'fVi E j ist 47 i Ti v • ecaj XLIV. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo po posti pa za eeio leto 4 groid. 60 kr. v tiskarniei jemane za celo leto 4 eold.. za poi leta 2 gold. 40 kr., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 £old za eetrt leta 1 goid. 30 kr pošiljane V Ijubljani 24. novembra 1886. Obseg: Nagozd drža podp starših, trnastih goličav in pustinj se ovcarstvo v letu 1886 Drža Potreba natančno določene toplote denar spraviti daje. (Konec.) - Hranite krmo nistra vnanjih zad 1886 N dopi grofa Kalnoky podp Zemlj za in k pri pinjenj vrte v letu 1886 ) Novica podan dotičnim odsekom delegacij odop obrazi Razdelitev Ne potratiti, kar Budim-Peštu dne 13 Ekspose skupnega mi in 18. novembra Gospodarske stvari. Jame mogoče velike in globoke izkopavati Nagozdenje starših ščenih pašnikih, travnikih, njivah itd 7 trnastih goličav in koristno ker tako v prvem letu okolo na opu- je uže radi tega in tik pustinj. O tem zanimivem predmetu napisal ie izvrstni ttM*" UJLTE? nega drevesca ne zaraste trava. Ta jih torej preraščati in dušiti J J vsaje ne more dre žijo Polaganj j količev navskriž v podobi piramid okolo da pozneje travo nazaj dr- v zimskem času to je le za male goličave priporočati, za velike katei — j nojva aslednjem objavimo nekaj prav koristnih vrstic, Je Predra?0- .Senčnate in visoko v ovje segajoče r, . -----u-........goličave zasajamo navadno s smrekicami v gozdih na SPredme.tu imam pred očmi zlasti ^^Tetn "'"1 •d°dam° nekaJ mecesoovih drevesc 80 na?tale požiganja emlj je kmalu izgubila vso prst je postala izpita goličava se Takošnih pustinj imamo i da so po prisojnih legah da štrli v zrak kamenita Smrekice so zvečinoma 3—41etne brami mnogo, ker ljudje pogosto les požigajo v srednji Štajerski __ • legah poskusili smo s 41etnimi lim r Je imel° vspeh enako, kakor v slabih zem z žitom posejejo Novi zemlj in pogorišče kataster jih ima v predalu gozde ter bi se morale sedaj'^k^S! dobno Če Drevesnicam izbiramo kolikor mogoče zemljo oni, v katero Pfannberg jem v akupila je mnogo kmetij ter'tako dobila °pazS° mogoče, na goličavo ter ondi „ po se pozneje presajajo drevesca jih spravimo nekaj časa pred zasajen akopljemo se ve prav ojo last veliko goličav načinu nastale agozdili ki so po gori povedanem bi jih pospešiti v * i « da bile zaraščene Sedaj prizadevamo si uže 12 let, Poskusil sem na mnogo načinov goličave hitreje ko mogoče z gozdom Sadimo jih po 15 meti da eč hektar po 4500 drevesc narazen, da pride na vrlo nadzorovati in živine vganjati Nagozdene goličave je treb nič Pri tem delu sem sledečih skušenj Do sedaj smo imeli povsod Stroški niso bili preveliki. ne pustimo čisto ečo in dober vspeh. prisojnih apnenih rebrih prijeli so si nabral na se je po 4500 drevesc Na hektar adilo mešani z belim 31etna drevesca borovj samo črni bori po torej vkup 5 gld. 40 ki Pred m mecesni. Zasajali smo 1000 jih velja 1 gold. 20 ki z kop a vanje jam, za pre se Za rifontlfnT Pil6V?ia posnažiti in ga pustil ležati v i™^lDIh ilaSt'h kot P°moček P^ti naplavom t zasajanjem dal sem pogo v ho sajanje od 1000 drevese plačali smo 4 gold gold za izsekavanj skup 31 gold. 40 kr šib j , vkup 18 po 8 gold., tedaj za vse brambo po straneh in Tako poroča imenovani gosp. gozdai V Želeti je, ame sem dal navadno uže jeseni goče velike in globoke meti zoper korenov spusti globoko vzrahljali sušo in glavni pogoj Zemljišče smo 30 zkopati ino- 10 centi- sredstvo da bi tudi drugi strokovnjaki svoje opazke in izkušnj blagovolili zapisati in objaviti na občno korist. i kar je najbolje da novo drevo krepkih Potreba natančno določene Poskusili smo jeseni saditi toplote pri neslo. Zimski mi pa se ni dobi ob val iz ahlih jam : je drevesca iz tal preveč vzdigo Zato priporočujem spomladi drevesa. Jako hasni, če drevesca na korenih ed presajamo zasa-zemljo pa to predrago hodi Umno izdelovanj je nemogoče. Smetana ali mleko ima 15 stopinj toplote pmjenji. surovega masla brez toplomerja dejano v pinjo, naj Le t^JP^™.^ dobro storimo, če drevescu prostorih pini pozimi, ako se v g™™«* sme biti smetana oziroma mleko 1 2 stopinj gorkeje ali pa v vročem poletnem času zlih radi primejo poprej namočimo v ilovno vodo Jame — . —ker se potem pa kaže na zgornji strani s ka menjem založiti in pokriti 1 do treb stopinj hladneje. Drugač Prašalo se bode strogo držat in ploh akaj ? toplote 15 s t Lk i % i Ako se pregorka smetana pini, na pr. 20 do 25 hlevih opazoval precej v jeseni in prvem za- stopinj topla, kar se žalibog, dostikrat z^odi, se ma- četku zime, prepričal se je, da imam prav. Sena na- slena tolščoba zmehča iu zmaže. Pinjenje traja nepn- valij v jasli kolikor ga gre, goved se ž njim igra iu merno dolgo časa, surovega masla se malo dobi; maslo več ga gre pol ki je belo, siru podobno, malo trpežno in rnenj okusno. Dokler je kaj repe krom t/ ' « mm a « m * « a ^ « • .1 1 v teli M^IU, {/uuuvuu, ....