celo predlagali, da bi naj te ledine v bodo-če izkoriščali zadružniki s svojo živino skupno s kmeti in da bi pasli zadruž-no zivino po privatnib travnikih ift pašnikih. Predsednik KOZ tov. Ma.iarif predlogov ni mogel sprejeti, ker bi tak način uporabe Iedine segal v žiVJ.ien.ie zadnage in bi njen razvoj celo oviral. KOZ ima pian razširitve živisoreje, za-to- ji je ledlraa1 tudi potrebna. Do končnih «klep<;v niso prišli. Spr©-jet je bil ie p- -'"' ' ' ; zberejo pod-pisi Lnteresi; .n da na pod- lagi teh naij. . ¦,., -; -^ n& OLO, da bi ostala lediaa še dal.e vm razpalago kmcfovalcem. ¦¦ Rarvoj zadnjžniitva zahteva od dcžaiii|^^ ve vssstransko pomoč, 71;,-. ^TTočba^^^ OLO 0 prenosu pravlc u •• tn j izkoriščanja lcdine v M-.. . 1 n.i ^J slučajna. Sčasoma bodo maii in srediift^H kmetje iz Moškanjc in okolice spoznali»H( da je bil ta ukrep n"a;en in v korist 1 razvoja zadrttžnega goftpodarstvat na ] vasi in da pri tern m fovlo mogoGe naj-ti razumevanja za to, da bi obveljale pravice iz starih družbenih ureditev tudi v soeislističnem gospodarstvu. ki ie namenjeno dvigu življenske ravni vseh delovnifi Ijudi na va-si. Nedvomno bo tudi predlagarca vToLja bitro resena, celo tero prej, ker so -"-kateri volivci trdili, da bodo tako doUj go dal>e izkoriščali t.o ledino. dokle^B ne bodo njihovi predlogi končrto reše-^" nf. Pz. Zasedanje Ljudske skupščine FLRJ Ljudski poslanci, ki so bili izvo-ljemi na volitvah 26. marca t, L, so »e 24. aprila t 1. zbrali k prvim predhodnim razgovorom. Prve seje se je udeležilo veliko število tujih in doanačih novinarjev. Predsedoval ji je najstarejši poslanec Babič An-ton. Maršal tov. Tito je zadržal svoj poslanski mandat za okraj Drvar, odrekel pa se je mandatu za okraje Užice, Split-mesto, Crn«melj, Skop-lje I. Ln Titograd v korist svojim namestnikom. Nova prekooceanska ladjja naše mornarice V Amsterdaimj so splovili novo ladjo naže nrornarice, ki nosi ime »Majkedonija«. Ladja ima nosilnost 9000 ton, njeni motorji pa imajo 5000 konjskih sil. Še pred izplovitvijo »Makedonije* 50 v isti ladjedelnici začeli graditi drugo ladjo za nažo mornarico, ki se bo imenovala »Slovenija«. Ladja bo imela isto nasalnosft, le hitrejSa bo, ker bodo njeni motorji imeli 6250 konjEkih sil. V Dalmaciji gradijo novo progo V Dalmaciji so začeli trasirati no~ vo železniško progo, ki bo vezald. mesti Split in Livno. Proga bo dol-ga 120 kilometrtrv in bo vezala dal-matinsko zaledje in del Bosne z morjem. Velikega pomena pa bo za livanjski premogovni bazen, ki vse-buje velike zaloge prvovrstnega pre-moga. V Ptuju se formira oblastna mla-dinska brigada V Pt«i« so se začelt v sredo, 26. apr. t 1. zbirati mladinci in mladinkc iz ptuj-skega in poljčanskega okraja zaradi sestave oblaslnc mladinska bri^adc, ki bo v mladinski akciji dala svoj delež h graditvi socializma v Tiiovi Jujjosla-viji. Najvcč mladink ic prižlo it MajStierka in iz DravsUcga polia. I« OT.O Poljčane }e priSlo 30 mladink fn reladinccv. Ta-lcoj po \zpo\n\tvi Stcvila ie