!)« Stev._ V Kranju, dne 4, marca 1905, VI. leto.
GORENJEC
: Političen in gospodarstvi list :
Izhaja v«ako soboto zve>r. -- Stane za relo leto 4 K, za pa! leta I K, za četrt fredni-tvo in npravništvo se naliaj.i v hiši št. 105 nasproti *upni leU 1 K. Za druge države stan« K M0, 1'osamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — llpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vposiljalve naročnine se ne ozira.      Za oznanila se        oznanila. sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. n«j se izvolijo frankirati. — RokopM se tračajo.
m., m, |    » g|      | — »......ft ■       ■ f, m f»i W -y • ii I if i W v \, i r-g —inj--ui*nj—ji—^nr o rnj-ijn~>^.fn. n j\ i~nn_r urij~u i'~wtr i n j\i i~ajLruiui
Bohinjska železnica.
IV.
Ceconi se pripravlja na odhod, ker se zgradba bohinjskega, nad 6 km dolgega predora bliža koncu. Boh. Bistrica postaja zopet mirna in pusta, kakor je bila pred .štirimi leti. Spomladi še nastane nekoliko življenja, ko se bode delala cesta na kolodvor in se bodo izvršila konečna dela ob odprli progi, potem pa —
Odkar je ogenj upepelil železno tovarno v Bohinju, bil je kraj skoro popolnoma pozabljen, odprt le peščici radovednih turistov. Oez noć je nastal prevrat, vas Bistrica se je pomnožila za več nego 0U hiš in barak, zastopniki raznih jezikov in rodov so iskali sreče ob gradbi predora. Celo tužni Mace-donoc je priromal sem. se naselil v skromnih barakah, živel skromno in tiho, zraven pa delal kakor črna živina, in letošnjo jesen v čevljih zavite avstrijske, krvavo zaslužene cekine odnesel v svojo domovino, da jih mu morda pri kakem napadu zopet pobere krvoločni in grabežljivi Turčin.
Veliki časi so našli male ljudi! To velja zlasti o občini Bohinjska Bistrica. Ce smo prav poučeni, je plačal podjetnik Ceconi sam za čas svojega dela v predoru okoli 75 tisoč kron občinskih doklad, dalje pride tudi še nekaj tisočakov, katere so plačali tujci od svojih podjetij in stavb, ne oziraje se na do-klade, ki so šle iz žepa domačinov, zlasti radi velikih najemščin, ob času gradbe predora, tako da je svota občinskih doklad v tem času gotovo presegla znesek 100 tisoč
PODLISTEK.
Moć spomina. DUije.
Ze je nekaj dni ležal ubogi Tone v hladnem grobu tam doli pii sv. Martinu, v koči, iz katere so ga bili odnesli, pa so bili še vsi zelo potrti in obupani zavoljo njegove nenadomestljive izgube. Kar se odpro vrata in v sobo stopi župnik od sv. Martina. Barbko izprelett nek neznan strah po vsem životu, vendar to zataji ter se mu približa, da mu poljubi blagoslovljeno roko. On pa to nakratko odkloni ter sede za mizo.
Po kratkem in malovažnem vsakdanjem pogovoru župnik naznani na.nen svo;'cga novega obiska Barbki in njenim stanšem nekako takole: »Videli sle, kako sem vam naklonjen in dober. Prišel sem večkrat k vam namesto kapel« na in vam pomagal, kakor sem mogel in znal. Vse to pa sem storil le zaradi tegu, ker mi je znano, da ste vsi dobri in bogabojpči katoličani, čeprav ste revni,
kron. V tem pa še ni všteta naklada na opojne pijače, ki tudi znaša več tisočakov. In kaj seje storilo v občini? Kaki dve leti sploh nič, ker so se vlekle občinske volitve radi raznih piitožb čez eno leto in se v tem interregnumu» ni prav nič delalo. Zanimivo za duševno sposobnost starih občinskih očetov je to-le: V občinskim zastopu pride na vrsto prošnja nekaterih tujcev in podjetništva, da naj se napravi nekaj svetilk, da ne bo ponoči tako temno v vasi kakor v kravjem roga. <!e se pomisli, da je bio v tem času na Bistrici kakih 2000 tujih delavcev, da so bili poboji in uboji nekaj čisto navadnega, se nam zdi I a prošnja več nego utemeljena. Ali par naših očetov je odločno zoper te svetilke, ki bi stale kakih 200 kron — v občinski blagajni so ležali tisočaki — češ, če dosedaj ni bilo treba svetilk, zakaj bi pa bile sedaj potrebne! Sele revizor deželnega odbora in okrajno glavarstvo sta prisilila županstvo, da je napravilo par svetilk. Še več! V občinskem odboru seje resno delalo na to, da bi se za gradbe predora občinske doklade znižale! Komu bi to največ koristilo in komu največ škodilo?
Novemu županu in občinskemu odboru moramo pač dati spričevalo, da je priden in se trudi, da bi popravil zamujeno. Aii kaj, ko manjka v odboru zmožnih, izobraženih ljudi, ki bi natančno mogli spoznati važnost polcžaja! Na dreganje okrajnega glavarstva in po prizadevanju županstva se je napravil vodovod na Bistrici — vsekako zelo važna naprava, ki stane kakih 50 tisoč kron. Saj so bile začetkom predorske gradbe tifuzne
vendar se nisem sramoval priti k vam, ampak sem prav zaradi lega toliko raje zahajal na vaš dom, ker vem, da ste bolj potrebni moje pomoči kakor kmetje z velikimi hišami in zemljišči. Ako bi svojega kapelana pošiljal k vam, bi vam ne mogel olajšati nobene telesne potrebe, ker ima sam komaj toliko, da more živeti. Jaz pa sem kot župnik vaui lahko pomagal. To je torej vzrok, da sem su sam trudil k vam. Toda nekateii hudobni ljudje so me že začeli napadali iu pikati s svojimi obrekljivimi jeziki zaradi dobrot, ki sem jih izkazal vam. A dolžan jim nisem ostal; povedal sem jim zadnjo nedeljo v pridigi, kar jim gre. Zdaj boni menda imel spet mir. To vam povem, da vidite, kakšen je ta sprijeni svet. Duhovnik mu niti takrat ne dela po volji, kadar deli dobrote potrebnim ljudem. Bog pa varuj, da bi hotel vam kaj očitati s temi besedami. Tudi nobenega povračila in zahvale ne zahtevam od vas, ampak želim vam še nadalje pomagati po svojih močeh, ker ste zdaj, ko
bolezni na dnevnem redu in v gornji vasi sploh ni vode, da bi se mogel pogasiti kak požar — in taki požari v delavskih naselbinah niso redki — ter je vsa vas pri tem v veliki nevarnosti.
.Še marsikaj drugega bi se bilo napravilo, da bi občina labko pozneje desetletja shajala s prav malimi dokladami, ali sedaj je že prepozno! Vir dohodkov usahuje, prejšnji denar se je razen za vodovod izdal le za malenkosti brez vidnih znakov.
