PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravniftcl •687 South LawndaJe An Oföoa W Publication 8687 South Lawndak Av% Talaphona Rockwall 4*04 LET0-YEAR XXXIX C4na liai« Jo S84X) ÏTÎ^Û^ "Tí^f*1*"/^^ I«. im. at «M poat-ottk» at Chlrago. IlllnoU. ute th. Act o< OooarMa of Marah t. im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 28. FEBRUARJA (FEB. 28). 1947 Acceptance for mailing at special rata of postage provided tor in «action 1108. Act of Oct 8. 1817. authorised on Juna 4. 1818 Subscription feOO Yearly ÄTEV.—NUMBER 42 Rebeli v britski delavski stranki revidirali taktiko Pritisk za odpoklic vojaških čet iz Indije, Palestine, Egipta in Grčije. Diskuzija o zunanji politiki v parlamentu London. 27. feb.—V zadnjem času so se pokazala znamenja o reviziji taktike rebelev v delav ski stranki, ki kritizirajo politiko zunanjega ministra Ernesta Be-vina. Pričakuje se, da bo stvar postala jasnejša danes, ko se bo po treh mesecih obnovila v par lamentu diskuzija o vlogi Velike Britanije v svetovnih zade vah. Ko je sto laboritov revoltira-lo v parlamentu v zadnjem novembru, so se slišali očitki in protesti, da se Velika Britanija v zunanji politiki preveč našla nja na Ameriko in da je spor med njo in Rusijo postal kroničen. Zdaj se naglaša tesna po vezanost med britsko notranjo in zunanjo politiko in pomanjkanje delovne sile. V situaciji, kakršna je, se diplomacija zanaša na oboroženo silo. To velja za britsko in druge diplomacije. Velika Britanija še vedno vzdržuje oboroženo silo okrog 1,500,000 mož, okrog pol milijona drugih pa jo mora zalagati z orožjem, strelivom in drugim materialom. Attleejeva vlada je nedavno priznala, da je pomanjkanje delovne sile eden ¿lavnih vzrokov kritične ekonomske situacije v Veliki Britaniji. Izjavila je, da potrebuje 75,000 delavcev več v industrijah za produkcijo civilnih potrebščin. Močna manjšina v delavski stranki, ki je dobila oporo pri nesocialističnih elementih, zdaj pritiska za odpoklic britskih čet iz Indije, Palestine, Egipta in Grčije in demobilizacijo vojakov, da bodo lahko uposleni v Bela hiša zanika Bevinove obdolžitve Politika ni narekovala Trumanove izjave Washington. D. C., 27. feb.— Bela hiša je zanikala obdolžitev britskega zunanjega ministra Bovina, da je predsednik Truman pokvaril britska pogajanja «lede rešitve palestinskega problema, ker je pred kongresnimi volitavmi v novembru objavil izjavo s priporočilom, naj Palestina takoj sprejme 100,000 židovskih beguncev. Charles G. Ross, Trumanov tajnik, je zanikal obdolžitev na sestanku s časnikarji. Dejal je, je zavajalna, ker ustvarja vtis, da je Truman podal izjavo >* političnih razlogov pred kongresnimi volitvami. Trumanova izjava, ki je bila omenjena v teku debate v britjem parlamentu, je le potrdila stališče ameriške vlade napram Palestini in priseljevanju zidov v Palestino/* je rekel Ross. "Isto stališče je Truman izrazil v Pismu, ki je bilo dostavljeno premierju Attleeju 31. avgusta 1 1^5. Vsebina pisma je bila 'nana vsem, ki ao bili udeleženi Pogajanjih glede rešitve pale-finskega problema.H Republikanski senator Brew-je okrcal Bevma. Dejal je, ' " sk,,sa uporabljati Trumana *"t grešnega kozla v konfliktu ^rad Palestine. Očital mu je u i 'i» je prezrl obljubo svoje 1 "" stranke, da bo skrbela za 'M Ji dotok židovskih beguncev, > v Evropi, v Palestino, j» nator Taft je tudi kritiziral na Dejal Je, da je bnUka ■ 'xlobrila načrt glede raz-nJ* Palestme na dve državi vtko in arabsko, v svojem ru v parlamentu pa se je /rekel proti temu načrtu «tt demonstriral nedoaled industrijah, ki se pritožujejo zaradi pomanjkanja delavcev. Gotovo je, da bodo kritiki Bevinove zunanje politike obnovili napade na vlado. Vodilni kritik je Koni Zilliacus, levičarski socialist. Bevin bo prihodnji pon-deljek zapustil London in odpotoval v Moskvo, kjer se bo 10. marca pričela konferenca zunanjih ministrov štirih velesil. Sirijo se govorice, da bo Bevin re-signiral kot zunanji minister po zakl j učenju konference. Vest iz vladnega vira pravi, da je feldmaršal Montgomery po povratku v London iz Moskve povedal članom kabineta, da so premier Stalin in drugi ruski voditelji pod vtisom, da imata Velika Britanija in Amerika nespi-san dogovor glede stališča na pram Sovjetski uniji. Montgomery je imel razgovore z ruski mi voditelji, ko se je mudil v Moskvi. To vprašanje bo eno izmed mnogih, o katerih bosta govorila Bevin in Stalin v Moskvi, ko se bo tam vršila konferenca zunanjih ministrov. Montgomery je razkril, da je Stalin za revizijo nekaterih provizij pogodbe, katero sta Velika Britanija in Ru sija sklenili 1. 1942. Montgomery je dejal, da je Stalin na mignil, da se ne strinja s politiko Velike Britanije in Amerike. Reprezentanti obeh držav so rra mednarodnih konferencah vedno vodili opozicijo proti sovjetski Rusiji. Ponočno delo v britskih industrijah London, 27. feb.—Trgovinski minister Stafford Cripps je predlagal obnovo ponočnega dela v industrijah. V svojem govoru v parlamentu je naglasil potrebo povečanja produkcije, da se Velika Britanija izmota iz resne ekonomske krize. Italijanski ognjenik bruha lavo Catania, Italija, 27. feb,—Stari ognjenik na gori Etni je oživel in začel bruhati lavo. Tok lave je dolg šest milj in bliža se štirim naselbinam v vznožju gore. Mnogo prebivalcev je že pobegnilo iz naselbin, ostali pa se pripravljajo na beg. Domače vesti Nov grob v Ponni Greensboro, Pa.—Dne 24. febr. je na posledicah operacije umrla v bolnišnici Mary Kos (Petr-nel), članica društva 101 SNPJ. Stara je bila 61 let, doma u Dov skega pri Brežicah. Nov grob v Kanaaau Yale, Kans.—Dne 24. febr. je umrl Joseph Golob ml., star 36 let, Član društva 9 SNPJ iz mladih let in več let njegov blagajnik. Tukaj zapušča ženo, hčerko in sina, dalje očeta in mater, dva brata in dve sestri ter mnogo sorodnikov. Smrt očeta Denver, Colo.—Amelia Žagar je prejela vast iz starega kraja, da je v Raztezu pri Rajhenbur-gu ob Savi umrl njen oče Jakob Vimpolšek v visoki starosti 96 let. V mladosti je delal v premogovnikih v Nemčiji, ostalo življenje pa je preživel na kmetih. V starem kraju zapušča sina in tri hčere, tukaj pa hči Amelijo Žagar, članico društva 218 SNPJ. Nov grob na sapadu Mullan, Ida.—Dne 18. febr. je umrl Henry Singer, član dru štva 214 SNPJ. Star je bil 68 let in rojen v Koflacku, Avstrija. V Ameriko je prišel l 1911 v Cle Elum, Wash., od 1925 pa je živel v tej naselbini. V državi Washington zapušča dve poročeni hčeri in sin«. Bil je Green obsodil protidelavske načrte a Unije lahko same odpravijo zlorabe Washington. D. Cm 27, feb.— William Green, predaechtik A-meriške delavske federacije, je pred člani odseka nižje zbornice, v čigar področje spadajo delavske zadeve, oatro obsojal protidelavske zakonske načrte. Naglasil je, da je cilj načrtov uničenje unij. Zaslišanje je trajalo sedem ur. Republikanski kongreaniki so obsipali Greena z vprašanji in on je jezno odgovarjal. Dejal je, da bo Ameriška delavska fe deracija vodila odločno borbo proti vsem antide}avskim načrtom, ki so pred kongresom. Vztrajal je pri zahtevi, naj kongres drži roke prek1 od jurisdik-cijskih stavk, ker se jih ne more odpraviti. Unije bodo lahko odpravile zlorabe brez vmešavanja kongresa. Green je dejal, da ne bo vodil opozicije proti delni reviziji Wagnerjevega zakona, da bodo tudi delodajalci dobili svobodo besede, katere sedaj nimajo, in ne pobijal zakonodaje, da se morajo unije registrirati in predložiti finančna poročila federalni vladi. Poudaril je, da skoro vse unije objavljajo lttna poročila o stroških in dohodkih. civilno pokopan. Poštnina ta dopisnico Pošta nas prosi, naj obvestimo čitatelje, da je poštnina za poštne dopisnice v Kanado dva centa, ne samo cent. Od poštnih dopisnic z enocentno znamko mora prejemnik v Kanadi doplačati dva centa. Senat zniial vsoto proračuna Washington, D. C., 27. feb.— Senat je odrezal $4,500,000,000 od proračuna, katerega je predsednik Truman predložil kongresu. Zadevni predlog je bil sprejet z 51 proti 33 glasovom. Nižja kongresna zbornica je prej odrezala od proračuna šest milijard dolarjev. Trumanov proračun pedvideva izdatke $37,500,000,000 za prihodnje fiskalno lfcto, ki se bo pričelo 1. julija. AMERIKA ODGOVORNA ZA CIVILNO VOJNO NA KITAJSKEM? !i«-v V k Nanking. Kitajska. 27. feb.— Generalisimo Ciang Kaišek je namignil, da je odločitev Ame rike proti pošiljanju orožja in dajanju kreditov kitajski centralni vladi odgovorna za nadaljevanje civilne vojne na Kitajskem. Zaupniki Kaišeka so tudi izjavili, da bi bil komunistični problem kmalu rešen, ako bi Amerika še nadalje zalagala njegovo armado z orožjem, strelivom in drugim vojnim materialom. Ar-mada bi lahko zdrobila komunistične sile, "ki ovirajo ekonomsko obnovo Kitajske." Kaišek je razočaran, ker ni s svojimi argumenti prepričal predsednika Trumana in državnega tajnika Marshaila, ki sta vztrajala pri zahtevi, da mora biti kitajska vlada reorganizirana za ceno ameriškega podpiranja Kuomintanga. vladne stran ke. Kaišek Je bil za uklju6-tev reprezentantov manjšinskih političnih grup v vlado, ne pa reprezentantov komunistične stranke. Marshall, ki Je bil posebni Trumanov odposlanec na Kitaj- skem, preden je bil imenovan za državnega tajnika, je priznal, da so se njegova prizadevanja za končanje civilne vojne in dosego sporazuma med centralno vlado in komunisti izjalovila. General Chou Enlaj je v imenu komunistične stranke objavil manifest z deklaracijo, da stranka ne bo priznala nobene ga mednarodnega pakta ali do govora, ki bi ga sklenila Kalše kova vlada. Manifest je nadaljnji dokaz globokega prepada med vlado in komunisti. Apel biviega nemškega ipiona zavrnjen. Chicago, 27. feb.—Federalno okrožno sodišee je zavrnilo apel za ameriško državljanstvo Fre-dericka E Bayerja, bivšega narednika v ameriški armadi, ki je izgubil državljanstvo, ko se je pridružil nemški armadi in ji služil kot špion. Aretiran je bil 4. septembra I. 1945 v vojaškem taborišču v bližini Indianapolisa, Ind. Bauer je priznal, da Je postal špion. Zdaj mu preti de-portacija v Nemčijo. Načrti glede izenačenja orožja • > j • Amerika fti Kanada sklenili dogovor Waahington, D. C« 27. feb.