odpotorala bn'|Jada v Ljtibljano in naprej ra le-tošnje delovižče PM. Delavci cestne uprave v Ptaju na prostovoljnem delu Cestna uprava Ptuj je organizirala prostovoljoo delo za »Teden cest«< na dan 27. aprila t. 1. S tovoroimi avtomobili so navažali ceste z ^ramozom \z gramojt-nice v Šikolah in drugod. \z kolektiva se jc prostovolinega dela udcležilo lcpo štcvilo delavcev, ki so naložili in stovo-rili desetinc kubfčnih roetrov gramoza tcr tako pripomogli k zaščiti cestnih ob-f«ktov. ki nam služijo kdt promctnc žilc pri graditvi socializma. Tako so dclovni kolektivi različno praznovalj 9. obletmco ustanoviive OF V Paradižu bi radi imeli elek-trično razsvetljavo Na sestanku za elektrHIkacljo Para. diža v Haložah so Interesenti 18. apfHa t I. IzvollH odbor, ki bo skrbei za do. sego In Ižvedbo elcktrlffkactfe Pamc??ža od hišne §t 30 do št. 105. PreblvalcJ tega predela Psradfža so na sestanfcu sklenill obrazložlti svojc skromno žello okrajnl, oblastni in reptib!«3kl planstri komisijt MrozI Jnteresentl že hnajo d;ilje časa vse pHpravJieno ?.a prM-op, k\ bi moral bfti speTjan o<1 trrnsformstorja v Clrkn. !an»h. Potrebns fe le žlca in tevedba tehničnih del, dočim so r-omožna ^l' prlpravljenJ lniercsent! s?m» oprnvHi. VeSlk vhisk? doiK%os čcUivnlh Httdl !z Haloz za razvo? drržhcneg? srcisp^ d?rstva JJm je pior^ln- ororf pri irrazu želje, ds bl radi svet>IS z cittktriuo. Skrb za člane sindikalnih podružnic Poverjeništvo za detovne odnose pri OIO ia OSS Ptui ocenjufeta tekmoval-nfe uspehe sindikalnih podrniaie iz ptve-ga četrtletja t. 1. Zaniiaiva so poročila 6 iekmovaniu, ki prikazujejo tckmovalae uspehe, teža-ve in pomacfkliivostf sindikalnih po-družnic. Večina sindikalnih podružnic je po-svetila v tckmovaniu pozo^nost izbo\j-šavam dela in prodokcije v obratu, de-lovni disciplini in težavam, ki so s tetn v zveri, tnanj podružntc pa }e v sToiih poroiilih »akazalo. r kaki m«ri je tek-movanje pripomojflo do izbolišanja živ lienjskc ravoi članov dclovnih kotekti-vov. Mchanicna tkalnica }e posvcfila med drugim voliko poTornost knjižnici in si upravičeno iteje r uspeh, da ie bilo od 114 knjig prečitanih tckom tckmovania 85 knjii^. Mladinska proizvodna brigada »,Io?.e Lacko* v StroiSč« jc skrbela za člane brigade, ki so ^si raz(eti na motornem letalu in na dvch iadraltiih l«talih. kai zmorejo stnori Tiiove Juijoslavtfc ob podpori Ijuclskc oblasti zraven rcdnega poklic-nega dela. Že pri skromncm propagandncm mi-tingn v Ptuju se je videlo, da je veliko zanimanje ra letalstvo. Nešteto piontr-jev in odraslih fe bilo pripravljcnih, da bi vsaj par miimt preživcli v zraku na letalu, vendar je bilo žal to dano le še niakmu žtcviln udeležcncev mitir.ga. Na-čelnik pionirskcga odreda v Ptuiu Ko-staojevcc Miro, udaroik Vescl Milan :z Osojnikove zadru^e, udartiik Zupamč Jožc \z StrniSča in preds okr. cdbora OF Lcskovec Franc so se zelo navdušeni vrnili s prvega leta v svo)cm živlicnju. Upamo, da bo dclovnetou Ijudstvu iz pfuiskejia okraia danih še vcč prilik ra občudovan}e letalcev m to že domač:h, ki jih bo vzgojil Aeroklub v Piuiu. Ma-ribofskJm leialcem so bili gledaki bva-ležni, da so dali Ptuju lcp z^led tcr po-budo za za^etek ter tipaio. da bodo P!