Čebelarski shod v Škofji Loki
se je vršil pretečeno nedeljo v salonu pri (iuzelju ob precejšnji udeležbi čebelarjev iz Škofje Loke in okolice. Obžalovanja vredno je, da se nekateri čebelarji iz bližnje okolice tega za procvit čebelarstva tako važnega shoda niso udeležili. Tem naj bi bili za vzgled Zirovci, ki se niso strašili 7 ur dolge poti ter so se kljub slabemu vremenu v precejšnjem številu udeležili shoda.
Otvorivši zborovanje pozdravil je tajnik čebelarskega društva v Ljubljani g. Avguštin Bukovic zbrane čebelarje, osobito Žirovce ter nato podal kratko sliko današnjega kranjskega čebelarslva. Zalibog, je rekel, da moram priznati, da naše čebelarstvo peša. Nadalje je razpravljal o sredstvih, ki naj povzdignejo čebelarstvo, povdarjal moč zdrave organizacije, nje korist in dobre posledice in očrtal delokrog čebelarskih podružnic. Nato se je
ste izgubili v svojem prerano umrlem pridnem sinu najboljšo domačo podporo, še bolj potrebni tuje pomoči kakor kdaj poprej. Ali, vidva oče in mati, sta že priletna in morda ne bodeta več dolgo potrebovala moje podpore. Dolžnost vajina pa je, da dobro pre-skrbita hčerko Barbko, preden se ločita s tega sveta. Barbka je lepa, mlada, neizkušena in sedaj, ko več nima skrbnega brata, da jo bo spremljal in varoval pred slabo in pohujšljivo druščino, v veliki nevarnosti, da zaide na napačna in kriva pota. Vidva bodeta enkrat dajala odgovor pred Bogom, ako se pogubi njena nedolžna duša. Toda, kako bodeta vidva reveža pomagala svoji hčerki v varno zavetje krščanskega življenja, ker sta oba tako uboga in nevedna?! Treba jo vama pri tem dobrega in premožnega svetovalca in pomočnika. Sama ne moreta storili ničesar dobrega za hčerko. Ali kdo te briga za revne kočarje?! Nihče drugi, le njih dušni pastir ima srce tudi za njihove telesne težave in potrebščine!     Dalje prjh,
ustanovila podružnica ta Škofjo Loko in okoli<o. li kateri jo takoj pristopilo 16 članov, ter s.' je obenem konstituiral podružnični odbor, in sicer sledeče: predsednik: g. Primož Zo::tai: tajnik: g. Matij Vidmar; blagajnik: g, Andrej Hafneri odbornik: g. Janez Vilfan.
Nato je urednik tSlov.Čebelarja«, g. nad-u.itelj Ki. Rojina iz štnartna pri Kranju obširno razpravljal o trgovini s Čebelami in čebelarskimi piidelki, o prodaji istih domačim trgovcem in o izvozu izven Avstrije, osobito v Nemčijo. Dal je pri tej priliki navzočim mani kako dobro navodilo o boljšem raz-pečava nju pridelkov ter opominjal k slogi.
ker le na ta način je mogoče, da hodemo čebelarji ceno medu in voska povišali.
Nato je se g. tajnik Bukov ic v kratkih potezah podal sliko..o gnilobi čebelne zalege. Priporočal je Čebelarjem najradikalnejse zdravilno Sredstvo te bolezni, gnilobne panje uničili.
K sklepu shoda se je novoizvoljeni podružnični predsednik g. Primož Zontar v toplih besedah zahvalil gospodoma Hojini in Bukovicu za njih požrtvovalno delovanje in poučno predavanje ter izrazil željo, da bi se novoustanovljena podružnica krepko razvijala ter tako po svojih močeh izkušala povzdigniti to na Kranjskem tako važno gospodarsko panogo. b  n—k.
Tedenski politični pregled.
Iz državnega Zbora. Zbornica razpravlja o obrtni noveli. Proračunski odsek je po živalmi razpravi sklenil znižati podporo «Lloydu» od 1,440.000 K na 1,080.000 K. To je hud udarec za poljedelskega ministra.
Vladna predloga za podaljšanje davčnih olajšav po potresu prizadetih krajev po Kranjskem i. t. d. določa, da se davčna oprostitev po potresu poškodovanim stavbam do 2. julija 1910 in da se dovoli lSletna davčna oprostitev za vse nove gradbe, zgrajene do 2. julija 1908.
Zborovanje deželnih odborov na Dunaju. Sklenilo se je: 1.) Sedanji položaj deželnih financ je nevzdržljiv in je potreben temeljite uravnave; 2.) v to svrho naj država prevzame vse izdatke za javno varnost, za orožništvo, za vojaško nastanjenje in priprego; .'>.) isto-tako naj država pripusti deželam primeren del dohodkov iz direktnega pa tudi užitninskega davka: 4.) državna vlada se poživlja, naj deželam pripomore k novim virom dohodkov (tako pri davku na pivo, pri zakupu državnega užitninskega davka); b.) v finančnem ministrst vu se naj ustanovi poseben odsek, ki naj proučuje, kako bi bilo deželam pomoči pri asa-niranju deželnih tinanc; G.) naj se v trajno skupino za delovanje deželnih odborov izvoli komisija 17 članov, v kateri ima vsaka dežela svojega zastopnika.
V Hacedoniji se je pričelo zopet bolj živahno gibanje. Pred nekaj dnevi so zopet bolgarski vslaši pri Dorgradu ubili patiijar-hističnega duhovnika Petra iz Kočane. — Med macedonskimi revolucionarnimi organizacijami se ni dosegel sporazum in zato bo vsaka na svojo roko delala. (loncev ima v Pirin - planini kakih 600 pripravljenih in oboroženih ljudi, a Saralov namerava oditi v okolico Skoplje, kjer zbere vse bolgarske čete, s katerimi misli potem udariti na jugovztok Macedonije, a obenem pozove tudi srbske čete, da se stavijo pod njegovo vodstvo.
Nemiri na Ruskem. Skoro \ celi guberniji Jekaterinoslav vladu štrajk. V Teodoziii so
židovski delavci vpili po mestu: Proč s carjem! V Varšavi so na ukaz ministrstva prosvete zaprli vse javne in zasebne ljudske šole razen dveh ruskih gimnazij. V železniških tvornieab v Uiti nn Trnnsbajkalskera so ustavili vsi delavci delo ter zahtevajo, da se stori konec vojni na Japonskem: ker se je bali, da bodo štrajku joči izkušnli razdreti železnico, zasedli so progo vojaki. Po celem Kavkazu vladajo pravcate anarhistične razmere. Vojaštvo je brez moči napram upornikom, ki so v Caku in drugod le razstrelili več javnih poslopij.
Rusko-japonska vojna.
