* * * Evro-atlantski Bilten * * * * * * Euro-Atlantic Bulletin * * * ___________________________________________________________________________ Izdajatelj/Publisher: EASS / EACS Vol. 2, No. 3, 2021 Urednik/Editor: prof. dr. Iztok Prezelj 28. Oktober, 2021 ISSN 2712-5270 http://www.euroatlantic.org/bilten/ ___________________________________________________________________________ Oblikovanje medinstitucionalnega modela za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v smeri nasilja Iztok Prezelj in Branko Lobnikar1 1 Dr. Iztok prezelj je redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dr. Branko Lobnikar je redni profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. 2 Opomba: V tem prispevku so izražena lastna stališca avtorjev, ki niso nujno stališca EASS. Povzetek: Radikalizacija v smeri nasilja in ekstremizem sta vedno bolj perec problem v sodobnih družbah. Avtorja predstavita idejni koncept zasnove slovenskega modela za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v smeri nasilja, ki temelji na vkljucevanju številnih državnih in nedržavnih deležnikov na strateški in operativni ravni. 2 Kljucne besede: radikalizacija, ekstremizem, nasilje, RAN platforma, Slovenija Uvod Radikalizacija posameznikov, družbenih skupin in celotne družbe v smeri nasilja postaja vedno bolj resen problem v Evropi in tudi v Sloveniji. V zadnjih dvajsetih letih se soocamo z resnimi primeri islamisticnega ekstremizma, prav tako pa tudi desno in levo usmerjenega ekstremizma. Številni napadi in nasilne situacije so povzrocile nepotrebne žrtve, ki bi jih s pravilno organiziranostjo morda lahko celo preprecili. V raziskavi z okrajšanim imenom RADCEPRO, ki smo jo izvedli na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakulteti za varnostne vede univerze v Mariboru, smo najprej zagotovili terminološko jasnost na tem podrocju proucevanja, nato pa smo izdelali model, ki bi ga naj uporabili v Sloveniji za preprecevanje in spremljanje radikalizacije v smeri nasilja. Ta prispevek je bil oblikovan na osnovi knjige, ki je bila objavljena v okviru navedenega projekta. V Sloveniji potrebujemo terminološko jasnost še preden dokoncno oblikujemo koncept in politiko odzivanja na radikalizacijo. Na podlagi sistematicnega pregleda literature, domacih in tujih strateških dokumentov ter natancnega pregleda dosedanje prakse smo prišli do sinteticne opredelitve temeljih pojmov, ki so osnova za nadaljnje ukrepanje. V tem smislu smo radikalizacijo opredelili kot »proces korenitega spreminjanja oziroma transformacije posameznikovih ali skupinskih zaznav, prepricanj, vrednot in vedenja v smeri politicnih stališc in vedenjskih vzorcev, ki opravicujejo uporabo nedemokraticnih sredstev in/ali nezakonitega nasilja za doseganje lastnih politicnih, ideoloških, verskih in drugih ciljev« (1). Radikalizacija ima blažje in hujše oblike; med zadnje sodita nasilni ekstremizem in terorizem (kot mogoca koncna postaja procesa radikalizacije). Radikalizacija je znacilna za situacijo politicne polarizacije v družbi (v lokalnem in tudi v globalnem kontekstu), ki vodi k polizirajocim stališcem v družbi, med družbenimi skupinami ali pri posamezniku oz. je rezultat tega. Ekstremizem pa smo opredelili kot »družbeni pojav, za katerega je znacilno pozivanje k uporabi ali uporaba nasilnih, protidemokraticnih, protiustavnih, netolerantnih, avtoritarnih idr. sredstev za doseganje lastnih ciljev« (1). Gre za »zrelo« stopnjo radikalizma, za katero je znacilno absolutno izkljucevanje drugace mislecih ali njihova podreditev. Uporaba nasilja ali pozivanje k uporabi nasilja je tipicen modus operandi. Terorizem je tipicna oblika aktivnega nasilnega ekstremizma. Trend v Evropi in nujnost v Sloveniji je, da oblikujemo nacionalni in lokalni model za identifikacijo radikalizacije v smeri nasilja. Nujno je okrepiti raziskovalne napore in zaceti bolj sistematicno spremljati procese radikalizacije in ekstremizma z namenom oblikovanja vsedružbene