Acta Carsologica — Krasoslovni zbornik, VIII (1978). In š titu t zal raz is­ ko v an je k rasa , raz red IV, SAZU, 364 str., Lljubjlamal 1979. To štev ilko bi lahko tu d i im enovali »C erknišk i zborn ik« , saj vsebuje razen dveh k ra jš ih p rispevkov (L ili I s t e n i č — P o m a n j k a n j e k i s i ­ k a v P u t i c k o v e m j e z e r u P l a n i n s k e j a m e in P. A. U s — D r li­ g i p r i s p e v e k k p o z n a v a n j u j a m s k i h o r t o p t e r o v J u g o s l a ­ v i j e ) dela, zb ran a v okv iru več le tnega in te rd isc ip lin a rn eg a raz iskovalne­ ga p ro g ram a »N aravoslovne raz iskave C erkn iškega jezera« . Te raziskave so po tekale n ajveč v le tih 1970— 1973. N jihov g lavni nam en je bil čim bolj podrobno p reu č iti n a rav n e značilnosti C erkn iškega jeze ra še p reden bi p riče li s poizkusom tra jn e jše o jeze ritve , ko bi posta le ta k e raziskave otežkočene ali celo nem ogoče. P ro g ram je p o d robneje razložen v p redgo­ vo ru »O naravoslovn ih raz iskavah C erkn iškega jezera«. VIII. š tev ilk a A cta C arsologica vsebuje sedem p rispevkov naravoslov­ ne vsebine, od tega šest b ioloških: V e g e t a c i j s k e r a z m e r e C e r k ­ n i š k e g a j e z e r a (L. I l i j a n i č ) , M e h k u ž c i C e r k n i š k e g a j e ­ z e r a i n o k o l i c e (J. B o l e ) , P r i s p e v e k k p o z n a v a n j u h r o ­ š č e v C e r k n i š k e g a j e z e r a i n o k o l i c e (B. D r o v e n i k ) , M e ­ t u l j i C e r k n i c e i n o k o l i c e (J. C a r n e l u t t i ) , I h t i o l o š k e r a z ­ i s k a v e C e r k n i š k e g a j e z e r a (J. V o v k ) te r P r i s p e v e k k p o z ­ n a v a n j u p t i č e v C e r k n i š k e g a j e z e r a i n b l i ž j e o k o l i c e (J. G r e g o r i ) . P risp ev ek z naslovom K r a š k i p o j a v i C e r k n i š k e g a p o l j a « (R. G o s p o d a r i č in P. H a b i č ) daje neke v rs te fizično-geografski okv ir osta lim raziskavam . Z obsegom 156 s tran i je tu d i n a jo b širn e jš i prispevek . Im a 63 slik; ne g re tolikoi za: fo tografije , am pak p redvsem za grafikone; načrte , k riv u lje , 6 tabe l in seznam li te ra tu re z 92 enotam i. 8 slik je več­ je g a fo rm a ta in so priložene v oblik i posebnih prilog: geološka k arta , p r i­ kaz geološkega razvo ja, geom orfološki in h id ro g ra fsk i razvoj, podroben p re rez k v a r ta rn ih nap lav in , razvo j v p le istocenu, podrobna k a r ta ponorov te r n ač rti večjih skup in ponorov B ečki, Češlenca in K otel. Posebej je do­ dana p reg led n a k a r ta C erkn iškega po lja z okolico v večbarvnem tisku (1 : 50.000). N aslov tega p risp ev k a je m orda celo p resk rom en , saj v sebu je precej več, ko t navadno razum em o pod »krašk im i pojavi«. S estava p risp ev k a je nasledn ja: Uvod, G eološke in h id ro loške osnove (lito log ija in s tra tig ra fija , tek to n ik a , geološki razvoj ozem lja ob C erkn iškem p o lju ), O b likovan je re ­ liefa v obm očju C erkn iškega po lja (p reg led dosedan jih n az iran j o n as tan ­ k u in razvo ju polja, razvoj re lie fa m ed Ja v o rn ik i in B loško planoto , ob li­ kovan je k raškega C erkn iškega p o lja ), K v a rta rn i sed im en ti (k lastičn i se­ d im en ti na ob ro b ju polja, nap lav ine na skalnem dnu polja , po tek pleisto- censke sed im entac ije na C erkn iškem p o lju ), Speleološki po jav i ob robu p o lja (k ra te k p reg led speleoloških p reučevan j, jam e na ponorn i stran i, ja ­ m e n a izv irn i s tra n i) . P ožira ln ik i, ponikve in estave le n a dnu C erkn iškega po lja (splošni p regled , zahodni del po lja z Jam sk im zalivom , osredn ji del p o lja z g lavnim i ponikvam i, Z adn ji k ra j, razvoj in povezanost pon ikev), H idro loške značilnosti in poskusna o jezeritev (p reg led h id ro g ra fsk ih in h id ro lo šk ih p reu čev an j, h idrogeološk i oris p o lja in n jegovo h id rog ra fsko zaledje, n ač rt s ta lne o jeze ritve in poskusna za jezitev ponorov, p o ln jen je in p res ih a n je jezera , n ek a te re fizikalno-kem ične las tn o sti voda, h idro lošk i u č inek poskusne za jezitve ponorov) te r Novi pogledi na razvoj in funkcijo k ra šk ih po jav o v C erkn iškega polja. P o d ro b n e je so to re j obdelane geologija, geom