----J ~-------------~ — --1 -------r Pozimi se zopet premrzla smetana pini; maslena tol- mijo posli živino tako, kakor bi kakor pa v kravo otrobov itd., takrat kr- to. da povsod ščoba postane trda in drobljiva, tolščobne krogljice se goved v enem tednu opitajo. Slamo, posebno ajdo nerade združujejo in pinjenje tudi neprimerno dolgo na debelo Ulj ne mi časa traja. Navadno ostane tudi precejšen del sme- slama za krmo bode kako prednost ima pa tudi slamo krmil če tane nespinjen v mleku. je druzega dosti treba tudi rezati to je, pa Gori omenjeno, za pinjenje potrebno toploto ima vse preveč dela. Se ve da proti veliki noči je celo pa smetana redko kedaj, kedar pride iz mlečne shrambe- dobra slama iz slamnatih da Treba je toraj smetano do te toplote privesti, toda v jeseni pa ti bode vsak hlap le živina sita, dolgo in široko nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana še tako razkladal, da za govejo živino je slama za nič pridno meša, del smetane se gotovo preveč pregreje > večem za nastil.jo rabiti. Ako mu pa celo svetuješ in vsled tega se pokvari. To prouzroči deloma zasir- ajdovico krmiti, smejal se ti bode in sam pri sebi bode jenje mleka in nasledek je ta, da pride sir v surovo mislil: ta pa ni pri zdravi pameti, da mi kaj tacega maslo, kar ne dela surovega masla ampak tudi netrpežnega. neokusnega, svetuj Smetano privedemo s tem na primerno toploto, dite tudi gospodarj Toraj gospodarji, ako ne marate trpeti škode v zapovedujte r bo poslom * da jo pustimo stati nekaj časa v primerno toplem pro- ne pa narobe. Odločite natanko vašim poslom, koliko štoru. Ako jo je treba prav hitro zgreti, postavimo jo naj krme pokladajo, ako uže ne marate tehtati vsaj lahko v posode z gorko vodo, ali pa prilijemo toplega krmo vsaki dan. živini odmerite na koše itd Tudi mleka ako je pa treba shladiti, jo lahko posta- seno pustite rezati, se ve da, ne lili^rvc«. , u,tw jv ^ ^ ^^ ---J J "----I----7 ov^nv, vimo v mrzlo vodo ali pa ji dodamo malih kosov či- rezanice. ezanim senom ne more se igrati stega ledu. Toraj, če je za pinjenje pripravljena smetana pre- vina, in ako ji daste sploh krme toliko da ravno topla ali premrzla, ni se treba bati truda, smetano na tla metala le nasiti, potem se se bati. da bi živina krmo do primerne toplote privesti. Svetujem Vam tako-le krmiti živino čez zimo poletnem času treba je splakniti pinjo z mrzlo, Kupite napravite si bedenj ali kad, tudi je dober pozimi s toplo vodo, predno se prične pinjenje za to star sod, kojemu eno dno izbijete. Ta sod po stavite blizu hleva v kak prostor, kjer ne zmrzuje Sedaj pa napravite rezanice (škope \ > unega krom pirja, repe ali korenja, otrobov, plev itd., z eno besedo 9 Hranite krmo! vse kar imate za pokrmiti. Vsega tega toliko vze- Vsacemu gospodarju je še v živem spominu pomanjkanje krme konec letošnje zime. Ako pa presojamo letošnji pridelek, pridemo do zaključka, da smo malo krme pridelali in jaz bi skoraj trdil, da bode prihodnjo zimo pomanjkanje krme ravno tako, če ne celo še veče. Ker pa vem, kako potratno in dosti- mite, kolikor potrebuje Vaša goved na dan, izvzemši sena. Na dno kadi ali soda denite najprvo na pol čevlja slame na debelo rezanice ali plev. Ako imamo malo prav dobra tudi iovca. To vse dobi z krat brezumno delajo naši gospodarji s krmo, zato ,*im zakličem: Hranite krmo! Delajte varčno s krmo! Računati naši kmetovalci ne marajo. Nekateri na vodo poškropimo, najbolje, če imamo pomije ali pa na vodi pomešane otrobe. Na to pride nekaj rezanega krompirja, pese, repe ali sploh, kar ima kmet za kr-menje. Potem zopet pride rezanica ali pleve itd., in to toliko časa delemo, da vse v kad spravimo, kar je krme za en dan. To vse je dobro potlačiti, najbolje pa dobro pohoditi. Cez 24 razgreje jo hlastno računanje ne mislijo, drugi so preleni in tretji pa vejo, y kadi glatna ge vsled mokrote zmehči, krm ko bi računali, pridejo do neprijetnih zaključkov, zato pa raje opustijo računanje. Razumen gospodar bode pa vedno računal in zlasti v jeseni natančno prevda- ril koliko ima krme, ali bode shajal z njo do spo- prijeten vinski duh reči n. pr., ajdovico, katere drugače gladu je. se vsa krma dobi ■e, celo take ob velikem j AiiiiA« ai m«, -----j — - - -j--- ir ~ mladi ali je bode treba kaj dokupiti, ali ne kaže bolje nekaj živine prodati itd. Ako kmetovalec vse to pre-vdari in preračuni, in ako on krmenje nadzoruje, po- Cez 24 ur izpraznemo sod na primernem ini ob treh za drugi dan prostoru, vse dobro premešamo in to krmenjih (brištih) pokladamo, sod pa „ —— na novo napolnemo. Najbolje je sod napolniti popoldan i tem ne bode živina trpela pomanjkanja in gospodarju ne bode treba globoko seči spomladi v žep. Pri nas pa, kakor uže rečeno, gospodarji prav nič ne prevda- drugi dan popoldne ga izprazniti krmo pokrmiti prihodnje tri krmenja to ečer, zjutraj opolu dne. Drugi dan popoludne sod zopet, napolnimo itd Po vsacem krmenji damo potem govedi še nabolj rijo vse to v jeseni, zato pa morajo svojo lahkomiš- gek nekoliko seno a nikdar toliko da bi ga živina v Ijenost spomladi drago plačevati. Hlapec in dekla sta navadno gospodarja čez vso zalogo krme in gospodar spomni se še le takrat na vse jaslih puščala. Živina mora krmo v jaslih do bilke pojesti adnje - - T ... i^i Kmetovalci, ako tako ravnate, verujte mi, da se kedar je prepozno, to je, če pride posel uze ob glabo krm0) imeli bodete enake uspehe, kakor dosedaj s potratno krmo, zraven tega bodete pa na krmi svečnici k gospodarji ter mu reče: Gospodar, krme bode kmalu konec, skrbite za drugo. Sedaj se ve da prične gospodarja glava boleti, ker sprevidi, da bode treba drago krmo kupovati, ali pa živino pod ceno prodati. Ko bi gospodar krmenje nadzoroval, ne delali bi posli tako potratno s krmo in izhajal bi ž njo noter do spomladi. Ako je kdo krmenje v naših gorenjskih prihranili ter tako tudi pri kmetijstvu zlasti živinarstvu večji dobiček imeli. 