Vsak čns se pričakuje, da se prično v Mandžuriji odločilni boji. Lttje se. da se je že vnel med ruskimi in japonskimi voji Ijul boj. katerih izid pa se ni prav natančno znan. Kakor hitio je prevzel general Itennenkampl poveljstvo konjice na desnem ruskem krilu, takoj je bil dosežen uspeh. Bazdil je železniški most pet vrst južno od Hajšena; dalje je odjezdil oddelek konjice v Davan ob Lja-obo, kjer je imel boj z Japonci. Dne 20. m. m. so laponci poizkušali obiti sotesko <iutulin, a so bili kljub snežnemu viharju, v katerem se je bil boj, potisnjeni nazaj. Zvečer istega dne so jih namreč ruske čete pri severnem Jan-laganu potisnili popolnoma nazaj. Japonci so prodirali v dveh kolonah proti Nadzadanu in proti prilazu Singolinu. Dva japonska bataljona s kavalerijo sta prodirala dne 27. m. m. zapadno od vasi Jansinlung ter navalila na ruske pozicije. Vsi napadi so bili odbili. Drugi dan zjutraj so Japonci obnovili napad, a so bili zopet odbiti ter potisnjeni daleč proti jugu. Dalje se poroča naravnost smešna japonske vest g roškem porazu,   ki govori, da je
bil general Koroputkin po tridnevnem ljutem boju premagan in se zdaj umika proti severu. Ta vest je jako malo verjetna, kajti vsa zadnja poročila zatrjujejo naravnost nasprotno, namreč, da so bili od takrat vsi japonski napadi odbiti. Jasno je toraj, da ta japonska vest ni resnična.
Dopisi.
Iz Mavčič. Grnl hudourni oblaki se zbirajo in vlačijo nad našo občino v podobi agitacije sedaj, ko se bliža občinska volitev. Tiho šepetanje ljudi, kakor vriščanje v pogubonosni megli, naznanja konec našemu dosedanjemu županu, kakor to prinaša preroški Slovenec-' v zadnji sobotni številki. Čudili se ne bodemo, ako se res posteči našim hinavcem s tolikim trudom, kakor si ga prizadevajo, to doseči. No, pa poleni bodo videli! pravi slepec? Naš jezuitski, ligvorijanski pismouk in njemu udani, ne od vaščanov izvoljeni, le od kranjskega dekana novoimenovani cerkveni ključar v Mavčičah nimata še v nočnem času miru. kakor kak zaljubljenček. Noč in dan lazita okoli ter nagovarjata ljudi na svojo hinavsko stran in s hinavsko lastnim blatenjem izpodkopujeta sedanjemu županu tla radi njegovega odkritosrčnega mišljenja. Res ta dva naša junaka si toliko prizadevata v tem in ker delata- za vero s tolikim trudom da zaslužita od škofa kako odlikovanje. Pri agitaciji sta neumorna in. ker nimata drugih sredstev na razpolago, obsojata sedanjega župana, ki se je že semintja šaljivo izrazil, da je denar gnada božja na tem svetu. O lem, da je to resnica, si ti, licemerski Johan, najbolj uverjen, ker 8e bojiš in čuvaš to sred-
stvo, katero je neobhodno potrebno, da se more kaj dobrega storiti na tem svetu, kakor levinja svoje mlade in da bi ubogega, ki pride prosit mllodarov, obvaroval, neusmiljeno odpodiš od svojega vogla! Semintja usoda njima tudi ni vsikdar mila pri agitaciji, ker sla v nočnem času naletela pod okno. kjer je ležala notri dekle1. Klicujoč glas je bil sicer sladko-medeni od neznanih fantov, a ko sta začela vlačili volitve na dan, je dekle prevaljeno zaloputnilo okence nazaj z besedami: Pojla, pojta se solit, da b' mogla z varna govoril'.
Iz blejske okolice. [Konec.] Kakšne
čute in pojme imajo ti ljudje o slovenskem narodnem prizadevanju in pomenu tega za bodočnost Slovencev, to kaže besedičenje blejskega dopisnika o gotovem kričanju« in »vpitju- v naših časnikih. Nemci, ki so se nasehli iz raznih tujih krajev na Jesenicah, Savi in Javorniku. obogateli so od prirodnih zakladov slovenske zemlje in od žuljev slovenskih delavcev. Mnogo naše zemlje so si že prilastili z zvijačo in hinavščino, mnogo naših ljudi že potujčili. zdaj pa hočejo še ostale ondolne domačine kar s silo oropati vseh pravic, jih podjarmiti ali pa pregnali z njih rodne zemlje. Ker jim to delo ne gre gladko izpod rek. so začeli našince kar ob belem dnevu brez vsakega vzroka napadati in pobijati. Ako pa so se jim začeli tudi Slovenci resno ustavljali iu upirati, kdo jim more to zamerili! Se neumna žival se brani pred svojimi zatiralci, a gorenjski Slovenci naj bi se ne smeli postavili v brati nasilnim in oholim Nemcem? Naravno je, da se ti Slovenci v svojem trdem boju zoper nasilne tujce poslužujejo tudi svojih časopisov, a kaj neumestno je posebno od kakega Slovenca, ako nazivlje te obrambene časni.ške glasove kot nekako nepotrebno in pretirano kričanji' in vpitje, kakor je to storil blejski dopisnik. Slovenci nikjer ne jemljemo zemlje drugo-rodcem, ampak poizkušamo ohraniti zase in za svoje potomce le to, kar je nam šc ostalo in v tem obstoji že od nekdaj naš politični boj. Ako dobe enkrat kak slovenski kraj v roke Nemei, potem tam res več ni treba slovenskega kričanja, a prej vsekako. Zato so vendar časniki! Pred kakimi 30. leti je bila Belapeč na Gorenjskem le slovenska. Prišli so tja Nemci in domaČim so se jim dali pohoditi lepo tiho brez vsakega kričanja in vpitja. Ko bi bi! takrat kdo kričal in opominjal belopeške Slovence, bi morda to kaj pomagalo, zdaj pa je tam seveda vsako slovensko kričanje brez pomena. Ako kdaj zadene Jesenice, Savo, Javornik in Bled taka usoda kakor Belop^č, potem se tudi v teh krajih ne bo več čulo slovensko kričanje, in vsi oni zavedni, miru in pokoja željni Slovenci, se bodo lahko sladko in brez skrbi zagugali v naročje lačne majke Germanije! — Vse hvale vredno je in razveseliti mora vsakega Slovenca, da zida domačin pri blejskem kolodvoru večji hotel, ali vsled tega bi se vseeno ne bilo treba prenagliti na drugi strani v škodo slovenske posesti. In kdo more biti porok, da se pod pritiskom takih razmer z novim hotelom isto ne zgodi, kakor z onim v Za goricah I Lahko bi se še marsikaj povedalo, a to naj za danes zadostuje.
Novice iz selške doline.
- Veselica bralnega društva je bila v nedeljo dne 20. februarja.   Igrali so
1. priloga „Gorenjcu
" št. 9 iz 1.1905.
igri: Dobro došli, kdaj pojdete domov» in «To je moja maksima*. Zadnjo igro je priobčil tZvon> in jc izvirna slovenska. Spisal jo je Alfonz Piree. Ta igra je posebno ugajala. Vsi igralci so dobro pogodili svoje vloge. Udeležba bi bila pri veselici večja, ko bi ne bilo tako grdo vreme. Tako so prišli pa le nekateri tuji gostje, drugi so se pa bali slabili potov.