mrežne strukture za odzivanje na ta pojav. Ukrepanje zahteva sodelovanje tako državnih kot nedržavnih institucij, s katerimi bi primerno naslavljali vzroke za radikalizacijo, uspešneje identificirali procese radikalizacije ter usklajeno delovali v okviru odvracanja in morebitne deradikalizacije ranljivih skupin in posameznikov. Na podlagi pregleda tujih praks v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Avstriji in na Finskem, ugotovitev iz omenjenega raziskovalnega dela projekta in koncepta vsedružbenega odzivanja na radikalizacijo, ki vodi v nasilje (P–O–O) (2), smo oblikovali predlog slovenskega modela RAN3. Pri oblikovanju modela slovenske RAN-platforme smo izhajali iz celovitega pristopa, kar pomeni, da smo oblikovali širok, inkluzivni, vecnivojski in vecfazni pristop k identificiranju in spremljanju radikalizacije. 3 Radicalization Awarenes Network Slovenia je del evropskega RAN omrežja, ki vkljucuje preko 6.000 clanov iz vseh držav Evropske unije. Financira ga Evropska komisija preko sistema Internal Security Fund. Vec na https://ec.europa.eu/home-affairs/networks/radicalisation-awareness-network-ran/about-ran_en#ecl-inpage-792 V nadaljevanju predlagamo naslednja splošna nacela, na katerih bi morali izgraditi ter razvijati slovensko RAN platformo: a. Nacelo formalizacije koordinacijske funkcije omrežja: RAN omrežje v RS mora imeti formalnega koordinatorja, ki ga imenuje vlada RS (lahko je tudi koordinator za podrocje radikalizacije skladno s strategijo na tem podrocju) in ima v okviru RAN platforme casovno dolocen mandat, npr. dve leti z možnostjo podaljšanja za še dve leti. Po preteku mandata mora vodenje omrežja prevzeti predstavnik druge institucije (priporocljivo je rotiranje predsedujocih posameznikov pa tudi rotacija institucij, iz katerih prihajajo). Priporocljivo je, da omrežje vodi predstavnik državne institucije. Mogoce pa je tudi, da omrežje vodi imenovani predstavnik akademske institucije, vendar mora v tem primeru imeti namestnika, ki prihaja iz državne institucije. Koordinator mora imeti pisno opredeljene naloge, v okviru katerih lahko oblikuje program za 2-letno mandatno obdobje. b. Nacelo dolocljive strukture omrežja: slovensko RAN omrežje mora imeti strukturo v vertikalnem in horizontalnem smislu. Horizontalna struktura vkljucuje širok spekter vkljucenih institucij, ki sodelujejo v delovanju omrežja, medtem ko vertikalna struktura vkljucuje institucije na strateški ravni (skupni usmerjevalni odbor) in operativni ravni delovanja omrežja (operativne in delovne skupine). c. Nacelo jasnega mandata/nalog omrežja: omrežje mora imeti svoj statut ali pravilnik delovanja, v sklopu katerega so opredeljeni nacela delovanja, vloga koordinatorja, organi omrežja in naloge. Omrežje deluje tudi na osnovi dveletnega nacrta delovanja, ki ga opredeli koordinator v sodelovanju s clani omrežja. d. Nacelo multidisciplinarnosti: v omrežje je vkljucen širok spekter varnostnih institucij, drugih institucij iz državnega aparata, akademske in nevladne organizacije itn. Širša kot je zastopanost institucij, vecji je potencial omrežja. e. Nacelo medinstitucionalnega zaupanja in komuniciranja: omrežje deluje na osnovi zaupanja med institucijami, deljenja informacij in usmerjanja energije v skupne izzive oziroma projekte. f. Nacelo inkluzivnosti clanstva v omrežju: na sestankih omrežja lahko sodelujejo predstavniki razlicnih državnih in nedržavnih organizacij, ki pa morajo biti prijavljeni pri koordinatorju in imeti kontaktno osebo. g. Nacelo prostovoljnosti sodelovanja in nacelo obveznosti sodelovanja za izbrane državne organe: vkljucene organizacije naceloma sodelujejo prostovoljno, vendar pa se pricakuje od kljucnih organizacij, da delujejo proaktivno, podajajo predloge, odpirajo teme, ucinkovito uresnicujejo dogovorjene nacrte itn. h. Nacelo uravnoteženosti dimenzij delovanja (fokusi na desno, levo in versko radikalizacijo): omrežje RAN se nacelno ukvarja z vsemi oblikami radikalizacije, ki