373 Razdelitev državne podpore letu 1886. za ovčarstvo Ne državno podporo kupila bode c. kr. kmetijska družba ovne in ovce ukviškega plemena, ter jih bode razdelila po sklepu glavnega odbora med sledeče gospodarje: gorenjski pokrajini: potratiti, kar se daje. (Konec.) denar spraviti KJe Je gospodarstvo huje vsak dan po 2 gold. masla? krav imajoče, ki potre Nikjer. Kaj pa do Franjo Debeljak iz Sobotnice Simon Zima iz Dovjega, Matija Podobnik iz Osredka, Janez Žvan iz Srednje vasi Anton Vester iz Zagorice, Tomaž Žavbi iz Zgornjega Tuhinja i Mat. Šifi Žabnice ? kaziva to ? Nič druzega, kakor potrato, če vse maslo doma povzijejo, ki je vendar toliko vredno vselei kakor gotov denar. Ugovarjati je mogoče: vsaka 'kmetija ni tako srečno blizu železnice, da bi moda pošiljati mleko v Gradec ali na Dunaj k tamošnjim društvom. To je resnično. Vendar s tem se ne moreio izgovarjati m z mlekom tako potrato delati, kakor le bilo omenjeno, ter jim bodem v prihodnji številki tega lista dokazov navajal. Sedaj govorim tranjski pokrajin iz Bezuljaka, tijah ki bi mogle mleko pošiljati v Gradec o tistih kme in preda i > Anton Obreza Franjo Krečič iz Vrhpolj Josip Štefančič iz Hotederšice Franjo Gorup iz Matenje vasi, Janez Rupnik iz Črnega vrha Ignacij Petkovšek iz Zaplane, Anton Žele iz Trnja. vati tamošnjemu mlekarskemu društvu. Takošne kme tije so vse na gorenjem in spodnjem Štajerskem vozom nimajo k železnici dalje nego 2 ui litrov mleka poslati ter imajo 5 krav in se zavezejo po leti in po zimi naznanjene krave vsaki dan ne manje kakor tudi ne več kakoi ~ " njeno društvo ima naslov senschaft ki z voziti od pa u * dolenjski pokrajin rečeno je najpoštenejšim, , žem. Kdor hoče pristopiti Josip Kralj iz Plemberka Josip Centa iz Cente, Matija Plut iz Vranovč Anton Turk iz Bršlina, Anton Lovše iz Slivne, Martin Škof iz Radovice Janez Straus _ Ome M .. Steirische Milch-Genos- Ustanovilo je se 1. 1879. Vodstvo izro- vsega zaupanja vrednim mo- mora pismeno prositi pri i vodstvu v Gradcu, da ga vsprejmejo. Pri vstopu plača enkrat za vselej 50 gold. kot ustanovnino. **) ^ ____ W 1 / , Kdor krav. se ne vsprejme. Za vsako 1 iz Cegelnice Prvi imenovan v vsaki pokrajini dobi enega ovna in eno ovco, drugi vsi pa po enega ovna. Ako bode ima menj nego naznanjeno kravo vplača 40 gold. deležnine"****) temi denarji jamči društvenik pobotanje mogoče zgube pri celem, društvu ali zadrugi mlekarski. Denar dobi kedar izstopi in postavni rok jamčenju poteče nazaj, Vsak društvenik ali sebno zadrugar mor snago v hlevu in pri molži skrbeti za po Nadalje mora mogoče kupiti več kot 21 ovnov, oziralo se bode v število posod za prevažanje mleka imeti, kolikor • m ^ ^ mm "lt -« /-v X __ ^ L ^ _ _ i w f i • ___7 prvi na sledeče gospodarje Andrej Sodij Zaspega Ivan Zupanec iz Martinjega vrha Janez Paper Dola jih je treba za enokratno pošiljev tudi zelo novo mašino hladilnico mleko od krave hladna stori. Kupiti mora si njo zamore toplo kakor je hladilna voda več ali manj čudovito naglo razhladiti do 8 da se ne vsede 6 stopinj, kar Državna podpora za šolske vrte 1886. letu kapitala za sledeče potroške Ustanovnina znaša . . . Za 5 mlečnih krav je treba Vsled odloka vis. c. ki iz dne 16. oktobra t kmetijskega ministerstva deležev po 40 gold....... . . Posode in latvice, katere prodava fabrikant Kleiner in Fleischmann v Modlingu 50 gold 200 m Dunaj po št. 13.475, razdeljena je bila mašina hladilnica aslednjih cenah na predlog c. kr. kmetijske družbe državna podpora za šolske vrte tako-le: a obdelovanje šolskega vrta dobili s posodami za pn- so podp ledeč gospodje učitelj Vojteh Ribnikar v Dolenjem Logatci 50 gold Florijan Rozman v Veliki Dolini Franjo Lavrič v Škocijanu . , Leopold Abram v Kostanjevici Matija Rant na Dobi Janez Kermavner v Šentvidu Martin Potočnik v Sori . . . Josip Čerin v Toplicah pri Zagorj Franjo Klinar v Hrušici 40 20 20 20 20 20 20 20 tok in odtok s stojalom vred gld. 53.20 Latvice in posode za enokratno pošiljatev najmanje 30 litrov mleka: latvici po 10 litrov gld. 4*20 gld. 8.40 latvici po 20 litrov „ sito z mrežico, ki se daj vnati pi ii ii Ključance, voznina 5*80 e pri latvicam 1160 fj 77 2*50 4*30 80 Vkup Razdelimo ustanovne stroške na pet let 330 gold. treba je bil so podp P ledeč ^ n vega šolskega vrt tedaj od dobička sleherno leto odpisati okoli 11 rfd KA Irti ~ ,1 1 „ _ * _ ** A / - ~ ^ . do gospodj Janez Bantan v Dragatušu 35 gold Janez Jeglič v Pečah . . či telj 50 kr esti, od deležnine 5°/ obrabo 15°/ o 10 gld. in za posode, ob o 12 gold., vkup 33 gld. 50 ki 35 * snuj se tudi Kakor znano, Pri ljubljanski ni pl ) V Ljubljani zadostujejo tri kr Ljubljani taka zadruga ustanovnine i V 30 gold Ljublj znaša deležn za vsako kravo le 3?4 Tej svoti pridenimo še voznino za mleko do Gradca ki znaša 1 krajcar od litra ter zahteva vsak dan od 30 litrov v enem letu 109 gold. 50 kr. In tako do- tedaj bilo voditi, odvažila se je, da bimo vseh stroškov 143 gold sled pa, podučena od tolikih primerov iz davne svoje povesti, in na to prisiljena z vojskami, katere jej je nasloni vso svojo Kakor pregledani in odobreni letni računi kažejo, plačuje zadruga svojim zadrugarjem za liter povprek moč na vojno brodovje. mastnega mleka po 7 krajcarjev Mleka da 5 krav vsaki dan ena po 6 litrov, vkup 30 litrov, torej v enem letu 10.950 litrov po 7 kraje daje........... 766 gold. 50 kr. „vindiška" vrata