«t-čane pri začetnih tpžavab t«d5 teoretično m praktično podprli. Udeležcnec Vršil se bo popis zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov V kratkem se bo vršil v Ptuju popis zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov. Zaradi planiranja stanovanjske gra-ditve, vodstva stanovanjske politike in reševanja drugih komunalnih zadev, ki 60 v zvezi 5 planskim dviganjcm druž-benega standarda, je že v preteklem letu izšla uredba vlade FLRJ o popisu zgradb. zgradb v gradnji. stanovanj in poslovnih prostorov v vseh glavnib me-stih ljudskih republik in v najvažnej-nih upravnih. industrijskih in turistič-nih centrih v državi. Popis je bil v glavnih in drugih več-)ih mestih ižvršen že v lartskem letu. V kratkem pa se bo vršil popis tudi v Ptuju in Strnišču. S popisom se bo ustvarila točna evi-denca 0 zgradbah in «taftovanjih. Me-sto Ptuj je v svrho popisa razdeljeno na vet poplsnih okolišev Popis bo za-jel v«e zgradbe v obmofju mesta Ptuja razen vojaških. Upravitelji državnih družb«nih. zadružnih zgradb in privat-ni iastniki. najemnlki stanovanj in po-slovnih prostorov so po uredbl iottni dati popisovalcem popolne in natančrie podatke 0 vsem kar se v vprašalnih polah zahteva ter zaradi ugotovitv? deianskega stanja omo^očiti pooisoval-cem dostop in vpo<*led v v!skfa«, Kranj), rotadj«ki kopači in bleščeče medičinsko orodje ter drtigo iz-deluje v naši državi. Napisi in besede ne koristijo materam in otrokom, ampak delanja! 1 V nedeljo 23. aprila sem morala po službeni poti v Veržej. Peljala scm st z vlakom, ki odhaja iz Ptuja zjutrai ob 7. uri. Ker sem imela s seboj majh-nega otroka, sem hotela vstopiti v voz z napi6om: Rezervirano za matere in otroke. Presenečena sem bila, ko 6em zagledala v tem prostoru 3 ženskc in 3 moške brez otrok. Vsi so udobno spali. S seboj so imeli veliko pletcne kovčke. Sem miroijubna žena, privo ščtm vsakcHnur počitek, zato nisem si-lila k njira. SedLa sem z otrokom v sosednji voz med druge sopotnike ter srečno prišla v Veržej. Po izrvršenem poslu sem se vračals z vlakom, ki pride v Ptuj nekako ob 13. url. Cakajoč na vlak, sem se pridružila trem materam z otroki. Ena od n.)ih je imcla dojenčka v naročju in ie dva manjša otroka izpod 6 let. — 'ločemo vstopiti v voz za matere in jlrok<: Toda voz je bil zaklenjen. Med tem so ostale vozove napolnili razli^ni 'judie. Nekateri od njih so bili pijanl. Pre-pevali so in kričali kakor za stavo. Med pijance in kadilce ne moraž -/ majhno deco, pa tudi vei prostori so bili zasedeni, zato smo ostale in stale vse štiri matere z otročički na hodniku v upanju, da pride sprevodnik in nas reši mučnega položaja. A ni ga bilo od nikoder. V Ljutomeru stopim iz vlaka k spre-vodniku, ki je stal na peronu. Popro-sim ga, naj odklene voz za matere in otroke. A on zakriči: »Kje imate ot.ro-ka?