Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
uveljavljanje gozdnih predpisov odločilno vplivalo na današnje ohranjene gozdne sestoje v Sloveniji. Glede te tematike je referent dal izjavo tudi za radio Agora, ki je namenjen predvsem slovensko govorečim prebivalcem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Druga slovenska referentka, Barbara Rezar Grilc iz Tehniškega muzeja Slovenije, pa je predstavila začetno obdobje organiziranega lovstva na Slovenskem.
Drugi predavatelji so predstavili teme: požigalništvo na avstrijskem Štajerskem kot oblika gospodarjenja z gozdom; razvoj, izzivi in perspektive gospodarjenja z gozdom na Gradiščanskem, v širši okolici hrvaškega Dakova in madžarskega mesta Nagykanizsa; spreminjanje gozdnih zemljišč v Karpatskem bazenu v 19. in v zgodnjem 20. stoletju; izobraževanje hrvaških gozdarjev v Brnu na Moravskem v 19. stoletju; lov v loviščih reprezentančnih dvorcev knezov Esterhazy; predstavitev razširjenosti divjačine in lova na Madžarskem v dobi dualizma (1867-1918), ter še portret madžarskega aristokrata, politika in lovca grofa Bele Telekija (1896-1969).
Po končanih predstavitvah je bila v okviru simpozija organizirana tudi ekskurzija v gozdove na levem bregu Mure. Udeleženci so lahko spoznali uničujoč vpliv invazivnih vrst na tamkajšnje naravne sestoje. Obiskali so kulturni dom štajerskih Slovencev v Laafeldu (Potrni) in tradicionalno vstopili tudi v vinsko klet. V večernih urah je v prijetnih poletnih temperaturah potekalo druženje v zavetju lepo obnovljenega starega mesta Radgona.
Leta 2019 bo simpozij potekal v izvornem kraju, v Modincih.
Peter Kumer, Andrej Hozjan
Druga svetovna konferenca mednarodnega Združenja za preučevanje obmejnih območij
Dunaj, Avstrija, Budimpešta, Madžarska, 10.-14.7.2018
V prvi polovici julija 2018 je na Univerzi na Dunaju (prva dva dni) ter Srednjeevropski univerzi v Budimpešti (zadnja dva dni; vmes je bila strokovna ekskurzija, ki je udeležence prepeljala iz enega mesta v drugega) potekala Druga svetovna konferenca Združenja za preučevanje obmejnih območij (Association for Borderlands Studies 2nd World Conference 2018) z naslovom Border-Making and its Consequences: Interpreting Evidence from the »Post-Colonial« and »Post-Imperial« 20th Century.
Združenje za preučevanje obmejnih območij (https://absborderlands.org/) je bilo ustanovljeno leta 1976 in že več kot štiri desetletja prispeva k napredku preučevanj obmejnih območij, predvsem k razumevanju družbene dinamike, ki jih povzročajo meje oziroma oblikovanje meja. Včlanjenih je prek petdeset držav, katerih raziskovalce druži interdisciplinarno preučevanje teorij, metod, politik in podobnega, povezanih z (ob)mejnimi vprašanji. Združenje organizira letna srečanja, svetovne konference, ima pa tudi svojo revijo Journal of Borderlands Studies (https://absborderlands.org/journal/).
Konferenca je bila organizirana v času, ko se po vsem svetu postavljajo nove »meje«, pa naj bodo te povezane z ekonomijo držav (na primer »trgovinska vojna« med Kitajsko in Združenimi državami Amerike), migracijami (na primer težnje po gradnji zidu med Mehiko in Združenimi državami Amerike, ponovna vzpostavitev notranjih meja v Evropskih uniji) ali pritiska sosednih držav.
Na konferenci se je se zbralo prek 400 udeležencev iz blizu petdesetih držav, predavanja pa so potekala v več vzporednih sekcijah. Osrednja tema kongresa je bilo vprašanje postkolonialnega oziroma postimperialnega obdobja v 20. stoletju, ki sproža številna vprašanja povezana z mejami, identitetami, državljanstvom in migracijami. Globalno so konflikti povezani s postkolonialnimi mejami nekaj »običajnega«, saj so le-te ignorirale nacionalne in zgodovinske meje. Kljub temu pa državne elite v postkolonialnih državah močno nasprotujejo spremembam teh meja.