Glinsko (luneburško) vresje in stanovniki Brunšvik ima stara mestna vrata, katerim vele ako za obresti in stroške odraču ki se širi nimo 143 do Libe Skoro tik pred njimi se pričenj n t po tej Krajini, toži o puščobi ostane čistega dohodka hoče 623 gold. 50 kr eči > z drugimi besedami povedano, toliko tuje tako vsaka rastlina i prod Do malega vsak potnik, ki po > dolgočasnosti > ae prirodoslovec; njemu je ljub in drag vsak kraj ? kakor vsaka krava donaš posestniku na leto prodje na te stepe rad zahaj pla vresje in palme tudi se 124 gold. 76 kr. za mleko ali za 100 litrov mleka se nostj Moti asladjuj ž meni, da je giiusko speča povprek gold 70 ki brda deželi vrste se gozdi nahajajo se sem in gihovo inič- vresje zgolj znatna peščena Ob Labi leži jako rodovitna prst, bolj v notranji Zemljepisni in narodopisni obrazi. polj vresje močanne obdelano še naprej pa gleda oko samo borovčino, brinj čevelj visoko vresje. Naj Ci Nabral Fr. J ar o sla v. » ra egiptolog 42. brodovih (Konec.) čevlj dolenje Labe vrh te kraj meri do 400 zaraščen z gostim lesom Vezre glinske kueževine tu izvirajo ; tu je pritoki zvodje potoki se izlivajo Labo ali v Vez 1868. 1. izdal 143 načrtov staro- kamenj Ta severoaemška stepa je jako zanimiva v vsakem oziru. Tu nahajaš premnoge, po pesku nametane klade kamenja. Tamošnji kmetje zbijajo in vozijo domov to petskih brodov, kakoršne so gradili 2500 let pred Kolikor se do sedaj ve, niso stari Egipetci mnogo rajajo ž njim vrtove in dvorišča. Č Kr napredovali v tem samo po vrhu pogledaš te premuoge, sem in tje jako velike 7--------- O I v » ^ ^ © ^ Njih plovitba je bila omejena na Nil. Niso poznali sidra, menda zato ne, ker ga na klade vrst. r IV VJUIUJ^O, O^IU IU UjC JdiW VCiiiiO vendar bodeš soj uvidel, da so jako različnih Prvi hip bi utegnil soditi, da so te Klade ulomki bližnjega Harca. Toda, če jih pobliže ogleduduj Nilu niso potrebovali. Še manj so poznali krmilo. Še preveril se bodeš, da temu ni tako > le pozneje, ko so začeli graditi veče brodove, izumili zavzet bodeš po so nekakošno krmil od njih izposodili katero so tudi Grki ; u Rimci Mnogo bolj razvito brodogradujo so imeli Feničani, razuih porfi praševal, od kodi je slaga z onim v Harcu. Tu vidiš jako lepe kosove granita, razuega snajsa, tinjčevega škrilnika to kamenje, ki se čisto uič ne in velike ki so imeli naselbine skoro povsodi po sredozemnem Vsi ti raznovrstni ulomki leže raztre sem morju. Če pomislimo na njih odvažna potovanja zunaj klade kamenj v veliki, veliki dalj od trde žive skale Te ožine giberaltarske, moremo s tega sklepati, da je bila se imenujejo erastiške blodne klade in so bile dolso prava zastavica prirodoslovcem. P j ------ - "O— ----JT w ^^ J ~ ~ ^ J/ i L* T u, U CiOUCl vita p t brodogradnja pri njih jako razvita, sicer bi se oni ne so s skandinavskih gora. Kako to bili spuščali na ogromne valove oceana. Za take vožnj sivi bil treba jakih čvrstih brodo nosti so ledniki dosta bolj pogostem pok devetem stoletju po Kr. ste se začeli skazovati brodovjem Genova in Benetke. Toda Genovčani kakor starodavni gorovje, in so z gorovja dosta dalje segali v nizke doline in čez velike planjave visoke in nizke lege. Te klade so Benečani se niso mogli meriti z Grki in Rimci niti glede prišl primrznjene v lednike kedar so se velikosti niti glede ukusa svojih brodov. Niti genoveške tudi razne okamenine sedanja mesta. Nah karake niti beneške galeje niso imele one elegantne oblike, kakoršno so pred več ko tisoč leti imele grške ob vzhodnem morj kakoršnih j eduiki raz se na tej v obilj po bile topili, stepi obali Po tej razsežni prodo pentere. Današnji razvitek brodogradnje moramo zahva- tudi brinje, ali bolj raztreseno se siri gosto vresje, pa liti severnim narodom, ki so znali sprejeti malo po ma malo vrst lem vse, kar se je boljega bilo do rastlin, ali krajina ima v bč zato se one širijo v Vili iznašlo. Brodovi množini, vzlasti navadno vresje in b osvoboditelja, na katerih so se Normani prepe- kmet se ukvarj ljavali na Angleško, niso bili veliki ponaj a ovčarstvoin pripravni in in seje navadno le ukusni. Ali ko je bil izumljeu smodnik in so bili vpe- Greniancu j do topovi na brodovih, začela se je koj tudi njih velikost. Pravi napredek pri brodogradnj opazuj so storili Angleži ki pes Kar tisto Lap neskončni lica. Glinski čebelarstvom, )nca severni jelen, kemu kmetu mala se vijati pa je glin? tržasta ali trdna ovca. Daje mu okusnega mesa in volu za obleko rudi veliko dela z ovcami: kakor hitr s početka osemnajstega stoletja. Največ nastopi spomlad, začne ovčar črede na pašo goniti, celi kajti odovina jih je izučila, da so dan jih ima zunaj, za večera jih prižene domov. Zado spoznali, da vsa njih moč biva na morju. Uže v de tem stoletju se je Alfred silni preveril, da mu je treba volj živalica objeda mlado vresje, in se prav dobro vojnih brodov, ako hoče zgraditi množino galej, pripoveduje, da ie ob redi. Poglaviten živež kmetu pa ajda ajdo Dance odbijati. In_res je dal setvijo ni veliko dela. Gospodar gre in odloči kos sveta visoko vresje, in kedar je pogorelo, pod sinu njegovem Hiiigardu se da je ob smrti svoji zapustil Angleški več kot Do Henrika VIII. ni imela Angleška ni za- ajdo Na ta način se pridela na nikake mornarice in slabo tudi poznej dokler za setev, zažge orje pepel, ter posej najpusteji zemlji obilo ajde. Ajdo mečejo, ali jo dado v stope za ajdovo kašo. Kuhajo jo