— Medumeriški obrambni odbor je razkril načrte glede izenačenja orožja med ameriškimi republikami. Oborožene sile na kopnem, morju in ▼ zraku bi Šle lahko takoj v akcijo, če bodo na črti osvojeni,- proti možnemu na padalcu na države zapadne he-misfere. Polkovnik C. C. Valle, član odbora, je naznanil, da so bili načrti predloženi vsem ameriškim republikam v uvaževanje. Od bor tvorijo vojaški reprezentanti vseh ameriških držav. Nedavno sta Amerika in Kanada sklenili dogovor o vojaški kooperaciji in izmenjavi vojaških informacij. Znano /e, da se je tudi Velika Britanija izrekla za izenačenje orožja z Ameriko. Medameriški obrambni odbor je bil ustanovljen 1. 1942. Sedaj je predlagal ustanovitev stalne vojaške organizacije, katero naj bi tvorili reprezentanti ameriških držav in člani generalnih štabov. Odbor je sugeriral tudi izmenjavo vojaških častnikov, ki bi omogočila pregled orožja in vojaških naprav. Izrekel se je za formiranje enotnega poveljstva, študijo in raziskavo strategične-ga materiala in ojačanje že skle njenih dogovorov, nanašajočih se na skupno obrambo držav zapadne hemisfere. "Izenačenje orožja se mora vršiti stopnjevalno," pravi odbor. "Vse ameriške države morajo računati z možnostjo sovražnega napada in biti pripravljene na vse eventualnosti Varnost zapadne hemisfere bo zavlada od /adostmh zalog materiala. Čas zahteva podvzetje akcije v svr ho obrambe in ohranitve integralnosti in zaščite ameriških držav." RUSKI PRORAČUN RAZKRIVA EKONOMSKE CILJE Krajevne industrije bodo igrale večjo vlogo ZVIŠANJE PRODUKCIJE BLAGA Moakvau 27. feb. — Sovjetski proračun je nekaj več kot seznam dohodkov in izdatkov. V bistvu je finančno poročilo, povezano z načrtnim gospodarstvom, ki kot tako razkriva ekonomske cilje in napredek. Na bazi proračuna za prihodnje fiskalno leto se lahko delajo zaključki. Vrhovni sovjet (parlament) je soglasno odobril proračun, katerega je sestavila posebna komisija. Odobren je bil načrt, ki določa zvišanje produkcije blaga in večjo vlogo krajevnih industrij v narodnem gospodarstvu. Glavni vir dohodkov so davki na produkcijo in distribucijo. Lansko leto so davki tvorili 60 odstotkov, predlanskim 40 odstotkov, 1. 1944 pa 30 odstotkov dohodkov, Zadruge igrajo važno vlogo v ekonomiji. To je v soglasju z načrtom lokalizacije in decentralizacije industrij, Sovjetska Rusija polagoma koraka k cilju vseobsegajočega socializma. Najmanj 85 odstotkov dohodkov v tem letu bo prišlo iz socialističnih faz narodne ekonomije. Uključeni so dohodki iz državne produkcije in distribucije in dobička državnih in zadružnih podjetij. Finančni minister Arsenc Zve rev je dejal, da so finančne za deve tesno povezane s petletnim načrtom, ki se Je začel izvajati pred enim letom. On je nazna ! nil koordinacijo med načrtom in proračunom. Zvišanje mezd, ki* Je bilo odrejeno lani, bo ostalo, ker so se dohodki povečali z naložitvijo direktnih davkov. Zverev Je naglasil potrebo povečanja produkcije in informiral vrhovni sovjet, da so ravnatelji industrij dobili zadevne instrukcije. Nekatere industrije so prekosile kvoto določene produkcije lansko leto. Med temi sta tekstilna in jeklarska industrija. Rusija sklenila pogodbo z Rumunijo London, 27. feb. — Sovjetska časmška agentura Tass poroča iz Moskve, da je Rusija sklenila trgovinsko pogodbo z Rumunijo. Rusija bo dobivala iz Rumunlie Debata o otokih na Pacifiku Ruski delegat podprl ameriške zahteve Lake Succoaa. N. Y„ 27. feb.-Na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov se Je pričela debata o otokih na Pacifiku, ki so bili pod mandatom Japonske. Amerika zahteva izključim poverjoništvo in kontrolo teh otokov. Ruski delegat Andrej Gromy-ko je podprl Ameriko. Dejal Je, da so ameriške sile igrale odločilno vlogo v porazu Japoncev nu Pacifiku in da so ameriške zahteve upravičene. Gromyko Je predložil tri amendmente, ki pa niso sporne ga značaja. Dejal Je, da ima Amerika pravico do kontrole otokov in da ni nobenega razloga za odlašanje akcije s strani varnostnega sveta. Svet naj uključi ameriške zahteve v formalno odločitev. Velika Britanija in Avstralija sta se vzdržali komentarja o ameriških zahtevah. Warren R. Austln, ameriški delegat, je zagotovil člane sveta, da Amerika ni za aneksijo otokov. Ona zahteva le kontrolo in poverje-ništvo. Spopad med ameriški' mi in ruskimi četami? Seoul, Koreja, 27 feb.—KoreJ-ski viri poročajo o spopadu med ameriškimi in ruskimi četami ob demarkacijski črti med južno m severno Korejo Izmenjanih Je btlo nekaj strelov, toda izgub ni bilo. Južna poloviea Koreje je pod ameriško okupacijo, se*vema polovica pa pod rusko okupacijo. Kitajski komunisti v ofenzivi Bližajo se glavnemu mestu Mandžurije Nanking, Kitajska« 27. feb.-Sem dospela poročila pravijo, da so kitajske komunistične sile začele novo ofenzivo proti vladnim četam v Mandžuriji, Sile Štejejo okrog 125,000 vojakov in prve enote so prodrle do točke, ki Je oddaljena samo 15 milj od Čang-čuna, glavnega mesta Mandžu rije. Vladna časniška agentura po roča, da so komunisti zasedli mesti Nungan In KiutaJ. Prvo leži 32 milj od Cankčuna, drugo pa 32 milj. LJute bitke divjajo na ozem lju ob reki Sungari. Ta reku tvori linijo med vladnimi četam in komunističnimi silami. Ofenziva komunističnih sil po meni obnovitev civilne vojine v velikem obsegu, olje in stavbni material v zame no za surovine, ki se potrebu jejo v jeklarski in tekstilni in dustriji. PROCES DEMOKRATIZACIJE NA OTOKIH POD AMERIŠKO KONTROLO Toldo, 27. feb.—General Dou glas MacArthur in notranji tajnik Krug sta razpravljala o po spešitvi demokratizacije na Ja ponskem in otokih na Pacifiku, ki so pod ameriški) kontrolo. Krug Je dospel v Tokio po obisku ©to kov. Izjavil Je, "da bi morali do biti pravice, kakršne imamo mi doma Prebivalci na otokih Se-moansko in Guamske grupe naj bi dobili ameriško državljanstvo kot priznanje za dolgo zvezo t Združenimi državami." MacArthur Je po konferenci s Krugom izjavil, da je treba sto riti korake glede sklenitve ml rovne pogodbe z Japonsko, ker so izgledi, da bo prej postala demokracija nego Nemčija. Z* vlečenje sklenitve pogodbe OVl ra razvoj Japonske Krug in MacArthur sta razpravljala o formiranju civilnih administracij na otokih. Notri nji tajnik ni hotel razkriti, kaj bo priporočal predsedniku Tru-manu po povratku v Wa»hing* ton. Pozneje, ko se je sestal s časnikarji, je dejal: "Administracije otokov naj bi bile osnovane na minimalnem vmešavanju v tradicije in obi čaje domačinov. Domačinski poglavarji vladajo dobro, uko Jih pustimo pri miru. Oklnawa naj se odreže od manjših otokov, ker tvori veliko ozemlje, na katerem živi Čez 400,000 ljudi, Njeni pro bleml se razlikujejo od proble mov drugih otokov na Pacifiku, Kongres lxi moral odločiti, ali naj otoki ostanejo pori vojaško administracij ali pa naj se (a na domesti s civilno," Krug m člani njegove gruí* bodo odpotovali domov čez ne kaj rini. Poljska skupina zaputtila Palestino Jeruzalem, Palestina, 27. feb. —-Poljska skupina moških in žensk Je /apuatlla Palestina in se napotila domov, Skupina šteje okrog 400 Poljakov, ki so po begnili v Palestino po Hitlerje je vem napadu na Poljsko. Re patrtadjo je aranžirala pomožna oif/anizacija Združenih narodov UNRKA. BRITSKA OPOZICIJA PROTI AME-RISKEMU NAČRTU Diekuzije o bodočnosti otokov na Pacifiku PRITISK ZA ODLOŽITEV AKCIJE New York. 27. feb. — Velika Britanija je namignila, da bo vodila opozicijo proti ameriškemu načrtu, da Združene države dobijo otoke na Pacifiku, nad ka terimi je imela Japonska mandat. Načrt Je po mnenju Velike Britanije v nasprotju s na glašanim ameriškim načelom "odprtih vrat." Da bo Velika Britanija vodila opozicijo, je bilo pravkar ras krito. Ona, Ruaija in Avstralija ' so že informirale državni department, da vprašanje dominacije otokov mora biti predmet diskusij v zvezi t mirovno pogodbo za Japonsko. Amerika se je odločila za predložitev zadeve bodočnosti otokov članom varnostnega sveta Združenih narodov. Gotovo Je, da bodo Velika Britanija, Rusija in Avstralija pritiskali *a odložitev akcije. Velika Britanija ln Avstrtlija nista proti ameriškemu poverjt-ništvu Maršalskih, Karolinških, Marijanskih in nekaterih drugih otokov, naglasiII pa sta, da varnostni svet ne more lireči odločitve, dokler ne bo dosežen sporazum o mirovni pogodbi sa Japonsko. Amerika je vodila oposioijo proti britskemu poverjeništvu i- talijanskih kolonij v Afriki, ker mirovna pogodba za Italijo še ni bila sestavljena. Zaradi ameriške »»pozicije je bila odločitev o usodi italijanskih kolonij odlo žena. Sprejet je bil predlog, da se usoda kolonij odloči eno leto po ratifikaciji pogodbe. Velika Britanija se sklicuje na Izjavo predsednika Trumana, da se mora bodočnost kolonij In o-tokov odločiti v smislu osmega člena čarterja Združenih narodov. Zdaj poudarja, da načrt, da. mora Amerika dobiti otoke na Pacifiku ni v soglasju z na čeli čarterja in ne s stališčem, katerega je Amerika zavzela napram drugim državam. Prvo leto ruske petletke uspešno Stalin ni omenil atomskega orožja Moskva, 27. feb, — Premier Stslin je naznanil, da Je sovjetsko ljudstvo uspešno izpolnilo prvo leto |let letnega načrta, Rdeča urmaria je tudi kos nalo gt, katero je prevzela. »Stalin ni omenil "sovražnikov" Kusije, atomskega orožja, razorožitve In ne kapitalistične ga obkroževanja, naglasil pa je potrebo ojačanja miru in važnost /uščite Rusije. Nekateri so pričakovali, tla bo poudaril, da Musijn živi v sovražnem svetu. Stvari, katerih Stalin ni ome nil, so važne, ker o njih pišejo rusk. listi, Piavda, glasilo komunistične stranke, je izrazila optimizem glede us|>eha konference zuna rijili ministrov štirih velesil, ki s«* bo pnčela v Moskvi 10. mar ca Objavila je članek, ki pravi m<*ri drugim, da skušajo nekateri zunanji listi ustvariti atmo »fero iiesimizma glede konfe renče. Avtor članka je M Marlnin. Zaveriati se moramo, da ao čla ni sveta zunanjih ministrov sa-čeli delo na podlagi iskuienj," •pravi članek. "Izkušnje ao do kazale, da se lahlui sprejemajo soglasni zaključki, ako vai pri za deti demonstrirajo dobro voljo." PROSVETA PROSVETA THE EMLIGHTENME1VT (MJUULO I« LASTNIMA SLOVENSKE NAAOO*E PODI JEDNOTE Oi|u mš «od published bf Neročune se £drutene ¿rtees (tseen Chiceos) fas ea lete. 13.00 te pol lete. 11JS se ¿etri letaj se Chlcafo te HJ00 per fee*. Chicago and Cook Ceontr 91M per countrie« ft.bu per ££ ogiesev pa dogovoru,—Rokopisi deplsee la VMM erečejo. Rokopisi Utersrne esehtee (trtice. I Ud.) se er neje poiiljeielju la * slučaj* te Je Advertís log rele« oe sed unsolicited articles will net he___ •ach as