— K on s um v Železnikih še po smrti nima mitu. Sedaj so tožili »bivši člani» kon-zuma predsednika Renovca in druge »poštenjake«. Renovc se je zlagal pri sodniji, daje bilo 80 članov, ko so razdružili konsum, člani pa sami trdijo, da jih je bilo okrog 30. To bode še smrdela ta pobožna ustanova!
— Bral k a p e I a n a B e š t r a iz Cerkljan je neusmiljen katoličan. Okrog se ujeda in pritožuje, ker mu v tem visokem snegu ni prinašal pismonoša vsak dan »Slovenca«. Pismonoša ima tako hudo pot, da se vsakemu smili, ko mora gaziti sneg po hribih. Bešter vulgo Španc je oddaljen v hribih okrog 900 metrov. Pismono*a naredi okrog 18 kilometrov pota, predno pride do tega katoličana. V tem snegu in dežu ni mogel iti, ako bi še rajši šel. Zato pa pripoveduje Španc ljudem: Pritožil se bodem, da mi ni prinesel «Slo-venca*. — Ako dobi tisto lažnivo cunjo prej ali pozneje, to je vseeno, ker se tako ne razume nič. Grdo pa je, da je ta dolgi človek tako neusmiljen proti svojemu bližnjemu.
— V Podblici se bode cedilo mleko in med. Kapelan in Čočov Franca sta poučila katoliške može, kako bodo od sedaj naprej izdelavah in prodajali sode. O srečni Podbličani!
— V zdravstveni odbor za okraj Železniki je izvoljen g. Fr. Košmelj iz Železnikov načelnikom in g. Franc Demšar iz Zalega Loga podnačelnikom.
— Snega je padlo po hribih nad poldiugi meter. Ceste so v velikih lužah.
Prvih 5000 kron
za „Narodno šolo" t Št. Jakobu v Roža na Koroškem.
Kdo jih je dal V Št. Jakobčani smo dali 277230 K, estala Koroška je dala 2047-- K, tedaj Koroška vkup 4819 ."iO K. Ameiika je dala 50'—, Štajerska 48-20, Kranjska 42-50, Primorska 20'—, Moravska 10 — in Srbsko 10*— kron.
Kaj neki si pripovedujejo navedene Številke? Skrivoma si maisikaj šepetajo na uho. O nečem pa se razgovarjajo na glas: »Vidite, kako zelo potrebna je „Narodna šola" v Št. Jakobu v Rožu. Dasi Št. Jakobčani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za „Narodno šolo" v treh mesecih žrtvovali že 4819 kron. Ali to ni očividen dokaz, da Korošci smatrajo novo šolo za pre-potrebno ladij o - rešilko, ki naj jih resi potopa v morjn nasilnega po-nemčevanja po javnih ljudskih solah?N
Da, tako je, dragi rojaki 1 Će se Slovenci na Koroškem hočemo ohraniti, si moramo oskrbeti še več narodnih šol, za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo »Narodno šolo» v Št Jakobu v Rožu. — A kje so naše moči? Z vsemi svojimi žrtvami pač moremo pokazati svojo dobro in svojo najboljšo voljo — višje pa ne moremo. Moči naše so kljub najboljši volji preslabe
ter bodo — brez izdatne bratske pomoči — omagale.
Zato pa z zahvalo na dozdajne podpore združujemo novo prošnjo: bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapustite nas!
Vedimo in bodimo uverjeni, da z ftt. Jakobsko „Narodno šolo" zidamo trdnjavo celemu narodu slovenskemu. Kajti, če pade meja, je v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in — delavnost!
Prispevke prejema Matej Ražun, župnik, pošta Št. Jakob v Rožu (Koroško).
Fr. Kobentar, župan; Fr. Majer, načelnik šol. sveta; M. Ražun, župnik.
Jfovičar.
Osebna vest. Suplentka-učiteljica go-spiea Marija Remžgar na Jesenicah je imenovana začasnim učiteljicam islotam.
„Slovenčev" teolog in katekizem, v
predzadnjem »Gorenjcu« smo dokazali, da politične pridige in zlasti tista zoprna zabavljanja na takozvane »prepovedane* časopise demoralizujoče vplivajo na otroke in da zastrupljajo mlade duše ter vcepljajo v mlado srce nestrpnost in sovraštvo celo do lastnih roditeljev. To je neznansko speklo »Sloven-čevega« dopisnika. V dokaz, da so take pro-povedi tudi za šolske otroke prav prikladne, se sklicuje na katekizem, kojega se morajo šolarji učiti na pamet in ki med grehi zoper vero navaja ^branje in razširjevanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov«. Ne bomo se pričkali s »Slovenčevim« teologom, če je list, ki piše zoper podivjano politikujočo duhovščino, veri nevaren. Morda je ravno nasprotno res. Pač pa ga opozarjamo, da se otroci uče iz katekizma tudi češčenjamarije, an-gelovega česčenja, deset božjih zapovedi (tudi šeste in devete) i. t. d. Priznati nam mora, da se nahajajo v navedenih molitvah in zapovedih semintja mesta, ki so in morajo biti nepokvarjenim otrokom nerazumljiva. Da se otroci ne pokvarijo, se katekizem pri razlagi posameznih odstavkov prav skrbno izogiblje kočljivih mest. Saj bi sicer tudi ne bil potrjen kot učna knjiga. Po dobrem vzgledu katekizma se bo ravnal vsak katehet odnosno kapelan, ki ima kaj pojma o vzgoji. Ravnal se bo po tem navodilu tako pri pouku, kakor tudi pri pridigah, h katerim naj vsled njegovega »opomina* hodijo šolarji. Opustil bo vse, kar bi utegnilo le količkaj slabo vplivati na mehko otroško dušo. Pravijo, da za otroke še najboljše ni dosti dobro! Pa vam nastopi na leci kak novodoben kapelan, razkorači se, kakor da ima v eni roki nebesa, v drugi pa pekel, šolarjem propoveduje o »prepovedanih« časopisih, našteva jih imenoma, fanatično se zaletava v napredne liste, preti z večnim pogubljenjem i. t. d. In otroci, katerim to ne gre nič mar in katerim pametni stariši sploh ne dajo v roke političnih časopisov, niti klerikalnih, niti liberalnih, ti otroci, opozorjeni po pridigi, vidijo doma, da stariši berejo liste, kojih čitanje je glasom kapelanove propovedi združeno z večnim ognjem, z jokom in škripanjem z zobmi! Že predzadnj č smo povedali, kake misli more to vzbuditi v mladih glavicah in kako potern otroci sodijo o svojih stariših. Ker se pa danes ravno bavimo s katekizmom, naj le še pripomnimo, da se otroci iz katekizma uče na pamet pač tudi četrte božje zapovedi, če se namreč, kakor je v liberalnih rodovinah navada, že doma niso naučili deset zapovedi. Menda si niti
«Slovenčev» dopisnik ne bo upal trdili, da napominane pridige pospešujejo pri otrocih izpolnjevanje zanje najvažnejše božje zapovedi: Spoštuj očeta in mater! Sicer pa naj izvoli vzeti na znanje, da nas nič bolj ne veseli, kakor, če ga zavrnemo z njegovim lastnim orožjem, prav tako, kakor že zadnjič z odlokom o raznašanju časopisov!
