PoStnlna plaSana ▼ gotovini Cena 2 din Uvel 20. november, veliki praznik narodov J ugoslavije 29. november Pred petimi leti, ko ie okupator s svojimi agenti, sovražniki delovnega ljudstva naših narodov v IV. in V. Ofenzivi doživljal dan za dnem poraz za porazom na vojaškem in političnem polju, se ie v letu 1943 novembra izvršil ogromni prelom v borbi naših narodov in so tako bili doseženi odločujoči rezultati. Zlom Italije, razkrinkanje emigrantske vlade, poraz fašistov pri Stalingradu in bliskovito napredovanje Rdeče armade, vse to je bilo povod, da ie naše narodnoosvobodilno gibanje postalo tako močno ter se iz dneva v dan še množilo, da takozvanim zaveznikom in vsej svetovni javnosti ni preostajalo drugega, kakor priznati moč naše borbe. Hiter tempo rasti ljudske oblasti ie zahteval svojo utrditev in uzakonitev resnično demokratične ljudske oblasti, za katero so se narodi Jugoslavije borili in vzporedno z izgonom okupatorja izvajali ljudsko revolucijo. V tem je bistvo naše borbe in radi teh objektivnih faktorjev je bilo sklicano 29. novembra 1943 II. zasedanje AVNOJ-a. Težka pota, ki so vodila skozi močno turjenc sovražne postojanke niso strašile naše izvoljene poslance, ki so bili poklicani na ta zgodovinski dan v mesto Jajce v Bosni. Dnevi II. zasedanja AVNOJ-a so za naše narode največja prelomnica v njihovi zgodovini. Potrjena je borba naših narodov, kar nam pričajo sprejeti sklepi na 11. zasedanju: Potrditev in uzakonitev ljudske oblasti, federativna ureditev notranjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti Federativni Jugoslaviji, obračun z emigrantsko vladio in z notranjo reakcijo, priključitev Istre in Slovenskega Primorja k matici Jugoslaviji ter prepoved kralju Petru k povratku v domovino. S temi sklepi so bili uzakonjeni osnovni organi ljudske oblasti, istočasno pa je najvažnejši sklep ustanovitev Nacionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije, izvrševalca dolžnosti začasne vlade v državi. Proglasitev AVNOJ-a za vrhovno zakonodajno in Izvršno telo Juogslavije je dejansko pomenilo na novo graditi Federativno Jugoslavijo. II. obletnica zasedanja AVNOJ-a nas spominja na I. zase-, danjc Narodne skupščine, ki je sprejela sklep o proglasitvi Jugoslavije za sederatlvno ljudsko republiko. Zaradi vsega tega ie 29. november, obletnica II. zasedanja AVNOJ-a in hkrati tudi obletnica proglasitve republike v Ustavodajni skupščini, praznik naše ljudske države, praznik republike, njene ustanovitve leta 1943 In njene formalne proglasitve 1945. leta. To je dan, ki ga vse naše ljudstvo slavi kot praznik ljudsko-dcmo-kratične revolucije, ne zato, ker bi se ona na ta dan pričela ali dokončala, temveč zato. ker pomeni 29. november temeljito prelomnico v razvoju te revolucije. Edino s tako revolucijo, kjer so so- Izvršitev plana lokalne industrije *e'ik prispevek v od obilnem efu našega prvega petletnega copod r e ja pana Izvajanje planskih nalog ie danes vsakemu delavcu častna naloga, saj sc s svojo revolucionarno zavestjo prav dobro zaveda, da s tem izboljšuje svoje blagostanje. Tudi podjetja v našem okraju razen par izjem so častno izpolnila svoje planske obveznosti. Samo nekaj števil nam dokazuje, kako visok je delavni elan našega delavnega ljudstva v novem odnosu do dela. Okrajna apnenica v Mirnu je presegla svoj plan za 12,2% do 31. oktobra, Okrajna mehanična delavnica in livarna v Solkanu ie pri vlivanju litine za opekarniške stroje presegla plan za 50,4%, tovarna usnja v Mirnu je dosegla plan pri izdelavi mastne kravfne in mastnega cepanika 86.2 %, tovarna poljedelskega orodja v Batujah 70,8%, okrajna čevljarna v Mirnu je presegla plan obutve za 4,4%, Okrajno avto-podjetje OKAP pa ie preseglo plan prve dni novembra za 0,09%. To so samo gole številke, ki pa nam ne povedo vsega kar delavni kolektivi v okrajnih podjetjih Izvršujejo. Me dnalbolišimi