stories, pleys. poems, etc. will be wbea eccompaaled by sell-addressed ai Nasloe ae ese. bar Une «Mb s PROSVETA »67-68 8a Lawndale Ava. Chicago SI UUaete oni» Škandal vseh škandalov V vseh natih dolgoletnih opazovanjih kongresa in "nate" vlade v VVashingtonu se ne spominjamo podobnega škandala kot se vrti pred kongresnim atomskim odsekom obeh zbornic že več kot mesec dni. V mislih imamo tkandalozno "zasliševanje," ki se vrti pred tem odsekom že peti teden proti Davidu LilienthaJu, katerega je predsednik Truman pred približno tremi meseci postavil na čelo nov« atomske zvezne komisije, ki bo imela v svojem področju vso atomsko industrijo. Ko človek opazuje reakcionarno dervištvo pred tem odsekom, se mu prične obračati želodec. Nobeno obrekovanje ni prenizkotno, nobena gnojnica presmrdljiva, da bi je asortirana reakcija ne zlih na Lilienthala, ki stoji etično, moralno in politično tisoče milj noti svojimi perverznimi nasprotniki in grobokopi vsake količkaj poštene demokracije. Resnično: če kdo izpodkopava vero v toliko opevano ameriško demokracijo, jo izpodkopava jo "ljudski" zastopniki, ki vpnzarjajo in dopuščajo ta škandal; v resnici U zastopniki in lzpovedniki ultrareakcije in bigotatva tisočkrat bolj efektivno izpodkopavajo tla ameriški demokraciji kot vsi komunisti skupaj. Ni čudno, ako se je zadnje dni oglasilo že toliko vplivnih in odličnih Američanov, med hjimi največji fiziki in atomski znanstveniki, ki so dvignili svoj glas proti tej škandalozni "preiskavi." Med temi znanstveniki je tudi veliki Albert Einstein, ki je k sreči te pravočasno pribežal v Ameriko pred nacizmom in si s tem rešil življenje. ' * Ni čudno, če je revija The Nation od zadnjega tedna zapisala: "Znašli smo se na točki, ko bomo zaigrali nato pravico do svetovnega vodstva za skledo strankarske leče. Odklonitev Davida Li-lienthala kot načelnika atomske komisije bi pomenilo nesramno prodajo najslabtim političnim silam, ki so danes na povrtju Amerike ... Ta boj proti Lilienthalu—eden najnesramnejših na našem demokratičnem rekordu—je veliko več kot pa zarota proti enemu izmed malega števila reanično velikih Američanov, ki jih je pro-ducirala dežela v zadnjem desetletju. V resnici je ta umazana igra nič drugega kot igranje z bodočnostjo. Vsak ameriški tolar-ček vidi bolj jasno kot pa naši senatni "simpletonl," da bo atomska energija odločila bodočnost sveta, pa naj bo že boljša ali slabša. Znano mu je, da imajo Združene države izmed vseh narodov največjo odgovornost pri določanju, kako se bo atomska energija rabila in komu bo služila. Možnost tega šolarja, da se razvije v moža, je bila najbrže izdatno zmanjšana po tem, kar počenjajo senatorji McKellar, Bridges, White, Wherry, Brooks, O'Doniel in drugi. Ako bo ta ganga določala, kakšne naj bodo ameriške atomske smernice, potem lahko bivši senator Austin (kot načelnik) pri Združenih narodih pobere svoja tiia in kopita. Tudi Oromiko bo imel vso pravico, da se bo zasmejal, kadar bomo te zatrjevali, da je Amerika na vsej črti usmerjena nii svetovno kontrolo atomske energije skozi atomako komisijo Združenih narodov. In to vsled tega, ker bo senat vrgel psom glavnega avtorja Lilienthal-Ache-aon-Baruchovega poročila." Ta revija je dejala, da je senator Taft edina oseba v kongresu, ki lahko prepreči ta "sell out" in apelira nanj, naj nastopi proti svojim ultrareakcionarnim kolegom, ki se tako lahkoverno Igrajo z bodočnostjo dežele in sveta. Nekaj dni pozneje je Taft res skočil s plota in se pridružil—nojtemnejtim političnim silam. Po LilienthaJu Je udsril, čet, da njemu ni zaupati tako važne pozicije, ker Je—"new dealer"! * In to Je tisto, kar ultrareakcionarje v kongresu in izven teko boli In tudi pove vzrok, zakaj so inscenirali to škandalozno "preiskavo." Ze skoraj pet tednov dan za dnem mečejo blato v Lilienthala, ker Je kremenit značaj, prežet z demokratičnimi in progresivnimi Idejami, zelo dalekoviden mož izrednih sposobnosti. Vse te svoje lastnosti je prikazal kot načelnik Tennessee Valley Authority (TVA). ki se je pod njegovim vodstvom razvila v sijajno javno podjetje velikega gospodarskega in socialnega pomena. Senator McKellar »z Tennessceje, ki Je pričel ta boj, se je zopet apravil nad Lilienthala, ker ni hotel spremeniti TVA v politično koritarstvo. Zato ga je zdaj zopet pričel obmetavati s "kooomunizmom," "free love" in podobno gnojnico. McKellar bi seveda ne bil daleč prišel, da se mu niso pridružile tudi druge temne sile, sploh vsa asortirana reakcija. V ozadju tega umazanega boja so namreč tudi lobisti elektrarskega trusta, ki imajo Lilienthala poaebno na piki—enako kot so na primer imeli* pokojnega senatorja Norrisa ali J.aFolleta, ali pa— Rouse vel ta. V* ozadju ao lobisti drugih asortlranih "free enterprtzerjev." pred-vaem velekap.tale, mogočnih koiporotij. ker se zavedajo, de bi pod Llienthalovim vodstvom ne mogli priti do vladnih atomakih patentov Glasnik teh interesov je predvsem senator Taft iz Ohio. V ozadju te borbe so tudi milltsristi v službi generalnega štaba, ki so mnenja, da bi morala biti kontrola atomake energije pod vojaško in ne civilno upravo. * Kak<» butlegorstvo je cvetelo po vsej okolici. V Bentonu sem ostal le nekaj mesecev. V tistem času je bila premogarska unija stara deset let in polnem razvoju. Nekateri lokali so že tedaj imeli sistem, da so oni najprvo dali delo premo-garju, kompanija pa je sporoči-a, koliko delavcev potrebuje. Tega sistema pa se v Bentonu niso posluževali, pač pa so ime i navado, da so uganjali z novim članom pravi cirkus, ga planili, gonili sem in tja, povrhu pa je prejel tudi marsikatero ba-tino. Moja dva prijatelja iz Nemčije sta mi vnaprej slikala, kaj me čaka ob sprejemu v unijo, na skrivnem pa sta težko čakala cirkusa ob mojem* sprejemu v unijo. Toda varala sta se, prav tako drugi, kajti tistega pričakovanega veselja na moj račun ni bilo. Pokazal sem v angleščino prevedeno prestopno korto iz Nemčije in bilo je vse o. k. Tudi tukaj v centralnem Illinoisu se ni več upoštevalo upo-slitve skozi lokalno unijo in moral si si sam poiskati delo s posredovanjem kakega prijatelja. Tedaj pa je bila že tudi nova-; da, da se je delo lahko kupilo. Unija je sicer strogo pazila na take slučaje, ali preprečiti jih ni mogla. Bossi so namreč prodajali kompanijske lote ali parcele in kdor je kupil parcelo, je tudi dobil delo. Seveda, parcele morda ni nikoli videl, ali pa je sploh ni hotel videti. Naj navedem primer mojega nekdanjega soseda. Vprašal je bossa za delo, on pa mu je re mi ncLädHv naásdJbjbi . . , ' . . . .. T">___________, ' M' I ' / . ~~--C55Ü kel: "Tako daleč vendar ne boš mogel hoditi na delo, zato ti bom prodal konja in voziček." On pa mu je odgovoril, da je vse o. k. in kupčija je bila sklenjena. Ko se je domov pripeljal z vozičkom, mi je dejal: "Sedaj imnm konja, voziček in delo." Premogerski voditelji so imeli tudi svoje zanesljive agente, de so laže zakrivali to človeško kupčijo. Kompanija je radi do brih prostorov vladala tudi pod površjem. Nekoč Je prišel v moj prostor državni premogarski nadzornik in me vprašal, koliko sem plačal za tako dober prostor. Odgovoril sem mu, de nič, a m« m verjel. To vprašanje mi, Je pojasnilo, da so državni urad nlki vedeli o taki korupciji. Tok goljufivi sistem je vladal mno go let, dokler niso nadomestili ročnega dela stroji, kateri pa so skrčili število premoga rje v za dobro tretjino. V naši okolici, kjer obratuje osem premogovnikov, je samo eden. v katerem prevledujc roč no delo. Prav to delo je bile najboljte v tukajšnjih rovih Znano mi je tudi. kakšno ročno delo so uneli premogarji pred prihodom unije to je pred le tom I89A Premog ao nalagali i vilami, droben premog pa so morali brezplačno odstranjevati. Kompanija je plačala za naloži- tev ene tone 21«. gorja sta morala manj kot dvajsetkrat po tono in pol. Kdor ni dosegel tega ste vila, je bil odpuščen. Te žalostne razmere v premogarski industriji so prijwmogie, da se je pričel boj proti izkoriščevalcem in z njim us tana vi je-nje unije. Da imajo danes illinoiški pre-mogarji dve uniji, je zasluga nazadnjaškega in diktatorskega Johna L. Lewiso, komur se progresivni premogarji niso hoteli pokoriti. Danes imajo boljšo pogodbo in uro krajši delovni čas kot pa v Lewisovi uniji. Prihodnje leto bo 50-letnica ustanovitve premogarske unije v Illinoisu, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje, kajti tedaj se bo (K>častilo tudi padle bojevnike v Virdenu, katerih trupla počivajo tukaj v Mt. Oli-vu na unijskem pokopališču ob strani matere M. Jones in generala B. Breidla. K temu naj še dodam "tole: akoravno je bila doba 50 let dolga, je bila zame še prekratka. Za podporo za socialno zaščito se nisem prijavil prostovoljno, pač pa sem bil prisiljen, kajti rov št. 5 družbe Madison je pogorel 1. 1941. V njem sem delal 34 let. Andrew Moren. Poslal zdravila v staro domovino Cleveland. O»—V novembru 1946 sem bil obveščen, da je moja sestra Frančiška jako bolna na živcih. Bila je pri zdravniku in v bolnici v Brežicah. Zdravnik ji je predpisal zdravila, ali zdravil ni bilo mogoče dobiti v lekarni. Kaj storiti? Spomnil sem se našega jednotinega zdravnika dr. Johna Zavertnika in mu pisal, naj mi priporoča zdravila za živčno bolezen. V nekaj dnevih sem prejel recept za zdravila. Najprvo sem šel na pošto in vprašal, koliko se lahko pošlje z zračno pošto. Povedali so mi, da ne več kot osem unč. In ker je bil recept narejen za 200 piluli dveh vrst zdravil in bi tehtalo preko osem unč, mi je lekarnar znižal na 100 vsakih, ali dve sto obeh. Zdravila sem potem odposlal v domovino še tisti večer, i 19. novembra, sestra pa jih je že prejela 9. decembra. Pošta je stala $2.50, poleg pa še priporočeno 20c. Toliko v pojasnilo bratom in sestram, če bi jim bilo treba po slati kaj podobnega. Najlepša hvala dr. Johnu Za vertniku za storjeno uslugo. Sestri se zdravje vrača in zdra vila ji pomagajo, toda zadela jo je še druga nesreča, namreč njenega ll letnega sina so operirali v isti bolnici v Brežicah na obeh nogah. Materina in sinova bo lezen izvira iz tri in polletnega trpljenja v lagerju v Saksen heimu, Nemčija. Njeni sorodni-' ki ji skušamo oblažiti trpljenje. ' Pri njej na obisku je bila tudi njena prijateljica iz Trbovelj, ki trpi za isto bolezen. Ona ima mater v Ameriki. Sedaj bom prejel še od nje pismo in prošnjo za zdravila. Frank Barbič. Dva premo Vera in demokracija naložiti nic - . _ Rockwood, Pa.