V Ljubljani, dne 23. junija 1910.	Leto XXIII.
Štev. 25.
Dežela In vodne sile.
Lansko leto je sklenilo železniško ministrstvo, da zgradi na Gorenjskem ob Savi veliko električno centralo, ki bi oddajala silo za električni obrat železnici od Ljubljane do Trbiža. Koder so na razpolago zadostne vodne sile, hočejo namreč zamenjati parno moč z električno, ki je cenejša. Premog je -fdrag, premogovniki so v rokah bogatašev, ki nastavljajo visoke cene. Tako bi se vožnja pocenila in mogoče bi bilo j itudi imeti v obratu več majhnih vlakov, ki bi si hitro sledili, s čimer bi se zlasti osebni promet jako pospešil in olajšal.
Železniška uprava se sklicuje na ;to, da ima kakor za potrebni svet, tudi za vodno silo pravico razlastitve. Mislila je, da bo kar vzela vodne pravice ob Savi in jih po cenitvi odplačala. S •tem bi pa bila vodna moč odtegnjena 'domačemu gospodarstvu, in zato sc je ikranjski deželni odbor tej nameri železnice najodločneje uprl in zahteval, S.tJa ostanejo vodne sile na razpolago domačemu obrtu in kmetijstvu. Vsled tega se je začelo železniško ministrstvo ipogajati s kranjskim deželnim odborom in slednjič sta se dogovorili dežela in država, da bi bilo najugodnejše, če zgradi dežela električne centrale, ki Ibi oddajale moč obrtu in kmetom za stroje in tudi železnici ža njeno potrebo.
Vsled tega se je začelo natančno imerjenje in preiskavanje vodnih sil. inženirji hodijo ob gorenjskih vodah iin študirajo, kje bi se dale napraviti Najugodnejše vodne naprave.
Pa še nekdo je, ki sega po naših Svodnih. silah? namreč nenasitni tuji kapital, ki hoče vse izkoristiti za svoje
dobičke. Pri Medvodah je pogorela papirnica, in zdaj mislijo graditi novo veliko tovarno bližje železniške postaje. Pri Zbiljah hočejo zgraditi veliko vodno centralo, ki bi jim dala kakih 6000 do 7000 konjskih sil. V ta namen so tudi že kupili mlin pri Smledniku. S to silo bi gnali svoji lastni papirnici v Medvodah in v Vevčah, ker bi jim pa preostajalo še obilo sile, bi jo oddajali za luč in za gonilno silo v ljubljanski okolici. S tem bi ta družba, pri kateri so udeleženi judovski milijonarji, dobila v svojo odvisnost celo ljubljansko okolico in slednjič tudi Ljubljano samo, ki se jim s svojo nezadostno elektrarno ne bi mogla ustavljati.
Zato je pa stopil kranjski deželni odbor v boj tudi proti tej kapitalistični družbi in jo hoče prisiliti, da bi morala odjemati svojo moč od dežele in jo torej deželi plačevati. Čujemo, da je deželni odbornik dr. Lampe v ta namen kupil za deželo tudi mlin, ki pride v poštev pri tej napravi, namreč Kodri-nov mlin v Valburgi. S tem hoče prekrižati načrte družbe Leykam. Dežela vloži pri vladi svoj projekt in bo zahtevala od vlade, da da njej prednost pred zasebnimi kapitalisti, kajti dežela hoče izkoristiti vodno moč v splošno korist. Na ta način bi se za deželo dosegel vir dohodkov, pa korist bi bila še posebno ta, ker bi dežela oddajala moč občinam, da jo te oddajajo posameznim odjemalcem. Tako bi tudi občine dobile svoj delež in moč bi služila domačemu prebivalstvu.- Da se to doseže, je dr. Lampe predložil v deželnem zboru postavo, s katero dobi dežela razlastilno pravico do vodnih sil. Postava še ni potrjena, a na Dunaju pripravlja vlada že tudi podobno novo postavo, s katero more vlada v sporazumu z deželnim odborom gotove vodne sile proglasiti za tako važne, da se pridrže državi,
deželi ali občinam za velike splošno koristne naprave. Ali bo stopil v veljavo Lampetov predlog, ne vemo, a to jo gotovo, da se pripravlja velika izpre-» memba v vodnem pravu.
Kaj naj rečemo k temu? Če bi šlo tako naprej, kakor do zdaj, je gotovo, da bi se prej ali slej veliki kapital po-I lastil naših najvažnejših voda. Ne va-rajmo se! Majhni mlini in žage bodo izgubljali svoj pomen, čimbolj bodo rasli veliki mlini na turbine. Velike ribe požirajo male. Judovski kapital sili k nam in nas hoče podjarmiti. Najboljše za nas je, če mu more deželni zastop zastaviti pot. Pri nas ni tako bogatih domačinov, da bi se mogli ustavljat^ tujemu pritisku, samo v deželnem odboru imamo danes moč, ki more tu po-,' magati, ako je ljudstvo z njim. Kranjski deželni odbor je prvi v Avstriji, ki je nastopil to borbo za domače prebivalstvo in ki hoče z veliko napravo za-< dostiti potrebam gospodarstva.
Lani smo že priobčili knjižice, ki kažejo, kako se da elektrika porabljati v vsem domačem gospodarstvu. Želimo, da bi to moč čimprej dobili iz deželnih rok. Želimo pa še posebno, da bi vsakdo, ki hoče pri nas kako večjo obrtno napravo zgraditi, moral od dežele dobiti moč in jo deželi plačati —: tudi najbogatejši judovski milijonar. Naj nam ostane, kar je našega! Čujemo, da je deželi zdaj na razpolago več izvrstnih vodnih moči; odločila se bo za ono, ki se bo dala z ne prevelikimi stroški najbolje zgraditi. Vsak domačin mora to podjetje deželnega odbora z veseljem pozdravljati.
nf-jnaaaaanaaaaaaag
D	------------- D
Političen pregled
□□aaauuaoaaciuu^
DRŽAVNI ZBOR.
Bienerth je bil prišel glede laške univerze že v precej velike stiske. Iz njih ga je za nekaj časa rešilo le to, da nemške stranke kljub svoji narodni zagrizenosti vendar višje cenijo svoje strankarske koristi, kot pa tiste narodne koristi, o katerih se vedno širokoustijo. Ker je vlada sama izpre-videla, da Lahom ni varno dati univerzo v Trstu, na Dunaj je pa nemške stranke niso hotele, je zagrozil Bie-nerth, da odstopi, če Nemci ne odnehajo, in je po strani omenil, da bi se utegnil z njegovim odstopom izpreme-niti tudi Nemcem preprijazni sedanji vladni zistem. To je pa Nemce pogrelo, in v trenutku so bili pozabljeni sklepi nemških deželnih zborov in strah pred nenemškimi šolami. Krščanski social-ci in nemška narodna zveza so sklenili, da glasujejo za to, da se da Lahom pravna fakulteta na Dunaju z dostav-kom, da velja to samo za tri leta in da preneha čez tri leta laška fakulteta na Dunaju. Tako namerava Bienerth utrditi Lahe v ljubezni do njegove vlade. Tudi tukaj je delal ministrski predsednik račun brez krčmarja. Računal je namreč na needinost Jugoslovanov, ki so mu pa sedaj temeljito prekrižali račune. Na poziv dr. Šusteršiča sta namreč sklenila »Slovenski klub« in »Jugoslovanska zveza«, da se spojita glede vprašanja laške fakultete v en sam klub. V parlamentarno zastopstvo pošljeta oba kluba po pet članov, naj-Btarejši, poslanec Povše, je predsednik. Sklepi tega skupnega kluba so obvezni za vse jugoslovanske poslance. S tem je pa dobilo celo vprašanje popolnoma drugačno lice. Bienerth, ki je še pred kratkim zatrjeval Nemcem, da sprejme dovoljenje za laško fakulteto le od njih, je postal naenkrat toliko ponižen, da je povabil oba načelnika jugoslovanskih klubov k sebi in jih prosil, naj vplivata, da ne bodo Jugoslovani ovirali vladne predloge o laški fakulteti. Dr. Šusteršič in dr. Ploj sta mu odgovorila, da so Jugoslovani glede tega vprašanja popolnoma edini, da pa bosta poročala o Bienerthovih željah svojim tovarišem. Sedaj bo izvršilni odbor Jugoslovanskega vseučiliškega kluba izdelal načrt za nadaljni boj proti laški univerzi, dokler nc bo vlada upoštevala tudi naših zahtev glede šolstva. Ta načrt bo predložen seji vseh jugoslovanskih poslancev, ki bo prav kmalu. — Skupni nastop jugoslovanskih poslancev ima pa tudi velik pomen glede stališča, ki ga zavzamejo Cehi v tej zadevi. Agrarci in radikalci so sicer še vedno zvesto ob strani Jugoslovanov, a mladočehi in katoliško narodni Čehi so bili pa že pripravljeni glasovati za la-Sko univerzo ne glede na to, ali Slovenci dobimo kaj ali nič. Edinost Jugoslo-2i
vanov jih bo pa gotovo iztreznila, da bodo uvideli, kaj zahteva slovanska solidarnost, o kateri vedo o raznih prilikah tako lepo govoriti. Zlasti bodo prisiljeni pomagati Jugoslovanom, ker bodo prav kmalu sami potrebovali njihove pomoči. Nemci so namreč privolili Bienerthovim željam le pod pogojem, da pride vladna predloga o rešitvi narodnega vprašanja na Češkem prav kmalu v narodnostni odsek državnega zbora. Tako gledajo lahko jugoslovanski poslanci boju glede laške univerze z upanjem nasproti. Predloga je namreč še v proračunskem odseku, ki pred koncem tega tedna skoraj ne more imeti seje. Tudi če bi podpirali Jugoslovane samo češki agrarci in radikalci, se jim lahko posreči, da preprečijo, da bi predloga sploh prišla iz odseka. Še lažje pojde seveda, če bodo vsi Čehi solidarno podpirali boj za narodne pravice Jugoslovanov. Da zavlada tudi tu jasnost, je sklical dr. šusteršič sejo »Slovanske Enote«, ki o tem še ni nič sklepala. Upanje je, da se postavi cela »Slovanska Enota« na stališče »Narodne zveze«, da se ne dovoli laške univerze, dokler ne ustreže vlada tudi našim zahtevam glede šol. Vlada torej še nikakor ni iz škripcev.
V zbornici se nadaljuje razprava o proračunu. Poslanci ne kažejo posebnega zanimanja zanjo. Že parkrat bi bila lahko pri glasovanju vlada propadla, če ne bi bilo med slovansko opozicijo nekaj poslancev, ki so tako nemarni, da se še tako važnih glasovanj ne udeleže. Izmed Slovencev so govorili Pišek, Grafenauer, dr. Korošec, ki je ugovarjal, da bi se laška država vmešavala v naše zadeve, in Povše, ki je branil kmete pred očitanjem, da so oni krivi draginje. Dosedaj je rešila zbornica prvi dve skupini proračuna, sedaj je v razpravi tretja (poljedelsko, trgovinsko, železniško in ministrstvo za javna dela). — Poslanec dr. Krek je zahteval pojasnil glede društva za varstvo naših izseljencev v Novem Jorku, ki dobiva državno podporo, a ravna, kot se sliši, z izseljenci zelo grdo.
Odseki.
Ustavni odsek se je bavil z izpre-membo društvenega zakona. Sprejel je izpremembo § 32. v tem smislu, da bodo morala politična društva vposlati na zahtevo političnih oblasti tekom osmih dni imenik članov. Dalje se prepove političnim društvom snovati v inozemstvu podružnice in sklepati zveze z inozemskimi društvi. Črtal se je § 34. in izpremenil § 35. društvenega zakona.
Socialnopolitični odsek bi imel razpravljati o zakonskem načrtu proti pijanstvu, ki ga je zbornica vrnila odseku in mu naročila, da mora v enem mesecu zopet poročati. Toda so ljudje, ki hočejo ovirati vsak zakon, ki bi bil res v prid ljudstva. V zadnji odsekovi seji je namreč predlagal nemški liberalec Stolzl, naj se posvetovanje o tem zakonu odloži, dokler ni rešen proračun. Temu se je pa odločno uprl dr. Krek,
ki je tudi prodrl proti Slolzlovonm predlogu. Nato je pa pričel Stolzl ■/. ob, strukcijskim govorom. Ta slučaj zopet jasno kaže, kakšna je sedanja vladna večina, ki noče, oziroma ne more nitj vladnih predlogov rešiti.
V proračunskem odseku so poka, zali socialni demokrati, koliko jo ver-jeti njihovim lepim besedam, kadar g0. vore o narodni enakopravnosti. Da;si so pripravljeni glasovati z vladnimi strankami za laško univerzo, so nemški socialni demokrati vendar glasovali v proračunskem odseku proti temu, da bi se podržavile češke šole na Dunaju, oziroma da bi se jim dala primerna podpora. Radi tega so jih češki sodrugi precej trdo prijeli.
OGRSKO.
Volitve so končane, treba jc le še 21 ožjih volitev. Vladna delovna stranka je dobila 248 mandatov. Največ je izgubila Justhova stranka, namreč 109 mandatov. Te velikanske izpremembe je seveda največ krivo podkupovanje in volivne sleparije. Vlada jc obljubo-vala ljudem nove šole, nove cerkve, te volijo ž njo, če ne, pa zagrozila, da izjavi, da so stare stavbe za nič in prisili vaščane, da zidajo nove. Volivcem na< sprotnih kandidatov so branili na vo-. lišče in uganjali druga nasilja. —- Za predsednika državnega zbora bo skoraj gotovo izvoljen Bela pl. Tallian; kot kandidata se imenujeta tudi Lang in pl. Berzeviczy. Košut že napoveduje ob-strukcijo. — Prestolni govor, s katerim bo otvorjen državni zbor, je že sestavljen. — Novo brambeno postavo so sedaj žc izdelali. Nova postava določa rudi dveletno vojaško službo. — Vojaštvo, ki je bilo pozvano na Ogrsko, da skrbi za red pri volitvah, je vel ji: lo vsak dan 30 do 40 tisoč kron brez prevoznih stroškov.
BOSNA.