ie prav gotovo apnenica Miren, ki je poleg izvršitve piana naredila gotova popravila, kjer ie sodeloval ves delavni kolektiv, ki sc ni ustrašil težkoč In delal tudi ponoči. Pohvalo in priznanje zasluži tudi kolektiv tovarne usnja v Mirnu zaradi svojega vztrajnega dela. Ta kolektiv ima v svojem upravniku Siliču pravega vodja, ki ni sanio ravnatelj, temveč sam izvrsten delavec, ki s svojim zgledom daie vzpodbudo vsenju kolektivu z lastno iznajdljivostjo, s katero je odpravil že več težkoč. Naj navedemo le en primer: tovarna je pričela obratovati avgusta tega leta. koncem oktobra ie že dosegla plan za 86,2%. Ta uspeh je HI dosežen po zaslugi tovariša Siliča, ki je mobiliziral vse sile v tovarni za izgraditev korit za namakanje kož, za razširitev delavnice in postavitve raznih strojev. Od teh je eden posebno zanimiv; to je gotove vrste črpalka, ki vsrkava mrzel zrak in oddaja toplega v prostor za sušenje kož. Tudi sani način ustro-jevanja kož odgovarja vsem tehničnim predpisom. Razumljivo ie, da imamo še nekatera podjetja, ki svojega plana niso izvršila, kakor plan proizvodnje gradbenega mizarstva, to pa zaradi tega, ker so bile razne težkoče v nabavi materiala. So pa ta podjetja delala v tem času druge stvari, tako da iih lahko uvrstimo med ostala, ki so Izpolnila svoje planske obveznosti. V Anhovem so proslavili izpolnitev plana Že v prejšnji številki našega lista ie bilo pisano o veliki zmagi delov-nega T bili daven' komisiji v pomoč, kjer so seveda po svoje ka* lili vodo Če bomo na tak način izvrševali uredbo o dohodnini, ki mo- plan, po katerem se dnevno pre- ira nujno v letošnjem letu izvest' glcdujcjo razporedi poedinih davčnih komisij. Dnevno bi se moralo udeležiti korekture po deset kra-javrtih davčnih komisij, o so tud' tu pomanjkljivosti, ker se nekatere ne udeležujejo kljub temu. da razumejo, kakšna pomoč se jim s tem nudi. Pri teh pregledih so bile ugo* tovljene razne napake, ki jih komisije kljub izčrpnim navodilom db sedaj niso odpravile. Tipičen primer nam kaže krajevni ljudski odbor Solkan, k' je navedel previsoke režijske stroške, posebno v plačani tudi delovni sili. ki jo vsekakor uporablja no svojem posestvu večii kmet. Krajevni liudskj odbor Miren do te zadnje korekture ni izvrš'l niti individualnega izračunavanja, to pa zaradi neaktivnosti tamkajšnje krajevne davčne komisije, ki v tej uredbi ne vid' globoke politične akcije. Vsekakor pa je treba pohvaliti nekatere davčne komisije, ki so svoje delo izvršile do popolnosti kakor ie to Vrtojba, Rihetnbcrk, Gra* dišče, Prvačna Vrtov‘n in Gaberje. Že v zadnjih številkah našega lista »Nove Gorice« smo opisali slabo delovanje davčne komisije v Vipavi ki se pa do seda] še ni 'zboljšalo, če vzamemo samo kričeče primere, ki so v odmeri dohodnine večjim kmetom v Vipavi, ki so navedli pr1 svojih dohodkih mnogo manj kot "tisti, ki še zdaleč ne dosegajo tistega, kakor ti poedinci. Izvršila se je še ta groba napaka. 'diferenciacijo no naš] vasi, ki je pogoj za socializacijo, ne bomo dosegli pravega smotra odmere do hodnine Korekturo razporedov vršijo član' okrajne davčne komisije, pri tem pa jim tehnično pomagajo tudi uslužbenci finančnega odseka Pri teh pregledih se ugotavlja, da so se noedine krajevne davčne komisije zanimale ter delo izvršile z zajetjem vseh dohodkov v svojem KLOdu tci pravilno izvedle diferenciacijo med malimi, srednjimi m velikimi kmet' ter posebno pazile, do jc bil dohodek večjih in velikih kmetov v celoti zajet.