—Krščanstvo in današnja demokracija sta si tako podobna kot dva krajcerja Saj se najbrže še spominjate avstrijskih krajcerjev. Vsakdo si tolmači vero po svoje, prav tako tudi demokracijo. Tisti, ki imajo kakšno korist od vere ali pa demokracije, si prvo kot drugo prikrojajo tako, da jim prinaša večje profite. To so "sveti" gospodje in pomagači vsemogočne ga, a tudi naši politikaši ne za ostajajo za njimi. Vsi se zelo razjezijo, ako jim kdo pove, kaj je resnična demokracija, katero je prakticiral in učil naš veliki Abraham Lincoln, ali pa prava vera, ki jo je učil Kristus. Seveda, prava demokracija, prava vera jim je deveta briga, samo da oni imajo dobiček od svoje ga dela, če moremo nazivati to delo. Zadnji teden sem čital, da zahaja v Londonu v cerkev samo en meščan od vsakih desetih, v Angliji kot celoti pa eden na vsakih pet. Prav tako je pri nas v Ameriki, v Franciji je pa še veliko slabše. V "komunistični" Jugoslaviji pa je ravno obratno, —večina še zmerom poseča cerkvene obrede, a sovražniki Jugoslavije pa nas hočejo prepričati, da hoče nova jugoslovanska vlada podreti vse cerkve. To ni resnica, kajti dejstva kažejo drugače. Sicer pa bi bilo po mojem skromnem mišljenju najbolje, da bi vse cerkve preuredili za šole in izobraževalne klube. V Rusiji, o kateri slišimo dan za dnem, da je najbolj brezver-ska, še vedno poseča cerkev mnogo ljudi. Nekateri celo domnevajo, da gresta tam dve osebi v cerkev od vsakih treh. In to v deželi brezverske boljševi-ške diktature! ' Mogoče veliki stric Jože samo pomigne s prstom in kar vsi zdrčijo v cerkev. Pa saj je Jože nekoč študiral za gospoda! . * Vse zgorajšnje številke so bile podane od organizacije "Con-gress of Churches", izvzemši o Jugoslaviji, kar pa sem sam u-gotovil. Ako beremo pisma iz stare domovine, si lahko ustvarimo kristalno sliko o tamkajšnjih razmerah, kakor tudi lah-; ko razvidimo, da so tam še vedno dobri kristjani, čeravno so bili priča, ko so mnogi "posveče-, ni" možje izročali naše fante in dekleta sovražniku, da jih je po-klal kot živino, ali pa izgnal v sužnost, katera je bila v mnogih primerih še veliko hujša kot pa smrt. Ne da bi hvalil našega urednika Prosvete, vendar pa rečem; da so njegovi članki najboljši, kar sem jih še kdaj čital v Pro-sveti. Odkar imamo Toneta za glavnega urednika, je časopis u-rejevait zelo dobro in Prosveta dela v resnici čast svojemu i-menu. Pri Prosveti imamo tudi zelo zmožnega moža v pomožnem u-redniku Milanu Medvešku. Milan, ako ti dopušča čas, piši svojo kolono bolj pogostoma. Ako meni ugaja tvoje pisanje, mislim do tudi drugim, vsaj tako želim. Nekoč sem že omenil, da bi mo- rali imeti v Prosveti redne član-karje kot sta Milan Medvešek in Louis Beniger. Delujte vsi za boljšo bodočnost vsega sveta, in če ne bomo mi uživali sad tega delo, ga bodo pa vsaj naši otroci. Frank Doraaish. O tem in onem Springfield, 111.—Dne 12. februarja je bil Lincolnov rojstni dan. Če bi še danes živel, bi dočakal starost 138 let. Lincoln je kot predsednik Združenih držav rešil bele in črne sužnje. V tem mestu imamo obširen Lin čolnov park, na prijaznem griču pa stoji njegova kapela ali mo-nument. Springfield je glavno mesto države Illinois in sem prihajajo ljudje iz vseh krajev, da vidijo Lincolnov spomenik. Naj opišem nakratko nesrečo mojega nekdanjega soseda. Pred leti si je postavil hišico na lepem hribčku. Stala ga je okrog f7,0©0. Svoje otroke je pravilno spravil na noge, toda oni so od-raatli, se pomočili in razkropili na vse vetrove, oče pa je ostal sam v hiši in si moral kuhati, če je hotel jesti. Na stanovanju je imel tudi neko družino. V svojem koncu hiše je imel pečico na petrolej. Nekega dne pa je pečico prižgal in stopil na dvorišče po opravkih, a ko se je vrnil, je pečica eksplodirala in naenkrat je bilo vse v ognju, tako da ni mogel nobene stvari rešiti. Mož je skoraj iz obupa skočil v ogenj. Torej pečice na petrolej so nevarne in treba je paziti, da ne polijete petroleja. V časopisih večkrat čitamo o takih nesrečah. Sedaj pa naj povem še resnično zgodbico iz leta 1906. Tedaj sem bil v neki drugi državi, kjer je bilo dosti mrzlice, posebno poleti. Tudi mene je mučila, zato sem poklical zdravnika, kateri pa je bil po poklicu čevljar. Vprašal sem ga» ali ima kakšno zdravilo za mrzlico. "Dal ti bom pilule," je odgovoril. On je razumel n?kaj slovenskih besed. Nato mi je dejal, naj mu pokažem jezik. "Oh, kako je grd!' je vzkliknil, nato pa mi dal požreti še nekaj pilul. Mrzlica me je še vedno tresla in ko sem šel ponovno k njemu, mi je zopet predpisal pilule. Tedaj pa sem se ujezil in odgovoril, da ne bom več vžival pilule, ker sem že oglušil na eno uho. "Če ne maraš pilul, potem pa ti ne morem drugega svetovati kot da si kupiš pol galona žganja in ga spij vsako jutro za dober požirek." Ker je bil zdravnik "šušter",j sem ga ubogal in si kupil žga-< nje. Steklenico z žganjem sem spravil pod posteljo, toda tam je bilo tudi pol galona petroleja Zjutraj pa je vstala mlada žena in vzela steklenico z namenom da zakuri v peči. Ker pa sta bili obe steklenici enaki, je vzela tisto, v kateri je bilo moje žganje. Prebudil sem kmalu nato in zgrabil za steklenico z mojimi medecinami—nato dolg požirek, kakor je ukazal zdravnik. Pfuj, skočil sem v kuhinjo in vidim, da je ženska podkurila z mojim žganjem. ,'Ves prestrašen sem tekel k zdravniku in ga vprašal, če bom umrl, ker sem se zmotil in pil petrolej mesto žganja. "Ne boš umrl, samo preveč ga ne smeš piti." Zahvelil sem se mu, mrzlica pa me ni po tistem nikdar več tresla in tako še danes živim. Anton Ooresu. cer v korist delovne«* clov. nikakor pa ne v korist kl!r listo, kot je bilo v navali šnji Jugoslaviji. Seve, bS' stanja pa pri nas še ni in di ne moremo zahtevati to£ časa, dokler ne bo zabrisan?! herna sled vojne. Saj ni čudi saj so ti fašistični izroditi m 2 hovi pomagači vsa štiri leta £ mo ropali, požigali in Torej ne morejo biti raznL drugačne kot so, toda z VsaU letom hodo boljše. Pišete, da se Vam srce krni ko pomislite na naše presti trpljenje. Da, dragi stric, i J slovanski narod je prestal vel ko gorja, kakršnega ne pomni človeška zgodovina. In tea •brezsrčnim barbarom so pri n* v Sloveniji načelovali duhovniki s škofom vred. Ti edino so krivi vsega bratomornega klanja; šču vaJi so brata proti bratu in tudi sami trpinčili Žrtve. Saj se je ne ki* domobranski predstavnik i razil, da so nekateri duhovnik znali bolj sukati orožje kot rav nati z moštranco. Veliko preganjanja sva prestala tudi z možem. Možu j« hila predvidevana smrtna kazen, a samo njegovemu dobremu zagovoru se imamo zahvaliti, da je bil obsojen samo na devet let Bil je po ječah in lagerjih 21 mesecev, dočim sem se jaz po šestih mesecih vrnila domov. Po povratku pa sem bila radi dveh umorjenih Nemcev obsojena v smrt. Čakala sem ves popoldan na eksekucijo, nato pa sem bili pomiloščena. Ob meni je vei cas jokala moja 9-letna hčerki Lahko si predstavljate, kako sem se počutila. Povrhu vsegi tega pa so nas še izropali belogardisti. Končam in Vas lepo pozdravljam — Vaša nečakinji Julka." Joseph UU. blts« niti7 m#n,° pri Willow Grove ni, U. i ü «•»■•'»• >• »o nekaj poesem novega. Pr#d šmia;.^:: tz tv1** pnn*k* ^^ rala u 4l"l,U'iT ^^ P°t— rolo le rov edini rov v detel I a vrtečimi vrati. Pismo iz Dolnjega Jezera, Notranjsko Milwaukee. Wle.—Pisala mi je mojo nečakinjo Julko. ki je hčerka moje sestre iz Dolnjega Jezera pri Cerkniškem jezeru. Med drugim pite: "Vidim, do Vos zanimajo na še razmere. Ker Vam mama vsled starosti ne znajo podati točne slike. Vam pišem jaz nekaj vrstic. Pri nas je delevec pravi gospod v primeri z delavcem v stan Jugoslaviji. Zasluži primemo, poleg tega pe je zaščitim po svojih sindikatih in tudi ob lasti upoštevajo njegove intere se in težnje. Pn nas so se raz mere radikalno zasukale in si- Glas starega naročniki Sharon, Po.—Namenil sem .se napisati nekaj vrstic, pa če je komu prav ali ne. Nekateri pravijo, da ne marajo citati dopise nekaterih dopisnikov, jaz prečitom vsakega, pa če je dober ali slab. Lovec vsakikrat ne ustreli zajca, včasih pa ga it Tako ga je tudi France iz Cle-velanda. Jaz mu ne zamerim, kajti on je drugačnega prepn-čanja kot smo mi; dobro vemo, da ni prijatelj sedanje jugoslovanske vlade. Nič za to, oni bo šla vseeno svojo pot in ne bo vprašala ne mene ne Franceti, kaj naj dela in kako vodi Jugoslavijo. France tudi ne bo tam ničesar zgubil, prav tako ne jat dasiravno imam še tam pose stvo. Če bom dobil dovoljenje, bom šel to poletje tja na obsk in če je drago Barbiču, lahko gre z menoj in se bova na h« mesta prepričalo, kako se imajo noši rojaki v stari domovini Seve, ako pa B. stika z Gabrov skovo reakcijo, potem pa je najbolje, da ostane tu. Prejel sem že več pisem uj starega kraja in vsi mi zatrjujej jo, da imojo tam sedaj sve Mojo sorodničo mi je tudi pn*! la, da prejema od države tieoe dinarjev pokojnine po pokojndi možu. Ali je toka vlada slaba vlado? Koliko po so dobiU p« staro Avstrijo ali pa kraljevsko | Jugoslavijo? Vidite, čitatelji, * tisti ničvredni Jugoslaviji dane» skrbijo za revno ljudstvo! Fantje, ki se zbirajo okr«. Ameriške Domovine, ne more)® pozabiti štorih čosov in vodji« j propagando proti novi Ju#0,7|j vi ji, toda iz tiste moke ne »i kruha, ker je vsem *tarore* movcem za vselej odk,cn^ Ne boste več živeli p« na ročun revnega Ijudstvajjj ti dones je ono somo gospoo» In ti fontje se skUujejoJ« sv. očeta. Papež je navaden ** ljon kot smo mi. Minilo je roj že dva tiooč let. ^ksrj umrl Kristus, njegovi name»" ki po so že zdovnoj *meUl "J stusove neuke v pec. KrJ** je rodil v revnem hlevčku ni hotel nihče vzet. njegov* tare pod streho. Kn-^u* J* $ Jol. do so v«i ljudje ena* enokoprovni in da mortrtfijr , biti svojega bližnjega ko» "T ga sebe Ne. današnja ščino po ne izvoja teh n»^ ampak le neti prepu ^ (Delte ea t. sirsoi.) rrTFK 28. FEBRUARJA 1947 VPRAŠANJE SLOVENSKE KOROŠKE Dr. F*. Vii (Dalje in konec.) N1 MOGOČE MIMO AVSTRIJSKE VOJNE SOKRIVDE Nedvomno terja takšno stanj« v Avstriji pravično presojo na moskovski konferenci 10. marca tega leta. Takšna preboja pa ni notrebna samo zaradi ie navedenih dejstev, marveč tudi zaradi te a ker si je naprtila Avstrija ob napadu hitlerjevskih tolp na Jugoslavijo težko, zgodovinsko odgovornost. Nt mogoče mimo • J _ t__mhi/Ja i n ifflA PROSVETA velike