« »V vozu na hodniku pri drugih materah sem ga pustila.« Z nevoljo In jezen je končno odlrle-nil voz, da smo lahko vstopile. Takšna so dejstva! Dnevno časopisje prinaša članke o tej zadevi. Koliko besed je že bilo izgovorjenih v tem smi3lvi! A kaj pomaga vse to, ako so dejanja nasprotna Zato ponavljam: Zraven' mnogih na-pisov in besed — je treba največ de-janj! Zakone in uredbe je treba spo-štovati in izvajati v dejanjih. Mati z otrokorn. Naj ostane med nami Znamra m neznaaim dopisnikom B J. Ker vrtilfaka ni več V Podgorcih, nedvomno ni več treka potom član-kov poučevati tarnkajšnjih moi in tetia o ncvarnostih prenagle vož-nfe in morebitnih nesrec. zato Va-šcga članka nismo objavili. Veselilo nas bo, če nam boste v kraikpm cptsoli potch sctuenih dcl v Vakem kta/u. *¦ R, J. V člankn ste nakazali. da se Vam fe zgodila krtvicn jj/čt/«? iivilske nakaznice, eetud; ste 700"/« inva-lid. Vaš dopis borrto adstopili rn*>-rodnjnemv orgami oblasti v pro-veritev Če so Vačc navedbv res-nične, bi hilo vsekakor napačno. če bi bili prikra/šani za možnost garantirane preskrbe. * K. Af_ Va&ega dcpi?o o neki nvatbi v Ki-carfn ne moremo 06/017"//, ker o rjem niste, nakazali ničesar. kar bi kazolo na drugo kot na stari narndni običaf v naših krafih. Zra-ven tega pa obstaja v tekstu sa-L r,iem nasprotfe. V lckstu pišete ¦ ... sem bil povabljen ,.. na koncn ¦ pa jc zenski podpis. Že vcčkrat smo pvudarUi. da obsotamo I/adi. hi se skrivafo za lazmtni imani, ker se takih nači-nov ne posluiaieio norfvni lindjs. ¦k '.. D. Vaš opis težav, ki Vas silijo o drn-go faro po pomoč, tudi ns bo ob-javljcn, ker ga nistc podpisali in velja zaradi iepa zq Vas prav isto kot za vse dopisnike, ki se nočejo podpisati s pnlnim impnom. . Odveč /e, da ste članku prilo-iili din 20.— za objavo, ker do-pisniki resničnih člankov ne pla-čujejo nam, temveč je obrclno, da naše ursdništvo izplacaje honnrar dopisnikom zo. dnbre člrmke Pri~ dite osebno po din 20.—, ali pa nam sporočite naslov, da Vam jih. vrnemo. • . H. Vaš dopis o zckolju telice v Stre-iacih ne bo objavljen, dokler Va-$e navedbe ne bodo proverfenc; zato bomo Vai dopis odstopili me-rodajnemu organu oblasti. Škoda, da iudi Vi ^tipcdnfe med Ijadi, kl st ne apafo r vssm zvojim pošte-niem in imenom stopifi r.a pot nc-prcvilnostim, če jih že odkrivaie nziroma poznato, Nnmigavanja brez dokaznv nimafo naeadno po-štenega ozadja. Uredništvo DELOVNI ČAS TRGOVSKIH OBRATOV S 1. majem se uvaja letni delovni čas odpinmja 1n zapiranja trgovskih obratov.. Trgovine (razen prodajalne sadja in zelenjave): Fredpoldne od 7. do 12. ure, popoldne od 16. do 18. ure (tntem.o delo od**15. do 16. ure). Prodaio.ina sadja in zelenjave: Pred-poklne od 6. do 11. ure, popoldne od 16. do 18. ure, ob nedeljah predpoldne od 7. do 10. ure. Traiihe: Predooldne od 6.30 do 12M popoldne c>d 15,30 do 18. ure, ob ned^ljah ona dežurna trafika od 9. do 11 ure. Pekarne: Predpoldne od 6. do 11., popol;ine od 15. do 