^ Te komjsiie so dobro razumele važnost letošnje uredbe o dohodnin' zato sedaj sa mo še čakajo, kdaj se bo pretopilo k masovnim sestankom, kjer se bo delo davčne komisije kritično pre treslo Za male kmete bo odmera dohod nine s tem končana, za srednje in velike, ki imajo tržne presežke, pa bo končno določena višina šele pri drug' odmeri ki bo koncem januarja 1949 Množične organizacije naj v bodoče storijo vse, da bodo masovni sestanki v zvezi z odmero dohodnine dobro pripravljeni, ker se bo le tako lahko doseglo to, da se mol' kmetje ne bodo več bali zamere od strani večjih kmetov, ki iih še danes izkoriščajo ter se bo istočasno 7vedln diferenciiaciia tudi dejansko Tudi šoferji in vozniki pomagajo pri gradnji zadružnih domov Naloge, ki stojijo pred nami v zvezj z izvedbo petletnega plana, zahtevajo brezpogojno veliko prevoznih sredstev in njih pravilno izkoriščanje. Na mnogih gradiliščih zadružnih domov je pomanjkanje prevoznih sredstev eno najbolj perečih vprašani, ki v mnogih primerih oviro gradnjo in gradilišče večkrat Dri* pravi tudj na mrtvo točko Res ie, da prevoznih sredstev nimamo v za- dostni meri, a če bi posamezna gradilišča bila bolj samoiniciativna in si poiskalo pomoči iz lokalnih vi rov, bi gradnja lahko potekala ne-hibno. Nekateri so namreč mnenja, da je samo kamion prevozno sredstvo in se preveč naslanjajo na Prevoze raznih podjetij, kj so že itak Preobremenjena s svojim planom. Da se da vpiašanje prevoza rešiti tudi brez kamiona, so nam dokaz dornbeški kmetje, ki so s svojo vprežno živino prepeljal] na gradilišče zadružnega doma preko 2000 komadov opeke ter nad 300 kub. metrov kamenja. Tudi v Črničah. Vipavi n drugod so pristopili k podrobnemu načinu delo s tem, da mobilizirajo prevozna sredstva iz lokalnih virov So pa še posamezna gradilišča, ki tega nočejo razumeti in raje prepustijo, da delo zamre. S tem, da si bodo gradilišča organizirala prevoze iz lokalnih virov, jm bodo tudi podjetja raje pristopila na pomoč, ker bodo videla, da se tudi sami zanimajo, da bi se gradnja nepretrgoma nadaljevala. Imamo podjetja, ki so že mnogo pripomogla in še vedno pomagajo, da bi bili zadružni domovi na vaseh čim prej dograjeni, Vse premalo se govori m piše o naših šoferjih ki igrajo pri izpolnjevanj plana zelo važno vlogo. Omenit, moramo predvsem šoferje OKAP-o Gorica v katerih vrstah iih precej nosi značke zadružnih domov. Oni so pokazali veliko razumevanje do gradnje zadružnih domov. Imamo n, pi Filipčič Alojza, ' gradnja zadružnega doma tam lahko potekala z največjim tempom. Delo je bilo sicer nekoliko časa* Precej razgibano, a potem je zamrlo, čeprav imajo več delovne sile kot v Humu. Tako so dosedaj v Kojskem komaj temelje izkopali, medtem ko v Humu svoj dom že Vršil! se bodo zadnji prekopi padlih borcev v našem okraju 28. novembra se bodo v našem okraju vršili prekopi padlih borcev NOV, ki so doslej pokopani še Izven pokopališč, po gozdovih, ob cestah itd. Odkopi se bodo izvršili v Čepovanu, Desklah, Ravnah pri Črničah In Trnovskem gozdu ter sc odpeljali v Dol Predmejo, kjer bo skupno grobišče za vse, Tu se bo prihodnje leto zgradila grobnica za vse posmrtne ostanke teh borcev. V soboto 27. novembra zvečer bodo odkopani borci, ostali v dotičnih vaseh. Člani ZB NOV Um bodo vršili častno stražo. Vse krajevne zveze borcev se pripravljajo, da bi se ta prekop izvršil na slavnostni način. Bližnje vasi se ga bodo masovno udeležile, oddaljene Pa bodo poslale sv6jo delegacijo z vencem. Žalni svečanosti bo prisostvoval tudi član GO ZB NOV, ki bo zadnjikrat Spregovoril padlim borcem v skupnem grobn. Sodelovala ho tudi godba'In pevski zbori. "Z masovno udeležbo, venci in cvetjem bomo dokazali hvaležnost vsem padlim borcem in dokazal?, da smo pripravljeni čuvati njihbvc pridobitve In s hitrim tempom gradili socializem. množične organizacije premalo po* /urnosti V Št. Vidu so prav lepo ojgani-/irali frontovsko brigado, Ki vse do slej obstoja le na papirju in ni pokazala še nobenih uspehov svojega delovanja. V Lozicah ne morejo govoriti o pomanjkanju materiala, ker ga imajo v bhžini dovolj, pač je tamkajšnjega mrtvila krivo nepravilno pristopanje k delu, premalo političnega tolmačenja pomena gradnje zadružnih domov. V Lozicah si še niso osvojili praktičnih izkušenj