avstrijske sokrivde za vse, kar so morali pretrpeti napadeni narodi, predvsem pa jugoslovanski narodi. Ni mogoče mimo zgodovinskih resnic, Iti težko obtožujejo Avstrijo in njene reakcionarne predstavnike. Naj le v bežni obliki nanizamo nekaj takšnih dejstev. Vključitev Avstrija v Hitlerjev raj h je bila izvršena v marcu 1938 brez vsakega odpora avstrijskega naroda. Nacizem je pretvoril Avstrijo v prednjo postojanko nemškega imperializma, v odskočno desko za nove fašistične pustolovščine, naperjene proti neodvisnosti držav in narodov jugovzhodne Evrope. Priključitev Avstrije k rajhu je bila posledica, rezultaf pangerman-ske politike, ki so jo izvajali v Avstriji že v okvirju avstroogr-ske monarhije in za tem v razdobju prve avstrijske republike. Po priključitvi je bil ustanovljen v Gradcu takozvani jugovzhodni nemški institut. Tukaj so avstrijski profesorji na posebnih tečajih predavali kulturbundov-cem iz Jugoslavije. Tukaj so se vzgajali inštruktorji, tukaj so bili sproženi prvi zametki organizirane pete kolone. Na tem -institutu so pangermansfci, naci-stično navdahjeni avstrijski vseučiliški profesorji pripravljali napad na Jugoslavijo. Tukaj so se zbirali podatki za sezname vseh onih Jugoslovanov, ki ji je bilo treba zajeti in zapreti po vdoru hitlerjevskih tolp na jugoslovanska tla. Seznami imen s točnimi podatki so zavzemali obseg 15 debelih knjig. Bombardiranje Beograda 6. a-prila 1941 je poveril Hitler avstrijskemu generalu Aleksandru Lehru. To bombardiranje je izvršila četrta letalska enota, ki je imela svoje baze na Dunaju, v Gradcu in v Aradu. Sočasno so napadle severne meje Jugoslavije hitlerjevske čete. Na naj- stnice v. V Sloveniji je registriranih 627 vojnih zločincev-Av-strijcev, na Hrvaškem 312, v Srbiji 409, v Bosni in Hercegovini 418, v Črni gori 203, v Makedo, niji 93. Avstrijci so vprizorili pokoij v Kragujevcu 22. oktobra 1941, ko je padlo 7,000 nedolžnih ljudi, po večini žena in otrok. Za številne žrtve v Begunjah in drugod po Sloveniji so odgovorni vojni zločinci-Avstrijci. Cele divizije, sestavljene po večini iz Avstrijcev, so si naprtile težko breme krivde z množičnimi zločini v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Liki in Dalmaciji. To velja predvsem za 718 divizijo. Vpoštevati pa je treba tudi ogromno škodo, ki je bila storjena z uničenjem dragocenih objektov, kmečkih domačij, mostov itd. v skupni vrednosti ene milijarde slotedemindva j set milijonov stodevetindvaJaettiaoč predvojnih dinarjev (nad $25,-000,000 predvojne vrednosti). Jugoslovanski narodi ne morejo pozabiti na ta dejstva, ki težko bremenijo Avstrijo. V smislu sklepov moskovske konference oktobra 1943 se Avstrija ne more odtegniti odgovornosti zaradi sokrivde in soudeležbe v vojni na strani Nemčije. Navedene številke dokazujejo, kako ogromna je krivda in odgovornost Avstrije za zločinsko sodelovanje z Nemčijo. Po drugi strani pa ni ta Avstrija ničesar prispevala k delu za osvobodi- tev. Do poslednjega dne je o-stala zvesta Hitlerju. Povsem jasno pa je, da mora Avstrija nositi tudi posledice, ki jih nujno prinaša U težka odgovornost za krivdo in vojne zločine. Avstrija mora čutiti posledice ne samo tiste politike, ki jo je izvajala preje, zlasti v drugi svetovni vojni, temveč tudi posledice povojne politike, ki tep ta sklepe moskovske konference 1943 in ki predstavlja imperialistično izzivanje svobodoljubnih sosednjih narodov, v prvi vrsti Jugoslavijo. Moskovaka konferenca Štirih sil, ki se prične 10. marca t. L, bo morala voditi račune o vseh teh temnih sencah in krvavih madežih, ki bremenijo Avstrijo in njeno preteklo ter sedanjo politiko, ki ne ograža le demokratičnih pravic avstrijskih delovnih množic, temveč tudi etnične, politične pravice 120,000 koroških Slovencev in tudi 80,000 gradiščanskih Hrvatov, živečih v vzhodni avstrijski pokrajini Gradišče (Burgenland) vzdolž ogrske meje. Oprta na globoko u-temeljene, stvarne razloge je Jugoslavija predložila svoje zahteve napram Avstriji, pred vsem zahtevo po priključitvi SLOVENSKE KOROŠKE in OBMEJNIH SLOVENSKIM DELOV ŠTAJERSKE k Jugoma vili. Pri tem je odločilne važnosti enodušna volja vseh koroških Slovencev, povezanih v Osvobo-| dilni fronti, po združitvi s Titovo Jugoslavijo. Določbe Atlantske listine in simpatije vseh demokratičnih parodov so važna postavka v pravičnem ocenjevanj« njihove zahteve in želje po lepšem, srečnejšem življenju, po svetlejši bodočnosti, ki je možna le izven meja Avstrije, v živ-ljenski povezanosti z Ljudsko republiko Slovenijo v okviru močne, pravično urejene Federativne ljudske republike Jugoslavije.— SANS. važnejših položajih so stale av- je bila obstoječa anglo-ruska strijske divizije "Der Fuhrer",1 pogodba ne le potrjena, tem- NOVI ZVEZNI SISTEMI V EVROPI Napisal Donald. Bell Evropske dežele so v zadnjih letih sklenile toliko zvez, da je izredno težko oceniti njihovo vrednost in njihov pomen. Komaj par tednov je tega, kar j« bil takratni francoski ministrski predsednik v Londonu, kjer se je pogajal o pogojih za novo francosko-britansko zvezo. Skoro istočasno pa sta izmenjala Be-vin in Stalin pisma, s katerimi "Deutschland" ' in "Germania". Dvanajsta armada, ki je operirala iz Bolgarije, je imela v svojem sestavu dve avstrijski diviziji. V tistih težkih dneh nacistične agresije so jugoslovanski narodi takoj spoznali, da ni nobene, niti najmanjše razlike med nemškimi in avstrijskimi pripadniki. Avstrija pa nosi tudi težko odgovornost zaradi zločinov, ki so bili storjeni na tleh Jugoslavije v času nemške okupacije. Znaten del nemških okupacijskih formacij so tvorili Avstrijci. Vsa važnejša finančna, vojaška in gestapovska mesta so bila v i"kah Avstrijcev. Avstrijski general Aleksander Lehr poveljuje okupacijskim četam v Jugoslaviji, pozneje pa postane glavni poveljnik vseh nemških čet na jugovzhodu. Lehrov pomočnik na Hrvaškem je Avstrijec Edmund Gleise von Horstenau, na slovenskem področju Avstrijec Uberreither. Na čelu poli-e je v Srbiji je Avstrijec August Mcissner, zloglasni organizator taborišča na Banjici, na Čelu policije na Hrvaškem pa Himmler-Jev o|xilnomočenec Avstrijec general Konstantin Kammerhofer, organizator taborišča v Jaseiiov-eu Ti avstrijski nacisti so izvršili ni-štete zločine in nasilja nad jugoslovanskimi narodi. Na gre ie amo za nekatere višje častnike in podčastnike,*temveč za celot-r' avstrijske divizije, ki so od-I '»rne za umore, požige in ro-Prtdvsmn odgovarjajo za ne zločine rezervne pohotne "Je 717, 718, 187. 117, 297, I 1H«. itd. Avstrijski gene »o poveljevali tudi nekate-'»«tnškim divizijam, ki so se •deževale z nedolžno krvjo slovanskega delovnega ljud- «iotovitve jugoslovanske ko H z« ugotavljanje vojnih u'"v. izvršenih na jugoslo H1 h tleh, najbolj zgovorno «•jo o soodgovornosti in so Avstrije za nešteta naci-nasilj«. Med 4 433 vojni ,K|nc». kolikor je registri-v Jugoslaviji, je 2.0C2 Av- i* 2f>i več celo poglobljena s tem, da je bil stavljen predlog, da se jo prikroji potrebam sedanjega časa in morda tudi podaljša na dobo 50 let mesto 20 let. Francija in Poljska sta na tem, da podpišeta pogodbo za poglobitev kulturnih ednolajev — prav verjetno je, da se bo iz tega rodila obnovitev poljsko-francoske pogodbe iz predvojnega časa. Vse kaže, da bo tudi sledila slična pogodba med Francijo in Čehoslovaško. Nedavno je izjavil čehoslovaški zunanji minister Masaryk, da je trdno odločen, da se navzlic začasnim težkočam sporazume s Poljsko. Njegova dežela je že povezana s Sovjetsko unijo in z Jugoslavijo — s pogodbo za 20 let. Masaryk pa je celo dejal, da je pripravljen pogajati se z Madžarsko. Sovjetska unija ima svoj sistem zvez, ki jo vežejo z Jugoslavijo, Francijo in Poljsko, tako da bo v najkrajšem času vsa Evropa prepredena z veliko mrežo križajočih se pogodb. Težnja za sklepanjem pogodb, ki morajo ostati podrejene organizaciji Zedinjenih narodov, pa ni omejena izključno na Evropo. Amerika je sklenila sporazum s Kanado in si prizadeva postopoma ustvariti blok zahodne poloble. Kdorkoli se skuša prebiti skozi ta labirint obstoječih pogodb in si ustvariti jasno sliko mednarodnega položaja v tem pogledu, bo naietel na mnogo težav. Zakaj naj nam bo čarter Zedinjenih narodov, ki bi motal vsaj v teoriji zadostovati vsem za vse potrebe? Čarter seveda ne prepoveduje pokrajinskih zvez — a akoro vsaka zveza je več ali manj pokrajinskega značaja Beaedilo čarterja je v skladu s temi pogodbami — četudi morda njegov duh ni v soglasju z njimi Primerjajmo najprej te zvezne sisteme s prejšnjimi zvezami v Evropi Pred prvo «vet o v no vojno je obetajala tako/vena trojna zveza — Anglija. Ruaije in Francija — ki je bila naper- jena proti zvezi Nemčije z Av strijo in Italijo. Po prvi svetovni vojni je nastal^ francosko zvezno omrežje, Hi je povezava-lo med seboj Francijo, Čehoslovaško, Rumunijo ia Poljsko. S temi zveznimi sistemi sedanjih križajočih se zvez ne velja primerjati. Bolje bi bUo primerjati sedanje protinemške zveze z Madžar sko, ki je bila po prvi svetovni vojni obkrožena od tieh izmed zmagovalcev — Jugoslavije, Ru-munije in Čehoslovaške. Toda tudi ta primera ne zadostuje popolnoma. Mala en tanta je bila namreč mnogo več kot le sredstvo za preprečenje madžarskih revizijonističnih teženj. Kot že povedano, je bila ta zvezna mreža del francoskega sistema, katerega cilj ni bilo le straženje Nemčije. Skozi dolgo dobo let je bila mala entente tudi del francoskega "sanitetnega kordana," ki je ločil Sovjetsko unijo od ostale Evrope. Drug član verige, ki je o-klepala Rusijo in ji branila dostop v Evropo, je bila Poljska. Francoski zavezniki v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno so bili zavezniki proti Nemčiji in proti Sovjetski liniji. ' Nove protinemške zveze pa ne morejo biti naperjene proti Sovjetski uniji, ker je le-ta sama tudi član sistema. To pa še ne pomeni, da vse te zveze nimajo nobenega drugega cilja, kot da stražijo Nemčijo tei- jamčijo za to, da bo nemški narod moral za dogledno dobo pozabiti na oboroževanje. Resnični namen teh zvez je. da se ustvari novo ravnovesje, sil na evropskem kontinentu, brez katerega ne more priti do pravega tn stalnega miru O tem bomo še govorili. — ONA NAROČNIKOM i Datum t oklepaju, na primer (Feb. ti. 1M7). poleg vam je s tem datumom potekla jo pravo UREDITEV ZAKONSKE ZVEZE V NOVI JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji je bil med prvimi zakoni sprejet nov zakon o zakonski zvezi, ki ureja vse probleme, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske z veze med možerri in ženo. V stari Jugoslaviji je to vprašanje urejalo šest različnih zakonov, katerih predpisi so bili v glavnem posneti, oziroma prikrojeni po predpisih posameznih ver. Vsaka pokrajina je imela svoje predpise, kar je povzroča lo veliko zmedo in neurejenost. Pripadniki ene vere niso imeli enakih pravic kot pripadniki druge vere, kar je imelo za po sledico menjavanje ver. tfazen tega so bile pretežno verske norme močno zastarele in niso u-strezale današnjemu naprednemu duhu in današnjim potre bam. Naša ljudska oblast se je zavedla važnosti tega problema in je takoj pristopila k njega reševanju. Tako smo kaj kmalu dobiil zakon o zakonski zvezi, ki je res moderen, današnjemu duhu in potrebam ustrezajoč zakon, ki je na področju zakon skega prava ustvaril red ter u-vedel pridobitve narodnoosvobodilne borbe, namreč enakost vseh državljanov ne glede na ve ro, spol, starost in narodnost. • Osnovne principe nove ureditve razmerja med možem in Že no je postavila že jugoslovanska siljen k sklenitvi oz. se je naha jal v zmoti. Sorodniki, n. pr. teta z nečakom, zet in tašča, bratran ci med seboj ne morejo skleniti veljavnega zakona. Enako tudi ne'slaboumne osebe in osebe pod 18. leti in kar je popolnoma jas na, že poročene osebe. To so v glavnem notranji po goji, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost zakonske zveze. Razen v teh orimerih, ko je podan kak zakonski zadržek, pa je sklenjeni zakon neveljaven, če ga zakonca nista sklenila z name nom skupnega življenja v zmoti glede bistvenih lastnosti drugega zakonca. Težka bolezen pro tinavarne navade, spolna nesposobnost, nosečnost žene z dru gim, nečasten poklic predstav ljajo nekaj primerov takih bistvenih lastnosti, ki imajo za po sledico neveljavnost zakonske zveze. Seveda Je potrebno vse te okolnosti za razveljavljanje ustava, ki je uzakonila moderno «bonske zveze uveljavljati pred načelo, da je zakonska zveza pod zaščito države in je torej le dr sodiščem s tožbo. Notranje ramere med zakon-žava upravičena sama urejati vse cema temelji na treh principih, probleme tega razmerja. Ta na- j zvestobe, vzajemne pomoči in domestitev cerkvenega prava s popolne enakosti. Mož in žena civilnim je imela za posledico u-j "ta v zakonski skupnosti popol-vrstitev dveh določb v ustavo, in' noma enakopravna in imata ena-sicer da se zakonska zveza skle I ke pravice ter dolžnosti. Stare pa samo pred državnimi organi in da v vseh sporih odloča le sodišče. Zakon o zakonski zve zi pa je poleg teh dveh principov uzakonil še možnost razveze zakona. Osnovni principi naše nove zakonodaje na področju zakonskega prava so torej: obvezno predpisana civilna poroka (ki pa seveda dopušča vsakemu, da se poroči tudi cerkveno), možnost razveze zakona in pristojnost ljudskega sodišča za vse zakonske spore. Da je zakon veljaven, morajo biti izpolnjeni gotovi pogoji, zunanji in notranji. Zunanji po goji se tičejo oblike! sklenitve zakonske zveze. Veljaven zakon se tako sklepa samo pri tistem ljudkem odboru, ki vodi matiČ ne knjige in v čigar območju imata oba bodoča zakonca svoje bivališče. Oklici so odpadli in jih sploh ni. Zakonca pa morata pristojnemu ljudskemu odboru sporočiti namen sklenitve zakona in pristojni organ mora u radno raziskati in ugotoviti, ali je sklenitev zakona v smislu predpisov dopustna in možna. Za veljavnost poroke je končno še potrebno, da poročnemu aktu prisostvujejo predsednik ljud skega odbora, matičar ln dve priči. Poglavitno za veljavno sklenitev zakonske zveze pa je, da dve osebi različnega spola pred pristojnim organom izrazita svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo. O drugih notranjih pogojih zakon ne govori, temveč na števa samo tako imenovane za konske zadržke. Če je pri enem zakoncu tak zadržek podan, po vzroči to neveljavnost zakona in se smatra kot da ta sploh ni bil nikdar sklenjen. Popolnoma jas no je, da ja zakon neveljaven, če ni prostovoljen In je bil kdo pri določbe, po katerih je bil mož v družini absoluten gospodar s pravico odločanj o vsem in po katerih je imela žena le skrom ne pravice do gospodinjstva in delno za vzdrževanja so odpravljene. Po novih določbah odločata oba zakonca o vsem spora zumno, tudi o bivališču, gospo dinjstvu ter celo imenu, (smeta se namreč tudi sporazumeti, da obdrži vsak svoje dotedanje ime) in napram otrokom so njiju pra vice in obveznosti enake. Pre moženje, ki ga ima en zakonec ob sklenitvi zakona, ostane nje gova last v zakonu pridobljena imovina je last obeh. Posebnost v razmerju med zakoncema pa je v tem, da ima vsak zakonec tudi mož — pravico zahtevati od svojega življenakega tovariša, da ga razmeram primerno vzdržuje, če je brez poala ali za delo ne sposoben. Zlobni klevetneži veliko govo re, da je mogoče zakonsko zve zo razdreti kadarkoli, tako ne kako kot odpovedati stanovanje. Da pa temu ni tako, dokazujejo podrobni in strogi predpisi no vega zakona, ki točno določajo, kdaj je možno In dopustno za konsko razmerje razvezati. Vi deli smo, da je mogoče pri so dišču zahtevati razveljavljanje zakonske z\rfoze, Če pred skle nltvijo niso bili podani vsi potrebni pogoji za njeno veljav nost. Čim pa Je zakon enkrat veljavno sklenjen, ga Je mogoče razvezati samo, čc so zato podani res upravičeni razlogi. ločitve zakona od mize in postelje, po ka teri sta bila zakonca dejansko lo čena, zakon pa je ostal v vejla- vi z vsemi svojimi posledicami, (nemožnost ponovna poroke se daj ni več). Za razvezo so predpisani strogi pogoji, toda čim so ti podani, sodišče zakon tako razveže, da sta zakonca popolnoma prosta. Vsak zakonec vloži lahko pri so dišču tožbo za razvezo zakonske zveze samo v zakonu naštetih primerih, tako v primeru prešušstva drugega zakonca, če mu zakon ski drug streže po življenju, ga res težko žali, grdo z njim ravna, nečastno živi ali je neozdravljivo duševno bolan. Zakonec sme na dalje pri sodišču zahtevati raz vezo, če ga je njegov zakouski drug zlobno, t. j. brez upravice nega razloga zapustil, če je ne znančkam izginil in m dve leti o njem nikakega sledu ali če je bil obsojen na več kot tri leta odvzema svobode. Razen s tožbo pa je mogoče do seči razvezo zakona tudi še na drug način. Če postane skupno življenje med možem in ženo zaradi neskladnosti narav, traj nega uesporazuma. sovraštva ali drugega podobnega vzroka ne znosno, lahko oba zakonca pri sodišču sporazumno predlagata razvezo zakonske zveze, nava jati pa morata zato razloge, ku terih obstoj in utemeljenost mo ra ugotoviti sodišče. Sam spo razum med zakoncema zn raz vezo torej ne zadošča, ker se mora s pričami, listinami in dru gimi dokazili ugotoviti obstoj razveznega razloga. Kot iz tegu vidimo, da je razveza dopustna samo v primerih ko so zato po dani res tehtni razlogi. Razveljavljanje zakonske zveze ima za posledico, da dobi vsak zakonec popolno svobodo, svoj prejšnji priimek, razveze nekriv zakonec pa ima pravico zahtevati primerno vzdrževalnlno, če brez svoji? krivde nima sredstev za življenje. Iz gornjih izvajanj vidimo, ka ko napreden in res dober je novi zakon o zakonski zvezi, ki že velja v vsej Jugoslaviji. Njego va velika zasluga je v tem, da je tudi v zakonskem pravu uvedel končnoveljavno red in enotnost, cerkveno pravo nadomestil z državnim, omogočil razveze in u-vedel popolno enakopravnost moža z ženo. Na ta način je za- gkega naroda. Ameriški družinski koledar Kot je bilo že poročano v Pro-sveti, Je prejšnji teden izšel Ameriški družinski koledar za 1947. Ker si je ta knjiga pridobila precejšen krog rednih čtta-teljev, jo je marsikdo že težko pričakoval. Družinski koledar je letos res bolj pozno izšel, toda na vrednosti vsled tega mč ne izgubi, kajti tega koledarja naj-bržc nihče ue kupi radi datumov in svetnikov, dasi včasih tudi ti podatki prav pridejo, marveč radi njegove leposlovne in informativne vsebine. Posebnost letošnjega Družinskega koledarja je bogata vsebina leposlovnih črtic iz velike o-svobodilne borbe v starem kraju. O tej borbi smo sicer tudi v tej deželi že prilično seznanjeni, to Je vsaj z njenimi političnimi cilji, ki so se izkristalizirali v formiranju fiove Jugoslavije, vendar pa bo ta epopeja slovenskega ljudstva in vseh jugoslovanskih narodov še dolge gene racije nudila najbogatejši vir pisateljem, pesnikom, dramatikom fn zgodovinarjem. Ta material bo tudi za slehernega čitatelja izredno privlačen ln priljubljen, kajti snov te velike Golgote jugoslovanskih narodov je tako bogata, da bo v njej človek lahko vedno našel sveže niti, nove ga občudovanja velikih herojev in novegu atrmljenja nad barbarizmom neofašističnega okupatorja in nove boli nad njegovi* mi domačimi pomočniki in aa-vezniki. Kot ločeno, je v tem Družinskem koledarju lep snopič tega materiala is velike osvobodilne vojne, po katerem bo vsak ilta-tel J hlastno segel in dobil novega upogleda v to epopejsku borbo, kakor tudi še večjega spoštovanja do hesmrtnih partizanov in nesmrtnega naroda. Oton Župančič pravilno poudarja v svojem Članku, da Je šlo v tej borbi za Življenje ali smrt slov*n- koraka zveza v novi Jugoslaviji urejena tako .kakor ustreza po trebam države in željam napred nega ljudstva.—Lludskl tednik. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. *ranl.) stvom. Odpustimo Ji, saj ne ve kaj dela. Duhovniki bi lahko »IzvkjaJi svoj vpliv proti vojnam. Vsak župnik je ime) vpliv na svoje župljane in kar je on dejal, tako je moralo biti. Ko se Je pričela vojna, bi lahko dejal svojim vernikom, naj ostanejo doma pri svojih ženah, ker ubijati ja greh. Če bi vsi duhovniki s papežem na čelu zavzeli tako stališče, po tem bi Hitlerju in Mussoltniju ne preostalo drugega kot da In so bojevala sama. Morda bo kilo dejal, da so se tudi duhovniki bali za svojo kožo. Temu ne bi smelo biti tako. Kristus se je dal pribiti na križ za svoje pre pričanje. Slovenski narod je veliko zne sel v pupezovo bisago, toda ko sta ga Mussolini in Hitler pribi la na križ, ni papaž niti s mezincem ganil. Klari pregovor pravi, da je dobrota sirota. Zadnjič mi Je pravil neki a meriški vojak, da je videl ba/.il ko sv. Petra v Himu. Čudil se je bogastvi! svete stolire, itali jansko ljudstvo pa je lačno in raztrgano. Kakor vse kaže, se Je pričelo kuhati tudi v Italijan ski kuhinji. Kaj se bo skuhalo, bo pa pokazala bodočruait. John Novak. ~ Toda Družinski koledar za 1947 Je bogat tudi na drugt vsebini. Črtica Katke Zupančičeve, s katero se prične pripovedni del koledarja In ki se tudi odigrava v starem kraju, bo lahko zamikala slehernega čitatelja in ga oplodila na srčni kulturi. Katka je v resnici pisateljica is preprostega naroda in za preprosti narod. Poleg tega so v koledarju druge črtice in članki in pasmi. Kot navadno je tudi ta letnik okrašen c izbranimi umetniškimi slikami. Knjiga j« tudi po-ceni samo poldrug dolar, kar Je za tako delo v današnjih dneh velike draginje gotovo malo. A ko Je ne dobite pri kakem za stopnlku v svoji naselbini, Jo lahko naročite pri Proletarcu, 2301 S. Lavvndale ave., Chicago 23, Vil. Pri tej knjigi boste lah ko preživeli par prijetnih veča rov.