Hrvati so zahtevali na velikem protestnem shodu zadoščenja od vlade zaradi zapostavljanja in žalitve Hrvatov o priliki cesarjevega obiska v Bosni. Sklenilo se je, da pošljejo deputacijo na Dunaj, če vlada ne da zadoščenja. — Deželni zbor je bil otvorjen dne 15. t. mes. Ker je predsednik bolan, predsedoval je podpredsednik. Sabor jc že izvolil verifikacijski odsek in vlada jo že predložila razne predloge. Vlada si sicer domišljuje, da ima v saboru veliko večino, vendar, kot se kaže, tudi bosenski sabor ne bo brez močne opozicije. Gotovo je, da bodo pri marsikaterem vprašanju odločevali Hrvati. Brez dvoma bo prišlo že pri vprašanju zemljiške odveze do nesoglasja med Srbi in Mohamedanci, ker zahtevajo prvi prisilno, drugi pa prostovoljno odvezo. Med Hrvati se dogovarjajo, da bi se združili v saboru vsi Hrvati v skupen klub. — Po otvoritvi sabora se je zgodil slučaj, ki kaže, da med Srbi po Bosni res obstoja velesrbska propaganda. Ko se je namreč peljal deželni šef general Varešanin iz deželnega zbora, jo
streljal nanj srbski dijak Žerajič, ki je potem samega sebe ustrelil. General ni bil ranjen. Bosenska vlada sicer taji, Ida bi bil atentat sad srbske propagande, ker ji vest marsikaj očita, ker vedno le Srbe podpira. Vendar pa je sumljivo, da časniki v Srbiji slave napadalca kot narodnega mučenika. Kot se govori, je bil napad namenjen že cesarju, a napadalec ni mogel v cesarjevo bližino.
BALKAN.
Turčija si zelo prizadeva, da bi uresničila zvezo balkanskih držav. Ta namen so imeli obiski turškega prestolonaslednika v Belgradu in Sofiji. Med rTurki in Grki vlada še vedno napeto razmerje. Bojkot proti Grkom Turki še vedno nadaljujejo. Grki so že izjavili, da so pripravljeni Kreto kupiti, a Turki' nočejo o kaki kupčiji nič slišati. Misel sklicati konferenco velevlasti glede Krete se je zopet oživila. — Srbska vlada je bila podala vsled nesoglasja med ministri demisijo. Ker se je stvar poravnale,, je ostalo staro ministrstvo.
trna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
»Nigana, vsakikrat si enako obljubila, a besede nisi nikdar držala.«
»Zdaj jo bom pa prav gotovo —• prisegam ti pri svetlih zvezdah, pri...«
»Nigana, nc prisegaj več! Tvoje prisege so kakor rosa ob poletnih jutranjih solnčnih žarkih.«
»Drugega ti ne morem dati kakor svojo besedo in svojo dušo.«
»Nigana, če misliš resno, moraš nekaj žrtvovati. Če mi izpolniš pogoj, katerega ti hočem staviti, te vzamem zopet k sebi kot svojo ženo.«
Na cigankinem obrazu so se zopet pojavile vesele poteze; vsa radostna je Bkoro zavrisnila:
»Zopet mi podajaš svoje srce?! O Radko, ko bi mogel "odeti, kako zelo te zato spoštujem. — Vse bom storila, kar zahtevaš . . . Zate grem v ogenj, če je treba.«
Mož se že skoro ni mogel ustavljati njenemu prilizovanju, vendar ji je odgovoril kolikor mogoče resno:
»Nigana, v ogenj ti ni treba hoditi zame; tega nikakor ne zahtevam; ampak nekaj drugega hočem, da storiš, kar ti bo še veliko težavneje.
»Nič mi ni pretežko, Radko,« je zatrjevala ciganka; »kar zapovej, da ti morem storiti uslugo!«
»Nigana, tukaj si vedno izpostavljena nagnenju svoje ciganske narave in vabilom svojih bratov, ki te silijo v prosti svet; da se izogneš tem izkušnja-
vam, bova prodala svojo hišo in se preselila kam drugam.«
»Pa vsaj ne na nesrečno Gorenjsko, kjer bi me gore gotovo zadušile . . .?«
»Ne, Nigana — ampak samo tja gor na zeleno Štajersko, kjer so tako prijazne vasi in tako lepa mesta in kjer prebivajo tako dobri ljudje.«
»Tam so tudi gore, Radko; bom zopet zaprta med njimi in se ne bom mogla ganiti. — Ah, ostaniva rajši tukaj, saj je vendar tu tako krasno. Nikjer ni tako lepo in tako prijetno kakor tukaj, nikjer drugje ne cveto tako bujne cvetice, nikjer ne svetijo zvezde tako prijazno, nikjer drugje si ne šepetajo reke in vetrovi tako skrivnostno lepih pesmi kakor tukaj . . . Odtod ne morem proč. Tu sem priklenjena, kakor bi me držalo tisoč rok.«
»Glej, Nigana, to je tvoja ljubezen — vse samo veter in prazne besede,«
Štefuljček se je prerival in si delal s silo pot, a nekaj možakov je zgrabilo možka, ki se je pa z nepričakovano močjo in gibčnosjo kmalu otresel vseh nasprotnikov.
jo je strogo zavrnil mož; »kakor hitro zahtevam kako malo žrtev, ti je vse pretežko ... S tem sva se torej dogovorila. Pojdi spat. Jaz grem na streho, kjer se odpočijem. Jutri odpotujem, lahko noč!«
France je vstal in se obrnil proti vratom. Kakor jelen je skočila Nigana predenj in mu zastavila pot ter nežno rekla:
»Radko, nič mi ni pretežko! Kamor pojdeš ti, grem s teboj; pelji me, kamor hočeš.«
»Premisli, Nigana! Ali praviš resno? Ali se ne boš pozneje kesala te besede?« jo je vprašal France; »boš li mogla prenašati mirno in tiho življenje?«
»Če smem ostati pri tebi, če mi daš svoje srce, o potem bom tako močna,
da bom lahko prenesla vse težave Radko.«
Mož ji je verjel in se potolažil.
Naslednje dni je hodila ciganka nenavadno molčeča okoli hiše, le redko je zainrmrala jedva slišno kako besedo v ciganskem jeziku. Često je postajala pred vrati in nemo zrla v pustinjo. Včasih se ji je približal France, a vselej je opazil solze v njenih očeh. Sem-intja je zapela kako mehko, žalostno pesem o slovesu, o ločitvi za vedno ali o smrti. Če jo je mož vprašal, kaj ji manjka, je zardela na obrazu, nato ga je pa pogledala tako čuteče kakor otrok, ki si sam ne more prav nič pomagati, in rekla:
»Nič mi ne manjka, prav nič. Uboga ciganka sem, a s teboj grem, kamor hočeš, kamor me popelješ.«
Pri takih besedah je vselej povesila glavo, kakor cvetica, ki jo je zamorila slana.
Mož je opazoval nekaj dni njeno čudno obnašanje, a slednjič se mu je zasmilila in zato ji je rekel:
»Nigana, ta žrtva je zate pretežka; ne morem ti je naložiti; ti moraš ostati tukaj.«
»Tu ne ostanem,« se je protivila žena, »žrtvo hočem prenesti, s teboj pojdem, na Štajersko, kjer so prijazne vasi in lepa mesta in kjer prebivajo dobri ljudje.«
»Nigana, če pa jaz ostanem tukaj?« jo je nagovoril mož s prijaznim obrazom.
»Ti — ostaneš tukaj?« je kriknila žena vsa iz sebe; »ti dobri, ljubi Radko!«
Njeno veselje je prikipelo do vrhunca. Kakor nora je tekala okoli njega in se mu laskala na vse mogoče načine.
»Pa si res še kakor otrok, Nigana,« jo je karal France, a vendar se mu je bralo na obrazu, da je zadovoljen in vesel njene otroške vdanosti.
»Tisočkrat ti zato darujem svoje srce, svoje življenje, Radko,« mu je zatrjevala ciganka, »na veke te ne bom zapustila.«
---Čez štirinajst dni je Nigana
zopet izginila neznano kam v svet.--.
VI.
Kar se je menil France z Dom-brušo, se je zgodilo. Sredi novembra je res prišel nov oddelek obmejnih bram-bnih čet v Bjelino; med mnogimi drugimi je bil tudi Andrej Krajski z nekaterimi svojimi rojaki iz Kranjskega.
Ob prihodu vojakov je postalo prijazno mestece nenavadno živahno; meščani so prirejali veselice in slav-nosti, ljudstvo je od vseh strani kar vrelo v mesto. Na velikem trgu pred cerkvijo je bilo kakor na največjem semnju. Tudi ciganov se ni manjkalo; v precejšnjem številu so prišli in kazali pred občinstvom svoje spretnosti. Napravili so si velik šotor in pred njim postavili nekoliko vzvišen oder, na katerem so med spremljanjem godbe ir
■S
petja razkazovali radovednim gledav-cem svoje čarovnije.
Nekega popoldne je prišel tudi France, nesrečni mož ciganske prince-sinje, v Bjelino, da bi se nekoliko razvedril. V prvi ulici — če sploh smemo ozek prehod med umazanimi nizkimi kočami nazvati s tem imenom, je naletel na veliko množico ljudi, ki so se gnetli okoli nekega judovskega prodajalca. France se je približal in poslušal nekaj časa burke, katero je zbijal prodajalec, kar ga je nekdo dregnil v hrbet. Hitro se je obrnil in nevoljno rekel v hrvaškem jeziku:
»Pazi vendar, nerodnež!«
Ko je nekoliko natančneje opazoval svojo okolico, je zagledal blizu sebe starega, upognjenega moža v gorenjski noši, ki se je s svojo krošnjo zadel ob njegov hrbet, a potem naglo zopet za korak odstopil. Ko je začul Francetove besede, se mu je zopet približal, napenjal ušesa in mu nepremično zrl v obraz. Francetu je že postalo nekoliko tesno pri srcu, ko je zagledal domačo nošo, a ko je pa spoznal v tujcu Kro-parskega možka, se je skoro onesvestil, tako se ga je ustrašil. Sicer je Bregar res imel sedaj precej veliko, razmršeno brado, ki mu je obraz nekoliko izpre-mcnila, tudi je bil oblečen v popolnoma tujo obleko, a vkljub vsemu temu se mu je vendarle zdelo verjetno, da ga je možek spoznal. — France je hitro obrnil glavo v drugo stran in poskušal, kako bi se mogel vriniti globlje v gnečo. — A zaman; že v naslednjem trenotku je namreč občutil, kako ga je nekdo prijel za sukno in obenem so mu že donele po ušesih možkove besede:
»Pozdravljen, Bregar! i— Glej ga
Poslanec dr. šusteršič med svojimi volivci. Shodi S. L. S. so se vršili v nedeljo, dne 12. junija, v Tomišlju in na Rudniku. Na obeh shodih jc poročal državni in deželni poslanec dr. šusteršič o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Posebno temeljito je obrazložil dr. Šusteršič glavne točke načrta novega cestnega zakona, ki ga je predložil deželni odbor in o katerem odloči deželni zbor v jesenskem zasedanju. — V Tomišlju kakor na Rudniku so se volivci izrekli soglasno za načrt deželnega Odbora. Na obeh shodih se je med burnim odobravanjem izreklo popolno zaupanje in zahvalo poslancem S. L. S., osobito poslancu dr. šusteršiču. Tomišcljskemu shodu je predsedoval župan g. Svete rudniškemu pa načelnik »Kmečke zveze« in poslancc Miha Dimnik. — V nedeljo, dne 19. junija, sta se vršila javna ljudska shoda S. L. S. v Šmariju in v 41
no! —• Kdo bi si bil mislil, da bom tu na tujem našel rojaka ? !«
»Kaj hočeš od meno? Ne razumem te,« je odgovoril France hrvaški, medtem ko se mu je skušal izogniti.
»Beži no! govori vendar slovenski,« se mu jc posmihal možek, »mislim, da še vedno bolje znaš slovenski, nego hrvaški!«
»Pusti me pri miru!« mu je zopet odvrnil France; »ne vidim rad, da bi me tujci nadlegovali.«
Ne meneč se dalje za možka, se je prerival z močnimi svojimi rokami skozi gnečo. Štefuljček mu je skušal slediti. Zato se je prerival in si delal s silo pot, toda ljudem, ki so poslušali judovskega prodajalca, jc bilo prerivanja in nemira kmalu zadosti. Nekaj korenjakov je zgrabilo možka, v katerem so spoznali glavnega kršitelja miru. Prišlo je do malega spopada. Z nepričakovano močjo in gibčnostjo se je možek kmalu otresel vseh nasprotnikov, toda preden se je mogel rešiti neprijetne zmešnjave, je preteklo vsekakor precej časa. Ko se mu je slednjič posrečilo tudi to in ko se je tako osvobojen ozrl po Bregar ju, so ga pustile tudi njegove oči na cedilu — Bregarja ni opazil nikjer. Tekal je po cestah in ulicah, a zastonj, France jc bil že izginil.
Kakor hitro se jc namreč Bregar rešil neprijetnega položaja, je skočil nagloma v neko stransko ulico, odtod pa iz mesta na prosto in potem jc tekel po polju proti domu, kar so ga nesle noge. Doma v sobi j6 premišljeval, kar se je bilo zgodilo.
Poznal je Štefuljčka; zato je vedel, da ga bo iskal še nadalje in če ga šc ni
Št. Juriju pri Grosupljem. Oba shoda sta bila mnogobrojno obiskana. Prvemu je predsedoval deželni poslanec gospod Košak, drugemu župan šentjurski g. Perme. Na obeh shodih je poročal državni in deželni poslanec dr. Šusteršič o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru in o načrtu deželnega odbora glede novega cestnega zakona. Volivci so poročilo soglasno odobrili in izrekli svojemu poslancu popolno zaupanje. Tudi se je na obeh shodih ljudstvo izreklo soglasno za načrt deželnega odbora o novem cestnem zakonu.
Dopolnilna državnozborska volitev na Dolenjskem. V Šmihelu pri Novem mestu so se zbrali zaupniki S. L. S. iz novomeškega okraja, da so posvetujejo o kandidaturi za državni zbor, ker hoče dosedanji državni poslanec, deželni glavar pl. š u k 1 j e, v kratkem vsled bolehnosti odložiti svoj mandat.
popolnoma natanko spoznal, gotovo ne bo miroval prej, da bo prišel do popol. ne jasnosti. — Možek bo torej nesel vest. o njegovi nesreči in sramoti na Gorenjsko — to jc bila za Franceta strašna misel. Da se mu izogne, je skic. nil šo danes pospraviti svoje stvari in uiti. Pozneje se lahko povrne v Bjelino in vpraša po ženi; če se ta medtem po-vrne, ji bo ravno njegova odsotnost mogoče zdravilen nauk za bodočnost.
Takoj je šel na delo; začel je ureje-i vati svoje stvari, a še preden je bil gotov na polovico, je začul pred lužo čuden vrišč. Dombruša je kričala:
»Gospoda ni doma; beračev in po-* stopačev ne smem puščati v hišo.«
Tem besedam je sledil šepetajoč odgovor, katerega pa France ni mogel umeti. Strežnica je zopet zakričala, a v naslednjem trenotku so se že odprla vrata in v sobi je stal Kroparski možek.