dirugih gradilišč!, kjer imajo vidne uspehe. Niso še pristopili mti k bri-gadnemu sistemu dela Kako drugje rešujejo vprašanje raznega materiala, kot železo, les itd., imamo primer Medancev, ki so sami zbrali večjo 'količino vina ter ga zamenjali za les in železo. Na ta način so to vprašanje rešili tudi na Humu in marsikje drugje. V Dom-bergu so samo enkrat prebivalci prispevali 20 hi vina in ga prodali po vezanih cenah, da si bodo z boni lahko nabavili potreben .material zn gradnjo svojega zadružnega doma V teh primerih se vidi samoinict* ativa krajevnih upprav in frontov-•skih organizacij na vaseh, ki ■se prizadevajo, da pod vsakim pogojem dokončajo svoj zadružni dom dt> ■določenega roka, da izpolnijo svoje obveze, dane naši Partiji in maršalu Titu. Metod O i /drisno prost el nem delu vzporedno z industrializacijo in elektrifikacijo naše domovine, z dvi gom življenjskega standarda delovnega ljudstvu, se pri nas sistematično dviga tudi naše Ijudsko-prosvetno delo- ki ideološko poglablja in razsvetljuje naše borbeno, častno delo, — gradnjo socializma, — gradi nove socialistične patriote, udarnike, racio-nulizutorje, ljudi novega kova. Partija in njen voditelj,'naš učitelj tovariš Tito, nam postavljata iz dneva v dan nove naloge. ki jih bomo pravilno izvršili le takrat, če nam bo jasen pomen teh del v gradnji socializma v naši domovini• ~ Vsekakor je ena naših najvažnejših nalog preobrazba našega kmetijstva v napredno socia-lis lično, kar pa bomo dosegli le na prepričevalen vzgojni način, s prevzgojo naših ljudi, ki včasih klonijo še pred obstoječimi kulaki in špekulanti- Ljudsko-provctno politično delo ima prav na tem področni velikanski ustvarjalni pomen Dosedanje sektorske konference so pokazale v večini primerov, da nimajo nekateri naši predstavniki na vaseh pravilnega razumevanja do važnost ljudsko-prosvetnega dela. 2e udeležba sama je bila večkrat zelo maloštevilna. Sektorske konference v Ajdovščini so se od 18 povabljenih krajev udeležili le kulturno-prosvetni aktivisti iz Batuj, Sela, Brij in Otlice, dočim pa se te konferenci? niso udeležili kulturno-prosvetni aktivisti iz Ajdovščine same, Cola, Dobravelj, Predmeje, Kovka, Lokavca, Podkraja, Vipav. Križa, Štomaža. Ustij, Vel-'Za-belj in Gojač■ Jasno je, da taki tovariši sploh nimajo nobenega čuta odgovornosti pted našim ljudstvom. Največkrat so prav taki kulturno-prn-svetni aktivisti tisti, ki le ugotavljajo neaktivnost naših KBPS in društev,, da bi se pa udeležili sektorskih kon'“ terene, na katerih se podrobneje razpravlja o problemih, napakah in uspehih ljudsko-prosvetnega dela, ter nakaže smernice za nadaljnje delo, pa sploh nc. Baš nasprotni odnos pravilnega razumevanja do Ijudskoepro-s vet nega dela pa je pokazal n. prtov. 'Žvanut, mladinec iz Lozic pri Št. Vidu, ki je, lahko rečemo, eden najboljših kulturno-prosvetnih aktivistov v našem okraju- On vnaša v naše ljndsko-prosvetno delo revolucionarnost z mladinske proge, nove pesmi in igre, ki bodo ob gradnji zadružnega doma prevzgajale vaščane. Druga napaka je v tem, da ni na vasi nobene načrtnosti sestankov, sej in zborovanj Prav zaradi tega le večkrat seja pri seji, sestanek zu sestankom, tako da zu Ijudsko-prosvetno delo •ploh ni času, ker je to delo zu nekatere naše predstavnike sploh nevažno. t ako ne dobe naši pevski zbori v> drumatske skupine nili prostora zu vaje in študij. Pod takimi pogoji nima Ijudsko-prosvetno delo nobene prave perspektive za nadaljnji razvoj-Zato je nujno potrebno, da se v tesni povezanosti z OP odborom na vasi načrtno razdeli čas, tako da bo tudi zu Ijudsko-prosvetno delo več časa kot doslej. Dalje so sektorske konference prikazale, da se ob gradnji in otvoritvi zadružnih domov vse premalo uvaja kullurno-agit-prop delo na naših gradiliščih, to pa zopet predvsem zato, ker nekateri kulturno-prosvetni aktivisti na vasi še vedno