18. ure. Prodajalne. vileka: Pfedpoldne od 6. do 10. ure. ob sobotah Ln dnevih pred prazniki po^^'1« ^ '3 do 19. ure. Mesvice: Predpoidne od š. ure na-prej. Pionirska restavračija: Predpoidn^ od pol 8 do 12. ure. popoldne od 14.80 <5o I^- ure< °^ ner?el.i?h od ^- čo 11.. i.re. Ob ponedsljkih za-prto VoverfeniStvo za trgovino in pre-skrbo OhO Ptu) V Ormožu imajo odbor za poži-vitev kulturnoprosvetnega dela Dne 21. aprila t. 1. v Ovmožu lzvoljeni cmbor za poživiiev kulturnoprosveincga dcla, ki ga tvorijo tov. Novak Jurij, ravnafclj Rimnazije, kot predsednik, tov. riukovcc lila, učiteliica. kot sekrclarka m tov Hržbar Darinlca, gospodinja, kot blagajničarka, in sedcra odbornikov je prcvzel odfiovoniost, da se bo brigaJ za izvajarje aalojj in dolžnosti KUD-a v Ormožti Po izvršsnih volilvah je podal tov. Gerlovtč Franc poročilo o dotedanjcm delu draitiatskejja odseka, ki se je boril z velikimi začetnimi težavami ter je kljub temu dosegel vidn« uspehc Ob zuklfučku zbora ie predsednik MLO Ormož tov. Kojc Miha pozval no-voiivoljeni odbor, da vložijo yso svoio voljo in ljubezcn do lfudstva v prevzeio delo, nakar ne ho tcžko doscči v Ormo-žu taktli uspehov, ki bodo v >Čast in po-nos KP in OF. Ijudstvu pa v dokaz, da fe tudi v Onmožu moL?očc začeti in na-dalievati kulturnoprosvctno delo. ki bo ~vdilo delovnim !j«dcm pouk in zabavo. ___ * ____ Tečajnikom je treba posvetiti več pozornosti Ni dolgo, odkar je bil končan tečaj za normirce v Mariboru z namenom, da se dvignc normirski kader, ki pri-manjkuje. Tako ie tudi »Ograd* iz Ptuja poslal dva sposobna tovariša, da si pridobita tozadevno znanje ter da po končani dobi koristita ptujskim grad-benim podjetjem pri scstavljanju norm za dela izgraditve na^ših hovogradenj. Po izvršcncin tečaju omenjena ne Iopravljata toga dela. Pri »Ogradu« ver-Iotno normirccv ne rabijo. Zato dola ta isto delo, kot pred tečajem. Drugi tečajnik je premešf-en od »Ograda« k »Remontu« Po delu se v ničemer ne loči od normirca pri »Ogradu«. Vpra-terao se: »Zakaj fe bilo potrebno uče-nje, štipendije in 1rud učiteljcv za za ta dva normircn?« Prav je, da sta si pri-dobila teoretifno ^nanje v treh mese-cih, škoda ie le, da iu eedaj odsek za dflovne odnose primerno ne zaposli. UGASLA ŽIVLJENJA Na področju matičnega okoliša NfLO Ptuj so umrli: Golob Stelan (roj. 1868). Spuhljai Bombek Franc (1870), Dornova; Kapita-rift Mijo (2893), Vinica; Selinšek Franc (1946), Lancova vas; Majcen M-arjan (1949), Prvenci; Turk Avguštin (1876)? Ptuj; Hor at Franc (1909), Bukovci; Mo-horič Franc (1950), Ptuj-bolnišnica; Ko-kol Janez (1948), Vareja; Merc Ivan (1880), Dornova; Krivec Stanko (1950), Ptuj; Šterbal Janez (1879), Stojnci; Ze-lenik Srečko (1949), Podvinci; Planinc Jaivez (1949). NaTaplje; Damis PvOtnan (1899), Kajžar; Vesenjak Simon (1885), Brst.ie-, Ver^ič Janez (1950), Birknvci; Ceh M?.rija (1896), Podvinci; Ceh Marija, roj. TcpJak (1854), Padvinci; Ozroec Marija (1877), Corišnica; Vaupotlč Marjeta (1902), MaJa vas; Kosec Mariia (1923), Strelcl; Samec Neža (19.50), Spuhlja; Ploj Mari;a (1875), Mpstnivrh; Zc*lenik Ana f;893). Selce; Krajnc A-na (1913), Dola-na; Kozeli Aroalija (1949), Gruskovjej-Golob TereTija (1909), Mestni \rh; Ster-gar ApolOTiij« (1S55). Krčovina; Filipič FrančiSka (1857), Phij; 2nidarič Ana (1927). Gajevci; Zupanc Kristina (1949), Skrblje: Forstnarič Ignac (1875), Bnkov-ci; Lavua Veronika (1947), Gaje-vri; T -eršič Marija (1940), Gruškovec,- P!o-šinMk Mariia flR76), Stennri. NOVE DRUŽINE V času od 15. do 22. aprila 1S50 so se poročili: Terbuc Stenko, Spulilja In Poredcvs Marjeta, GoriSnica: Majcen Avgusf, S MČ3 m Brnaež Katarina, Pnclnje; Le^nik Tranc. Placar in Arnus Marija, Kicar; Obran Franc, Zabovci in Janžel Marira, Zabovci; Rapajii Slavko, Ptuj iu Cafuta Ljudmila, Spodnji brerr PRESKRBA PoverieniStvo za trgovino iti preskrbo Okrajuega Ijudskeea odbora Ptuj obve-šča vsa rodjetja, urade in krajevne ijud. ske odbore. da bo delilo nakaznice zd popravilo čevliev za leto 1950 v dneh nd 1. irec Franc po hitrem preigravanju ^rodrl v tretji minviti do nasprotniko-rih vrat, ostro in nizko streljal tik ob H-ečki. Vratar je siccr interveniral, rendar ga je skupaj z žogo poneslo za \ekaj decirnetrov v gol. 1:0 za Dravo. V 38. minuti je v^irec Ivan po lepem )redlo7lcu levega krilca Merca povedel :ogo nokoliko motrov in nato iz da!jioe !0 m neubranljivo poslal žogo v mrežo. Mličen vratar je tudi to pot skuSal. >čuvati svojo mrežo, toda zaman. 2:0 :a Dravo. V drugem pol^asu so domačini imeli ;eč od igre. Vendar je obramba Drave » krilsko vrsto uspešno odbijala vse ia<3protnikove napade, razen enega Drodora, ko je odlično levo krilo Co-omban prodrl do vrat Drave in do-;egel v 30. min. grvl za svoje moštvo. ?o tem go!u so sleclili ostri napadi in *roba igra naeprotiiika. Toda obramba Drave je zahvaljujoč svoji požrtvoval->oeti in do neke mere koristneišemu i\i še nedovoljno vigranernu sistemu >čuvala rezultat in zinago. Za Dravo je to velik uspeb, kajti za Proleterja je 1:6 pot nastopila devet gralcev reprezentance cone B, ki je stega dne igrala 45 min. v Trstu z eprezentanco cone A in jo premaga.a i 4:1. Dovršitev tekme je namreč ono-nogočil močan dež. Po vosteh časopi«a »II Pro^resso-Prieste Sport« o tekmi med reprezen-ancama cone B in A in prime; ipjcč xwtavo Prolfteria je prot.i Dr/» i ts-;topilo sledefih devet igralcev cone B: "Scherl, Ganni, Apollonio, Corbatto, Peregrin, Fantini, De Grassi, Zetto tn rolomban. Drava je nastopila v sledeči po tavi: ^ekec, Eerlič, Serdinšek, Samsc, Pero-;evič, Merc. Sirec I, Repič, Hanzel L, 3recelj, Sirec F. Tekmo je sodil pred 800 ^ledilci zelo iobro sodnik Erlih iz Ljubl^aae. Vifm ie bil blaten in lahno je ie^e^no. D L VK Drara II. : Kovinar (Slov. BJstrlca) S:3 (1:3) V nedeljo jc drugo moštvo Drave od-igralo na igrišču v Ljudskem vrtu MnnimtOTito ¦ 1 nnianoafltes - - t^aaao ?