—A. O. Koliko škode napravijo podgane v Angliji iMndon. — ONA — Podgane napravijo na Angleškem vsako leto preko 120 milijonov dolarjev škode. Njih število cenijo na 40 milijonov. Večina škode je .na živežu. Ker Je Anglija v stiski za hrano, nameravajo oblasti s največjim poudarkom nadaljevati borbo proti tej nadlogi. Ustanovljeue no bile skupine izurjenih lovcev ali pokončavaIcev, ki prevzamejo del ozemlja, na katerem sku* šajo zatreti podgane t Žveplano kislino. Nedavno so oblasti pozvale Ijudstvn preko radia, naj takoj javi, kje je število podgan posebno naraslo. de ee vam Hal mm Pred aeaatnim odaekom sa dele je sednje čaee naetopilo ducate največjih "free enterpriseraklh' mogulov, ki so se vel navduševali sa lato, naj kongrea potegne košo s telaee organ ni ranega dela v-stva. Na allki je videti Ira Moeherja (levo). načelnika Narodne »▼•se tovarnarjev, in filmekega magnete Cecils B. DeMtlla. ki ala se ker koeele. kdo bo priporočal bolj drastično sakonodajo proti 5 prvim majem ¡947 se poviša naročnina za dnevnik Prosveto za MM Valed draginje papirja in drugega blaga ter plač delavcem v tiskarni, kakor tudi narhju v uredništvu in upravnlštvu, je na priporočilo upravitelja aklenil gl. odbor na svojem zborovanja, da se poviša naročnina /a dva dolarja brez Izjeme vaem naročnikom, tudi onim, ki Imajo vštete druge člane Iz svoje družine pri naročnini. Htiortk se bodo zvišali /a okrog $18,000 v letu 1947— torej nam ni prestalo drugega kot povišati naročnino, kar pa vaeetio od daleč ne bo zadoatovaio za kritje vseh povišanih izdatkov. Torej bratje in sestre, sedaj inete čas še DVA meseca, namreč marec in sprli, da ar lahko naročite na dnevnik Prosveto Še po stari ceni Društveni tajniki in /aatnpniki lista ste |nošeni, da se zavzarnete za stvar ln greste na agitacijo ta dva meaeca ln pridobite kolikor največ mogoče novih naročnin prodno bo šlo v veljavo povišanje naročnine. PHILIP UODINA, upravitelj. PROSVETA Jakobovo hudodelstvo IVAN CANKAR mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm (Nadaljevanje) "Kaj mislil," je rekel smehljaje, "koliko bi stal tale kolač, cel in okrogel, nerazrezan, kakor je?" "Pet goldinarjev, mislim!" je odgovoril gospod in se je tudi smehljal. "Drage so v krčmi take reči!" Jakob je držal kolač v objemu in se je tiho smehljal, ustnice pa so se mu tresle. "Kaj bi rekel kodrolasek, če bi ugledal nenadoma, tam na mizi . . . zaihtel bi, siromak, fn bi si ne upal . . , Nesite stran!! . . . Koliko si rekel? Pet goldinarjev? Glej, prijatelj, jaz sem se nocoj napotil veje iskat. In najbrž bi se ne bil napotil, če bi imel en goldinar v pest j; morda tudi samo eno krono. Bilo bi za večerjo, tudi že jutri za kosilo — in kaj se med večerjo in med kosilom še vse lahko pripeti! Morda bi bil prišel angel iz nebes — zgodilo se je, pisma pripovedujejo! Ali pa bi morda prišel blag človek — Kaj ni več blagih ljudi na svetu? Zgodbe prisegajo! Ali pa bi se naposled zgodilo čudo in prodal bi med večerjo in* kosilom le tisto mslo krvi, kar je je ostalo v mojih rokah ... En sam goldinar, ne pet! Tam pa leži stopi in vzemi! — pet goldinarjev leži tam: lepa pečena skorja, z mandlji posuta, lepa rumena sredica, polna rozin! . . . Kaj je pravica, prijatelj?" Gospod se je nasmehnil, toda vesel ni bil njegov smehljaj, tudi ne prijazen. "Nisem jaz delal pravice, ne postav! . . . Prijatelj, kaj ne vež več, kaj sem ti rekel: če se ti zdi potrebno, da se napotiš v večnost, napoti se tja kakor svat in ne delaj kislega obraza ter tudi ne pripoveduj žalostnih zgodb! . . . Vesele kraje bi ti pokazal rad, pojdi z menoj!" In sta izpila in sta šla. Prišla sta v veliko dvorano, čudežno razsvetljeno. Sto korakov je bila dolga, sto korakov široka, Gosposka družba, vsa bela in svet-lopisana, je sedela za pogrnjenimi mizami, gledala visoko z galerij, izza pozlačenih okvirov. Pa se je vzdignilo zagrinjalo, zapela je vesela godba, skrita pred odrom, in na odru so zaplesale devojke, v kratkih krilih, kakor zvezde bleščečih, vse gole do ramen, globoko do grudi in čudolepe. Sedla sta in gospod je naročil dragega vina. Odtod, odondod se je ozrl začuden obraz na Jakobovo zakrpano suknjo, na njegovo umazano srajco, na njegov obešenjaški obraz. "Okod ti? Od katere zvezde?" Ko je Jakob točil, se mu je roka tresla; ko je gledal, so se luči zibale; ko je poslušal, ni razumel glasov. "Kako ti je pogodi?" se je smejal gospod. "Kje je to? Kje sva?" je jecljal Jakob. In gospod se je smejal še glasneje. "Kaj te še nikoli ni bilo tukaj?" % Samo pogledal je Jakob z motnimi, tiho začudenimi očmi/ "Ne pij, Jakob, ne pij preveč, drugače ne boš videl veje!" Gospod se je smejal, zmirom boljše volje je bil. "Poglej tisto žensko, Jakob!! Kako se ti zdi? Ali je jetična ali ne?" Globoko razgaljena, prešerna in lepa ženska je prišla mimo; ponujala je rdeče nageljne in bohotno razcvele rumene rože. Jakob je gledal; pol bojazni, pol studa je bilo v njegovih očeh. "Koliko stane ta ženska?" je za jecljal. Gospod pa se je zasmejal krohotoma. "Na vejo misli, Jakob, na vejo, ne pa na ženske! ... To ni pet goldinarjev, kakor kolač, dragi moj ... to je premoženje! Delaj eno leto in nič ne jej in nič ne pij, pa boš zmogel en poljub od tistih ust, ki se ti zdajle tako zanič-ljivo smehljajo!" Jakob se je sklonil preko mize, gledal je sre-po in plaho. "Kaj se godi tam?" Prešerna in lepa ženska je ponujala rožo gospodu, ki je bil star, plešast in rumen. Jakob je prijel za ramo gosposkega prijatelja, pogledal ga je in je pritisnil kazalec na usta. "Koliko?" je vprašal rumeni gospod. "En goldinar!" se je sladko zasmejala golo-gruda gospodična. Gospod je položil goldinar na mizo, vzel je rožo in je še poduhal ni. "En goldinar!" je vzkliknil Jakob. "Ne nori! Zakaj bi ne plačal goldinarja?" Jakob je na dušek izpraznil kozarec in lica , so mu zardela. "'Ali si razumel? En goldinar! Ali veš, kaj je to: en goldinar?" "Že si povedal, Jakob! Glej na oder!" "Ne ... tja glej, tja glej, kaj se Um godi!" Jakob se je vzpel na stolu, oprl se je ob mizo z obema rokama, obraz je bil bolj udrt kakor kdaj, iz globokih jam so se lesketale oči. Tisti plešasti, rumeni gospod je prijel goldi-narsko rožo s palcem in kazalcem, zamahnil je dvakrat z roko in roža je zletela preko dvorane na tisto stran, kjer je sedelo mlado črno dekle, v beli bluzi, z mogočno frizuro. Na tla je padla roža, prišel je natakar in jo je pohodil. "Hudodelec!! Hudodelec!" je zakričal Jakob in je plaitil. "Hudodelec!' V tistem trenotku je stal poleg rumenega gospoda, stisnil ga je za vrat z obema koščenima > rokama, tako da je gospod belo pogledal in je omahnil. "Hudodelec!! Ali veš, kaj je to? Ali veš, kaj je en goldinar?" Zapenila so se rumenemu gospodu ustna, za-sinela so mu lica. Gosposki prijatelj Jakobov je trepetal, oziral se je, skril se je ter pobegnil. Nato pa so prišli, pa so vklenili pijanega hudodelca in so ga gnali; s palicami in soln-čniki so bili po kuštravi glavi, po upognjenih plečih . . . To je bilo Jakobovo hudodelstvo. KONEC. SKUPINA ŠTIRIDESETIH Marija 2nidaršič Sončen jesenski dan, 19. akto ber 1941. Nebo nad Snežnikom je bilo čisto, svetlomodro, kot da bi se zazrl v oko dekletu, le tam od Krasa je včasih hladno zapihalo. V gozdovih za loškim gradom se je zbralo štirideset mož, mladih, in krepkih, da bi gore prestavljali. Tovariš poroč m k Ljubo šercer je dal še zadnja kratka povelja in četa je krenila na pohod. Janez Hribur in Slavko Kovač, doma oba iz Loža, sts si s pogledi dopovedala to, kar so usta zamolčala in obe ma je začelo srce hitreje utripati ob misli ns Lož. Jamczu je bilo nad vse drsgo to staro, sivo me sto, te ozke mrsčne uličice, ti mrki, molčeči zidovi gradu in Preska pod njim, v kateri je toli kokrat posedal s knjigo v roki in študiral, študiral. V Preski \v sonce najbolj toplo. Tam se razcvete prvi teloh in plavice, v Preski sta se nehote srečala fant in dekle in se na mah vzljubila. Preska je vedela za marsikatero lepo skrivnost in prav iz te Prc ske so odjeknili prvi streli. Skupina štiridesetih se Je rsz delila v tri dele, ds bo ob napovedanem času od treh strani vdrla v mesto. Mestna hiša v Ložu je bila na trpana z italijanskimi fašisti, o krog 150 jih je bilo v njej in po ostalih hišah kakih 100 V Sta rem trgu. ki je samo kratek kilometer oddaljen od I*oža, pa jih je bilo prav toliko in po okoliških vaseh po dolini vaepovsod polno, Skupina štiridesetih je bila o vsem nstančno obveščena, pa se vseh teh številk ni prsv nič u strašila. Ljubo je na tihem raču nal: štirideset vsak za petnajst, to se pravi: šest sto, mi pa bomo vsak za dvajset in še več. Ni lagal. Tisti dan je bila nedelja in Bravčeva gostilna v Ložu je bila polna pivcev. Pevci, sami veseljaki, so se vračali iz Križne gore, pu so za trenutek zavili k Bravcu. Ob vinu se marsikaj pozabi. Nekje zunaj so s trudnimi glasov» peli Lahi, dolgo, za-tegnjeno. Pa se jc zdramila čr-nola.sa Angela, ki ni mogla fašistov niti videti, kaj šele, da bi jih potilu&ala, in zapela jc "Slovansko pesem". Tinca ji Je priskočila na pomoč, pa še ostali In /apeli so z mehkimi, ubranimi glasovi: "Zemljo naj Slovan obhodil Koder koli pot ga vodi. on po tebi hrepeni. oj alovanaka pasem tU" In prav takrat so jc oglasila tudi pesem mitraljezov — pesem naših mitraljezov — ki so čudovito lepo prvikrat zapeli v Loški dolin». Skupina štiridesetih Je točno po načrtu prodirala v mesto in vsak izmed njih jc bil za dvajset in še več. Preden so se fašist» zavedi», kaj Je prav za prav, »o »e naši drzni fantje znašli pred mestno hišo. Slavkotu je nekdo