mislijo, da je to delo brez vsakega pomena in da sploh ni pomembno. Zaradi tega na nekaterih gradiliščih zadružnih domov še vedno nimajo grafikonov, četnih prehodnih zastavic, načrtov povečanih zadružnih domov, bralnih krožkov itd-, čeprav je to delo samo pokazalo da je velikega prevzgojnega pomena, obenem pa pospešuje gradnjo samo. Ob gradnji zadružnega doma se le s kulturno-prosvetnim, političnim delom pre-vzgajajo naši delovni kmetje v napredne borce za boljši hektarski donos. Prav tako je tudi nujno potrebno, da uvajamo v vse naše zadruge, posebno pa v kmetijsko-obdelovalne, čirnveč kulturno-prosvetnega. političnega dela- Večkrat tarnamo, da ni kadrov za naše pevske in recitacijskc, kakor tudi dramatske krožke, da je šlo ve-Ji ko mladincev v produkcijo i. p. Kader je. samo dvigati ga večkrat nc znamo■ Nujno potrebno je, da nenehno vzgajamo in dvigamo nove pevce in igralce že iz pionirskih vrst, pošiljamo na razne kulturno-prosvetne tečaje ljudi, ki imajo veselje do tega dela in nam bodo le kot taki po končanem tečaju nudili čirnveč pomoči pri našem tako važnem delu. Na sektorskih konferencah te tudi veliko govora o nadaljnjih nalogah iKLPS in prosvetnih društev, ki se bodo z načrtnim delom pripravljala na pomladansko rektorsko tekmovanje, v katerem se bo zajelo vse Ijudsko-prosvetno delo od naših knjižnic, dra-matskega izživljanja, glasbe, filmskih krožkov itd., o sistematični reorga nizacijt KBPS v prosvetna društva in o majskem festivalu■ Obenem pa se tudi pripravlja za decembrski plenum Uudske prosvete Niko svoji prvi slovenski umetniški film Kulturno poslanstvo glasbene šole v N avl Gorici Prve dni oktobra je bila v šempe. tru svečana otvoritev novoustanovljene državne glasbene šole. S teni je Novi Gorici, središču osvobojene Primorske, omogočeno glasbeno-kulturno poslanstvo. Otvoritvi je prisostvoval odposlanec ministrstva za prosveto tov.dr. Vodušek ter zastopnik sloven. ske Filharmonije tov. prof. štrukelj. Tov. Vodušek se je v pozdravnem govoru pohvalno izrazil o zanimanju primorskega ljudstva do glasbene umetnosti — posebno mladina se v polni meri zaveda važnosti glasbene izobrazbe človeka v novi socialistični državi. Veliko obetajoče je že dejstvo samo, da je na šolo vpisanih že preko 150 gojencev in da njih število iz dneva v dan raste. Svečanosti je zaključil Kratek glasbeni spored. Nastopili so gojenci kta-v irskega in violinskega oddelka ter gojenci Iz glasbene šole Ajdovščine s aoiopevskimi točkami. Nastopila jo tudi baletna skupina, ki je med občinstvom izzvala veliko zanimanje. — želja tukajšnje mladine je, da bi se na šoli ustanovil tudi oddelek za »balet«. Uspeh prireditve je bil nadvse zadovoljiv. V najbližji bodočnosti lahko računamo na nove kadre, ki jih bo ustanova izoblikovala in nudila za glasbeno izobrazbo ljudskih množic, šola ima zaenkrat polog oddelka V nedeljo 28 n 29 novembra sc bo predvajal v Solkanu prvi slovenski umetniški celovečerni film »Na svoji zemlji« Ta film predstavlja v slovenski kulturni zgodovini vel'k in pomemben dogodek. Prav talko, kakor je ta film s tehnične Stranj izdelan z domačimi sredstvi, je tudi njegova vsebina domača, ljudska — vzeta a narodnoosvobodilne borbe na slovenskih tleh Zgodba, ki jo fiim prikazuje, se dogaja na Primorskem, v Baški grapi, v času italijanske kapitulaci je pa vse do osvoboditve Trsta. Pisatelju scenarija, tovarišu Cir'!u Kosmaču, je v tem filmu uspelo prikazati na ern strani trpljenje Pri ■morskega ljudstva, ki ie živelo za sužnjeno pod italijanskimi fašisti .dolgih 25 let. na drugi strani po njihovo herojsko pot, pot sodelovo-mja v narodnoosvobodilni borbi narodov Jugoslavije. Ko razpleta svo* • jo zgodbo z množičnim odhajanjem ‘ljudstva v partizane, je pisatelju uspelo prikazati široko množično sodelovanje jugoslovanskega ljudstva z osvobodilno borbo V tem prvem slovenskem umetniškem filmu