»Kaj hočeš tu?« je zaklical France jezno hrvaški; »z vlomilci in tatovi mi naglo obračunamo. Obešamo jih na najbližje drevo!«
»O, tu sem ravno tako varen kakor v cerkvi,« se je smehljal možek: »Kranjec svojemu rojaku ne bo storil nič žalega. Toda pojdi no, Bregar, nikar, ne uganjaj šale tako dolgo! Moje oči me še niso nikdar varale in poznam ie skoro bolje kot sebe ... Tudi če bi bil črn kot črna žena, pa bi te bil vseeno spoznal... Če enkrat najdem sled, mi zajec nc uido več. — V tem slučaju mc je, žal, predaleč zapeljala neka pačna sled — a zdaj sem pa kar slučajno naletel na zajca samega.«
France je iievoljno zmajeval z gfa-. vo in so obrnil stran od njega.
(Dalje prihodnjič.) '
Sklenilo sc je soglasno priporočati kot kandidata deželnega odbornika profesorja E v g. J a r c a. V kratkem sc zbe-ro tudi belokranjski zaupniki in potem bo odločil o kandidaturi definitivno centralni volivni odbor. Dosedanjemu državnemu poslancu pl. šukljetu sc jc na sestanku ob živahnem odobravanju z ozirom na veliko zasluge, ki si jih ji* pridobil s svojim mnogoletnim delovanjem v državnem zboru za Dolenjsko in za slovenski narod sploh, izrekla najtoplejša zahvala.
Nasveti bralkam in bralcem »D°" moljuba«, kako letos proslavimo ptaz-nik sv. Cirila in Metoda. Dne 5. julija bomo obhajali prelepi praznik naših apostolov sv. Cirila in Metoda. Neme1 visoko časte svojega apostola sv. Bonifacija, na Madžarskem je praznik sv-Štefana, kralja, visoki, pravi narodu' praznik. Spodobi se, da tudi mi Slovani, zlasti še Slovenci, dostojno častim"
I
RHZGLED PO DOMOVINI

L
*
sveta brata Cirila in Metoda. Kako te-Šaj naj letos proslavimo god sv. Cirila fn Metoda? 1. Zvečer pred praznikom, i$ne 4. julija, zažgite kresove po vseh Visočinah. Treba je pa seveda previdnosti, da se kaka nesreča ne zgodi. 2. Lepo bi bilo, če bi gospodje župniki dali na predvečer slovesno pritrkavati, pa praznik sam, 5. julija, pa bi naj bila bolj slovesna sveta maša, katere se naj Udeleži, kdor le more. 3. Ker je 5. julija delavnik, se bo prava slovesnost Vršila prvo nedeljo, 10. julija. Takrat faaj priredijo vsa naša društva shode In zborovanja. L V obrambo svete vere, ki sta nam jo prinesla sv. Ciril in Metod, ter drage domovine se naj povsod ustanovi podružnica »Slovenske Straže«, ki ima namen braniti našo domovino pred pohlepnimi tujci. 5. Vsak si hoče nekaj pritrgati pri pijači, kade-nju, gizdavi obleki in kar preostane, da v dober namen za »Slovensko Stražo«. 6. Društveni odbori se naj takoj posvetujejo, kako bodo po svojih okoliščinah proslavili dan 5. julija, oziroma 10. •7. Ne pozabimo pri tem, kar jo poglavitno: Prazno je delo brez blagoslova iz nebes. Mi smo katoliški kristjani in Vemo. da se zastonj trudijo, ki zidajo hišo, če je Bog sam ne zida. Zato pa na praznik naših blagovestnikov z gorečo molitvijo prosimo Očeta nebeškega, da po priprošnji svetih bratov varuje našo domovino, nam ohrani v srcih dar sv. vere ter ločene brate — Slovane pripe-> i je v ovčinjak Kristusov, da bo ena čreda in en pastir, da bomo vsi eno. 8. Varujmo se pa, da ne očastimo tega slovesnega dne z grdim popivanjem, kakor je žalibog navada ob raznih slovesnostih in veselicah.
Sokoli se kažejo v Ljubljani. Dve nedelji zaporedoma so se kazali sokoli »ljubljanske župe« po Ljubljani. Ljudstvo jih imenuje župarje. Odkar je jel Orel nastopati, se je poprijel strah sokolov. Ker so Ljubljančani že skoro pozabili, da imajo sokole v Ljubljani, so se jim v sprevodu hoteli pokazati. Na čelu župarjev je igrala godba. Godci so nastopili s »halbcilindri«. Mislili smo, da so kaki potujoči »pragarji«, a kakor čujemo, je bila to Slovenska Filharmonija. Sprevod sokolov je bil kla-vern, zlasti drugi, saj so se videli pri ®bch isti obrazi.
Blamirani »Slovenski Narod«. V zadnjem »Domoljubu« smo priobčili, kako dobri poznavatelji katoliške cerkve so liberalci. Z veseljem so priobčili vest, da namerava korni poveljnik Ši-kovvski dati svojo hčer civilno poročiti in se ne boji klerikalcev. Povdarjali smo, kako zmešane pojme imajo liberalci o katoliški cerkvi in »klerikalcih«. Ne klerikalci, ampak katoliška cerkev more postavljati določbe o zakramentih. Ker se vsled naše notice sedaj v svoji nedolžnosti »Narod« sramuje pred svojimi bralci vsled nevednosti, hoče se delati naenkrat lepega in stvar osmešiti. V sobotni številki piše, če katoliška cerkev prepoveduje civilne poroke in ne klerikalci, potem iz tega sle-
di, da klerikalci take poroke odobravajo. K takemu neumnemu zavijanju pač nimamo pristaviti drugega, kakor da bi se »Narod« zadovoljil vendar z eno blamažo in se ne osmešil brez potrebe dvakrat.
Blagoslov hospica »Pri sv. Duhu«
ob Bohinjskem jezeru se je vršil dne 16. t. mes. po prevzvišenem gospodu kne-zoškofu.
Važna iznajdba za mlatilnice. Danes kmetu veliko skrbi napravi pomanjkanje delavcev. Veliko posestnikov si je že vsled pomanjkanja delavcev naročilo poljedelske stroje. A pri strojih je vedno več ali manj nevarnosti in zlasti pri mlatilnicah se je zgodilo že več nesreč. Dva uradnika tvrdke »Merkur Majdič Celje« sta sedaj iz-umela pripravo, ki se da pritrditi na vsak mlatilni stroj ter zabrani vsako ponesrečenje. Izdelovanje te varnostne priprave pri mlatilnicah je prevzel g. Rebek, ključavničarski mojster v Celju. Kdor želi pojasnil ali si hoče napravo nabaviti, naj se obrne na omenjenega izdelovalca v Celju.
Pet različnih vrst narodnih kole-kov v korist obmejnih Slovencev bo razpečavala od sedaj naprej pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Koleki: Slomšek, Einspieler, SI o -vensko dekle, Št. 11 j, Slovenska zemlja so po 2 vinarja, prekupovalcem, društvom 20 odstotkov popusta. Naj ta kolek takoj naroče naši somišljeniki, naša društva, posojilnice, župni uradi, županstva! Dne 10. julija povsod razpečavajte narodne koleke v korist obmejnim Slovencem in v ta namen koleke že sedaj naročajte, da se v pisarni preveč dela naenkrat ne nakupičl. Na naročila brez denarja se ne more ozirati.
Skladba »Pesem Slovenski Straži« je za mešani zbor ter velja izvod 20 v. Skladba je jako lahka. Naroči naj se takoj toliko izvodov, kolikor ima kako društvo pevk in pevcev. Naročila sprejema pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Spomenik dr. Fr. Lampetu. Za spomenik izdeluje kipar Zaje doprsni kip v naravni velikosti. Izdelan bo iz belega marmorja.
Iz deželnega odbora. Živinorejski nadzornik Rataj je z Grma prestavljen v Ljubljano. Živinorejskim inštruktorjem se imenuje J. Krištof. — Ker je treba za zimski čas za deželne planine za vzrejo bikov preskrbeti pristave v dolini, je najel deželni odbor za tri leta škofijske hleve in travnike v Goriča-nah. — Za strokovnega adjunkta je imenovan Fr. Zicha.
Ponesrečeni avtomobil. Avtomobil, ki vozi med Trstom in Opatijo, se je ponesrečil in zdatno poškodoval.
Nova iznajdba Slovenca. G. F. Bač-ner, delovodja svečarne Kopač v Gorici, je izumil stroj za uravnanje in vrtanje sveč. S tem strojem se izdelujejo sveče ceneje in natančneje, kakor prostoročno in izdela se jih lahko še on-
krat toliko. To je prvi stroj v svečarski obrti.
Brezalkoholno gostilno otvori v kratkem zadruga sodavice v Ljubljani v Slomškovih ulicah poleg cerkve Jezusovega srca.
Pogačar z železno nogo7 Po Gorenjskem in Koroškem se potepa in goljufa vagabund z železno nogo. Mož je črnikastega obraza z malimi brkami pod nosom in velikih črnih oči. Sumi se, da je znani tat Pogačar. Pozor!
Odlikovanje. Veleč, gospod Anton Šmidovnik, župnik v Prečini, je ime-, novan knezoškofijskim duhovnim svetnikom.
Imenovan je za stalnega učitelja veronauka na mestnem liceju v Ljubljani č. g. katehet Janko Mlakar.
Pred upravnim sodiščem bo 24. t.
mes. razprava o pritožbi idrijske občine proti kranjskemu deželnemu odboru zaradi znanega odloka proti stroškom pri prezidavi mestne hiše.
Odlikovanje. Poštni ekspeditor g. J. Jenko je dobil srebrni križec s krono,
V varstvo vojaških telefonskih na« prav. Najvišje sodišče je razsodilo, da je vse tudi začasno nap~avljene brzo-: javne in telefonske naprave, ki služijo javnim namenom, smatrati za »držav-! ne brzojave«. Iz tega odloka sledi, da so vse tudi ob vojaških vajah narejene telefonske in brzojavne naprave delež« ne tega postavnega varstva in da so hudobne poškodbe vojaških telefon-, skih in brzojavnih naprav kaznive kot zločin javnega nasilstva. Vojno mini-,-strstvo je ukrenilo, da se občine, v ka-i terih se nameravajo ob vojaških vajah" napraviti brzojavne zveze, o tem naprej obveste, z namenom, da se o tej določbi občinstvo poduči. Opozarjamo torej občinstvo, naj v lastno korist pri miru pusti vsako od vojaštva napeljano ži-* čevje.
Dekliški pripravnici pri uršulin«
kah v Škofji Loki je podelilo c kr. na-učno ministrstvo pravico javnosti. V prihodnjem šolskem letu bo imel ta za-: vod prvi in drugi letnik. V uršulinskem zavodu v Škofji Loki je poleg priprav-: niče tudi petrazredna ljudska šola, tri-< razredna meščanska šola in enoletni nadaljevalni tečaj za trgovstvo.
Zahvala. Dne 28. maja t. 1. uničil je podpisanemu požar vsa poslopja, ki so bila zavarovana pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda se je takoj cenila in tudi v mojo popolno zadovoljnost izplačala. Štejem si v dolžnost to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati, najtopleje priporočati.
Tominje, dne 30. maja 1910. Ivan Prime, J. Borštnar, kurat, M. Dovgah.
priča.	priča.
.5»
Umrla je na Bledu bivša posestnica Petranovega hotela gospa Ivana Klinar v starosti 73 let.
Važen živinorejski razgovor. Dne
29. junija, t. j. na praznik sv. Petra in Pavla, ob pol 4. pop. se vrši v Kamniku v Kamniškem domu razgovor o pospeševanju živinoreje v političnem kamniškem okraju. Vsi živinorejci v kamniškem okraju, ki se zanimate za povzdigo živinoreje, udeležite se tega važnega razgovora, pri katerem bodo prisotni tudi poslanci kamniškega okraja. Dne 29. junija, zavedni živinorejci, v Kamnik k razgovoru!
g Leše. Tukajšnja mladeniška in dekliška Marijina družba je uprizorila 5. t. m. znano Krekovo ljudsko igro »Turški križ«. — Igra je splošno izvrstno uspela, posebno, če pomislimo, da so diletantje prvikrat nastopili. Posebno dobro so rešili svojo ulogo Uršika, s svojim moškim nastopom, dalje Štrigalica kot RibniCan, ki je zabaval občinstvo s svojimi pristnimi ribničan-Bkimi dovtipi. Dihur, protestantski predikant, je s svojim glasom dobro pogodil nekdanje prilizljive predikan-te. Sploh vsem igralcem največja čast! Vsi so rešili dobro svojo ulogo. — Ra-Een tega je še nastopil domači tambu-raški zbor, ki je pokazal v kratkem času lep napredek. Presenetilo me je petje mešanega in ženskega zbora. Pele bo se Bajukove pesmi iz »Odmevi iz naših gajev«. Posebno mi je ugajal »Rožmarin« s solospevom, ki ga je pela gospodična učiteljica M. P. s spremlje-vanjem ženskega zbora. Z lepim sopranom je očarala vse navzoče. — Da je cela stvar imela tako izvrsten uspeh, gre velika hvala gospodični učiteljici M. P., kakor tudi požrtvovalnosti sodelavcev. Le tako naprej!
g Iz Krope. Veselica v nedeljo, dne 12. t. m. je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dasi je bila na bližnjem Jam-niku veselica s tako vabljivim vzpore-dom, je bila dvorana pri naši veselici nabito polna domačih in zlasti tujih gostov: iz Kamne gorice, Dobrave, Pod-narta, Ovsiš itd. Hvala Vam vsem! Igra »Tri sestre« se je igrala prav izvrstno in ne vemo, kateremu igravcu bi dali prednost, ker so vsi igravci res dobro pogodili svoje vloge. Tudi igra »Za Casico kave« je izpadla izvrstno, posebno izvrstno je umela svojo vlogo gospa pl. Rebula. Pokazalo se je, koliko izvrstnih igravskih talentov je med Kro-parji. — V nedeljo, 19. t. m. se je veselica ponovila. - Tudi kat. delavsko društvo se že pripravlja za igro »Slovanska brata«.
g; V nedeljo dne 26 junija priredi kranjsko izobraževalno društvo izlet v vintgar. Popoldne po službi božji prire-de igravci tega društva v naših Gorjah 6l
igro »Krivoprisežnik«. Ker je to zares lepa in podučna narodna igra, zato vabimo vse prijatelje takih prireditev, naj se te igre gotovo udeleže. Zal jim ne bo.
g Podbrezje. Dne 18. t. m. je ubila pri nas strela 211etnega mladeniča Jožefa Škofic. Šel je z vozom s polja, blizu doma ga je pa naenkrat ubila strela. Čudno je, da se volu ni nič zgodilo, dasi mu je stal rajni pri glavi. S to zgubo je zadel našega Orla že drugi udarec. Pred kratkim je zgubil načelnika, sedaj pa zopet enega najbolj navdušenih udov. P. v m.! — Prihodnjo nedeljo, 26. t. mes., pa pridejo k nam Orli celega radovljiškega okraja in bodo imeli na Tabru ob 9. uri pridigo in sveto mašo. Vsi jih težko pričakujemo in jim že naprej kličemo: Dobro došli!
g Iz Mekinj. V nedeljo, 26. t. mes., ob treh popoldne se bo vršil občni zbor našega izobraževalnega društva. Naj-preje nas bo navduševal za nadaljno delo za društveno življenje vneti č. g. dr. Guido Rant. Nato bodo sledila poročila in volitev novega odbora; imeli bomo tudi razgovor o ustanovitvi podružnice »Slovenske Straže« ter se posvetovali o praznovanju 10. julija. K sklepu bo imela družba treznosti svoj sestanek. Pohitite na ta važni zbor vsi, katerih srca gore za blagor ljudstva 1
— Podružnica »Slomškove zveze« v kamniškem okraju. V nedeljo, dne 26. t. m. se ustanovi podružnica »Slomškove zveze« za kamniški okraj. VaDi-jo se gospodične učiteljice, učitelji, ka-tehetje in prijatelji šole. Sestanek točno ob 4. uri popoldne v »Katoliškem domu« v Kamniku.