skoraj pod nos zabrisal bombo, pa še drugo in tretjo. Toda glej čudo, nobenemu se ni 'godilo nič. Samo malo prask, ki l>a jih niao čutili. (VI Starega trga Je pripeljal kamion, pa se Je moral kmalu ustaviti. Nanj ae je usula toča svinčenk; colonnello, ki ae Je peljal v njem, ae )e zgrudil težko ranjen Capocentro Iz Starega trga. ki se je mudil prav takrat na cesti med Starim trgom In Ložem, jo je dobil v ramo, da sam ni vedel kdaj. Ko je zagledal kri, ki mu je pritekla iz rokava, je začel vpiti na ves glas: "Aluto!" Po vsej dolini je nastala strahovita panika. Nihče nI vedel, kaj bi. Streli v Ložu so utihnili, po mestu se je vil čuden sprevod. Italijanski major, pred trenutkom še poveljnik posadke v Ložu, jc korakal skozi Lož z dvignjenimi rokami. Vdal se je tej mali skupini štiridesetih. Ob njem je samozavestno korakal Slavko Kovač. Ko je šel mimo rojstne hiše, se mu je zahotelo, da bi za trenutek pogledal vanjo, pa je zaškrtal z zobmi in se še tesneje oklenil puške, da ie pre magal hrepenenje v sebi. se bolj trdo je stopil in le od strani je videl izložbena okna trgovine, ki so bila zaprta. Sestre Irene, ki je z okna začudeno strmela vanj in ga na tihem klicala, pa ni videl. t Tudi Janezu Hribarju je bilo težko. Videl je očeta stati na vratih, vesel jc bil in nasmejan. Roke Je še goblje potlačil v žep, kot da se ni nič, prav nič zgodi lo, kakor da je vse samo po sebi , umevno: "Tako, fantje, tako," Je godel sam zase. Sina ni spoznal. Sin ga je spoznal, toda spoznati ga ni smel in zato mu je bilo težko. Skupina štiridesetih se Je ne-slišno pogreznila v gozdove s zaplenjenim orožjem. Tedaj pa je v Ložu in po njej dolini znova zaživelo. Zdaj. ko so fašisti videli. da Je nevarnost minila, so dobili voljo, da bi streljali divje, blatno Toda bali so se. dali so besedo komandsntu Šercerju. da ne bodo oddali niti enega strela, ker le pod tem pogojem bodo la-pustili njihovegs majorja. Sku pina štiridesetih je odšla, dobro so vedeli to. saj so jih videli na lastne oči'in prav raradt tega so začeli gonjo po hišah. Capocentro je s svojo malo ranico spra PETEK, 28. FEBRUARJA vil na noge ves Stari trtf ln vse je trumoma drlo v Lož. Ranjeni colonnello je izdal še poslednje povelje: zastražiti slednjo hišo in v najkrajšem času naj se odpeljejo mrliči in ranjenci. Niti eden ne sme vedeti, koliko naših je padlo!! Povelje je bilo izvršeno. Nihče se ni smel niti premakniti. Mladi Telič, ki je hotel iti iz sosedne hiše domov, se je zgrudil prav pred vrati mrtev. Potem ni poskušal nihče več. Pesem pri Bravcu je utihnila, ljudje pa so preplašeni čakali, kaj bo. Tako je bilo vso noč. Krave po hlevih so mukale, mleko jih je tiščalo in med te glasove so se mešali še glasovi lačnih prašičev. Avtomobili so brneli vso noč in vsa Loška dolina je bila kot eno samo mravljišče. Fašisti so oddajali fantastična poročila: Velikanske tolpe upornikov so obkolile vso dolino, dne 19. t. m. ob 16. uri so napadle posadko v Ložu, 45 mrtvih, 30 ranjenih. Pa to zadnje poročilo o mrtvih in ranjenih je bilo resnično. Začele so se preiskave po vseh hišah, hlevih, skednjih in kurnl-kih, pod slednjo posteljo, v vsaki omari. Spet je prišlo povelje, to pot iz Ljubljane: Vse prebivalstvo Loške doline smatramo za simpatizerje upornikov. Zaprite organizatorje in razpolagajte z njihovim imetjem! Tudi to povelje je bilo izvršeno. Ljubljanski zapori so se napolnili z Ložani, z njimi pa je prišlo v Ljubljano vse polno u-porniškega duha. Do tedaj ni skoraj nihče poznal Loške doline, v tistih dneh pa si čestokrat slišal to ime. Loška dolina pa je z 19. oktobrom 1941 začela povsem novo življenje. Skupina štiridesetih ga je prinesla vanjo. Kljub strogim ukrepom, prepovedim in množičnim aretacijam se je zbirala hrana, obleka in prostovoljni prispevki za naše borce. Vsa dolina se je tiho, neslišno pripravljala na pomlad 1942. Ker je izgledalo vse tako nekako mirno in lepo in na ruski fronti so potrebovali novih moči, se je vojaštvo iz Loške doline polagoma umaknilo. Loška dolina je bila zdaj mala republika irl Slavko Kovač, ki je zdaj dobil novo ime: Smeli, se je spet svobodno sprehajal po njej in dajal povelja. Tovarniške sirene so utihnile, delo je zastalo, lastniki tovarn so bili primorani, da so izplačali delavstvo za tri mesece naprej. Dne 14. maja se je na sokolskem dvorišču vršil prvi miting in Loška dolina je takrat prvič svobodno zapela "Nabrusimo kose!" V noč so se razlegali klici: "Živeli slovenski partizani!" Po dveh dneh pa je Loško dolino nenadno obkolilo na stotine fašistov in enajst domačih fantov, ki so hoteli bežati, je obležalo za Starim trgom. Danes stoji na tem mestu lesen križ in na njem plošča z naslednjim napisom: "Enajaiim fantom so krogle srca prebile. —tujčeve krogle— ln njih roke onemogle so se v trde peetl še poalednjlkrat svile." To so bile prve žrtve. Na ta dan so prvič zagoreli domovi. Naslednji dan so se fašisti spet umaknili in Loška dolina je bila znova svobodna. Partizanom so se pridruževali vedno novi, zakaj nevarnost je bila, da poberejo vse moške. Tako so petega junija že na vse zgodaj ponovno prišli v Stari trg in odpeljali s seboj vse, kar so našli. Toda Abraham Flaxer. predsednik unije Združenih Javnih delavcev CIO. Je oalro kritiziral nameravano tranaferiranje treh agencij svesne vlade ls New Yorka v Washington. ker bi delavci v glavnem meetu ne mogli dobiti stanovanj. * Razni mali oglasi Razni maliogU^ -—____________ tfawiI VASI PRIHRANI SO DOBRO D0Su| PREMOŽENJE • NAD 12VZ MILIJONA RAD BI IZVEDEL ZA ROJAKA Andreja Prihavec, doma iz Vrem pri Divači. Če kdo ve zanj, ali ko sam čita ta oglas, naj se priglasi na moj naslov: ANTON CERKVENIK, Box 292, Mt. Iron, Minn. M»»«»»»«*»»»»«»»»»»«1**»»********** POIZVEDBA! Rad bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec JOŽE PAVLOVIČ, doma iz vasi Dražili Št. 5, pri Metliki. Za njega bi rada izvedela njegov brat Tone in sestra Ana. Njegova sestra mi piše, da se še nahaja z družino j vred v ujetništvu. Ona piše. da je bil njegov naslov nekje v državi Nebraska, ter da ker so jih Nemci s puškami v naglici pregnali, je v naglici pozabila vzeti seboj njegov naslov. Torej, ako bo čital ta oglas, naj piše na moj naslov, da mu pošljem naslov njegove sestre. ANTON PAVLOVIČ, Box 34«, Superior, Wyo. Loška dolina se ni ustrašila, delala je naprej. Nad Knežjo njivo so se v gozdovih gradile barake. Težki vozovi, naloženi z deskami, so se dan za dnem pomikali v hrib. Slednja hiša je bila zastopana in prav posebno so se pri tem delu obnesle naše žene. Na ognju so se takrat kuhali koruzni žganci za vse in skupaj smo kovali načrte za bodočnost. Duh, ki ga je prinesla med nas skupina štiridesetih, nas je vse prevzel. Notranjska žena, ta skromna in tiha, se je zdaj ojunačila in prijela za o-rožje. Pozneje je "Slovenski dom" prinašal prečudne zgodbe "o rdeči komisarki Ivanki". Ivanka je bila drzna in upoma kakor malokatera. Pa ne samo ona, še neštete druge: Ančka Moharjeva in Zinka iz Markov-ca. Nežka iz Pudoba, Palčičevi, Vera in Francka iz Vrhnike, ki sta med prvimi dali svoje mlado življenje za domovino. Ko je fašistična drhal konec julija znova zasedla Loško dolino, ko so se začeli požigi kar celih vasi, so se notranjski borci ' in borke za svobodo pomaknili nekaj kilometrov više. Do zadnje koče požgana Babna polica je bila zdaj njihovo zatočišče. Dolina pa je tiste dni trepetala od grozefin gozdovi pod Snežnikom so slednjo noč peli žalo-stinke talcem, ki so padali z vzkliki "Živela svoboda!" V štirinajstih dneh je padlo nad dve sto ljudi. Spet so se začele borbe, divje in srdite. Polje na Polici je prav to jesen bogato obrodilo in našim borcem ni manjkalo hrane. To so vedeli fašisti v dolini. Organizirani s pomočjo domačih izdajalcev so se dne 15. septembra napotili kopat krompir, toda ne sami, zaradi varnosti so vzeli s seboj civilno prebivalstvo. Partizane to ni ustrašilo. Spomnili so se skupine štiridesetih, spomnili na besede Šercer-jeve: "Mi pa bomo vsak za dvajset!" Napadli so in razpodili fašiste. % Loška dolina pa je kljub te rorju, ki so ga izvajali, ostala zavedna. Vsa prežeta z borbenim duhom je skrivaj prisluškovala pesmi mitraljezov, ki je postajala vedno bolj vesela in razigrana. Človeku se je zdelo, da so ob tej pesmi zaživeli celo nemi, podrti zidovi mesta Loža in Preska, s kamere sp se pozno v noč čuli topli glasovi borbene pesmi, ki jo je prinesla v dolino skupina štiridesetih. $200 mesečno dohodkov Proda se v Lawndale okraju blizo 24. ulice in Central Park ave., za takojšnjo naselitev—2 nadstropna iz opeke zidana hiša. V drugem nadstropju bo prodana tudi vsa oprava 7 sob, to prinaša $40.00 mesečno. Prvo nadstropje—6 sob je vse na novo dekorirano po lastniku. Garaža - široka lota - Furnace gor-kota - bus gre mimo vrat. Hitite. Nizka cena le $12,500. KOPRIV A—Real Estate Broker 3334 Weat 26th Street. Chicago Phone Rockwell 4342 TISKARNA S.N.P.J. «-—-sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vsbHs za veselice in shode, vlzitnlce, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHMI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prva vrsta Pišite po Informacije na naslov: snpj printery tlST-M S. LawndaU Aveaoe • • CMngo SS, Illinois SEWING MACHINE OPERATORS EXPERIENCED $1.00 Minimum Wage Scale To work on the famous Windbreaker Jacket • APPLY John Rissman & Sons 841 S. Blue Ialand Ave. Franklin 2620 Ask for Mr. Martin Za potovanje na železnicah, parnikih ali aeroplanih, za osebne izlete in hotelske rezervacije povsod v Ameriki in celem svetu. obrnite se v vašem jeziku na: INTIBNATIONML TRAV*L ^MAHca i*t. Htm lit S. $••»• »I . Chicogo J, M. DIArborn 48*4 SMART GIRL? LIKE TO WORK IN THE FRIENDLY ATMOSPHERE OF MOTOROLA The Best Radio Place in Town STARTING RATE 83c With Experience, 94c Automatic Raises lo $1.04 W. AUGUSTA AU GLEDATE ZA DOBIOI PLAČO IN STABILNOST? {Telefon kompanlja ima askajl takih prilik HIŠNICE (JJUIITRESSES) Takoj ed sačetka plača 71tte uro, po treh mesecih 77 Ho sa i in po šestih mesecih po tttt aro I ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSn| DELIH MESTA I Delovne ure od 5:30 pop. do lt| ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa kai v pritličju 309 W. WASHINGTON ST.] ^ «S' 0H « POUČITE SE O VAŽNIH POVOJNIH DVOJNIH REÔETKAH OKEN & VRAT WEATHER - V ANE O WEATHER-VANE e WE A TKEM-VAME ...«•-• ratM la kall