orfologija s posebnim poudarkom na k ra šk ih in speleoloških po jav ih te r h id ro g ra fija ozirom a h idro log ija . P ri tem ne sm em o pozabiti, da so bile določene tem e že p re d ­ hodno raz iskane in tu d i z vsem i pod robnostm i ob jav ljen e (R. G o s p o d a - r i č a S p e l e o l o š k e r a z i s k a v e C e r k n i š k e g a j a m s k e g a s i ­ s t e m a , A cta C arsologica VI) in so tod upoštevan i le n jih o v i izsledki. Z arad i obsežnosti ob jav ljenega dela in om ejenega p ro s to ra za poroča­ n je n av a jam le nekaj novosti ozirom a zanim ivosti iz zaključkov: — neo tek tonsk i p rem ik i n a ob ravnavanem ozem lju so zelo in tenzivn i, saj p re lo m ljen e k v a r ta rn e p lasti kažejo p rem ike do 4 mm/10 let; — po ob likovanosti skalnega dna pod nap lav inam i lahko sklepam o na iz­ d a tne jšo eroz ijsko in lokalno p og lab ljan je ob g lavn ih tokovih; ■— n a podlagi p reu čev an ja sedim entov, vk ljučno s palinološkim i analizam i, je bilo m ogoče sestav iti raEvojne shem e o n as ip an ju dna polja ' v kvair- ta r ju in holocenu; — s sed im en ti in podori zasu ti jam sk i rovi so pog lav itne ov ire za h itre jše od tekan je vode s polja; — dokazano je recentnio inteneivno< sp ira n je a luv ia lnega nanosa^ z dnai po­ lja v k raško podzem lje; — u re ja n je vodnega režim a z od p iran jem ali za jezevan jem požira ln ikov in ponorov se je pokazalo ko t nezadostno, včasih tu d i kot neprim erno . š iršo v rednost, ne sam o za ožje strokovn jake, im a preg led dosedan jih teo rij o n as tan k u in razvo ju C erkn iškega po lja te r raz laga n jegovega n a ­ s ta n k a glede n a izsledke novih raziskav . Za ja m arje in speleologe je velike v rednosti ugo tovljeno kronološko zapored je razv o jn ih stopenj jam na1 po- no rn i s tran i polja, k er je s tem om ogočena p rim e rja v a v podzem lju n a ­ šega celo tnega d inarskega k rasa . T ak ih deta jlov bi bilo m ogoče n aš te ti še celo vrsto . Za delo ko t celoto bi lahko rekel, da im a v rednost p redvsem v dveh pogledih: a) v n jem je zbrano bolj ali m anj vse pom em bnejše ob jav ljeno gradivo o C erkn iškem polju, b) vsebu je rez u lta te š tev iln ih novih raz iskav in izsledke, dob ljene n a n ji­ hovi podlagi. R azen sam ih rezu lta to v in zak ljučkov so pom em bni tu d i napo tk i in nam igi o tem , kaj bi bilo po trebno še pod robneje p reiska ti. P risp ev ek »K r a š k i p o j a v i C e r k n i š k e g a p o l j a « je do sedaj najpopo lnejše in najobsežnejše k rasoslovno delo o C erkn iškem jeze ru in bo kot tako u po rabno in neizogibno vredno u p o štev an ja p r i vseh delih, ki bodo ob ravnavala bodisi sam o C erkniško jezero ali p a k ra šk a p o lja na sploh. O benem je to m o derna in trd n a osnova, n a k a te r i bo m ogoče g ra ­ d iti n ad a ljn je raziskovalno delo. In eno p rv ih ta k ih se m i zdi p r ip ra v a za ob javo rezu lta to v k lim atsk ih in pedoloških raz iskav C erkn iškega po lja , s č im er bi bil fizični del naravoslovn ih raz iskav izpopolnjen . Da pa bi bilo delo laže razum ljivo in dostopnejše tak o tu jim (p rav akadem ijske pub likacije g redo v veliki m eri v zam eno v tu jin o ) ko t tu d i dom ačim raziskovalcem in lju b ite ljem , bi m orala b iti teh n ičn a p la t u re d it­ ve p rispevka bolj sodobna, u sk la jen a z jugoslovansk im i in m ednarodn im i s ta n d a rd i o ob likovan ju znanstven ih razp rav . Tako n.pr. iz naslova av to r­ jev n is ta razv idna n ju n naz iv in funkcija , ne izvem o, da je eden dok to r geologije, d rug i pa geografije, b ib liografija bi bila veliko upo rabne jša , če bi b ili ločeni u p o rab ljen i v iri in dopo ln jena b ib liog ra fija C erkn iškega je ­ zera. Izde lana je UDK k lasifikacija , za splošno uporabo, ne zgolj za b ib lio ­ teke, pa bi bilo bolj koristno , če bi b ili naveden i »k ljučni izrazi«. S tem i pripom bam i nočem reči, da je znanstvena v red n o st p rispevka m anjša , zdi se mi le škoda, da tako obsežno in teh tno , znanstveno neopo­ rečno delo ni do sk ra jn o s ti p rilago jeno tu d i za p rak tičn o uporabo v n a j ­ širšem sm islu, bodisi da bi človek iz š tu d ije želel dobiti le določen posa­ m ezni rezu lta t, bodisi splošni zak ljuček o nekem problem u. A ndre j K ran jc