Boh.Srednja vas. Šol. mladina v Srednji vasi je imela 16. t. m. izlet v Ljubljano, ki se je prav lepo in srečno izvršil. V svojih slikovitih narodnih nošah so otroci vzbujali po mestu splošno pozornost. Ogledali so si glavne cerkve, muzej, kjer sta razlagala podrobno vse zanimivosti gg. ravnatelj dr. Mantuani in dr. Mal, za kar jima bodi izrečena najprisrčnejša zahvala; nato so se podali otroci na grad, odkoder se nudi prekrasen razgled daleč okrog po ljubljanski okolici. Taki izleti so gotovo v vsakem oziru velike koristi za šol3ko mladino. Hvala lepa vsem, ki so pripomogli, da se je potovanje tako lepo izvršilo! V nedeljo, 12. t. m., je govoril na shodu izobraževalnega društva gospod poslanec Piber o najnovejših določbah glede paše v svetu verskega zaklada. Omenil je tudi, da so naši poslanci na Dunaju izrazili svoje ogorčenje nad namero, da bi se izročil Nemcem v najem svet v triglavskem pogorju in da na merodajnem mestu tega gotovo ne bodo dovolili. Gospodu poslancu najlepša hvala za trud! Potom nemškega planinskega društva se torej uriva Nemec že tudi k nam! Nova železnica je Nemcem oni most, po katerem hočejo priti do Trsta in dobiti v roke moč na Jadranskem morju, a obenem skozinskozi tu doli vse naše lepe
slovenske pokrajine ponemčiti, usta-noviti nemške šole, zatreti naš lepi ma. terni jezik, a tudi izruvati iz slovon-skih src katoliško vero in namesto nje zasejati lutrovo vero, kakor to delajo po Štajerskem, Koroškem, pa že poskušajo tudi pri nas (n. pr. na Jesenicah). Vrlo naše ljudstvo kaj takega ne bo dopustilo, o tem smo uverjeni. Ka-kor hočemo ostati vedno zvesti katoliški cerkvi, tako smo pred Bogom in celim slovenskim narodom dolžni, da branimo in varujemo, kar je v naši moči, svojo očetno zemljo, svoj mili materni jezik, če treba, do zadnje kapljice svoje srčne krvi. Da se zabrani preteči sovražni naval, ki pomenja pogin naše vere in naše narodnosti, sc jo v obrambo Slovencev posebno v obmejnih krajih ustanovilo društvo »Slovenska Straža«. Sveta dolžnost vsakega katoliškega Slovenca je, da pristopi kot član temu društvu. V ta namen, da se pojasni natanko namen in pomen »Slovenske Straže« in da se ustanovi tudi pri nas podružnica »Slovenske Straže bo v nedeljo po sv. Cirilu in Metodu, 10. julija, priredilo naše izobraževalno društvo poseben shod. Poskrbimo tudi, da bomo kar mogoče slovesno praznovali letos tudi god naših slovanskih! apostolov sv. Cirila in Metoda, ker ravno letos je 1025 let, kar je umrl sv. Metod kot nadškof na Velehradu.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Izleti. Prihodnjo nedeljo se člani B. P. Č. udeleže veselice slov. katol. izobraževalnega društva v Zgornji Šiški. Na dnevnem redu je tudi petje čitalničnega pevskega zbora in nastop predtelo-vadne vrste telovadcev tukajšnjega Orla. — Pretekli teden je šolska mladina napravila izlet na sv. Jošt nad Kranjem, en del pa na Šmarno goro.
g Iz Stare Loke. Naši vrli Orli napredujejo, da je veselje. Zopet je pristopilo pet novih udov. To pa nasprotnike silno jezi. Neki Nadilo iz mesta vsako soboto vse obrca in ošteje in za-čuka za vsako tretjo besedo in stresi jezo iz svoje korhce. Orli se mu pa smejejo in se zmenijo zanj kakor luna, če pes nanjo zalaja. Mi dobro vemo, od kedaj so liberalni duhovi razburjeni. Odkar so bile letos občinske volitve, pri katerih so se polomili zadnji stolčki in so odleteli iz odbora liberalci za vselej, pa čuka milo mestni Nadilo vsako soboto in kliče zastonj tiste lepe čase nazaj, ko so sedeli v našem občinskem odboru takoimenovani naprednjaki, pa zastonj. Nadilo naj le čuka, pa nikjer nobenega liberalnega odbornika več ne zruka! Živel Nadilo, čuk in njegova lcorbca! — Dne 10. julija se bo pri nas ustanovila »Slovenska Straža«. Takrat bomo pokazali, kaj premore naša mladinska organizacija. Nastopile bodo prvikrat naše tamburašice 20 po številu in pevski zbor, močan do 50 glasov. Živelo delo za narod!
g Iz škofje Loke. Naš mestni gosp župnik A v g. Šinkovec je bil ime novan duhovnim svetnikom povodom birmovanja v našem mestu. K temu od^
liikovanju našemu gospodu župniku odkritosrčno čestitamo, saj je s tem odlikovano tudi naše meščanstvo. Pri nas potrebujemo res odločnega, v pravem pomenu besede naprednega župnika, in [tak je naš g. Šinkovec. Malokje jc liberalizem tako surov, tako zagrizen, kakor ravno v našem mestu. In temu liberalizmu jo napovedal g. Šinkovec neizprosen boj, pa je dosegel lepe uspehe, /cje primerjamo birmo pred petimi leti s; letošnjo — kakšen razloček! Naše anesto je pokazalo, da je udano svoje-jttiu nadpastirju, na lep način, da tega itjidi nasprotniki ne morejo utajiti. Pohvalno moramo pred vsem omenjati r^ašega g. župana, ki je Prevzvišenega pozdravil pred mostno hišo kot ljubega gosta in nadpastirja. Odkrito povemo, da je to napravilo na vse najboljši vtis. rTako delajo olikani ljudje! Sprejem sploh je bil veličasten. Nedolžna deca je v vezani besedi pozdravila knezo-škofa v tako ljubki obliki menjaje se 'drug za drugim, da se je takoj poznalo, ida so otroci v veščih rokah učiteljic-redovnic. Posebno pozornost pa so Vzbujali polnoštevilno zbrani Orli. Naše mesto je bilo vse v slovenskih tro-bojnicah. Le par hiš se je pokazalo, da liekatcri liberalci ne poznajo olike, pa ite bi lahko na prste sešteli. Vprašamo trgovca Žigona in bledoličnega Ziher-'lovega fantka, od katerih ljudij da živijo? Našim ljudem se bodo kmalu odprle oči! Kmetje, ali ste videli v nedeljo, kateri niso naši? Nadilo, pisar pri (liberalni posojilnici, pa še vedno čuka po »Gorenjcu«. Glede zadnjega dopisa moramo omeniti, da je g. Luznar odločen naš pristaš, ki ima sam 2 Orla in katerega seveda najtoplejše priporočamo. Svoji k svojim! Res pa je, kar Smo pisali, da kovaški pomagači, pa le (nekateri, ki so v isti hiši, izzivajo Orle. (Pa bo že boljše. Naši ljudje morajo ve-'deti do zadnjega, kje so naše trgovine in katera je naša posojilnica. Liberalca zaboli, če ga primes pri žepu. Nadilo pa naj čuka v »Gorenjcu« naprej, zagotovimo liberalce, da jim to ne bo v korist. Našemu zavednemu meščanstvu pa, ki jje ob priliki birme tako sijajno pokaralo svojo versko in narodno zavest, pa tudi z zastavami podrlo liberalni terorizem, kličemo: Slava!
g Mengeš. Ogenj. Dne 16. t. m. zjutraj ob štirih je začel goreti Šmonov jnlin na Rodici pri Domžalah. Vnel se Se čistilnik, »štaubar«. Ko jc hlapec opazil dim, ni mogel več pomagati, ker se je ogenj neznansko hitro razširil po »vsem mlinu. Bližnji sosedi in požarne Ibrambe iz Domžal, Stoba in Doba so Ibili takoj na mestu, da obvarujejo vsaj Jaišno in gospodarsko poslopje in po-islopja bližnjih sosedov. Slavnim zavarovalnicam priporočamo, da se spomnijo teh gasilnih društev. Zgorelo je poleg mlina še neko poslopje. Pšenice, jnoke in otrobov je zgorelo in se pokvarilo več vagonov. Šmon je bil zavarovan.
g Predoslje pri Kranja. Občinske volitve so končane. Izvršile
so se kot je bilo pričakovati. Ljudstvo jc poslalo v odbor može, katerim je pri srcu blagor občine. Tisti, ki jih je vodil Pavovčev oče, so ostali na cedilu. Niti prikazali sc niso na volišče. To so vojaki. Kadar se jc treba pokazati, pa puško v koruzo! Taki so bili in bodo vedno liberalci. Nič ne pomaga, četudi jih vodi novi general Pavovčev oče. Sedaj kujejo proteste. Toda tudi s temi bodo pogoreli, kot vedno. — Naše izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 26. t. m. veselico. Predstavljali se bodete dve igri: »Kmet Herod« in »Sveta Neža«. Vsi, ki ljubijo napredek in izobrazbo, naj so udeleže te veselice in dado s tem poguma mlademu društvu, ki se pripravlja, da si postavi svoj lastni dom. — Naš društveni dom tudi bode naše liberalce. Ta veliko besedo imajo zopet tisti, ki hočejo, da bi se duhovniki kar poskrili v krtovo deželo in da bi zavladalo nad slovensko domovino svobodomiselstvo. Se bomo že spoznali in še večkrat udarili. Tepeni pa bodo tisti, ki sedaj tepejo drugo po gostilnah s strupenimi jeziki. — Napredek. V naši fari stoji velika tovarna za laneno olje, last tvrdke Zabret & Huter. To podjetje si je omislilo za prevažanje blaga v Kranj velik tovoren avtomobil najnovejšega sestava. Avtomobil vozi vsak dan po petkrat iz tovarne v Kranj in nazaj po 3000 kg teže. Zanimivo je gledati tega orjaka kako leti po cesti in kako lahko se obrača na ovinkih. Bog daj srečo podjetnemu gosp. Zabretu, ki bo letos tudi svojo vodno moč povzdignil in napravil nove betonske rake. Delo je prevzela domača tvrdka Zaje & Horn.
g Koroška Bela — Javornik. Delavsko politično društvo za Gorenjsko priredi v nedeljo, dne 26. junija delavski shod na Javorniku pri Vodičarju za Koroško Belo in Javornik. Na tem važnem shodu bo poročal naš vrli državni in deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek. Kdor je enkrat slišal govoriti tega moža, gotovo ne zamudi v drugič prilike biti na njegovem shodu. Zato pa, delavci in prijatelji delavstva, pokažite ta dan z obilno udeležbo, kako znate čislati svoje voditelje! Kdor le more, naj pride. Ta shod bo pa še tudi silno važen, ker se namerava ustanoviti prepo-trebna skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, ki obeta biti za delavstvo najvažnejša organizacija, ker se tiče tudi silno važnega vprašanja — gmotnega vprašanja delavstva. — Samopomoč, to je naše geslo. Pomagajmo si sami in tudi Bog nam bo pomagal! Delavci vseh stanov, pridite, da se poučite o tej prevažni delavski organizaciji! Kdor spozna koristi Strokovne Zveze, ne odlaša niti trenutek s pristopom k nji. Zato, delavci, v nedeljo vsi na shod! Na svidenje!
socacacac
Dolenjske novice
mcacscscacaacscaEscaaacao
d Liberalna posojilnica v Ribnici.
Boj na nož! Hvala — sprejet! — Ker ta boj zanima širše občinstvo, moramo mnogo pojasniti iz prejšnjih let. V Ribi niči imamo staro posojilnico po Šul-ce Deličevem sistemu. Obstoji že 22. leto. Delala je z velikimi obrestmi, podpore dajala liberalcem, kmetje so pa nosili lepo ubogljivo denar skupaj. Zato se je med kmeti pojavil odpor in 24. marca 1898. so poslali odboru sledeče pismo:
Slavna posojilnica!