Izbor mest, kjer je potekala konferenca ni bilo naključje, saj je pred natanko sto leti razpadla Av-stro-Ogrska, Dunaj in Budimpešta, pa sta bili osrednji mesti dualistične države. Avstro-Ogrsko je nasledilo šest držav, to število pa se je kasneje podvojilo. Prav zato je bilo več vsebin povezanih tudi s Slovenijo in njeno soseščino, saj so bila obravnavana vprašanja razpadanja večetničnih držav začenši z Avstro-Ogrsko in Otomansko državo ter s tem povezanimi vprašanji nacionalizma. Poudarek je bil tudi na
136
Geografski vestnik 90-2, 2018, 135-140
Književnost
»rešitvi« evropskih meja po prvi svetovni vojni in katastrofalnih posledicah teh »rešitev« v naslednjih desetletjih.
Podpisani sem skupaj s še štirimi referenti sodeloval v sekciji z naslovom Border-Making and its Consequences: Perspectives from Slovenia, ki jo je vodil Marko Zajc (Inštitut za novejšo zgodovino). Skupaj s Petrom Mikšo (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) sem predstavil referat z naslovom The Rapallo Border between Italy and Yugoslavia after the First World War: From a National Border to a Phantom Border. Med ostalimi referenti v sekciji naj izpostavim predavanje Antona Snoja (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), ki je predstavil govore v slovenskih osnovnih šolah
Slika 1: V Budimpešti je konferenca potekala na Srednjeevropski univerzi. Desno v ozadju je cerkev svetega Štefana, ki je ime dobila po prvem madžarskem kralju.
Slika 2: Srednjeevropsko univerzo v Budimpešti je ustanovil filantrop George Soros in ob tem napisal to posvetilo. Zaradi nesoglasij med ustanoviteljem in trenutno madžarsko vlado, so letos jeseni napovedali, da se bo univerza, ki je bila ustanovljena po demokratičnih spremembah v vzhodni Evropi leta 1991, prihodnje leto preselila na Dunaj.
153
Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
Slika 3: Budimpešta - v ospredju Donava, zadaj pa Ribiška trdnjava (Halaszbastya) zgrajena v neoro-mantičnem slogu leta 1901. Ime je dobila ime po cehu ribičev, ki so v srednjem veku branili tam stoječe mestno obzidje ter po bližnji ribji tržnici.
v času Kraljevine Jugoslavije, v katerih so Gosposvetsko polje na avstrijskem Koroškem izpostavljali kot »slovensko Kosovo polje«.
Čeprav je bilo na konferenci večinoma govora o konfliktih, pa končajmo z vizionarsko mislijo organizatorjev kongresa, da bi meje oziroma obmejna območja postala mesta srečevanja in pluralizma v luči multikulturalizma.
Več o kongresu si lahko preberete v konferenčnem zborniku: https://www.abs2018world.com/ fileadmin/user_upload/k_abs2018/abs_booklet_2018web.pdf.
Matija Zorn
5. globalna konferenca ekonomske geografije
Köln, Nemčija, 24.-28.7.2018
V drugi polovici julija (24.-28.) je na Univerzi v Kölnu (slika 1) v Nemčiji potekala 5. globalna konferenca ekonomske geografije (5th Global Conference on Economic Geography). Globalna konferenca ekonomske geografije je največji mednarodni dogodek posvečen ekonomski geografiji. Želja po druženju ekonomskih geografov je dozorela leta 2000, ko je bilo v Singapurju prvo tovrstno srečanje. Nadaljnje tri konference so bile z manjšim začetnim predahom organizirane vsaka štiri leta (Peking, 2007; Seul, 2011, Oxford, 2015), naslednje pa zaradi velikih potreb in želje po srečevanju ter izmenjavi znanja na področju te izjemno dinamične in široke (geografske) discipline vsaka tri leta (Köln, 2018; Dublin, 2021).
Tokratnega srečanja se je udeležilo več kot 700 geografov, ekonomistov in drugih strokovnjakov s področja regionalne znanosti, družbenih znanosti in menedžmenta iz več kot 50 držav in iz vseh celin. Predstavitve in razprave so potekale v 179 sekcijah. Poskrbljeno je bilo tudi za bolj sproščeno druženje
136