vodijo v nasilje. Mogoce je, da se posamezni projekti ali iniciative vodijo v smeri specificnih oblik radikalizacije, vendar to ne spremeni temeljnega nacela o širokem fokusu. i. Nacelo proaktivnega komuniciranja do stroke in širše javnosti: omrežje bo organiziralo razlicne dogodke in izvajalo projekte, o cemer bo obvešcalo širšo stroko in širšo javnost. Omrežje lahko vzpostavi svojo spletno stran, na kateri objavlja novice, strokovna gradiva itn. j. Nacelo spodbujanja raziskovanja radikalizacije in ukrepov za njeno upravljanje: omrežje lahko deluje le na osnovi sprotnega raziskovanja pojava radikalizacije v neposrednem okolju in deljenja spoznanj v strokovno javnost. V tem smislu bo omrežje spodbujalo raziskovalne organizacije in vse vkljucene institucije k aktivnemu raziskovanju in preucevanju ter deljenju rezultatov. Omrežje bo služilo tudi iskanju možnosti za skupno kandidiranje za sredstva na podrocju boja zoper radikalizacijo in nasilni ekstremizem. k. Nacelo prepoznavanja in izpostavljanja dobrih praks: omrežje RAN mora identificirati dobre prakse in njihovo predstavljanje na dogodkih v organizaciji omrežja. l. Nacelo fokusa na strateško in na operativno raven prvih posredovalcev: omrežje RAN deluje na strateški ravni, na kateri se obravnavajo širše in bolj dolgorocne teme, ter na operativni ravni, na kateri se povezuje prve posredovalce, omogoca deljenje izkušenj in dobrih praks itn. Prvi posredovalci lahko delujejo na lokalni ravni, zaradi operativnosti in redkosti potreb pa so lahko te skupine organizirane tudi na regionalni ravni. m. Nacelo možnosti delovanja med zainteresiranimi akterji na geografsko zaokroženih obmocjih: ker bo težko zagotoviti enakomerno delovanje projektov RAN na celotnem ozemlju RS, je smiselno organizirati delovanje v okviru pilotnih projektov z lokalnimi zainteresiranimi akterji. Ti pilotni projekti imajo podporo celotnega omrežja in ob uspešnosti se lahko uporabi dobro prakso na drugem geografskem obmocju v Sloveniji. Ta splošna nacela so vgrajena v morajo biti vgrajena v strukturo in delovanje RAN-platforme, ce želimo, da je ucinkovita. V nasprotnem primeru bo platforma sicer obstajala, ne bo pa proizvajala optimalnih rezultatov. Prvi korak pri oblikovanju omrežja RAN Slovenija je identifikacija kljucnih akterjev ter dolocitev njihove vloge pri identificiranju in spremljanju radikalizacije. Na strateški ravni bi po našem mnenju morale biti vkljucene naslednje institucije s svojimi predstavniki: a. šolski sistem: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Urad za mladino; univerze b. sistem socialnega varstva: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod RS za zaposlovanje; c. versko podrocje: Urad za verske skupnosti, voditelji registriranih verskih skupnosti v RS; d. zdravstveni sistem: Ministrstvo za zdravje; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve e. varnostni sistem: MNZ – Sektor za organizirano kriminaliteto, Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje, GPU, SOVA, MORS – OVS; f. sistem za izvrševanje kazenskih sankcij: Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Uprava RS za probacijo; g. azilni sistem: MNZ (Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov); h. športni sistem: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Olimpijski komite Slovenije, športne zveze. Slika v nadaljevanju graficno prikazuje model RAN-platforme na strateški ravni, na kateri sodelujejo vse navedene institucije, prav tako pa sta v centru koordinator platforme in skupni usklajevalni odbor (glej vir 1). C:\Users\PrezeljI\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Outlook\MERR9CCJ\RAN_Slovenija_strateški_nivo_barve.jpg Na operativni ravni bi po našem mnenju morale biti vkljucene naslednje institucije s svojimi predstavniki: a. šolski sistem: osnovne šole, srednje šole, fakultete, vzgojni zavodi, združenja ravnateljev; b. sistem socialnega varstva: centri za socialno delo (16), obmocne službe