Ker ne zadostujejo pravila posojilnice v Ribnici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, sedanjim potrebam kmečkega in obrtnega stanu, zaradi tega prosijo podpisani posestniki v imenu premnogih posestnikov in obrtnikov, da se ta pravila spremenijo in popolnijo v tem smislu, da se dajo posojila le kredita vrednim in potrebnim osebam, da iznaša vsak zadružni delež le 5 fl., a da sme imeti vsak zadružnik toliko deležev, kolikor hoče, a da pri vseh glasovanjih, posebno pri volitvi načelstva in nadzorstva, o razdelitvi čistega dobička in o razdružitvi zadruge pristoja vsakemu zadružniku brez ozira na število deležev po en glas, da se obrestujejo zadružni deleži tako, kakor hranilne vloge, da ne sme preseza-ti visokosti obrestij od posojil s pristranskimi pristojbinami vred visokost obrestij hranilnih vlog za več nego 1 in pol odstotka; da naj bo okrožje omejeno na občine Ribnica, Dolenja vas, Struge, Dano, Jurjovica, Sušje in Velike Poljane, da se dajejo posojila večinoma na osebni kredit s poroštvom proti dolžnemu pismu in izjemoma proti menjici, da smejo dobivati posojila lc zadružniki, da se odškoduje trud načestva, ki naj obstoji iz načelnika in štirih odbornikov, le do gotove meje in da se da primerna nagrada le tajniku, da zadružniki ne smejo biti deležni rezervnega zaklada in druzega zadružnega imetja in čistega dobička, katerega je porabljati po zadostnem naloženju. rezerve za dobrodelne in občekoristne namene prebivalcev v navedenih občinah. — Posojilnica sloni sedaj na omejeni zavezi. Ako se pravila v navedenem smislu spremenijo, dobi zadruga več gmotne in moralne podlage. — Posojilnica naj služi v prvi vrsti osebnemu kreditu. Za hipotečni zemljiški kredit si pa bodo morale ustanoviti vse občine sodnih okrajev Ribnica in Velike Lašče hranilnico, kamor se bodo smeli nalagati tudi pupilarni denarji. — Sedanji rezervni fond, ki presega 5000 fl., naj bo last sedanjih zadružnikov, a ta naj se izplača brezobrestno šele po preteku 2 let, ker mora v tem času služiti kot poroštvo, da so vsa posojila dobra, to je, da so iztirljiva. — Ta zahteva je opravičena, r- Nekateri
7»
posestniki in obrtniki dajejo denar v posojilnico, drugi ga pa rabijo kot posojilo za svoje gospodarske namene. Naj bodo tudi ti deležni vsili pravic in dobrot, saj potrebujejo tudi oni denar za vodovode, občinske ceste, ljudske šole, za povzdigo živinoreje in sadjereje in za cerkvene potrebe. — Ako se pokažejo sedanji zadružniki, ki imajo glavne deleže v rokali, naklonjeni kmečkemu in obrtnemu stanu, potem bota tudi ta stanova varovala eksistenco trgovcev, kolikor le mogoče, ker roka roko umije. — Če se tej naši opravičeni gospodarski želji ne ustre-že, potem pride do hudega gospodarskega boja, a nas ne zadene krivda. — Konečno prosimo, da se ta naša prošnja v teku 11 dni ugodno reši. — V Ribnici, dne 24. marca 1898. — Franc lic, 1. r., vulgo Jakopov, Gorenja vas štev. 9; Fortunat Kozina, 1. r.; Anton Krsnič, 1. r.; Janez Mate, 1. r.; Martin Levstik, 1. r. — In odgovor na to? Ne, nikdar nc. Ne olajšamo posojil. — Nočemo dati podpor za občekoristne namene. Načelstvo mora biti dobro plačano. Kdo je dobival podpore? — Liberalni študentje, liberalna Čitalnica, Sokoli, kmet nikoli. — Še za novo šolo ste dali zemljišče le za lo, ker so jo zahtevali škrici, nasprotovali pa kmetje. — Zato se je ustanovila konkurenčna hranilnica, taka kot jo zahteva kmečka korist. — In danes imajo vloženo v tej vsi zavedni kmetje, ki vedo, za kaj sc gre. Boli Vas, ker napreduje. Da, imamo že nad dva milijona prometa in v kratkem bomo videli, kdo bo imel več. Naš dobiček je pa kmečki dobiček, naš denar — kmečki denar in kar bomo dobili, bomo tudi dali.
d Ribnica. Sedaj je rešena uganka. Vsak sc je čudil, kako more liberalna posojilnica zvišati obrestno mero za 1 četrtino procenta. Denarja ji nihče več nc zaupa, ljudje dvigajo hranilne vloge, dolžni so bili že lani pol milijona, sedaj prosijo posojila pri dunajskih judih — gospoda je v grozni zadregi. Pa so rekli, zvišajmo procente in sicer vložnikom za 1 četrt procenta in dolžnikom za polovico. In res, vsem, ki imajo inlabulirane dolgove, so zvišali od 5 na 5 in pol. S tem mislijo pokriti svojo velikansko izgubo v Celju. Sedaj se boje še oni, ki imajo izposojeno na poroštvo po 6, da se jim zvišajo na 6 in pol. — Frizer hodi po vaseh od hiše do hiše in za božjo voljo prosi ljudi, da naj ostanejo pri stari šparkasi. Bog ve, kaj to pomeni? Ali smo žc tako na koncu?! — Laž bo imela kratke noge. Lažejo namreč, da naši liberalni trski magnatje s celim premoženjem za staro sparkaso dobri stoje. To ni res! Zadnjič se je hvalila ena Ženska iz Dolenje vasi, kaj ve »Domoljub«, sai Cene m Pirker in Poljanec in drugi L vse dobri stoje. Le verjemite! Vsak dober stoji le za par deležev, ki jih ima, dru-zega pa me. Le pri hranilnicah z neomejeno zavezo člani eden za drugega dobri stoje, stare šparkase imajo pa deleže kakor konsumi. 81
d Je že začeli Iz Banjaloke sc nam poroča: Prav nič nismo bili zadovoljni, da nam je deželni šolski svet poslal nadučitelja Potokarja, znanega vsled svojega »delovanja« v Št. Lovrencu. Nekaj časa smo še shajali ž njim, ker smo potrpeli, a možiček mora delati zdražbe in prepire. Sedaj je začel pisati po liberalnih listih o naši šoli, kjer slika, v kako slabem stanju da je in tako dalje, in koliko revež Potokar trpi vsled tega, kakor bi bili mi krivi, da je on pri nas in šola slaba. Ne vemo pa, ali piše to iz svojega lastnega nagiba, ali pa po naročilu in v interesu tistih, ki so Banjoloko ociganili za pošto in nas hočejo sedaj tudi za šolo. Potokar v svojih listih prav nič ne pove, da imamo liberalni občinski odbor, da so leta in leta v občini gospodarili liberalni Kajfeži, da so to tisti, ki so bili vsikdar nasprotni popravi in zidavi šole samo zato, da bi ob ugodnem trenotku potegnili šolo v Novo selo, kakor so pošto. Ako je Potokar postal »revmatičen« zaradi naše šole, zahvali naj se svojim somišljenikom, ki odločujejo v občini in v šoli. Naj ne misli Potokar, da nam je posebno na srcu. Kakor 011 sam, tako želimo tudi mi, da bi prišel kam na bolje, a bojimo se, da pot, ki jo je ubral Potokar, ni prava in ga nc bo še tako brž pripeljala iz Banjaloke. Svetujemo mu, da v svojo in v korist Banjcev ne ruje proti nam in nc dela v interesu tiste liberalne rodbine, ki je kriva, da je naša šola taka, kakor je, in ki zavira popravo šole samo zato, da jo ob ugodnem trenotku potegne v Novo selo. — Toliko se nam je zdelo potrebno pojasniti na veliko »jamranje« našega gospoda nadučitelja v njegovih listih.
d Loški potok. Kot ljudske prijatelje so se v zadnjem času pokazali eni izmed naših »gospodarskih«. Kot za ljudski blagor vneti so hiteli spraviti naše Kmetijsko društvo v največje nezaupanje pri članih in v veliko škodo, dolžeč je goljufije in oderuštva. — Zadnje le — škoda — mislijo tudi, da se jim ni posrečilo. Stvar je ta: V liberalnem lističu »Slovenski Dom«, kjer naši gospodarski po smrti »Nove Dobe« svoje duševne proizvode in smeti od-kladajo — so objavili članek, kjer dol-žijo, da si je Kmetijsko društvo za posredovanje pri nakupu eternita tvrdke Korn zaračunalo veliko vsoto. Iz članka zveni, da je Kmetijsko društvo nastopalo oderuško in z goljufijo. Kdo se zmeni za solzave in revne cajtenge »Slov. Dom« pri nas! V ljudstvu niso izzvali najmanjšega sumničenja ali kaj enacega, kar so baš namerjali. Toda odbor društva je hotel, da se stvar javnosti pokaže tako kot je — zlagano in hinavsko zavito. Društvo je omenjeni list tožilo radi hinavske notice in porotna obravnava je pokazala sledeče: Tvrdka Korn je po posredovanju Fr. Debeljaka prodala Iv. Lavriču eternita s pokrivanjem vred za 522 K 27 vin. Ta račun je Lavrič poravnal. Čez 15 mesecev na to pa pošlje Korn ženi Lav-
riča terjatev za 463 K 70 vin. Lavrič je dokazala, da je račun poravnan. Toda čudno zakaj enkrat terjatev za 522 K drugič 463 K. In presladki za vse dobro vneti eni izmed gospodarskih so pia. nili v gorki ljubezni za ubogega kine. tiča na Kmetijsko društvo, češ: To društvo jc vsoto, ki leži med 463 K do 522 K, to je 59 K zaračunalo za trud. Ubogi kmetič, kako te derejo, to ode-' ruško Kmetijsko društvo! Ljudje p0. toški in vi naši prijatelji po božjem svetu, poglejte kako Kmetijsko društvo odira, goljufa naše (?) dobro ljudstvo. 11 V krčih ljubezni so tako upili naši dobri gospodarski, obravnava pa tako-le pravi: 1. Fr. Debeljak tu ni posredoval niti najmanje kot kak uslužebenec ali poslovodja »Kmetij, društva«, marveč le kot zastopnik tvrdke Korn. Za zastopstvo dobi Debeljak provizijo, kar pa Kmetijskemu društvu čisto nič ne škodi in ne koristi, ker Kmetijsko društvo se s prodajo eternita prav nič ne peča. 2. Kmetijsko društvo nima s trgovcem Kornom prav nobene zveze kupčijske, le v toliko, kar od njega naroči za lastno porabo za svoje strehe. Od tega trgovca pa v naši dolini ta m a-terijal vsak jemlje, n. pr. Kmetijsko društvo, Bartol, Škulj, Rus itd. /a-stopnik te tvrdke jc bil in je menda -e poleg Debeljaka tudi Iv Rus. 3. Iz predstoječega sledi, da če tudi bi kaj bilo napačnega, magari goljufivega, ni- * ma Kmetijsko društvo niti najmanjše sence. Pa ni bilo goljufije nobene ne oderuštva, ker: Trgovec Korn je izjavil: Da je prišla terjatev enkrat višja enkrat nižja je ta-le vzrok. Jaz zapisujem račun materijala v eno knjigo, račun materijala in dela skupno pa v drugo knjigo. In ko je Lavrič poravnala 522 kron, to je materijal in krovec, je moja uslužbenka zbrisala lc v knjigi 11. Ni pa zbrisala v knjigi, kjer je bil označen le materijal. Pozneje pa pri pregledovanju knjig smo neizbrisan račun materijala 463 K še enkrat terjali. Krivda je torej moja; tako je izrazil Korn pred poroto. Torej ni krivda za goljufijo ne na Debeljakovi strani, najmanj pa na strani Kmetijskega društva. Točke 1., 2., 3. so dale v polni meri zadoščenje Kmetijskemu društvu. Isto jc kot sicer tako tudi tu brez najmanjšega madeža. Pri poroti pa se ni šlo naravnost za ta dokaz, marveč vprašanje ali je »Slov. Dom« z omenjeno objavo dol- » žil nepoštenja Kmetijsko društvo ali ne! Porotniki so bili z 8 glasovi proti 4 mnenja, da. poštenje Kmetijskega društva ni bilo žaljeno. Ta izid nas ni presenetil, ker poznamo razmere. Za danes povemo: 1. Kmetijsko društvo jc dokazalo svojo nedolžnost v polni meri. 2. Ta obravnava, ki Kmetijsko društvo kot tako ne bo veliko ali nič stala radi stroškov, nam podaje silnih naukov in odpre tudi po sili slepemu oči!
Vače. V zadnji številki »Domolju* ba« se je vrinilo par tiskovnih pomot, V občini Kandrše večina svetovalcev niso naši farani, k razpbru pri nas je pa veliko pripomogel učitelj Blagajna
s »Slovenskim Domom« ali »Ciganskim psom«. — Na Vačah nekaj poka, poka! Halo, Blagajna je v preiskavi! Župan Zarnik skliče dne 19. t. m. sejo, a ne zato, da bi se posvetovali, kako bi po svoji dolžnosti napravili konec po-nočnim izgredom in koliko naj plačajo licence za godbo one gostilne, kamor hodi zvečer Blagajna navduševat svojo sokolarijo. Prišli pa so možje podpisat že izdelano izjavo, s katero naj bi se brez dokaza ovrglo, kar se je resničnega zadnji čas poročalo o delovanju svetovalca Blagajneta. Dveh je manjkalo, eden, ki ni dal svoje pameti v štant, se je vzdržal glasovanj clj cl odbornik Mrva, ki ni prišel po Blagajne-tovem trudu v odbor, je dal na zapisnik, da Blagajna pravzaprav zasluži grajo. Doslej še nismo imeli učitelja, ki bi bil prisiljen iskati si takih jalo-lovih zaupnic. Pa je že smola, če ne more niti ene naših trditev z dokazom ovreči! Liberalni odbor seveda ne sme drugače delati. V sleparskega »Ciganskega psa« se da vse zapisati, saj ni nikdo navzoč, ki bi dopisuna oklofutal. Istotako se da na vrata koče poleg Ko-libritove hiše vsaka surovost napisati. Tepčki in Pepčki kaj lahko verjamejo, da Blagajna ne piše v sleparski »Svinjski Dom«. Zagrizenci bodo še naprej trdili, da nas vodi do Blagajneta le osebno sovraštvo. Mi pa vsak dan vidimo, da je Blagajna pri nas poosebljeno libcralstvo. Osebnosti naj Blagajna zase ohrani. Ko je bil takratni krajni šolski predsednik Mrva zoper to, da se nastavi njegova gospa soproga pri nas za učiteljico, so mu prvič zrastli ro-žički, začel je ruvati zoper Mrveta. Kako zahrbtno in strankarsko je osnoval liberalno posojilnico! Koliko nemira že vsled tega, predno je prišlo do glavnega razburjenja pri občinskih volitvah. Kje je bil še takrat naš sedanji kaplan?! Naj le pride kak njegov zaščitnik en dan in eno noč na Vače ter stopi malo okoli! Zadnji teden se je res prehladil Blagajna za svoj šolski sokolski naraščaj. Sokoliči se nam nič več ne spakujejo tako izza vsakega vogala. Tudi barab nimamo več. Pač pa so sokoli pozabili, da resnica in pravica tudi pri belem dnevu zmaguje. Ker gre kaplan >ned ljudi, zato ga bo treba nabiti. Iz ljubezni do bližnjega mu je nekdo 14. t. m. pred polnočjo ubil eno okno. Ker so sokoli sklenili, da mora proč, zato je 17. t. m. dobil na vežna vrata drugi poliv s straniščem, zadnjo soboto zvečer so mu s kolom zatvorili vrata, da bi zjutraj ne mogel iti v cerkev. Ali je morda krajni šolski predsednik Tit Strmljan kriv Blagajnetovih dejanj? Ko se je 16. t. m. Tit pozno vračal iz posojilnice, bil je zavratno s kamenjem napaden. Pa se nam še obeta novih dokazov ljubezni. Divjačina še brca, predno pogine. Čestitamo litijskemu sokolu na tako »izobraženih« članih našega sokolskega odseka! Čestitamo Blagajnetu, ker prav pridno zahaja h Kolibri tu. Nikakor pa ne moremo čestitati vačanskemu surovemu libcral-
stvu, ki ni zmožno niti sence načelnega boja ter v znamenju stranišča le še životari in se hrani z gorostasnimi lažmi, obrekovanjem in samimi osebnimi napadi. Čim bolj se nas sramoti in napada, tem bolj nam raste pogum in zavest, da imamo ravno mi prav. Izvoje-vali pa bomo prej ali slej pričeti boj. Pridobili bomo poštenemu delu ljudstva nekdanjo prostost, štrli in zlomili greben propalosti, ki hoče priti do vladanja, liberalcev pa ne bomo spre-obračali. Prav dobra je naša fara, zlasti v okolici, tudi v trgu Vače je mnogo ljudstva na naši strani ali vsaj obsoja Blagajnetovo strahovlado. Pustili pa ne bomo nikdar, da bi peščica ljudi delala fari škandal pred svetom. Blagajna naj gre proč, pa bo mirna Bosna! Potem si bodo njegovi pristaši, ki jim pač vse^a v zlo ne štejemo, vsaj oddahnili.