Osebni napadi. Volk se je oblekel v ovčjo kožo in tarna, da mu kalimo vodo. »Slovenec« od 25. februarja milo toži, da so se v »Gorenjcu« zopet začeli osebni napadi v «veliki množini« in podli obliki. Ka-valirsko pristavlja, da nam ne bo sledil na to polje in da nam ne bo kalil vode. Skoda, da si je volk omislil prekratek kožuh. Izpod suknje mu na vseh koi cih in krajih gleda volčja dlaka. Pozabil je tudi preobleči svojo volčjo naravo in zato je prav hitro padel iz slabo priučene vloge. Prav po volčje hlasta in grize krog sebe po zraku, kar napravlja z ozirom na izposojeni beli meh nedolžnosti grozno smešen utis, čeprav smo v predpustu. Ob jednem, ko zatrjuje svojo nedolžnost, hoče ta veliki nasprotnik osebnih napadov popadati nasprotnike in tuli, da bi lahko še marsikaj povedal o zakonski zvestobi, o točnem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti (bržkone je mislil samega sebe), o tajni zvezi i. t. d. Prav uljudno poživljamo volka, da naj se iztuli, samo luli naj nekoliko razločneje, če ima namreč — korajžo! Obljubimo mu za to uslugo veliko kost, na kateri bo imel glodati dosti časa. Odkar <Slovenec» zopet prinaša novice iz Kranja, je ni sobotne številke škofovega lista, v kateri ne bi mrgolelo surovih in umazanih osebnih napadov, denuncijacij in podtikanj. Še otroci niso več varni pred Slovenčevini« dopisnikom. Ker nas nikakor ni bila volja igrati žalostne vloge pohlevne ovčice v basni, smo stopili volku nekoliko na rep in glejte, zacvilil je prav kakor — pes. Je pač pasje naravi! In če bo ta volk, ki hodi z ovčjim kožuhom v maškore, postal le preveč nadležen, bo cvilil tako, da se bo slišalo še kam delj!
Meščanska godba v Kranju priredi v slučaju ugodnega vremena na pustni torek dne 7. t. m. od 2. do V«4- ure popoldan na glavnem trgu promenadni koncert z za pustni torek primernem programom. — Isti dan ob 9. uri zvečer pa svira tukajšnja meščanska godba v kavarni Kreuzber-gerjevi.
Umrl je odvetniški uradnik g. Alojzij Čolnar, zapustivši vdovo in 4 nepreskrbljene otroke. — Kap je zadela g. Polaka, p. d. Kocjana. N. v m. p.l
Pri volitvi zdravstvenega okrožja za okraj Škofja Loka sta izvoljena gospoda: Lovi o Sušnik iz Skolje Loke predsednikom in Franc Dolenc v Stari Loki njegovim namestnikom.
Martinov sejm ali lil. maškarada »Gorenjskega Sokola«, se vrši danes zvečer. Začetek ob poldevetih zvečer. Dodatno k zadnjim poročilom nam je pripomniti, da so dekoraerjska dela dokončana, Gorenji del dvorane predstavlja glavni trg s pogledom na Storžič, dolenji pa drugi del glavnega trga s pogledom proti glavni cerkvi. Gorenjke, prave pravcate Gorenjke, pa bodo na «štantih» prodajale razna lečila za vse, pod «marelo» pa bode znani prodajalec »deset stvari za eno krono in še mnogo povrh« nudil občinstvu neverjetnih stvari. Ker bo zabave, burka
in smehii zadosti, priporoča MO vsakomur, da
no zamudi tc priliko, ker bi s.- inače gotovo kesal. Ođ društvenoga odbora pa srno riuprošeni. se enkrat ponavljali, da je vsi op na maškarado vsakomur dovoljen in naj -i radi vabila, če ga slučajno ni dobil, nihče ne pokaži predpttstnegn veselja.
»Slovencev" dopisnik ie je zopet enkral informiral in poizvedel, da je 0. Pire meseca oktobra I. I. prišel v šolo li kapelanu I). in mu očital, da je prelil s slabinu redi onim učenrem, ki ne bi hodili k ložnivonski po-božnosti. Kapelan je baje odločno odgovoril, da to ni res. Tudi mi smo se informirali in izvedeli, da je Slovončevo» poročilo zlagano. Ce se kapelan Pehove ne ve več točno spominjati tisti ga pogovora, ga mu bomo, če potrebno, poklicali v spomin.
Panlns-Sanlns-Panlns! Dralestna bralka, prav gotovo si domišljaš, da poznaš rdečo-in okroplo-ličnega prečastilega gospoda Vilka, ki ie piše za Paulusa in ki le več let pomaga pasti ovce, pa tudi kozo in kozlje v Šmartncm pri Kranju! Mi pa pravimo, da ga ne poznaš! Gospod kapelan Paulus namreč ni več tisti Paulus, kakor si ga predstavljaš. Spreobrnil se je, korenito spreobrnil in Paulus, ki je bil prej bolj Saulus, je postal pravi pravcati Paulus. Še do pred kratkim ni delal kar nič časti velikemu patronu svojega pisanja. Njegovo veliko srce je bilo močno navezano na posvetno blrgo, posebno na živo in njegova duša je prav do zadnjega časa koprnela po zemeljskem veselju. Bil je velik obože-vatelj nežnega spola, neomejen gospodar v deviškem društvu in iz njegovega krepkega telesa je puhtel omamljiv vonj vijoličnega ter mošusovega parfuma, kar je z nepremagljivo silo učinkovalo na slražiške krasotice. Neizrečeno rad si je namakal vedno žejno grlo s sladkim vincem. Preobilo zavžita kapljica mu je česlokrat zlezla v glavo in v noge, tako da je mnogokrat prav ležko vlekel za sabo kosti svojega rojstva. Pa pustimo to. saj tega posvetnega Paulusa ni več! Ali nočete verjeti? Evo vam dokaza! Gasilno društvo v Stražišču je vabilo na ples in poslalo vabilo seveda tudi gospodu Paulusu. Kar dobi društveni načelnik nekega lepega dne nastopno pisemce:
• makovo,ini gospodi HbgovolHs oprostiti, da kot
duhovnik smatram vabilo k |> les ne mu venčku za surovo izivanje in zato sem Vam ga vrnil; isto bi storil tudi g. Alojzij — toda v naglem razburjenju ga je raztrgal. — L'šojam si vrniti Vam vzprejemnico podpornega člana požarne hrambo, ker društva, ki nedelje oskrunju s plctotn, ne morem in ne hom več podpiral. Oprostite!      Vilko Paulus, duhovnik.