na mleku, iz moke ki so vsako opoludne na mi sedla prestolja kraljica Elizabeta. Ona je upozorila An^ ajdove pa delajo cmoke, gleže, kako jim je njegovati morje, ako hočejo na njem pa tudi zvečer. Veliko vrže tudi čebelarstvo"kmetu gospodovati. Do osemnajstega stoletja je Angleška sedaj Malokje na Nemškem se ukvarjajo toliko s čebelarstvom napredovala, sedaj nazadovala v vojni mornarici. Napo- kakor tu. 375 Na vresje in ajdo marlj pa tudi nanosijo mnogo medu v panje dij prične cvesti še čebele na repišča posled jih spravi v čebelice jako rade ho julija meseca Vre s j Politične stvari toraj postavi čebela potem jih prepelje na ajdo Sedaj na- se dokler niso panji težki. Mno^ ukvarjajo zgolj s čebelarstvom, ker imajo s poljem dovolj dela pridelek prvim, ki tržujejo z medom briga več za-nje, tamošnji stanovniki po nekoliko, o svoj voskom na de- drugi Le -ti prodajaj Ekspose nnitim njih f^ev, grofa Kal podan doticnim odsekom delegacij a belo. Tega blaga spečajo največ v Hamburg. Trd da ti ljudje utržij na leto po 200.000 tolarj se. skupnega ministra n o k y - a Budim-Peštu dne 13 Odkar se skrbno in 18 novembra 1886 so nastale homatij Po glinskem vresju raste najraje breza potem bor kaj pride s te poprašuje v krogih prebivalst na balkanskem polotoku sem in tje tudi hrast, ali le na rodovitnih le^ah. \ tud svojim čitateljem mir ali vojska vstrijskega > zato upamo vstreči ta epregledna v obče neobdelana krajina je otožna zanimiv govor Kalnokv zato ne ugaja veselim potnikom. Zemlja tu tako rekoč ob rekah pa, kjer so lege mastne prsti, " kosec zemlje. Dosti potov Ako ako jim vsaj v posnetku podamo o teh zadevah, glasi se : nasproti stal parlamentu, katei nima nobene ne kmet, koliko bi ti ho uže poskušali obdelati pusto primanjk skoro poskusi, ker vresje vode sanje za podleteli so krize ali potom il pojasnil o sedanjem položaj danes T • e ali v drugi obliki od mene zahteval nekaj časa odložiti tedaj ker prosil to vpra mogoče, v sredi Tudi se kmet še vedno drži stare navade pri obdelovanju če bi ne bilo tako, kakor on hoče, bil bi na vso moč emlj podati zadostnih najmanj kritičnega oddelka, v razvoju stvari pojas gacijam nasproti nemogoče, kj Sprevidim pa, da je to dele potrt, menil glinske kneževi da mu ni več živeti in prav dobro živi, ovce, čebele Sploh pa kmet za malo tedno samo enkrat v letu ga zalagajo z vsem, kar potrebuj Na Glinskem so dvoj ajda Kolikor mogoče zbirajo. Povedal bom tedaj toliko prosim za ono prizanesljivost likujejo po leži po stavbi poslopij ki se popolnoma raz katerega pri takih okoliščinah zares potrebujem oni Pri razpravi in sodbi o bolgarskem vprašanji prvotni stanovniki Vendi, podob Lužici. Te Slovane so N olj zatrli svojem bitju, ali uradniki so vasem so postavili je tudi se razločiti ono, kar je čisto bolgarskega gornj pejskega in tudi do dobre naših koristi. Naše kori --- — w ~ v v*. VA A VA KJ V/ KJ 1 VS^tl drugi polovici 18. stoletja so še bili v celem vprašanj i glede hovem iztrebljenju Ti delali neprenehom • * ali plošn mora , in ono, kar se po tem dotika tudi so tam, kjer zadeva ali na- kar pravice iz pogodeb Kako o nji- radniki so jezik slovanski tako grdili in tako se norčevali z ljudi, da je ubo čel Bolga glede tega to ali to zgodi v Sofiji, nam more primeroma svoje notranje politike postopajo, ali se komaj čakalo deca > da se nauči nemščin Kako se je uže poprej postopalo s Slovani go ljudstvo vzlasti njihova to biti enako nepomenlji veno jedra. dokler se ne dotikajo one bist Sem spada, da narava in bistvo bolgarske kneže nam pojasnuje sklep mestnega zbora luneburškega leta 1409 pravi, da se Slovanu sploh pod nikakimi po goji ne podeli meščanska pravica. Če se oženi nemšk meščan, svoboden mož, s Slovanko nesposobni za kup neprikrajšane samoupravna naj so njiju otroci sproti Turški vine, kakoršno je ustanovila berolinska pravic, katere pogodba dala ona pogodba Bolgarska bila je tedaj ustanovlj listi, kakor drugim ljudem. zgodaj jeli so Nemci misliti jezika pri soduiji, v uradih ; kako javno službo, celo taki rojstveni Kneževina z To stanj n celo- ostanejo ena kot jim izgotove. Jako izvrši in akoravno nobena vlast je poslednjikrat obhajala jeziku. služba a prepoved slovanskega v cerkvi. 1751. leta se vendar prestaj načajem vazalske države na-agotovljeno je po pogodbah, poroštva, da se vlastem in tudi nam težka pa načelo resno božj v slovanskem Vse drugačn Hiše nemških kmeto\ so vasi, katere so postavili N imenitna dolžnost, čuvati, da se to gla ne žali ne v Bolgarskem in ne kjerkoli drugod. Dali si je vlada s . , - - » aiJ prizadevala, tega stališča sledeča bolgarskim dogodbam okrog hiše dice stoje za ograjeu, za hišo j močno narazen. Prostor stalnosti prav razločiti med onim dokončnosti in med onim. kar ima načaj vrt etlice. Vsak ljubilo, zato so neredu J v hišo postavil pod okni so gre trati za memogredoče kar se more sma razmetane. Samo v prifarnih se rnu je* v posledicah j Ocena dogodeb glede njihove važnosti in vstrajnosti vaseh so bolj vkup potisnjene, vzlasti cerkev, župni dvorec svojega delovanj ena najtežavnejših nalog politike. Nada in zavzimanja st a šola in cerkovni hiša vasem, tu je tuda pošta, tu so Te vasi so središča rokodelci govci z mešanim blagom. Priletni inožie in žene im tr- nati po razburjenosti trenutka, katero čiti katera si bodi dogodba ni smela rav- je mo o povzro polj službi božj v edeljo, mladi se pri- ne