Uradna izjava. Ker piše list „Slovenski Dom" z dne 18. junija 1910, da imamo posojila v Trstu, Koroškem in Kranju izjavljamo: Glasom naših pravil ne smemo posojati izven sodnega okraja Ribnica nobenega denarja. Kar trdi o tem imenovani list, je neresnica.Pač pa ima samo en naš član, ki ima posestva doma in drugod, pri nas posojilo in zaradi večje varnosti smo vknjiženi na vseh njegovih posestvih — domačih in izven sodnega okraja. Nikdar pa nismo dali kakega posojila v Trst. Kdor to trdi, je laž-nik. Na to besedo lahko toži in potem dokažemo pred sodiščem s knjigami, da je to laž.
Hranilnica in posojilnica v Ribnici,
dne 20. junija 1910.
Matevž Dagarin, Franc Fric,
nač. nam.	načelnik.
n Dekliški tabor na Žalostni gori.
Dekleta vrhniške dekanije so imela dne 13. t. m. na prijazni Žalostni gori svoj dan, ki ga lahko zapišemo med najpomembnejše v zgodovini naše dekliške organizacije. Ob rani uri se je zbralo v staroslavni božjepotni cerkvi do 600 deklet, članic Marijinih družb in ženskih odsekov izobraževalnih društev, brez posebne agitacije-in kljub slabemu vremenu. Zares, čudili smo se navdušenju, s kakršnim so prihitele dekleta k Žalostni Materi Božji, in vztrajnosti, katero so kazale ves dan. Zastopani so bili kraji Vrhnika. Borov-
nica, oba Logatca, Rakitna, Preserje, Horjul, Bevke, Podlipa; celo iz daljne Hotedršice je bilo deklet lepo število. Pri zjutranji sveti maši, ki jo je daro« val preč. g. Val. Remškar, župnik iz Dol. Logatca, je pristopilo do 400 ude« leženk k skupnemu sv. obhajilu. — Ob' polu 9. uri je imel slavnostni cerkveni govor škofijski voditelj Marijfinih družb, preč. g. Janez Kalan. Z znano zgovornostjo je označil naloge sloven« skih deklet, ki jih imajo izpolnovati v svojem zasebnem in javnem življe« nju. Po slovesni sv. maši borovniškega! župnika, preč. g. Jož. Juvanca se je vr« šil pred cerkvijo, na lepi ravnici, okra« šeni z mlaji in venci, pod okriljem S* K. S. Z. pravi dekliški tabor, kakršne« ga na Kranjskem doslej še ni bilo. Že« leti bi bilo le, da bi se slični shodi upe« ljali tudi po drugih dekanijah. K tej želji nas sili zadovoljnost zborovalk, ki jim je sijala z obrazov med celim zborovanjem. — Zborovanje je otvoril v imenu S. K. S. Z. njen tajnik, č. g. Traven, predlagajoč predsednikom; zborovanja župnika Remškarja iz Dol. Logatca, zapisnikarjem župnika Ma« gajno iz Rakitne. Z lepo deklamacijo je pozdravila zborovalke mladenka Frančiška Švigelj iz Borovnice, nato pa je govoril č. g. Traven o ženski organizaciji. Jedro njegovega govora je bilo, naj se povsod izpelje tudi ženska organizacija na krščanskem temelju; saj potrebuje tudi ženska izobrazbe. —■ Vrstili so se govori deklet samih. Govorile so Julka Sedej z Vrhnike, Tončka in Marija Mihevc iz Logatca. Čudili smo se, koliko govorniškega daru ima naše priprosto dekle; zlasti zadnja je s svojim nastopom, polnim ognja in gorečnosti za probujo deklet, kar očarala zborovalke. — Č. g. Vovko z Vrhnike je govoril »O ženski kot social« ni delavki«. Njegove krasne besede so bile mnogokrat spremljane z velikim odobravanjem; da bi le v mladih srcih obrodile mnogo sadu! — Č. g. Turšič iz Gornjega Logatca je v svojem govoru »Ženska in obrambno delo« navduševal zborovalke za pristop k »Slovenski Straži«; 10. julij naj pokaže, koliko narodne zavesti je tudi v naših poštenih dekletih. — Nato je predsednik za« ključil to prelepo dekliško zborovanje* — Popoludne so bile še slovesne lita« nije in dekleta so se razšle v svoje kraje z zavestjo, da so ta dan veliko pridobile. »Lepo je bilo; kdaj bo zopet kaj takega«, so šepetale med seboj; ena misel jim je gorela v srcih: Služiti Bogu in domovini. — Dekleta slovenska, na plani Tudi vas čaka obilo dela v, blagor svojemu ljudstvu. Začnite in: nadaljujte, domovina vam bo h"a« ležna!
n Vrhniške novice. Dne 13. t. m. jO
umrl na Vrhniki Radeckijev veteran Anton Jerina v 84. letu starosti. Z vidnim veseljem in živim zanimanjem je začel pripovedovati o starih časih, če je le kdo namignil o Radeckiju in njego« vih vojakih. Ker je bil v vojski ranjen, je dobival malo pokojnino. — Na našo
mlekarsko šolo se je prišel strokovno izobraževat ruski ljudski učitelj iz bližine Petrograda, g. Dimitrij Circof. No kaj mesocev se jo mudil v Varaždin-skili Toplicah, kjer je na nekem vele-posetvu proučaval praktično kmetijstvo. Na naši šoli vztraja najbrž do konca tečaja, nakar se povrne na Rusko. _ Prihodnjo nedeljo, dne 2b. junija ima rajfajznovka svoj redni občni zbor, h kateremu vabimo najvljudneje vse svoje člane.
n Vrhniške novice. Dne 5. junija je priredila »Jugoslovanska Strokovna Zveza« delavski shod. Na shodu so govorili dr. Zajec, kaplan Vovko in predsednik vrhniške skupine, Leskovec. Soglasno se je na shodu poudarjalo, da ni namen J. S. Z. boriti se proti delodajalcem, temveč le delavce gospodarsko, nravno in duševno dvigniti. — Kakor smo čuli, je g. Karol Jelovšek zopet odslovil nekaj fantov, ki so stopili predenj s prošnjo, da bi jim malce izboljšal plačo. Odslovljeni delavci niso člani J. S. Z. Dvomimo, če se bo še moglo resno poudarjati, da je g. dvorni saložnik velik prijatelj delavstva. Prav nič pa ne dvomimo, da bi imenovani gospod ne sovražil delavske nepolitične strokovne organizacije, če bi jo hotel proučiti. Pri strokovno organiziranih delavcih bi mnogo težav ne imel, ivi jih ima danes. — V nedeljo, dne 19. t m. so sc oddala v občinski pisarni ob 4.- uri popoludne dela pri zgradbi norega kaplani j skega gospodarskega poslopja ter pri popravi kaplanije. Vsa dela so proračunana na 12.800 kron.
n Od Sv. Trojice nad Cirknico. N a-1' o d i n križ skupaj. Koncem štiridncvnice, oziroma ponovitve lanskega sv. misijona, bila je pri nas zadnjo sredo običajna procesija z Najsvetejšim. Slučajno gre proccsija mimo iiiše znanega Kovačiča, po domače Petkovega ata. In kaj zagledamo. Na oknu dve sveči, križ in poleg tega razprostrt »Slovenski Narod«. Kaj jednakega se menda šc ni videlo nikjer. To pač presega vse meje! Opravičeno je bilo ogorčeno naše dobro ljudstvo nad toliko predrznostjo. —• Govori g.g. j e -z u i t o v niso ugajali Petkovemu atu fin Tonclu. Norčevala sta se na nedopusten način iz govorov in misijona. Zakaj pa? Zato, ker sc govorov sploh udeleževala nista. To sta pa moža — norčujeta se iz stvari, katere nisca niti videla, niti slišala. Prav po liberalno. Toda Toncelj — ali se Vam ne smilijo Vaši otročički?
n Idrijske novice. Strela je udarila v nedeljo, 5. junija ob poldrugi uri popoldne v hišo g. Jan. Petri-ča ter naredila na strehi, stropih, od-nosno podovih luknje, nato pa izginila v kletinih tleh. Zažgala ni nič; škode ije povzročila malo, tem več pa strahu, s— Radi obsodbe Andreja Rejca k smrti na vešala se je zmešala pamet posestniku in rudarju Jan. Bezeljaku, kojega hčeri je bila, birmanska botra umorjena žena Rejčeva. Tako ima Rej-iSev zločin še druge nedolžne žrtve za
V
posledico. — Nenavadno hitro jc preminul občespoštovani posestnik J. Kumer dne 6. junija. Dopoldne je delal v neki mesnici, lam je tudi kosil in potem tožil, da mu ni prav. Prišedši domov, se je vlegel na skrinjo in v četrt ure zdilinil brez vsakega smrtnega boja. Naj v miru počiva! — Letošnja k o š n j a v našem kraju bi bila izredno obilna, ko bi vsak dan dež no nagajal. Radi dežja pa se je bati, da bo trava zgnjila. Tudi za druge poljske in vrtne sadeže vedni dež ni na mestu. Bog nam daj skoraj gorkega in suhega vremena!
—	Učenci in učenke tukajšnje rudarske ljudske šole delajo pod vodstvom učiteljstva sedaj pridno izlete v okolico. Neki razred jc potoval cclo v Postojno občudovat tamošnjo kapniško jamo. Nekdanja šolska mladež pač ni imela takih udobnosti, kakor jih ima sedanja. Želeti bi bilo od takih izletov blažilnega vpliva na srca mladine! — Pismene mature na tukajšnji c. kr. realki začetkom tekočega meseca se je udeležilo 21 dijakov. Uspeh je bil menda povoljen, samo nemščina je baje delala nekaterim preglavico. — Revizija o priliki oddaje premoženja cestnega odbora novemu načelniku je pokazala precejšnje nedostatke. Delalo se je včasih kar na debelo. Precej so morali nekateri doložiti, da so se računi vjemali. Pač res, kjer je kak liberalec zraven, tam je žetev zanj. Bedak mora biti, kdor dandanes še z liberalci drži!
n Borovnica. Vsak je z zanimanjem prebiral v »Dom in Svetu« Sardenkovo prekrasno »Mater doloroso«, v kateri jc naš nežno čuteči pesnik v umetniško lovršeni obliki obdelal morda najbolj pesniški predmet naše sv. vere: žalostno mater. Ta svoj spev je pesnik lani dramatiziral ter tako nastalo igro v svojem domačem kraju na Ježici ne-kolikokrat uprizoril. Vsi, ki so imeli srečo udeležiti se te predstave, so bili globoko gin jeni; pesniku se je v resnici posrečilo v sedmerih dramatskih slikali — kot spomin na sedmero žalosti Marijinih — podati sedem prekrasnih prizorov iz življenja Marijinega, sedem pravih biserov v njeni kroni. Mislilo se je, da se ta igra ne bo mogla nikjer več uprizoriti, češ, da je pretežka. Šli smo s strahom na delo — a tudi z ljubeznijo. Sam pesnik je v svoji prijaznosti prišel parkrat k skušnjam ter je tudi vodil glavno predstavo, za kar mu bodi tukaj izrečena prisrčna zahvala. Naš oder je zopet pokazal, da je vreden pohvale, katero mu je izrekel naš poslanec g. Kobi v deželnem zboru. Nove
—	za to igro prirejene kulise (delo aka-demičnega slikarja g. Ogrina), prekrasna obleka in nad vse zares čuvstvena deklamacija — da, vse je bilo, skoraj bi rekel — dovršeno. Cela igra je kot nežno premišljevanje, sladka molitev, ki mora vsacega ganiti. — Ta dobro uspela prireditev je najboljši odgovor dopisniku »Slovenskega Doma«, ki je začel že precej grdo blatiti naša društva pred svetom ter že piše o »osame-
lem Domu«, katerega imenuje »čukov-ski hlev«. Vsa Borovnica predobro pozna tega dopisnika-odpadnika. Ker ga sploh nihče ne vpošteva, mu tudi nočemo delati te časti, da bi mu odgovarjali; a za »Slovenski Dom« je to zelo slabo znamenje, če ne more dobiti bolj inteligentnega dopisnika iz Borovnice.
n šmihel pri Košani. Penzijonirani farman Berce je začel kaj pridno ob nedeljah prodajati svoje neslanosti po Notranjskem. Dne 5. junija ga je zaneslo na Kal, vas župnije košanske, kjer je krpucal liberalno cirilmetodar-sko podružnico. Mož očividno trpi na domišljavosti, ker drugače se ne bi za-mogel povzpeti do trditve, da tudi katoliški duhovnik ni več Slovenec, ako je proti liberalni Ciril-Metodovi družbi. Prav verno ga je poslušal Janez Čorne, c. kr. poštni oskrbnik v Št. Petru, o katerem pa ne vemo, kako je molil ali bode »grevengo« v košanskem župni-šču. Te komedije se je udeležil tudi kontrolor južno železnice Flore s svojo žlahto in pa neizogibni šentpeterski Špilarji. Predsednikom podružnice so pa postavili bivšega propalega kandidata liberalne stranke Ambrožiča. Borce, presneto se motiš, ako zbiraš raztrdsene liberalne ude v svrho pomlajen ja liberalne stranke! Ako si pa misliš pripravit s tem pot na Barko, so pa še hujše motiš!