sodelujejo igralci Slovenskega narodnega gledališča iz Uubljane. Maribora in Trsta ter igralo okrožnih Gledališč:, kot n. pi / Jesenic, Kranja. Celja in Novega mesta Režiserja filma sta tovariš Štiglic in tovai'š Gale, glasbo za film pa ie napisal skladatelj Marijan Kozina Film ie dolg približno 3000 metrov to se pravi, nekoliko več kot normaln' celovečerni film. V kohko- bolj je uspelo našemu prvemu filmu prikazati vse to, ka-smo nedavno še vse preživljali, ka. vsi nosimo v srcih v toliko boli bo film resnično naš. Vse. kar je ustvar'l kolektiv prvega slovenskega umetniškega filma v vztrajnem premagovanju vseh začetnih težkoč, še posebej v tehnični smeri svojega delo, bo dalo ustvar-ia!cem in njih delu priznanje. Naše ljudstvo pn bo ocenjevalo m ocenilo naš prvi celovečerni film, kj je njegova last. ki obravnava njegovo borbo in žrtvovanje za lepše in boljše življenje, film, ki je poizkus umetniškega pr>ka/.a herojske dobe našega ljudstva. Solkancem 'n prebivalcem okoli* ških vnsj priporočamo, da si ta film ogledajo, ker jim bo nudil zdravega kulturnega razvedr'!a, jih opomnil na prestono gorje v času borbe ter s tem dal nove podvige za uspešno delo Pri gradnii socializma. monlko in kitaro. Poučuje se nuUalje glasbena teorija in solfeždo; v naj. krajšem času pu se bo nudil gojencem še pouk v zbornem petju. Glasbena šola je v svrho izobrazbe mladine in vsega delovnega ljudstva organizirala vrsto koncertov komorne glasbe. Nastopili bodo razni znani slovenski solisti ter ansambli. Prvi teh koncertov je bil 18. oktobre Nastopila sta violončelist prof. Bajde Oton. ter pianist dr. Klasinc Roman iz Maribora. — Na sporedu so bile skladbe Hšindla, Beethovna, Fresco-baldlja, Škerjanca in Rubeova. Občinstvo je sledilo izvajanjem z vidnim zanimanjem In po vsaki točki nagradno soliste z navdušenim ploskanjem. Zamisel, da bi se ustanovila v Šempetru Glasbena šola, je padla spomladi letošnjega leta. Začeti je bilo treba tako rekoč orati ledino. S po. močjo ministrstva za prosveto. Okrajnega izvršnega odbora, poverjeništva za prosveto a predvsem iznajdljivosti in iniciative ravnatelja je bilo možno v razmeroma kratkem, času otvoriti šolo In začeti z rednim poukom. Zasluga gre tudi predsedniku ter delavcem Obnovitvene zadruge v Šempetru. upravi in delavstvu »Zidgrad-a« v Šempetiu ter tov. Mavriču, vodji obrata krajevne mehanično delavnice, ki so v prostem delovnem čass s P ro- žene Sred. Lokovca rešujejo gospodarska vprašanja na vasi Zcne Srednjega Lokovca so imele na dnevnem redu svojega sestanka 14. novembra tudj točko: Pregled dela krajevne gostilne. Ugotovile so, da se v krajevni gostilni ne dela plansko, da se vsa pijača, posebno likerji razdelijo naenkrat ob nedeljah, potniki, ki ob delavnikih gredo mimo pa ne morejo dobiti nikakega okrepčila. Pijanci odnašajo posodo iz gostilne in tiikdo ne vodi kontrole nad tem. Ugotovile so tudi, da ie nujno potrebno merienic stopinj alkoholnih pijač. Na podlagi teh ugotovitev so skle- nile, da mora krajevna gostilna imeti v zalogi nekaj pijač. Tov. Humar Ivan, član KOOF bo kontroliral stopinje pijač. Vse žene pa bodo pazile, da se posoda ne bo odnašala iiz gostilne ter vodile kontrolo nad vsem poslovanjem ste. Iz tega ie razvidno, da se naše žene zanimajo za gospodarkka vprašanja na vasi, da jim ni vseeno kako se dela v krajevni gostilni, ki ie last skupnosti. Zavedajo se svoje enakopravnosti in se je tudi pdidno poslužujejo. Žene drugih vasi naj si lih vzamem /■' vzgled -•:**** L,.. . k&Nv. za klavir, vicl}no in vilončelo še te- stovoljmim delom pripomogli k Izgrad-čnje za solopetje, razna pihala, bar ' nji šolo. tfifeMfB --s &&& .