No, kaj pravite? Se mar ni Saulus prelevil v Paulusa? Saulus, ki je tako ljubil bližino nežnega spola, ki je še lani vabil na katoliško maskarado pri Korošcu*, smatra sedaj vabilo na plesni venček za izzivanje! Saulus,ki je na sveti večer pretepal farovško kuharico, ki je nedelje in praznike oskrunjeval s svojo pijanostjo, se sedaj zgraža nad plesom ob nedeljah! Kralj David je plesal, nemški katoliški <'šulferajn na Dunaju prireja plese, v Ljubljani se je vršil "katoliški bal* na strelišču, po vsem svetu plešejo in le v Slražišču se po mnenju g. Paulusa s plesom oskrunju nedelja ! Kes, starega Paulusa ne poznamo več. In od kdaj je pri j lahkoživi gospod Vilko postal tako strogih nazorov? Povpraševali smo in ugibali, ugibali smo in povpraševali, toda zaman. Slednjič nam je sobotni (Slovenec* odprl oči. Tam sloji med novicami iz Kranja:
Abslitieiično gibanje se je začelo v Smarlriein pri Kranju po zadnjem predavanju g. Moš-kerca. To bo res prav, če se bo pilo več vode iu kave. pa manj žganja!- Sedaj nam je vse jap-no. Ne pozna i'o sicer g. Moškerea. a vsekako mora bili mož izreden govorniški talent. Prav gotovo si Je vzel njegova izvajanja k srcu tudi zakrknjeni grelnik g. Paulus. Odpovedal se je hudiču alkoholu, pije le le vodo in kob-, šel je v se, postal je abstinent, strog
napmm sebi, strog napram drugim, črti nožni spol In plesne zabave, poslal je bolj papežki, kakor papež sani. Paulus našel je samega sebe, Paulus, ki je bil prej Saulus, je sedaj pravi pravcati Paulus. Kdor ne verjame, naj ga gre jutri, na pustno nedeljo pogledal v Slraži'če. Čestitamo g. Paulusu k sprcobi-njenju! Le to se nam v;di nenaravno, da seje Savi I spreobrnil v Pavla v poskočnem pred-
pustu. Da bi le v pesi u ne postal recidiven!
Obsojena v smrt na vešala. Porotniki
ljubljanski so obsodili dne 28« m. m. Jožefa Juričiča iz Jelšan, 22 let Starega čevljarskega pomočnika, in 28 let staro delavčevo v lovo Marijo Skumavec E Nemškega Rov ta v Bohinju, ker sla sporazumno ubila Lovrenca Sknmavca. moža Marije Skumavtc, v smrt na vešala. Marija Skucoavec je ravno pred osmimi dnevi povila otroka.
Veselico priredi kmtlijska podružnica v Mošnjah ua pustno nedeljo v pioslorih g. A. Gabrijelčiča na Brezjah. Spored: Srečka nje in piosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne.  K obilni udeležbi vabi odbor.
Gasilno društvo na Bledu priredi plesni venček dne o. marca 1906 ob 7. uri zvečer v »Blejskem domu». Svira godba na lok. Vstopnina 1 krono. Cisti dobiček je namenjen društveni bolniški blagajni. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Na Bledu se je poročil minuli četrtek uradnik kranjske hranilnice, g. Alojzij Dzim-ski z vdovo gospo Viktorijo Zatohel, rojeno Šole iz Varaždina.
Cesta Čez Ljubelj. Sneg leži na Ljubelju nad dva metra visoko. Državna cesta čez Ljubelj je torej tako za pešce kakor za voznike zamedena, Sele začetkom drugega tedna bo prometu odprla.
Na Brezjah se je poročil g, Ivan Mencinger, mesar iu gostilničar na Bohinjski Bistrici, z gospodično Frnnciko Mencinger (Osredkovo).
PomiloŠČenih je d kaznjenk v Bogunjah.
Prva vožnja na bohinjski železnici. Dne I, t. m. ob pollreh popoldne je prvikrat drdrala lokomotiva z Bistrice skozi zabokan predor na Goriško.
Nemiri na Hrnšici. Dne 19. t. m. so bili na Hrušici na raznih krajih pretepi. Orožniki so zaprli delavca Martina Jelenca, pri katerem so našli ostro bodalce. Več delavcev je hotelo vsled tega vlomiti v orožniško poslopje in oprostili Jelenca. Na cesti je bila orožniška patrulja opsovana ter je konečno raditega prijela Jožefa Zajca in Petra Stai ina iz Trzina, Valentina Janeža iz Mulo vasi pri Ljubljani in Franca Pirea iz Lukovice.
Predor skozi Karavanke bo veljal 14 08 milijona več, kakor je bilo pieračunjcno. Od Celovca skozi Jesenice'do Trsta bo nova železniška proga veljala 01,000.000 kron več, nego je bilo določeno.
Narodna čitalnica v Škofji Loki priredi mi pustni torek, dne 7. marca t. I., plesni venček v svojih prostori! . Začetek ob 8. uri
zvečer. Svira domača godba na lok. Maske dobro došle! Vstopnina za člane: 1 K, z družino 1 K BO vin.: za nečlane: 1 K 50 vin., z družino 2 K. Vstopnice, brez kalerih vstop maskam ni dovoljen, se dobivajo pri gg. E. »But'dvchu in Andreju Oblaku.
Plazove v Vratih, ki drčijo s Triglava in sosednih strmin, je lahko občudovali ob lepih •običnih oneh od devetih od :.ne popoldne nekako od dne 10. marca meseca dalje in le prvo polovico maja. Priti je žo zvečer v Mojstrano, tam prenočili in drugi dan se odpraviti že zgodaj, če je mogoče do Aljaževega doma. To je nekaj •grozno* lepega. Kdor le more, naj si privošči ta izredni užitek, mali trud se mu obilo poplača. Vzeti je krplje s seboj, da si jih na vezeš, ako tam sneg ne drži.
Kako poučujejo ljudstvo. Neki župnik v ljubljanski okolici je povedal na leci poleg drugega tudi lole: Naj pridejo one ženske, ki imajo mleko, popoldne v farovž. da povedo, po koliko litrov ga bode vsaka lahko dajala. Naredili bomo mlekarno. Ravno ta župnik je nekoč pridigoval o zakonu. Svetoval je mladeničem poleg drugega tudi to: Povem vam, ljubi mladeniči, ne ženite se kar tjavendan; izberite si gospodinjo, ki vam bode primerna. Zato, ljubi mladeniči, predno se ženite, poskusile nevesto! — V cerkvi je nastal tak nemir, da je moral župnik sklenili pridigo.
Prodajo „Gorenjca" je prevzel gospod
Josip Bernik. mizar in posestnik v Seleih nad Školjo Loko.
*   * *
Na Teharjih pri Celju so zmagali po ljutom boju jiri občinskih volitvah v drugem in tretjem razredu Sloveeei. Živeli!
Gospodarstvo.
Tržno gibanje.