n V Dolenji vasi pri Senožečah jc bil izvoljen 15. t. m. županom g. Ivan Franetič, po domače Zdrol. S tem je končana v tej občini skoro leto trajajoča borba za županstvo. Novemu gospodu županu in odboru želimo prav dosti uspehov pri delu za korist ob-čincev!
n Sv. Jošt nad Vrhniko. 13. t. m. je
umrl tu Janez Dolinar, po domače Jurež, v 58. letu svoje starosti; bil jc večleten cerkveni ključar, 12 let župan« Večni mir njegovi blagi duši! — Hranilnica in posojilnica pri Sv. Joštu nad Vrhniko lepo napreduje; tekom letošnjega leta imamo že 88.000 kron prometa. Farani! najbolj varno naložen jc denar v domači hranilnici, ker načcl-stvo vsakogar pozna! — Dolgo zaželje-no cesto Vrzdenec - Suhi dol je deželni odbor kolavdiral pretekli teden v veliko veselje tukajšnjega prebivalstva. Prisrčna zahvala vsem, ki so se trudili za to potrebno cesto!
n Iz Notranjih Goric. V nedeljo, 12., junija popoldne smo čakali radovedno, kdaj pride k nam 2000 napovedanih; sokolov. Vsaj štirinajst dni prej so bobnali okoli, da jih pride toliko. Eden teden kasneje so že pravili samo za 1000 še. V nedeljo smo pa čakali, in glej! — gospod Tribuč pripelje nekaj sokolov k nam, pa nekoliko šolarčkovv Z vrhniškimi sokoli jih je bilo komajj 50, reci petdeset. No, smo rekli sami pri sebi: ravno prav za Pavletov salon. Pa. vendar bi bili pri vajah morda kaj pokazali, ko bi jih ne bil motil nek pijani Notranjec - sokol, ki je vse pokaziL Zato sta ga pa ljubeznivo odpeljala Ilja in Pavletov iz svoie družbe boli na sa-
moto. »Ta male« smo mislili, da je gospod Tribuč pripeljal k nam v šolo, pa jih je v krčmo. Naj bi jim raje bukvice kupil, kakor da jih vodi okoli. Pa novi šolski nadzornik že vejo, kaj smejo. Več že smejo z otroci uganjati, kakor kedo od nas. Mora že tako biti pri tistih ki skup držijo. — Notranjec.
n Senožeče. Kat. slov. izobraževalno društvo v Senožečah priredi 29. junija igro: »Dve materi«. Tudi bo že nastopil pred kratkim ustanovljeni tamburaški zbor. Po predstavi se igra srečolov. Vsa prireditev se bo vršila na župnijskem dvorišču. Vabljeni so vsi prijatelji, godbe, sreče in zabave.
n Bratska društva vipavske doline! Dne 3. julija v Vipavo! Kat. slov. Izobraževalna društva, včlanjena v vipavski Zvezi, prirede dne 3. julija t. 1. občni zbor v telovadnici vipavskega Orla z običajnim dnevnim redom. Obenem se bo vršil ustanovni občni zbor »Narodne obrambe« za vipavsko dolino. Zborovanje bo zaključilo zanimivo skioptično predavanje. Vabimo Vas, da v smislu Zvezinih pravil pošljete po enega odposlanca na vsakih 10 članov. Z ozirom na važnost te prireditve vabimo tudi druge društvenike in dru-Uvenicc. — Zveza kat. nepolitičnih društev v Vipavi, dne 14. junija 1910. Lavrič, predsednik; G. Koller, odbornik.
n Lov občine Horjul. Pri c. kr.
okrajnem glavarstvu v Ljubljani se bo vršila dne 25. junija 1910 ob 11. uri do-poludne javna dražba za občinski lov Dbčine Horjul za dobo petih let. Ker je ta lov na dobrem glasu za divjačino, elasti za divje peteline ter se po teh krajih nahaja veliko rac in jerebic, vsled tega se vabijo prijatelji lova, da Be udeležijo omenjenega dne javne dražbe. — Županstvo v Horjulu, dne 16. junija 1910. Ivan Stanovnik, župan.
Čebelarski shod v Polhovem Gradcu bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane.
aannaDanonnnnnnan		
U □ n	Iz raznih krafeu	U □ n
□i	nr~"~"~" " 'nnnnnnnrmn	
Štajersko. V M a r i b o r u je bil
otvorjen dne 19. t. m. narodni muzej. V muzeju se nahaja sedaj že jafco mnogo zgodovinskih stvari. — Prestavljen je okrajni komisar dr. Lubec iz Maribora k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. — Potres so čutili v okolici Kozjega dne 16. t. m. — Vsled žalosti umrl. Dne 13. t. m. je umrl v 'Artičah pri Brežicah g. Janez Slovenc, bivši dolgoletni župan in gostilničar. Dobri mož ni mogel preboleti izgube svoje žene, ki mu je pred kratkim umrla. Bil jc zvest pristaš S. L. S. — T u r n a r j i v strahu za Celje. Nemške turnarje, ki so nameravali prirediti dne 12. t. m. telovadbo v Celju,
je nekdo potegnil, da hočejo tudi Slovenci isti dan nastopiti. V strahu pred slovensko demokracijo so bobnali na vse kraje in vabili turnarje, naj pridejo reševat nemštvo celjskega mesta. Nemcev je res na ta poziv prišlo veliko v Celje, a slovenske prireditve sploh ni bilo. — Samoumor 70-letnega moža. V Ptuju se je ustrelil zaradi neozdravljive bolezni 70 let stari vratar južne železnice Karol Stach. — Toča je napravila pretečeni teden silno veliko škode na Štajerskem. Posebno veliko so trpeli kraji okrog Sv. Lovrenca. Strokovnjaki trdijo, da je toča vzela vsaj polovico hmeljevih pridelkov. — Na turnarsko slavnost je prišel tudi tiskarnar Pavliček iz Kočevja. Pavliček se mora prištevati seveda med pristne Nemce, kajti njegov oče je Čeh, mati pa rojena ljubljanska Slovenka.
n »Kat. slov. izobr. društvo Podbr-do«, Goriško, se tem potom iskreno zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in g. odposlancu Sajovicu za potrebno in dobro uspelo predavanje, ki se je vršilo v tukajšnjem društvu dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne pri zadostni udeležbi članov in drugih. — »Kat. si. izobr. društvo Podbrdo« ima dne 26. t. m. predavanje ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Predava g. odposlanec K. S. Z. iz Gorice.
□szaezae			
U □ n	Dobre knjige		U a n
□□□C		-1» it ir-innnnnt Jt innn	
Slovanska apostola. Narodna igra v 5 dejanjih. Spisal Silvin Sardenko. Cena s poštnino vred 1 K 20 vin. Dobiva se v Katoliški Bukvami. Ta lepa igra, ki je silno prav prišla ravno našim društvom, je res prava ljudska igra in bode gotovo tudi pripomogla, da bodeta sv. Ciril in Metod postala ljubljenca našega vernega ljudstva, kakor sta bila nekdaj ljubljenca dobrega panonskega ljudstva. Naš pesnik se jc vživel v staro Panonijo Ciril-Meto-dove dobe; starim panonskim junakom in bojem je vdihnil življenje. Niti za trenutek nas ne dolgočasi s suhim pripovedovanjem stare zgodovine, ampak živo nam predstavlja zadnje vzdihe poganstva (prvi prizor), sebične boje (Branislav) proti sv. Cirilu in Metodu, razmerje med Panonijo in Moravo, nad vse pa velikega duha sv. Cirila in Metoda. Igra je kakor izliv svetega navdušenja za duha in za apostolsko delo sv. Cirila in Metoda. Naša skladatelja St. Premrl in F. Ferjančič s svojimi igri pridejanimi skladbami zelo povzdigujeta slovesni značaj igre. Z glavnim dejanjem so spretno spletene razne podrobnosti iz življenja svetih bratov. Iz cele igre pa odseva velika ljubezen do sv. Cirila in Metoda. Ljudstvo se je odločno borilo proti tistim (Branislav, Ljuti), ki so mu hoteli iz srca iztrgati to sveto spoštovanje. Zdi se nam, da se
s tem svetim spoštovanjem panonskega ljudstva združuje tudi klic našega vernega ljudstva: Ne pustite, da bi zamrlo češčenje sv. Cirila in Metoda, vrnite nam naša svetnika in sveta apostola prave vere!
Od narave stvorjena, tako v sestavi kakor tudi moči istolična Franc Jožef-ova grenčica se že desetletja predpisuje od najslovitejših zdravnikov osobito pri zdravljenju akutnega kakor kroničnega zaprtja. Naravna Franc Jožef-ova grenčica že v malih količinah zavžita, vpliva zanesljivo brez težkoč in ne pro-vzroča niti draženja črevesne sluznice niti splošne depresije, torej popolnoma v nasprotju z drugimi odvajalnimi sredstvi, ki se tako kričeče ponujajo in izgledajo na zunanje jako lično, — Vzorni »naravni" učinek Franc Jožef-ove gren-čice je posledica, da se lahko vporablja tudi pri oslabelih prebavnih organih, v katerem slučaju bi druga sredstva bila prepovedana. — Preizkušeno od najpomembnejših klinikov kot n. pr. Ger-hardt, Kussmaul, Leube in mnogih drugih zastopnikov zdravniške vede
17
Zaznamovane ženske.
Na graščini Bukovje je nekdaj zmanjkalo petdeset praznih žakljev in nikjer jih ni bilo mogoče najti. Čez lete in dan umrje oskrbnik; pri pogrebu jc deževalo in zato so zavihale graščinske dekle kiklje čez glavo. Kako se začudi župan, ki je zadaj šel, ko bere na spodnjih krilih zapisano:
Graščina Bukovje št. 18 — 26 — 3C — 48 itd.
Sladak spomin na domovino.
Za časa cesarja Jožefa II. so nosile Francozinje lase silno visoko sfrizira-ne. Nekoč obišče cesar svojo sestro, francosko kraljico Marijo Antoinetto v Parizu. Nekaj časa ginjen opazuje njene lase, potem pa pravi: »Toni, silno dobro mi stori ta pogled — tvoja frizura me spominja na turn sv. Štefana!«
Iz šole. Oče: »To leto si bil zopet strašno len v Soli. Kako pa hočeš postati zdravnik ter si sam kruh služiti?« — Sin: »Jaz bom zdravnik za posebne bolezni (specijalist). Znati mi bo treba polovico manj, kakor navadnemu zdravniku, — računil bom pa še enkrat več I«
Naglica. Kuharica: »Take naglice pa še ne pomnim! Predvčerajšnjim sem ga spoznala včeraj sva se zaročila in danes mi je že — sto kron dolžan!«
Bavarec ln Berllnec. Berlinec: »Pri nas so enemu Vašemu rojaku, ki je imel s pivom zalito srce, — tisto vun vzeli, ooerirali in kajon še sedaj živi!« — Bavarec: »To še ni niči Pri nas so pa enemu Vašemu rojaku ušesa bolj
62
.jM
Si ran 404
nazaj prišili, da lagljo bolj na široko golijo odpira, in ta kajon šo živi!«
V gostilni. Tujec: »Gospod oštir, vi ste nn v račun djali tudi puSelj sena! Kako je to?« - Oštir: »Sinoči, ko je krava mukala, ste rekli, da vas to vznemirja. Zato sem ji dal puselj mrve, da je bila tiho!«
Primerno berilo. A.: »Kaj pa počneš zdaj, ko so tako dolge noči?« - «•: »Berem 'lisoč in
ena noč«!	., ,.
Pred sodnikom. »Ali minto premakljivo ali nepremakljivo premoženje?« — Zaslišanec: »Zdaj nepremakljivo!« — Sodnik: »Kaj pa imate tacega?« — Zaslišanec: »Potrto kočijo!«
Iz sodiiije. Sodnik: »Toženec vas jo torej udaril s stolom po ustih in vam štiri prednje tobe izbi!. Zanimivo je pri tem vedeti, če ste vi kake bolečine čutili!«
Hud lažnjivec. A.: »Si že slišal, kaj je gospod logar včeraj pravil?« — B.: »Pojdi no, če .a kaj pripoveduje, da je bilo, se še tega ne sme verjeti, kar ni bilo!«
Epileptični, kakor trpeči na krču in liervoznost.i dobe brošure zastonj in franko od Schvvanenapotheke, Frank-furt ob Meni.
Trgovce s prašiči in gospodarske posestnike opozarjamo na oglas dr. Zellner-jevo krmo za prašiče, ki je redilnejša kakor koruza. Več v oglasu.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 15. janija: 42, 2, 21, 53, 75. Trst, 18. junija: 55, 44, 53, 26, 74. Line, 18. junija: 27, 43, 46, 1, 42.
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 21. junija 1910.
T
C-

Tu hrabrili šcsl pritlikovccv strmi, Jvjc neki sedmi njih tiči?
CLiMHXmotorinapetrolej
Najcenejši obrat.
Bacltricli & Go.
tovarna za motorie
Ljubno, dne 30. majnika 1910.
Gospod Franc Stupica, veletržec
v Ljublj ani.
Podpisani posestniki kupili smo pri Vas 3 vratila (gepelne), 1 mlatilnico in 1 slamo-ceznico.
Postavili smo si stroje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo isti dosedaj lzborno in v našo popolno zadovoljnost, tako se vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo.-
Ob enem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako jednostavno vratilo ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje, i. t. d. najboljša in najcenejša
P°moč"	. ft	1636
i spoštovanjem
Kokalj Ignacij, fivenkei Anton. Praproinik Jožef. 52
Deželni pridelki:
Pšenica.....
Rž.........
Ajda........
Ječmen......
Oves . . . .....
Froso belo. . . . Proso rumeno . Koruza stara . . Koruza nova . .
Leča........
Grah.......
Laneno seme .
Gra&ica.....
Dornačn detelja Gorenjska repa ližol kibnkan Mini Prepellčar ližol Mandalon Čebula ......
Krompir......
Zelje t.veže . . Zelje klflo brez
soda......
Kep« sveia . . . Repa kls!a brez
soda......
Brinje.......
Kumna ......
Orehi.......
Gobe suhe . . .
Ježice.......
Želod .......
Smrekovi storži. Seno ........
Sloma.......
StelJ«.......
42
23
Io6 2!> 34
10
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . . .
Prašiči......
KoStrunI.....
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano
od K 2W— do . . Maslo surovo od K 2M» - do ... Slanina sveia
(.speli).....
Slanina preka-jena ......
Mast svinjska . .
Loj.........