• ženo z Ruf uta ln Rožno dolino med grškimi sirotami na Stari gori DOPISI Kulturitc-nrcsvetno življenje v Brjah Brje so sicer nuilo dalje od Klavne ceste vendar pa le vasica znana iz časa narodnoosvobodilne borbe in po svojih vinskih gričih ter sadnih dolinicah- Brcici so kljub trdemu vinogradniškemu delu družabni in veseli ljudje. Vedno stremijo k napredku svojega gospodarstva ter se pridno udejstvujejo na političnem in kulturnem polju. O njihovi politični zavesti nam priča lepa in dagocena rdeča zastava zc iz leta 1905■ Prav dooro vedo, da je za uspešno politično in gospodarsko poglabljanje potrebna temeijita kulturna prevzgoja vseh vaščanov v duhu socialistične graditve. Zato sc ne moremo čuditi, da je dramski krožek prosvetnega sveta v Brjah pristopil k učenju Mo* lierovegu »Skopuha«, ki vsekakor zahteva precej učenja in dobre igralske rutine- Seveda so se člani z vso vnemo vrgli na delo in uspeh ni motel izostati- 'Preteklo nedeljo so »Sko--mita« na svojem domačem odru tudi tprizorili. Pri vaščanih je naredila •lo dober vtis. K dobri uprizoritvi 'e pomagala tudi uprava Gledališča iz Ljubljane, ker jim je poslala šminke in kostume, tako da je igra resnično .odgovarjala času. v katerem jo le Molier napisal. Gledatei i-i so bili zelo navdušeni. Ijo, da bi se igra zopet . ,/riporočljivo pa bi bilo. da elani dramskega krožka Brje gredo s svojo igro gostovat tudi v druge kraje v našem okraju. A. M- Spojitev SKOJ-a in LM v Šempasu Na svojih sestankih so preštudirali statut LM i, diskutirali o sklepih V. Kongresa KPJ, kateri je prikazal nujnost združitve obeh organizacij v eno samo im ji nakazal nove nah<«e. Za sam dan valitev delegatov za skupnj Kongres SKOJ-a in LMJ so napravili napisne akcije in lepo okrasili volišče. Volitev se je mladina H)0% udeležila in izvolila iz svoje srede natholjše člane, ki bodo zastopali njihov aktiv na okrajni konferenci. Po volitvah sc je večje število mladincev udeležilo prostovoljnega dela pri pogozdovanju in s tem pokazali svoio pravo mladinsko zavest. Mladina iiz Šempasa je tudi napovedala tekmovanje v čast skupnega kongresa SKOJ-a in MLJ, aktivu LMS v Ozeljana v sledečih točkah: 1. 100% udeležba mladine na volitvah. 2. Čim boljša aktivizaciija vse mladine. 3. Ureditev blagajne. 4. Aktivizacija mladine za kmečke tečaje. 5. Izpopolnitev študijskih krožkov, na katerfli naj se študira statut LMJ in statut KPJ, sprejet na V. kongresu. 6. Pomnožitev prostovoljnega dela pri gradnji zadružnih domov. 7 Akcija Pri čiščenju sadnega drevja. — Mladinski aktiv v Šempasu obljublja, da bo vse te točke 100% sprove-dcl v življemije in prepričani smp, da tudi mladina iz Ozeljana ne bo pri tem zaostala, temveč, da se razvije pravo medsebojno tekmovanje. Tudi vsj ostali aktivi naj tekmujejo in sprejemajo nove obveznosti v čast skupnemu Kongresu. Lojzka. MLADINA S KOSTANJEVICE NA KRASU Kraška mladina je bila v času na-1 družnega doma t, —1 x mA/l MAinl/fltr 2 l j f* A t' f 11 rl 1 rol Z o n* Iran meje Števerjanci se še niso pomirili Prejšnjo soboto so karabinerji izpustili tiste Števerjance, ki so jih prejšnji dan odvedli s seboj in pridržali v zaporu. Med tem« so Štekar Avgust, Pitali Nina in Komoca Mirka. S tem pa, ko so odpeljali te tovariše karabinerji niso biki zadovoljni, temveč so ponovno snel« pečate z vrat sedeža DFS in prosvete ter šele nato dovolili čJanoni, da so zopet smeli vstopiti v svoje prostore. Manjka pa v teh prostorih še pisalni stroj, ki je last odbora DFS in ki so ga prejšnji dan odnesli, niso ga pa vrnili. Števerjanci so upravičeno še ved- no vznemirjeni in razburjeni radi metod, ki so jih ponovno začeli uveljavljati organi javne varnosti. Takile poizkusi vaščane prav diobro spominjajo na žalostne izkušnje, ki jih je doživljalo goriško slovensko prebivalstvo v dobi med obema vojnama. Skoraj gotovo tak postopek ni najboljše sredstvo za tisto pomirjenje, o katerem se taiko radi šdrokoustijo predstavniki desničarskih strank in oblasti. Boljše bi bilo, da že enkrat razumejo težnje slovenskega ljudstva, s katerim bi se ustvarilo tudi prepotrebno pomirjenje. Ali