po kri Kar na priliko javno mnenj če tudi ima po več ur hoda. Molče in čakajo, kedaj bode zazvonilo stoje prihaja peš, pred cerkvijo Kaulbars nastopom tega agenta razburj to sedaj najbolj odposlanj in gene Pa kolikor se uže več teduov svet peča se vendar ne sme prezirati z da Nekedaj je bilo jako živo po vseh mestih, trgih ^ 1 ^ v / _ i • i • i * _ ' c5 vaseh, ki leže ob velikih želez do m burg. tah voz po Harburško-hano ali ega vse. Edini Harb odkar je zdrdral progi, zaspalo je to samo memogredoča dogodba (faza), katera se zelo previsoko ceni. Dejansko se po njegovem nastopu sedaj brzo Vzlasti hudo je zadel ta udarec Lu okoristil pri tej zameni, za prav ni nič doseglo, kar bi mo£lo bistveno'Vplmti na dokonečno prihodnjo vredbo Bolgarske. Znani vspehi se so samo ti, da se mu vija Leža in kolikor moč v njegova pa je tudi jako ruske novodobnemu prometu, in da-si ne bode mogel na-se potegniti ogromue trgovine nasproti ležečega Hamburga, vendar je važen za prekomorski trgovinski promet, ker tu se roba z ladij koj v vagone preklada. Tudi P r e v o ž n j a tuicev vrže vsako leto Hamburgu znatnih dohodkov. kajti neprestano piskajo paroiki med Hambur- Pli najnepnjetnejšim nači posrečilo. Bolgarom dati pokušnjo pa da je javno mnenje Evrope za bolgarsko ljudstvo tako sočutno napravil sedaj ni nikdar poznalo kakor se do Kar avstrijsko-ogerski interesi zahtevajo in na kar sKupna vlada deluj je to gom ? Altono Harburgom pogodbam nasprotno oškodova dane samostojnosti Bolgarske da ne nastane nikakoršno s poroštvom Evrop Odposlanje Kaulbarsa nima značaja stalnosti bo minulo in težko pustilo kaj globokejega sledu. Zato pa bo ostalo še marsikaterih druzih težav. Ker pri razmerah, ki uže vladajo leto in dan, po katerih so pretesne vse naprave Bolgarske, uprava, pravosodje, denarstvo itd., moramo sploh biti na to pripravljeni, da je še le po premaganih večjih težavah v bolgarskih deželah pričakovati v resnici vredjenega stanja Vse to, izgled na dolgotrajne in težke naloge, katerih imamo po kasnejih prevratih poleg evropejskih kabiuetov v prvi vrsti pričakovati mi, priporoča nam, pot tamošnjih dogodeb zasledovati z vedno pozornostjo, pa s potrpežljivostjo, previdnostjo in modro varčnostjo pri naših sredstvih. Splošni smotri naše politike označene so jasno in odločno v znani izjavi gospoda ministerskega predsednika, ki je, se ve da izrečena v imenu ministra vuanjih zadev. Namenjeni niso samo na sedanjo krizo, temveč se opirajo na načela, na katera je zgrajen ves sedanji red stvari na izhodu, zato ostanejo za delj časa mero-dajni za našo tamošnjo politiko. Te izjave kažejo, da naša politika ne meri na razširjenje in sploh na nič, Kar ni v popolnem soglasji z evropejskimi pogodbami. Mi imamo prednost, da nam ni treba prihajati s parti-kularnimi interesi, ker dokler berolinska pogodba velja, so po njej naši interesi popolnoma obvarovani, in potem nam je, ako bi prišli v položaj, potezati se za brambo berolinske pogodbe, zagotovljeno sočutje in sodelovanje vseh onih vlasti, katerih je volja, evropejske pogodbe braniti. Sprožiti bi se moglo vprašanje, kako so se ravno omenjena načela vporabljale pri bolgarskem vprašanji. V tej zadevi bi, kazaje na prej omenjeni razloček med stalnimi in minljivimi razmerami, pred vsem opozoril, da sem sploh mnenja, da se, dokler je pričakovati, smoter prijatelskim potom doseči, tega pota ne sme zapustiti. Naša država izrekoma se mora ogibati, razun največe sile, zavzeti kakoršno koli preteče stališče, dokler naše prijatelske zveze z vlastmi zadostujejo, da se našemu glasu po tej poti posluh pridobi. V času, v katerem malo dni zadostuje, da se v Evropi z hitrostjo do sedaj nepoznano 5 milijonov bojevitih vojakov more postaviti na bojišče, je odgovornost ministra in pa države velikanska, ako more njegovo postopanje dati povod, da se tolike velikanske vojne sile spravijo v gibanje. Gotovo tudi ni v značaju in celi naravi avstrijsko-ogerske države, delati politiko napadanja (agresivno). Tega tudi nikdar ni storila. Vse lastnosti te velevlasti so take, da nam nakladajo konservativno, vzdržujoče politiko na vzunaj. S to konservativno politiko se strinja, ako si prizadevamo, da se države in državske tvarine na Balkanu, katere so vlasti berolinske pogodbe ustanovile, ali katerih stanje so vredile, na danih jim podlagah zmiraj bolj razvijajo v samostojne, cvetoče in premožne osebnosti. Mogoče jim bo, ako to svojo nalogo spolnujejo poleg naših mej stoletja obstati, ne da bi se imele pred Avstrijsko-Ogersko česa bati. Na nas ni bilo ležeče, da se je ta mirni razvoj pretrgal. Tu preidem na izhodno-rumelsko vprašanje, katero je videti, kakor bi se zgubljalo za bolgarskim. Glede tega pred vsem omenjam, da sem uže lansko leto ob času, ko Bolgarska ni bila v milosti izrekel pred delegacijami, da v združenji obeh dežel ne vidim našim interesom nasprotnega, ako se to zgodi s pritrditvijo vlasti in s potrebnimi pridržki. Naši dopisi. Z Buda-Pešta 21. nov. — V sedanjem trenutku je od dopisovalca iz ogerske metropole teško pričakovati, da bi pisal mnogo druzega, kakor o veliki 376 _____ politiki, ker ta je v pravem pomenu besede sedaj tukaj na dnevnem redu. Vendar omenjam tudi nekaj druzih malenkosti: Z vinsko letino so vinorejci Budinske okolice zadovoljni, ni bila ravno bogata, pa poprek ne dosega vlanskega vina. No vina navadnega vina prodaja se od 9 do 12 