J; jca ICO kom Princi ...
Golobi ......
Raca.......
Gos.........
Koionijaino blago na
Rit Rangon od K iA- do ... . Kava Sitntos od K 1IM - do
Slndkor.....
Petrolej......
Ml
Dve posestvi naprodaj v Kožar jah
Na enem se lahko redi pet glav živine in na drugem sedem glav živine. Več se izve v Kozarjah štev. 10, tričetrt ure od Ljubljane. 1550 1-1
p. d.
Malo lepo posestvo pri
HabnarC » KotmariVSSl tik cerkve, pripravno za kako obrt, lep sadni vrt, zemljišča za 2 kravi in nekaj prešiCev, se fakol proda z ugodno pla-čitvijo. Več pove Aiois Stanji, kova« in posestnik v Ko.marivasi pri Celovcu. 1802
ANT. RADIČ
SPLJET
llustrov. cenike pošilja zastonj.
—• Satkd-Altenburn
Technikum Altenburg
U.ivn : Prof. A. Novak. Strojna-. cleKtr.-, papirna avtomob., plinov« in vadna tfhn. S labnrat. »■ M) I
1 roor. rast.
JJaročajlc „1) o m o ljuba"
Le pri ras dobite pristno blago
Zelo urodcn nukup
40 metr. ostankov
cefira, voile, fliineie in drn-tjera periln. bliKta, krasne, dolge i—s m. izbrane pošilja po po', zeli u franko za 18 K dobro znana rozpo-151H Silialnica 15 1
V, J. Haviiček a bratr.
Podcbrad (CeSko).
Vzorci teh os ankov se ne pošiltBjo. Vzorce modnenu blaqn in inanufakture z najnižjimi cenami razpošiljamo franko.
•	Epilepsija, »z i
•	KrČi, Epileptic n oni «
l Nervoznostzak '
zak vat	.
Cena 7 K	"J Znhleva zdrain. raz-pravo SI. 33 brezplačno ' od qlavne zaloge: MAno- •
thake zur Auslria" uuaaj IX.	'
nli pa naravnost iz tu-	•
varne: Priv, Sclmanenaio	*
tlisk«, Frankfurl am Vam.	J

4 ledno na poikuin'0 in na ogitii n,-. pobijam svoja kolesa znair. 1 a» Dell koles in popravila ] n (.-ni. Zložni plačilni pogoji. I . c Du«ek, to., kole.s, O, v o ob dri. Jei »t. 775 Če k<,. Ceniki zastonj.	1
Jožef in Ana Trček u Srruežla št. 11. fara .s nt
Jošt pri Vrhniki prodasfa iz proste roke, radi starosti in zapu-	ki ima jako o Sčenosti svo e pUoealVU jn ztjrnvo C(,0 lepe njive, travnike in gozd: pohištvo dohro. — Cena po dogovoru. 17K9

Prisino t.rncosHo
semensko afdo
17.'9 4
ponudi po najnižji dnevni ceni. Villem SleinhfclZ, Ljubljana.
PnC0ohsegajoCe 24 oralov zem-ruacaivu IjiSOa (40 mernikov posetve, vse obsojano) 10 oralov gozda, se z vsemi gospodarskimi poslopji se proda iz proste roke. hedi se Inhko 10 glav živine. Cena 13.000 K. Vet izve pri Ivanu Skufca, Draga, poŠta Višuja-gora.	1583 7—1
Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočano Črno dni- Unij*** matinsko vino ft 1%1I1» najboljše sredstvo
4 steklenice (5 kilogramov) franko K 4'—. BH. NOVflKOVlC, Ljubljana. 1131 11 i
Kamnoseške učenci
sprejme takoj tvrdka Feliks Toman, incslni
kamnoseški mojster, Ljubljana, Reslova cesta i'0
U Rmeriko
z novimi
1
parnlkl-velikani, katerih vsaki obsega 20—25.000 ton, torej še enkrat veCje kakor druge ladje. Pojasnila daje:	1703
FR.SE0HIG Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 28.
ESsk«roniotore in diname
priznano trpežen Izdelek, poraba toka In moči majhno dobavlja
1336	10-1
2Jrlgittenau-ska elektrotehnična tonama
Dunaf XX., WInterfla»»e M. H. Telelon 14594. IzvrSHev komoletnlb električnih naprav, dveletna jamstvo, nizke cene, zelo ugodni plačilni pogoji.
1761
Častna izjava.
1-1
Podpisana Antonija Tavčar, prodajalka mleka v Ljubljani, Kongresni trg št. 15 sem obdolžila g. Marijo Gliha, kuharico pri gospodu Brusu, da je pisala neko žaljivo anonimno pismo, dalje da dela rada zdrahe, in še nekega riruzega nenravnega dejanja. Izjavljam s tem, da so te moje dolžitve popolnoma neosnovane in nevzdržljive, da nimam povoda kaj takega o Mariji Gliha govoriti. Obžalujem, da sem se v jezi in razburjenosti spozabila tako daleč, da sem kaj takega govorila, ter jemljem na znanje, da mi je g. Marija Gliha vse te žalitve odpustila proti temu, da sem dala to častno izjavo, plačala stroške njenega zastopnika in v dobre namene plačala 50 K.
Enako jemljem tudi jaz Terezija Peršina na znanje, da mi je g. Marija Gliha na mojo prošnjo odpustila žalitev, ki sem ji jo storila.
Ljubljana, dne 14. junija 1910.
Antonija Tavčar._Terezija Peršina.
DLžr Ali ste že dobili Konograf zastonj?
Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane »Goldhart«, sem se odločil, da razdelim 2500 fonogrefov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete pojasnilo, kako lahko dobite zastonj in eolnine prosto krasen koncertni fonograf. Fonografski uvoz G. LDwin, Dunaj Vi/2., iuiuncnilorlBrslrasse 111.__
Plašč, naočnike, pajčolan. klobuk
bode vzela s seboj vsaka razumna dama, ki □^D se pelje z avtomobilom, zraven pa tudi še zelo važno malenkost: škatljico pristnih so-denskih mineralnih pastilj. V zraku, ki je ves zapiuocii in v močnem vetru so majhne sodenske pastilje neprecenljive pomagalke pri prehlajenju in pri nagajivosti sleza v vratu. Škatlica stane K 1"25 in se dobi po-, vsod. Generalni zastop za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV./1, Grosse Neugasse 17.	13
Iz proste roke prodam
POSESTVO
enonadstr. hiša z vsem gospodar, poslopjem, tik farne cerkve St.Rupert, priprti vna za vsako obrt ali prodajalno. Stanovanje v 1. nadstropju nese 300 K. Vse leži prosto. Cena 12.000 K. Kupci naj se zglase pri meni. Ivan Skufca,
Draga 10; poŠta Višnlagora. ^
Majhno posestvo
ječe iz hiše s kletjo, dobro zaraščenega gozda in njiv, skupaj 9 oralov, 11 mernikov posetve, ob drž. cesti med Lukovico in Krašnjo. Več se poizve pri M. LeSnjak, Devica Marija v Polju St.23 pri Ljubljani. 1643
Proda se posestvo ^Vn
toro ali brez nje. Obsega polja 139843 ha, travnikov 392-40 ha, vrta 9"93 ha, pašnika 76 ha, gozda 1695'81 ha; vsega skupno 3588"62 ha. Poslopje je vse zidano, hlevi obokani, dva skednja; redi se lahko 16 do 20 glav živine. Voda je na dvorišču in v hlevu. Več pove Tomaž Plešivčnik v Pli-berku na Koroškem.	1625
Vsak želi dobro kupčijo.
Ista se napravi sedaj, ako se kupi hišo z dobro vpeljano trgovino. Ta- «r "K ranili G'avni ka hiša je na prodaj v	allJ14 trg, v
kateri je že desetletja trgovina, zadnjih 10 let s konfekcijo in krojaštvom. Hiša je v najboljšem stanu, z vodovodom in električno lučjo. Dalje so še 3 hiše v Kranju pod ugčdnimi pogoji in primerni ceni naprodaj. Vse 3 so pripravne za vpo-kojence. Dve imata čedne vrtove. — Naprodaj sta tudi ena kmetija v Otočah in ena dobro vpeljana strojarna na Visokem pri Kranju. Pri strojarni so 3 gozdi in 30 mernikov posetve, ter ostane pri strojarni vsa priprava in orodje, potrebno k obrtu. Proda se skupno ali pa tudi (hiša) strojarna zase. — V Otočah je I- metija s 45 mernikov posetve okrog 6 oralov košnje, gozdom in planino. K hiši spada delež mostu, s kojim doneskom se obrestuje 8CCH; K na leto. Hiša je krita s cementno opeko, voda studcnčnlca pri hiši, sploh je vse v najboljšem stanu. Proda se skupno ali pa le nekaj k hiši.
£ciz°veten v posredovalnici L.Reboli
v Kranju, Glavni trg štev. 189.
Ženitna ponudba. X
Varčna gospodinja in dobra kuharica T z doto par tisoč kron se v svrho	T
možitve	♦
žeti seznaniti s kakim dobrosrčnim, 35 do 50 let starim posestnikom, obrtnikom ali uslužbencem s stalno službo. Vdovci z enim ali dvema otrokoma niso izključeni. + Le resne ponudbe naj se z natančnim i naslovom in ako mogoče s sliko pošljejo + do konca t. m. v zaprtem pismu na naslov:
t„Zvestoba" na upravništvo „Domoljuba" v Ljubljani.	1770 1—1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega, dobrega perja K; i kg boljšega K 2-40, polbelega K -jO, belega . K, belega skubljenega K 6*10. i kg izredno finega, t	snežnobelega, skublienega «i
J—. JT	tt-40 in K; l kg sivega puha
S. Benisoh	Ij K in 7 K; i kg belega pu-
—"" " —"	ha 10 K; najfinejši prani puh
is K. - Pri odjemu 5 kg se pošlje franko	IH0- 50—1
Dovršene postelje
belega ali rumenega nanking-blaga i pernica, i-ucin dolga, 11 • cm široka z . blazinama, vsaka SO cm dolga in 5- cm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem lr K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice »0, 12, 14 in lb K; blazine tt, «'f»0 in 4. - Zaneprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. Po povz. od 12 K višje franko.
S. BENISCH v Dešenici štev. 71, Cechg.
-	Ceniki zastonj in franko. =======
Dr. EMIL STARE naznanja, da je
t
= otvoril svojo = odvetniško pisarno
V Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
1766
Telefon 237.
Telefon 237. m ■
Betonsko pouietje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Tvornica umetnega kamenja in marmorja
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska c. 73.
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, ornnmente za fapade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, oevl za kanala (6—100 cm premera), oxvlrJe za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d. Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.	1754
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralxthov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah ln vestlbullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkva in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen. brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno - mozaičnimi in hidravličnimi ploSCami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za fasade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ccolitu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
Proiehliranie in mm UMiinll M.
mnenja. V zalogi cement na debelo In drobno ter „l20llrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo opozarjamo.
razora i
kosilne stroje
1604 1-1
najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni :: ceni ::
priporoča
železnino, motorji in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica
d Ljubljani, marije Terezije cesta St. 1.
I—Va&I
ftvlniJri, «>- crfLm&ritco "Materi telijo *U>t>rv. po ceni in -jrumeal/iiH?potovali nty se obrne/'-*
nSi/non^i/fmetetea
v Jtjuhfrcuii irtbločvorsk* uli,c*20( "ihurtCHjrztru*	.
Revmafizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
C O SIT R H EU IVI Ali
ii
tiesedni znak za {mentholo-sallclliziran kostanjev izvleček),
11
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vpošlljatvl K 1-50 se pošlje 1 pušlca Iranko
> O-— » ,10 J " Izdelovalnica in glavna zaloga v"
lekarni B. FRAGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pozor na Ime izdelka in izdelovateltal
ZALOGE V LEKAHNAH. 2961
Si
--llatanovlleno 1832. —
mumi\
zmlele s stroji najnovejše sestave, prekašalo vsako konkurenco po Ilnostl, ki omogočijo z ]ako maihno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Hdolf Hanptinann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, fiineJa, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
llustr. ceniki se dobe brezplačno.
železnato JGna-Vitto
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
j. mmm, c. in kr. dvorni dobavitelj
===== TRST-Barkovlje. =
Proizvajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač
jako donosno in sposobno za razširjenje lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro: „Spi-rituosen 83857" na anončno ekspedi-cijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l. 1466
hmm
zložna, ceni ln varna
2^07' Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: Pannonia 21./6., Ultonia 5./7., Carpathia 26./7. 1910.
IzLiverpoJa: Lusitanija (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 18./6., 9./7„ 6,/8„ 27./R, 17 9, 8./10., 5./11.. 17./12. Mauretania 2-/7., 31./7., 21 /8, 10./9., 1 ./10., 29./10., 19./11., 10./12. 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
flHROCITE
lakoj belo platno Jelenovo m 32 v, Štajersko 38, Slovensko 12, Savin-sko 16, Vojaško It«, Do-mestik 5«, Planinsko 58, Gorsko 62, Kmelsko 61, Japonsko 6", Cirilovo 70 Prešernovo 80 v. Vzorci zastonj, naroČila Cez K 2UIranko.Slov.veletrg.liH«
R, Stermecki v Celju,
Puške!
Lancaster . od K 26-— Flobertpuške „ . 850 Pištolo . . , . 2-Samokresl . „ „ B-—
Poprave ceno. lllustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
od žensk slrlžene In zmešane plačam samo jaz najdražje, ker jih rabim za lastni izdelek.
M Podkraišek
627 lrizer 10-1
Ljubljana, Sv. Petra c. 32 v Levčevi hiši.
=11-•>t8"vjj)
lajša bolečine pri revmatizmu, protinu, glavobolu (mi- jil greni), isehiji, trganju v udih, utrdi meso in mišice, J ojači živce in krepi kožo, odstrani izpadanje las in " vsako tvoritev luskin. Dobi se povsod v zelenili varstveno zavarovanih steklenicah po K 2-— in 1'20. Zahtevajte izrecno „Brdzay Francovo žganje" in odvrnite vsa ponarejanja!	3C6
lEldl
imH.THIERRY-JHBHLZHM
(Postavno zavarovano)	79
z varstveno znamko REDOVNICA.
Učinkujoč pri želodčnih težkočah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kaslju, pljučnih boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd.
Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali <5 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna steklenica 5 kron.
Lekarnarja A. Thierry-ja edino pristno
CEI1TIFOLIJSKO UflHZILO
zanesljivo učinkujoče pri priščih, ranah, ranitvah, vnetju še tako starem vseh vrst. 2 lončka K 3 60. Naročila naj se nastavljajo na lekarno pri angelju
A. Ihierrif v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.