Zavoda RS za zaposlovanje, regijske službe za koordinacijo in pomoc žrtvam nasilja; c. versko podrocje: predstavniki registriranih verskih skupnosti v RS; d. zdravstveni sistem: UKC Ljubljana, UKC Maribor, bolnišnice, šolski dispanzerji, zdravstveni domovi, službe nujne medicinske pomoci, patronažne službe, osebni zdravniki, pediatri; e. varnostni sistem: policija: sektorji kriminalisticne policije po posameznih policijskih upravah, policijske postaje, SOVA, MORS – OVS; f. sistem za izvrševanje kazenskih sankcij: zapori, probacija na regijskem nivoju; g. azilni sistem: azilni domovi, nastanitveni centri; h. športni sistem: klubi. Slika v nadaljevanju graficno prikazuje model RAN-platforme na operativni ravni, na kateri sodelujejo vse navedene institucije. Za usklajevanje operativnega sodelovanja med institucijami so odgovorni obstojeci ali novi operativni usklajevalni organi. Celotno operativno delovanje je, poleg vertikalnih povezav v okviru svojih podsistemov, navezano tudi na skupni usmerjevalni odbor in koordinatorja RAN-platforme (glej vir 1). D:\Radikalizacija_CRP\Infografika\Operativna_raven_RAN_Slovenija_5 (3).jpg V okviru RAN omrežja bi moral delovati mehanizem prepoznavanja dobrih praks v okviru posameznih institucij in iz tujine. Naloga koordinatorja in vseh institucij bo identifikacija dobrih praks doma in v tujini ter prenos informacij glede teh praks v omrežje. Koordinator vodi podatkovno bazo dobrih praks, ki na bi bila organizirana po podrocjih, z naslovi in opisom same prakse. Dobre prakse se poudarjajo na razlicnih dogodkih in informacije o njih se prenašajo medsektorsko. RAN omrežje Slovenija se srecuje vsaj dvakrat letno, pri cemer posamezni koordinatorji po podrocjih pripravijo glavne ugotovitve dela v zadnjega pol leta in koordinatorju predlagajo predstavitve posameznih dobrih praks pri naslavljanju radikalizacije, ki vodi v nasilje ali prenosa dobrih praks z drugih, sorodnih podrocij (na primer preprecevanja kriminalitete, skupnostno socialno delo itn.) na podrocje primernega naslavljanja radikalizacije posameznikov ali posameznih družbenih skupin. Nacionalna RAN mreža bi lahko oblikovala sistem usposabljanja z razlicnimi predavanji, ki bi se jih ponudilo razlicnim podsistemom. Najprej bi se osredinili na sistem train-the-trainers, usposobljene osebe na ta nacin pa bi prenašale znanje naprej po svojih podsistemih. RAN mreža bi izhajala iz usposabljanj, ki jih že imajo policija, SOVA in OVS, kar bi dopolnili s predavanji sodelujocih akademskih in nevladnih organizacij (ter po potrebi drugih organizacij). Nacionalna RAN-mreža tudi širi informacije o usposabljanjih v okviru evropskega RAN omrežja. Nacionalna RAN mreža prav tako promovira prenos spoznanj iz evropskih RAN usposabljanj v slovensko okolje z namenom preprecitve izgubljanja znanja. Nacionalna RAN mreža bi tako zacela delovati kot mreža znanja (angl. knowledge hub). Viri 1) Prezelj, Iztok, Lobnikar, Branko, Sotlar, Andrej, Vuga Beršnak, Janja, Kolak, Anja, Prislan, Kaja, Modic, Maja, Kocjancic, Klemen, Ferlin, Anica (2021): Radikalizacija v smeri nasilja: temeljni koncepti, izbrani tuji pristopi in primer Slovenije, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV: Ljubljana. 2) Glej Kozmelj, Rajko (2018): Koncept medagencijskega sodelovanja za preprecevanje in odvracanje posameznikov od nadaljnje radikalizacije. Dnevi varstvoslovja, Zbornik povzetkov, julij, 2018, Ankaran. Univerzitetna založba UM: Maribor; Kozmelj, Nana (2020): Ocena zmožnosti implementacije modela preprecevanja in izkljucevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni. Magistrsko delo. Fakulteta za varnostne vede: Maribor. A close up of a logo Description automatically generated Si želite izvedeti vec o dejavnostih Evro-atlantskega sveta Slovenije? Vas zanima podrocje mednarodne varnosti? Pridružite se nam. Za vec informacij obišcite našo spletno stran www.euroatlantic.org ali pošljite sporocilo na info@euroatlantic.org.