-prvenstvo Mariborske oblasti s Ko% narjem iz Slov. Bistricc. Tekma se j. končala z rezultatom 3:3 (1:2), kai* v ^lavnem ustreza igri. Sodil je pred približno 500 gledalci tov. Arbes iz Ptuja. Drsva (mladuis) : Nafta (Bolnja Lcn-dava — mladina) 0:3 (0:2) V nedeljo je odigralo mladinsko mo-.šivo Drave pr\'enstvefto tekmo za mla-dinsko prvcnstvo Mariborske oblasti z mladino Nafte iz Dolnje Lendave. Po slabi igri domačinov so zaslužerto zma-gali gostje 1 rezultatom 3:0 (2:0). Uapeh Odreda v II. zvezni ligi. Največje presenočenje v tekmovaniu II. zvezne lige je pripravil v nedeljo Ljubljaneki Odred" z zmago nad Na-predkom iz Kruševca z rezultatom 7:0! Naprcdak je bil doslej edini nepora-ženi v II. ligi in na čelu lestvice. S to siiajno in visoko zmago si je Odred močno popravil razliko v golib in se uvrstil na tabeli takoj za Slogo, Napred-kom in Metalcem, ki imajo eno tekmo več odigrano. Ostali rezultati II. zvezne lige so na-slednji: Kvarnor : Metalac 0:0, Zelez-ni5ar : 11. Oktober 3:1, Sloga : Podri-nje 4:0 in Proleter : Vardar 0:0. l. zvezna iiga — Crvena Zvezda sigu-ren prvak. Najvažnejša tekraa prve zvezne lige med Crveno Zvezdo in Hsjdukom se je končala neodlcčeno 2:2. Crvcna Zvezda je tako še vedno sigurno v vodstvxi. To je prva točka, ki jo je izgubila in je praktično že skoraj siguren prvak spo-mladanskega dela državnega nogomet-nega prvenstva, čeprav iraa odigra*;i še tri tekme, toda z laž)irm nasprotniki. Ostali rGzultati so sledeči: Partizan : Budučnost 4:2, Dinamo : Lokomotiva 1:1. Mctalac : Sarajevo 0:0 in Naša Krila : Spartak 2:1. Na tabeli vodi sc-da^ s 13 točkami iz 7 tekem Crvcna Zvezda pred Hnidukom. ki ima 12 točk \7 18 tekem. SiedMo Partizan, Diaamo, Meta!ac, Naša krila. Snraievo, Loko-motiva, Spartak m Budučnost. Pričelo 6e je državno prvenstvo v košarki. Prve tekme so prineslc na-slodnje rezultate: Jedinstvo (Zagrcb) : Železničar (Beosrad) 44:39, Partizan : Enotnost (Ljubliana) 43:37, Zelezničar (Liubljana) ': 'Mfitalac rBeoerpd) ^1:23. C:-vena Zvezcla (Boof?rad) : Zadar 32:26, Mladost (Zagreb) : Proleter (Zrenjanin) 33:24. •— o — Lanskolctni prvak Avstri.ie <;e je sre-ral v boksu z Radničkim \?. Boograda. Zmagal je z velikim rezuUatora 12:4 Radnički. To je prav lep uspeh našega boksa ŠAH Zmaga slovenskih šahistov na turnirju prvokategornikov v Ptuju Zadnja, odločiina kola zvezncga tur-nirja prvokategornikov v Ptufu so po-tekala takole: XIII. kolo; V tezn kolu se je odigrala odločilna partija med najresnejšima kan-didatoma za prvo mesto Kukovccm in Sikoškom, Kukovec ie po triinpolurni borbi Sikoška za spoznanje nadi^ral, pri tem pa sta oba nasprotnika prišla v ča-sovno stisko, ki je bila posebno huda pr: Sikošku. Slcdnicmu ni uspelo v par minutah napraviti nad 10 pofez in je prekoračil čas za razmižljanje io s tein iz^ubil odločilno pariijo. S tem je Si-košek izgubil ie čctrto točko in tudi možnost za dosego nasloira mojstrskega kandidata, dočira je Kukcvcu bilo to že skoraj zagotovijcno. Bayer in Nemec sta remizirala, prav tako tudi Rosandič in Žag&r. Cebalo jc kot črai premagal Ma-žurana, Kovačevič pa Moleroviča Muz-lovič je šelc v prekinitvl iz^ribil s Či-sarjera. Prcsereča ponoven poraz Juri-šiča v tcm kolu, ki je izitubi! šelc po dveh prekinitvab s Filipčičcm To je bila najdaljša partija na turnirju: v 8 urah sta nasprotnika aapravila 88 potez. Mcštrov'.