se bo preprečilo uničevanje gozdov? če stoji človek na desnem bregu Soče, mn kaj kmalu padejo v oči sumljivi tipi, ki prihajajo iz dneva v dan s sekiram«, žagami in drugim orodjem na uničevanje gozdov v gozdove na desnem bregu Soče. Ti elementi nimajo usmiljenja napram mlademu gozdu in mu tako z uničevanjem prinašajo smrt. Tudi stare korenike, ki se trdno drže svoje zemlje, niso pred njimi varne. Ti nepridipravi so pripravljeni s svojim orodjem pognati v beg tudi samega gozdnega gospodarja, če bi Se jih drzni opozoriti na tavinc in jim zabraniti sekanje. Ta gozd je po večini last kmetov, ki rabijo les v pretežni večin« za latnike in trte po vinogradih. Kljub temu, da so ti kmetje iz leta v leto trudijo in skrbijo za raove nasade, nimajo sedaj toliko moči, da bi tem elementom prepovedali to početje, čeprav so sami kmetje v zadregi za kurivo, tega lesu ne sekajio. Zato se kmetje upravičeno vprašujejo, kdaj bo konec temu nesramnemu početju. Občinski svetovalci imajo tu prav gotovo lepo priliko predočiiti na merodajnem mestu žalostne im neznosne razmere, v katerih se ti kmetje nahajajo. če je potrebno, da se novi župan predstavi vsem mogočim oblastem, pomembnim in nepomembnim organizacijam bi bilo gotovo še potrebnejše, da si enkrat natakne tudi težje čevlje in pogleda v okolico Gorice in se prepriča o skrajnem nezadovoljstvu slovenskih kmetov okoliških vasi, ki ne morejo preprečiti tega zločinskega uničevanja mladega gozda. Vsekakor bi bilo tudi potrebno, da novoizvoljeni občinski svet preskrbi, da brezposelni in drugi reveži ne bodo na tak način iskali za sebe potrebno kurjavo. KIZKULTIRA Na jesenskem crossu šempetrske gimnazije je teklo 621' dijakov dodnoosvobodilnc borbe med najaktivnejšimi sodelavci partizanov in tudi danes noče zaostajati pri graditvi socializma v naši domovin« FLRJ. SKOJ-evcj v Kostanjevici so na svojem sestanku razpravljali o spojitvi obeh mladinskih organizacij in o tem seznanili vso ostalo mladino na skupnem sestanku, kjer so predlagali tudi delegate za okrajno predkongresno konferenco. Na tem sestanku so tudi sprejeli sklepe: L Volitev delegatov se bodo udeležili 1C0%. 2. Polnoštevilno se bodo udeleževali prostovoljnega dela pri gradnji za- 3. Preštudirali bodo statut LMJ, govor maršala Tita in Djilasa na V. kongresu KPJ. 4. 25% mladine se bo vpisalo v zadrugo s svojim mladinskim deležem. Sprejeli so še razne druge sklepe, ki jih bodo izvršili do skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ ter s t^pi dokazali, da sc zavedajo važnosti sklepa V. kongresa KPJ o spojitvi obeh mladinskih organizacij v eno enotno, v kateri bodo združeni vsi zavedni mladinci in mladinke skupno delali in izvrševali naloge, ki jih pred njih postavlja naša Partija. . K. I. Učenci šoferskega tečaja v Šempetru so z uspehom položili šoferski izpit Tečoimki Avto-moto društva No* va Gorica, ki so obiskoval šofer* sko-amaterski tečaj v Šempetru, so preteklo nedeljo, ponedeljek in torek polagali izpite pred šofersko izpitno komisijo. Uspehi so bili zelo zadovoljivi. Pretežna večina tečajnikov je izpit položila z odličnim uspehom, jsamo nekateri so pri izpitu padli to pa zaradi tega, ker n>so mogli redno obiskovali tečaja zaradi zaposlitve. Za te se bo organiziral še en kratek tečaj, kjer se jim bo dala možnost, da tudi on' položijo izpit Vsekakor ie ta tečaj velik doprinos k izvrševanju naš'h planskih nalog, saj smo s tem pridobili nove ‘zvežbone vozače, ki bodo svoje znanje nudili v korist skupnosti, še več, naša jugoslovanska armija je s tem dobila dober kader, ki bo sposoben prijeti za ročico tudi v tanku. V času, ko so tečajniki polagal' izpite v Šempetru, se tečaj vrši tu* dj v Solkanu, kjer se mladinci sedaj izpopolnjujejo le teoretično. Zadnje dni decembra bodo t' tečajnik' že toliko sposobni, da se bodo lahko brez strahu vsedli za krmilo in komisijo Tem tečaijn'l