Če se ozremo na položaj pred mesecem dni, opazimo, da žitni trg v teku meseca ni naznanjeval posebnih izprememb, niti jih ni ustvaril. Cene se pri nas vzdržujejo nekako na listi višini, kakor pred mesecem.
Polog upliva, ki ga imata avstroogrska produkcija in poraba na žitne cene, pridejo znatno v postov tudi vnanje žitnice. Med temi je presenetila Avstralija svojo zadnjo letino marsikaterega pesimista, kajti niti pričakovanje leta se ni obistinilo — iznos letine je bil znatno marjši. Vsled tega bo seveda tudi izvoz zaostal daleč za lanskim — in to pomeni za drugo žitnice mnogo. To mora uplivati na svetovne cene v smeri navzgor. Rusija — jako mogočna žitnica na svetu — tudi ni mogla s svojimi zalogami med svet, ker so to preprečile deloma različne stavke, deloma pomanjkanje vagonov. Amerika, ki je še ;jred nedavnimi časi preskrbljevala do-maltMjCi polovico Evrope s svojimi žiti, je izostala v zadnjem časo popolnem. Kar se pridela, se porabi zbog večje ter vedno in vedno rastoče porabe -- doma. To so okol-ščine, ki morejo žitni trg vse prej nego pocenili, saj pa zavirajo pocenitev za nekaj tednov ter provzročajo, da se zaloge v »v-ropskih obmorskih mestih krčijo ter tako rajo provzročajo napetost cen.
V Argenliniji so zopet stavke, pomanjkanje vagonov, poročila o suši, ki naj bi pokvarila do 50»/, koruze, močno uplivala na višje cene koruze in pšenice, ki je posebno kvalitativno zaostala. Vzhodna Indija, koder bo v pur tednih žetev, prinaša poro-
rila o slabem vremenu, ki bo napravil precejšni kvar dozorujočim rastlinam — in res so ponudbe nove indijske pšenic prenehale, staro blago pa je v ceni poskočilo.
Pri u vaze vanj u vsega tega In pa še po sebno, če bi Rusija ne mogla zadostti evropskemu Irgu vsled izostale Amerike — nam v doglednem času ni pričakovati nžj h — morda pa kmalu višjih cen, ki bodo marsikomu dobrodošle. Posedaj je nrnnree doma« lega sleherni miinar in trgovec delal t izgubo.
Žitni trg nvstroogrski se giblje razmeram svetovnega žitnega trga primerno, vendar pa je glavni vzrok gibanj v tekočem mesecu v prvi vrsti vreme, od katerega mnogo zavisi uspeh ozimnine, mnogo pa tudi dovoz blaga po plovnih rekah, kar je ceneje nego pn železnici.
Pšenica je ostala v teku mesoca z milimi izpremembami na višini koncem preteklega meseca, temeljna tendenca pa jej je trdna ter nagiba vedno kvišku —- to velja za točno blago, pa tudi za termin.
Koruza nagiba kvišku, in sicer največ vsled slabih poročil iz La-Plale. Danes je nekoliko dražja nego pred mesecem ter se draži še naprej.
Oves ima še vedno visoko ceno in zahteva za poznejše mesece še višjo. Posebno se je podražil slabeji oves, po katerem je vsled draginje lepega blaga vel ko povpraševanje, tedaj hitro krčenje zalog.
Moka se še vedno bori s slabim kon-zumom. Sicer imajo večji mlini mnogo blaga iz prejšnjih časov prodanega, toda odpoklici so tako klaverni — ravno, k»r imajo ljudje drago kupljeno — da so mlini posebno z belo moko v večni zadregi, ker ne vedo kam žnjo, čeprav po jako nizki ceni.
Otrobi so od dne do dne dražji, kar se bo, če se ne odpre belim mokam pot, v spomlad še poostrilo.
Sladkor je v preUkleni mesecu napovedoval višje in višje cene, v tekočem mesecu se mu je tendenca nekoliko pomirila. Od časa do časa je tudi nekoliko odnehal.
Kava se razvija normalno, le lepe vrste naznanjajo včasih višje cene.
Špirit (spreminja tendenco iz trdnosti v mračnost, v celoti pa ne zaznamuje posebnih izprememb.
*  # *
Tedenski sejem t Kranju dne 27. t. m.
Prignalo se je glav 170 goveje živine, 3 teleta, 17 prašičev, — ovac, — koz* — buš. 50 kg pšenice K 11'—, prosa K 9'—, rž K D*--, oves K 7*50, ajda K 8*—, krompir K 4•—.
Mestna hranilnica t Kranja. V mesecu februarju 1905 je 461 strank vložilo 106.829 K 90 vin., 297 strank dvignilo 72.621 K 69 vin., 0 strankam se je izplačalo posojil 8.000 K — vin. Stanje hranilnih vlog 3,631.207 K 72 vin. Stanje posojil 2,035.421 K 01 vin. Denarni promet 298,402 K 91 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof j i Loki. V mesecu januarju 1905 so 103 stranke vložile 23.335 K 09 vin., 72 strank je dvignilo 18.648 K 08 K., 7 strankam se je izplačalo posojil 23.170 K 14 vin. Stanje hranilnih vlog 57G.584 K 0(5 vin. Slanje posojil 561.289 K 16 vin. Denarni promet 116.213 K 58 vin. — V mesecu februarju 1905 je 120 strank vložilo 23.076 K 20 vin., 08 strank dv gnilo 15.489 K 15 vin., 4 strankam se je izplačalo posojil 5,700 K — vin. Stanje
hranilnih vlog 584.171 K 71 vin. Stanje posojil 550.121 K 74 vin. Denarni promr-l 70 801 K 98 vin.
Slavnega lekarnarja in lizika dr. (1. Schmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje porijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab <duh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu. v Celovcu, Novi trg. 38_i
Posamezne SteVHI(e .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škof ji Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bern i k,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton II omami, glavna
trafika;
Javorniku g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G rabo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
Prošnja.
Podporno društvo za kaznjence je pozabilo na Primoža Primožiča, doma iz Lavterskega vrha št. 5 pri Škufji Loki, ki je bil kaznovan na večletno ječo, toda je bil oproščen po milosti Njegovega Veličanstva pred dovršeno kaznijo. Imenovani proii torej, da bi se mu podelila podpo'a, posebno oziraje se na revščino, ki jo je dobil doma, vrnivši it iz ječe, namreč svoje bivališče upepeljeno. Tako je ostal revež sedaj in ope-tov.no prosi, da bi se mu podeila kaka dobrotu, posebno od strani podpornega društva za kaznjenec. Ce bi se to zgodilo, naj se mu dopošlje v Škotjo 1 oko.
Imam v kleti 26-2
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj iine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi  v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
se odda takoj.
Več se izve pri upravnistvu »Gorenjca«
31-1
1'uti tim srceui naznanjamo, da se je Dl A ljubljeni soprog, oče, gospod
Franc Polak
posestnik
dne 1. marca t. I. po kratki, a mučni bolezni presolil na oni bolj'! svet.