č je btl prost. XIV. holo: Tudi p^edzadtife kolo fe po ostrib borbah prineslo nekaj prese-rečenj. Čisar, ki se je potegOA'al za vi-soko mes*o ,in tudi za naslov mojstrske-fja k^ndidat.1. je v partiii z Rosandičem spregleda? iz^tiho H,^ure m je lako po nesreči iz^ubil Nemec. ki se je v drurfi polovici turnirja zeJo popravil, je pri-pravil prescnečenje s tem, da je Juriši-ču, ki je v prvi polovici turnirja beležil najlepši Ttspeh, zadal že tretji zaporedni poraz. Zopct ie bil uspcšer. Cebaio, ki je premarfal Kova.čeviča Mole#vx ie premačal Muzloviča. Ftlipčič pa Mažu- Kukovčcva zmaga jc popolnoma zaslu-žcna. PokAzal \s najsolidneišo igro. Mno-go mu je pršpomojjia k ztna^! rulina, ki si io jc pridobil na prejšnjih tumirjih. Uspehi, ki jih jc do scdaj dosejjal, so r.nm že znani. Naslov mojstrskega kan-ma pdstoja. Sikošck da jc zelo mocan ijj/alcc in bi prav tako kakor Kukovec popoltioraa upravičeno zaslužil naslov mojstrske^a kandidata. Tokrat mu ie manjkala ena točka, po vsei verjetnosti raradi pomanikauja turnjrske izkušnie. Dclo na znanstvenem oolju je in;i. Si-Irošku onsmo^očalo pojjosteiše sodelova-nje na iurnirjih Njegov zainji večji nastop je biio prvenstvo I.R Bosne in Hcrcegovine. ko ie orcpričliivo osvojil prvpnstvo za leto 1947 Istejja leta ie i^ral tudi na prvi deski reprezcntance Bosce in HercejSovine na ekipnem prven-s\vxl in dcsegel najlepši uspeh na prvi deski proti prizEanim itfralcem Po vr-ritvi v Lfubljano leta 1948 ni mo % 1 1 9* II 67,8 Štrfan Čisar M 0 D 1 H 1 % Y, 1 1 0 ,0 1 1 1 9 HI- 64^ Branko FiHpčič 0 1 0 D 1 0 1 1 0 1 H 1 0 1 0 8% IV.-VII. 60 Nikola Žatar X % H 0 D 0 1" X 1 1 M H 1 K 1 8K IV.-VII. 60 Milivoje Molerovič % 0 0 1 1 D 0 H 1 0 V, \ 1 1 1 814 W.-V1I 60 Zvcmko Ccbalo 0 0 « 0 0 1 ? 1 0 1 1 1 1 t 1 8J4 IV-VII. 60 Nikola JuriSič K 1 Vi 0 % H 0 D 0 1 V, 1 /A 1 1 8 VIII 57,8 Janez dr. Ncmec « 0 0 1 0 0 1 1 n 0 % % % 1 >A W 9.-10 46 Božo Kovačevič V* 0 0 0 0 1 0 0 1 D 1 0 1 1 1 6H 9.-10. 46 Josip Bayer 0 0 1 % V* % 0 X % 0 ? 1 J4 K % 6 II. 42 Zvone Rosandtt 0 % \ 0 *. 0 0 0 % 1 0 U 0 V* 1 5 12. 38 Franio MeSlrovič 0 V* 0 1 0 0 0 % K 0 U 1 D 0 ° i }3/ !! Janer M-!ovič 0 0 0 0 H 0 0 0 0 0 X % 1 U V 3g 14. 2o R^man Ma?urati ^ 0 0 0 0 0 0 0 X 0 X 0 1 0 O 23-5 15. 18 rana. Zagar jc remiziral s Kakovcem, Bayer pa z Meitrovičezn. IdjJ. Sikošek je bil v tctn kolu prost. V petek je bil prost dan. y kateretfi jz bila odigrana tudj preložena partija iz 11. kola med Rosar>d:čem in Kukov ccm, v katcri je zmajiiil Kukovsc. XV. kolo: Partije zadnjega kola so iraele dve značiinosti. Tri partije, tr ka-tcrih je nasprotnikom zadostovalo za. uspeh delitev točkc, so sc po prav krat-ki borbi končalc neodločeno V ostalih pa se )-arai Cebalo ie kot č-mi prcma5. Me-štrovič in Rosandič 7 in pol ltd.