Pogub nepozabnega je bil v petek dne S, marcu na tukajšnje pokopališče.
V Kranju, i. marca 1905.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse presrčne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti*našega prerano zamrlega soproga, očeta, gospoda
Alojz. Colnar-ja
odvetniškega uradnjka
izreka najiskrenejšo zahvalo, osobito in v prvi vrsti velečast. g. dr. J. Gnidovcu za premnoge t oh žlic in obiske ob času bolesni, dalje vsem onim, ki so darovali krasne vence in spremili ušega nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. Hrg plati! V Kiaoju, 8, marca li»0fi
so-1        Žalujoča rodbina Čolnar.
95
Loterijska srečka dno 16, februarja t I
(iradci :      4S      H2      40      77 4
lapetnik. in preproga.
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ler Ima v zalogi tudi vse predmete te si roke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
2adl'Ug€ v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan i zlato svetinjo iu Cestnim križcem v Parizu dne 28, februarja 1904. i3»;-ef>
I, SiltitP
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj In poštnine prosto. Haz-pošilja se na vse kraje sveta.
P. n. 22-3 Podpisana slav. občinstvu uljudno
naznanjava, da sva prevzela
čevljarsko obrt
na glavnem trgu št. 106 nasproti glavne
<wkve ter zagotavljava, da bova vsa naroČila vestno in ločno izvrševala.
VcloK|ioštovanjem Leopold Košir in Franc Rode.
Učenca
= Kmetovalci! =
za piasiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. I. d. Le pod leta imenom, ki je postavno kot znamka zavarovanj, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski i e< j < I n i prašek za pra*iče, Nalholjši zdravi dodatek b krmi, ki se naj uporablja kot dietetično red i I no sredstvo, Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspahlh najvišje medalje na razstavah vLondonu, Paricu, Rimu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po
poiti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trok6etv, Ljubljana.  Ifazpečevalri dobe popust.
ki ima veselje do trgovine z mešanim
blagom, takoj sprejme
Davorin Vrinšek
M i trgovec na Rečici pri Bledu,
Učenca
za pekovski obrt se sprejme takoj.
Ver- ta izve v npraviii-tvu   liorenjca .      32 - 1
He, prijatelji f? s
Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, gle]! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, sa] greš ven lahko.
jtfestna hranilnica v pranju
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, (fld. H-50.       114 86
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama.
1-6
Stanje vlog K 3,631.207 72.   Stanje hipotecnih posojil K 2,035.421 91.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je Bmr* zajamčeno čisto ~mMj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelon".
119-84
Dobiva se povsod!
m       jurij schicht m
(Česk.o) tta|V«eja toVarna sVoje Vrste na eVropsKen Kontinenta. (Č«sl£o)
915
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča w n
prva in največja tovarna pe&i in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
v Ljubljani.
■MtMBKEOtJUM HOR) CONCOuRS
Z0b0- tehnični fttCljČ
Oton 5cydl
pri gf. dr. E.CHobočniku v Kranju
Zobovja, ludi ne da bi se odstranile koitunine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zohozdrav-niike operacije izvteurje tu speoijaliit.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6: ure.
m. wh««
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA.
iSlomSkove tilioe St. 4k«
stavbeno - umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na niiro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: 103-31)
valjični zastori (Rollbalken).
M. Podkrajšek
Syjstem B»ll(8
* frizer
i za dame in o
sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje
glave svoj zdravniško pii-p.iroc-eni gorko in mrzlo zračni sušilni apa/R. Suši brez nadleZne vročine. Ne
provzročuje skrčenja las Vpliva dobro
nje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dume * separatnim vhodom.
?. Jurišić, lekarnar
PozorI Bolnemu zdravje!
Pozor I Slabemu moči
Vidmarič kaie l metom rnoč „PakraSklh kapljic" in „Slavonske zeli.
PakraSkc kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-puljuhljenejši ljudski »diavill med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani
sveta.
Pakraike kapljice delujejo izvrstno pri rsth želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz Modra, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo DofstiOO in vse druge lolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše »relstvo proti bolesti maternice in madruu ; lato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. - Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JUR1&IĆ, lekarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. Denar se pošilja BI prej ali s postnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 19 stekleničk '1 ducat) f> kron, SM stekleničic (2 ducala) 8 kron 00 vio, 09 stekleničic (3 ducati) 12 kron U) vin., 48 stekleničk- (4 ducat) Iti kron, tiO steklenici«-(6 ducatov) 18 kron.
Mhoj kakor 12 stekleni'ic se ne razpošilja.
Slavonaka zel se rabi s prav sijajnim iu najboljšim vspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosli v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Gena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 originnlne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 viu.
Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
19MB
160 Iti
I/. Ljubljano v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja le it I. j ubijane vsak pon-deljek, torek li četrtek v tednu.
Izvrši na sigurna vožnja z brsopunikl samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom, Jv?£R3(UR" peter JVTajdič
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna
ognjišča, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
v Jfranjti.
cd
cd
E
o. o
•= cd
c
N
O m >
N
cd
«d 'C
Sd j o o
cd m N
O
a
.p
H O
B 3 *£. p
3 N<
B 2 w S
N<
- E I I
stropov, vlite kotle. Veliko libor slamoreznlc, železnih peči
Roman-uPortland-cement, traVerze, stare, železnice 51«
šine za kolesa, podvozi in drugo železi >,gegalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk,
različnth barv.
83
Ijiiljata (Kolizej)
J^JVBiTG- «a Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
H7 4i»
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
racftlei je
99pobra Kuharica"
spisala M i liku Vasi če v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na r>7<> straneh ver nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domare in tuje kuhe, ima .'i fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega sti okovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, dna dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjlfth nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10-19
MT Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg* 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin 2*111 za Sokole.
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
1
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju,
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogleda/o.
Najbolje za zobe
Dobiva se v lekarni g. K. šavnika v
G. Tdnnies
tovarna za stroji!, železo in kovino* livarna v Ljubljani priporoča kot   pogubnost   žage   in vse
■troje za obdelovanje lesa. Fran c i s - t ur b i ne osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesa In o-gene r a -t o r s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila l do vin. za konjsko silo in uro.
"v-
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121—22
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopo-'-ljejo na zahlevanje zastonj.
104-40
SCdrtVvJe   je   nujv o-ojjt* bO(castvo.
kapljice sv. JVtarka
Te glasovite in nenadkriljivc kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš jejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. l.ečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in inadronu ter ne bi sin le ru'i tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiži. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato noj se nuročujejo točno pod naslovom:
MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsto, ica se ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sieer Iranko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) U k, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalmh pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Murka ter popolnoma ozdravili: Ivan Bnralinčič, učitelj; Janko Kimr, kr. nadlogor; !»lepin Borčič, župnik; llija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J.Seljanić, seljak itd.
Ustanovljena 1.1860.
,,, MESTNA LEKARNA, ZAGREB
Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka.
jfc?     lilij VCt^jc     I>OJ£Um1 VO.
Izdaja konsorcij -tioreiijca
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. I'r. Lampreta v Kranju.