goldinarjev, dobra starina pa od 18 do 24 hektoliter. — Vreme je vso jesen lepo, pa vender ne presuho; v zadnjih 14 dneh je bilo večinoma lepo, le parkrat v tednu je malo dež poškropil, tako ga je bilo tudi včeraj popoludne in ravno tako včeraj zjutraj pred dnem toliko, daje blato napravil. Toda suha, mrzla sapa je v kratkem vse sledove mokrote posušila. Danes je vedro, sever piha in gorkomer se suče krog 0. V petek vihrale so na obrežji Donave in na nekaterih večjih poslopjih ogerske trobojnice in tudi levi na velikem mostu čez Donavo držali so vsak svojo zastavico v krem pij i h sprednje noge — v proslavljenje godu cesaričnega. Zdaj pa še par besedi iz delegacij. — Delovanje v odsekih še ni dokončano toda bo, kakor se kaže v četrtek. Rešiti je v avstrijski delegaciji edino še dva predmeta: izredne vojne potrebščine, in računske sklepe. — Pomenljiv je prvi predmet zarad pušk repetirk, vprašanje, ki še ni po vsem dognano. — O tej zadevi obravnavalo se bodo v sredo ob 12. uri in se bodo kazale tudi puške repetirke vseh pomenljivejših vrst; vojno ministerstvo priporoča Manlicherjevo repetirko, Krnka pa se poganja za svojo in dokazuje napake Manlicherjeve znajdbe. V tem tekmovanji se gotovo zve vse, kar ima vsaka znajdba dobrega in kar ima pomanjkljivega. Poročevalec o tem predmetu je delegat Czerkavski za puške ne ravno strokovnjak, vendar pa gospod, ki sovraži vsako površnost in bo tudi v tem vprašanji prav presodil, kaj bolj kaže. Pomenljivo posvetovanje dognal je budgetni odsek naše delegacije včeraj s sprejemom političnega dela poročilo o ministerstvu unajnih zadev. Mladi grof Franc Thun (Čeh), ki je prevzel to poročilo, je odseku predložil v resnici odlično delo, tako da mu celo politični nasprotniki niso mogli odreči glasne pohvale. Le malo besedi poročila predrugačilo se je v pooj-strenje obsodbe postopanja Kaulbarsovega v Bolgariji, V odseku merilo se je glede tega v dve nasprotni strani, na milejšo stran oni, ki brez sovraštva proti Ruski obsojajo ravnanje Kaulbarsovo, drugi pa, ki to nesrečno početje sodijo samo z stališča sovraštva zoper Rusko. — Konec bil je neka srednja pot, po kateri se je doseglo popolno soglasje med vsemi strankamir tako, da se grof Kalnoky unanjim iržavam in pa domačim svojim nasprotnikom, izrekoma Andrassy-ju nasproti more sklicavati na popolno zaupanje naše delegacije. To bo bržčas tudi poskušnjam Andrassv-jevem — Kalnokyja spodriniti — preprečilo pota. — Ako imamo Slovenci zberati med Kalnokyjem in An- drassy-jem, sežemo brez pomiselka po Kalnoky-ju ker še nismo pozabili nasprotnega nam vtikanja v naše zadeve za čas vlade grofa Hohenwarta. — Pri razpravi političnih vprašanj pokazalo se je, da so levičarji posebno Demel najhujši nasprotniki naše zveze z Nemško. ... ■ ^ Tudi po ministru Kallay-u mahali so zarad Bosne levičarji naj huje, sicer so si oblekli rokovice, pa minister zato udarcev ni maj čutil. Z Buda-Pešta 23. nov. (Iz avstrijske delegacije.) Ravnokar, ura je 12 V4, je končana javna seja avstrijske delegacije. Na dnevnem redu bil je proračun za 377 mornarico in bosenski kredit, pa zadnja točka je od- rodn padla, ker je poročevalec D u m b a, kakor pravijo nekaj B1 e i w stranke pod vodstvom nepozabljivega nam dr mislij bolehen, dru tovar stiti med svet velik političen"govor o4 AUIOIIJU. da je obolel samo nenavzočemu ljubo, ki bržčas pri tej priliki hoče spu v oni dobi ko je še nasprotna nam stranka --- -- - vm vivui, jo oo uasproiua v rokab imela krmilo in je vkljub narodne želnega zbora veči de Peštanski časniki niso s političnim delom Thuno- naroda pomenljivejše prizadevanj po zakotnih potih znala preprečiti vsako pravih zastopnikov našega vega p ročila nič prav zadovolj ročilo ogerske delegacij pravijo, da bo po- dokazana, da celo tedanj Potreba te šole bila je tako brezdvomna in Kalnoky-a manj zauplj obljubi izdatne podp Videti je tudi, da se tudi v časnikih kaže Andrassy- šole zabranila lev vpliv in zato bo avstrijske in ogerske delegacij 1 o v e n s k ker naravno ministerstvo ni moglo odreči In vendar se je ustanovitev more biti drugače, kakor razprava v unanji politiki zanimiva. Današnj časniki trdijo, da se je Kalnoky-u posrečilo glede na^ bolgarske zmešnjave dognati novo zvezo na tej s t raj mško-avstrijski zvezi na mesto stopniko Sedaj imamo dolgo zaželeno šolo otvorj čelo se bode njeno delovanje. Hvala zato gre podlagi da in pri- poleg in požrtvovalnosti naših narodnih za Ruske pristopi Angleška Vtemeljuje se ta nova zveza s tem, da se Ruska ne drži trocarskih dogovorov in da se glede Bolgarskega vprašanja pred ko ne Ruska uda zahtevam nove 1 razumni pravičnosti naše v prvi grofa Falkennay vrsti sedanj da n j poljedelskega ministra r Novice zveze. Časniki so trdili da bo o tej zadevi Kalnoky raj gorko nas od uže v današni seji kaj izjavil, toda Kalnoky-a še v vesele se tudi seji ni bilo pa še biva v Beču se znano je navzoč v Pešti ali ki so v prejšnjih in novejših časih zmi /arjale za naše gospodarst razvoj pomenljiv edaj ustanovitve njene skup in za našo Dolenjsko in z vso deželo ustanovitev te šole z 1 e p o i Veselo to dogodbo pa Prihodnja javna seja avstrijske delegacije je še v petek n Bosenski kred na dnevnem redu bo na vsak način: da ta šola obil pozdravljamo tudi z gorko željo, da naj vsi oni, katerim svojo nalogo smatrajo skrb, šola izročena kot čast pa poročilo dohodkih," morebiti tudi uže razdelj o »carinskih sad obrodi za zboljšanj gmotnega ministerst zboruj Seja je odločena še jih zad stanja z vpeljavo in povzdigo umnega in plodonosnega poročilo o vino- in sadjerejstva naše po naravi v marsikaterem o erska delegacija dalje zboi za petek zato, ker jutri oziru blagoslovlj naše Dolenjske budgetni odsek, ki bo sklepal o repetirkah tertek pa je v ogrskem odseku za una v s t r i j s k ; v če lik Iz dločil bitk nj de v Kranj Pire opravilu Kmetijsko potovalno predavanje v Šentjurji pri ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp'. Gustav v nedeljo dne 28. t. m. popoludne po cerkvenem anesljivega vira čujem, da so svoje državno Vabilo k Preširnovemu ečeru, katerega priredi zborske mandate odložili poslanci: T Lii t iu Stibitz. Prvi poslanec na pism grof pred narodna čitalnica ljubljanska v nedeljo dne 28 bra 1886. leta Vsporea Mendelssoh sednika Smolka, da naj vendar še ostane ni odgovoril, oknom poje čital. mešani zbor. moški čveterosp Fr a u rbič » kaj sklenj Ako bo delo dobro šlo spod rok in se ne zgodi o čeških narodnih pesmih posebno pomenljivega, znajo seje delegacij ~ ~ » v torek dne 30. novembi biti Foe r st se to zgodi še dne 3.decembra, posebno drugi sodijo da poje čital ml mešani ; igra Soedermann bor. Schulhoff na glasovir Kmečka n zato ker niso v sedanjem času nemogoče dogodbe, o katerih bi morale delegacije iz nov morje" , poje čitalniški moški zbor Winter e iz 11 o vega sklepati cesarju na obed bodo poslanci povabljeni gosp Ohm-Janušowsky Fr dveh oddelkih pa je obed redno še v pri Savici". Uvod deklarnujV gosp Preši novem-Jesenska" ; Ljubici nod Fantazija u gosp. svatba"; Adrijansko u spremlja en: „Krst prvi v soboto drugi v ponedeljek. Ker ključlj Začetek ob pol 8. uri zvečer ob čč ta dva dneva nikakor izključene popoludne niso za seje t društvenikom Borštn ik Pristop je dovoljet 1Z- Odb edaj istu. Ljubljane T naši delegaciji razpravlj se Zahvala. kakor kažejo tudi obširna poročila v današnjem prasanj k Preblagorodna dobrotnika, gospod katerih rešitev tudi delo nase politik ali vojske, vsa naša dele odločuj vprašanja zadostenjem pri vprašanji miru dela vidimo iz razprav da predsednik baron Winkl Wi n ki e r j e v a oziroma tašče. c Kr na to, da se nam oh deželni in njega soproga baronica sta mi povodom smrti svoje matere preblagorodne gospe Josip mir brez žaljenja naših interesov in naše časti mir 5 glia poslala petdeset forintov za uboščeke ljub Zadovoljni pozdravlj iz naše delegacije. pa tudi še drugo prikazen ljanskega mesta Usoiam si slanci strank v glavnih sanji nase vnanje politike reč popolno soglasje med vprašanjih, poseb budgetnem pri po-vpra- hvalo na tem velikodušnem darilu ime uboščekov izrekati najtoplejšo za Ljublj 21 dan tega vpra odseku zedi-liberalni in konserva- nili so se gleie tivni poslanci nemške, češke, poljske, slovenske narodnosti mer pa silovito embra 1886 Župan: Gras s ell laške To porazumljenje, ta vspeh sedanjih raz- Zahvala. evice rodi. Ker očeio bode kolovo zumTTema ^ eiiaaja^Laalt e^evaTvi a d a. mestni blagajnici Slovesno otvorenje MenjsEe vino- lTshdie- ubožce ljubljanske dnžavnozborske miru ife-ieva rejske šole v Gfi Povodom smrti gospoda hišnega in zemljiškega po- so njega dediči tukajšnji sestuika Anto mestni blagaj Frohlich izročili petindvajset forintov za pole g Novega mesta inesta vršilo se je sv. Elizabete s primerno slovesnostjo. Kdor se pri ustanovljanja tega za naše ne more se Mestni magistrat si usoja to blagosrčno dejanje ti priliki spominja zgodo vino- in sadjerejstvo pomenljivega zavoda, izogniti hvaležnega spomina na prizadevanje naše na- javno oznanjati in izrekati dostojuo zahvalo Mest 11 magistrat ljubljanski 22. dan novembra 1886. Zupan: Grassell m/p 378 Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. petek podal se je trgovinski mi- države Francoske. Ker je naravno in sploh navadno, da v takih slučajih namestuištvo izroči zastopnikom s katero so njene nister v Budim-Pešt nadaljevat carinske razprave z ogersko vlado deloma zarad carine na petrolej, deloma pa zarad ponovljenja trgovinske pogodbe z Rumunsko. Ruska ln Francoska izdatno one azmere najprijaznejše, iz tega sme dosledno sklepati, da so se razmere med Rusko in Nemško zadni čas zelo ohladile in da ste se Bukovinski poslanec Lupul vprašal je v delegacijah, prijaznile kako stojimo z Rumunsko zarad ponovljenja trgovinske pogodbe, na to je Kalnoky odgovoril, da se nadja dobrega vspeha, da se je rumunska vlada prepričala, ko- velikega pomena za Avstrijsko Nemško pri seuaiiji borbi za vpliv na Balkanu. To pa je o posebno tem, česa je pričakovati v Bolgarski v bližni liko škode ji prizadeva carinska vojska z nami, in da To se je res zgodilo: razgovori so se zopet pričeli, pa ker so na sredno narekava car°sam se bodo obravnave pričele v malo dneh. prihodnosti, si ne upa nihče ugibati, ker so zadnje dogodbe kazaie, da je to sploh nemogoče, ker v Ruski, kakor v nobeni drugi di naj no politiko nepo Rumunskem ravno sedaj nove volitve, pri katerih opozicija zmaguje, so se daljni razgovori odložili z,a toliko časa. da se pokaže, kdo tam v roke dobi krmilo vlade. Za Radecky-jev spominek nabranih je uže nad 207.000 gold. — Princesinja Valerija, katera je imela v Išlnu ostati samo do 24. dne t. m., ostane, kakor se sploh sodi, zaradi bolehnosti še dalje v Išlu. Hrvatska prvo a godba interpelacij soboto imel je deželni zbor vojo sejo, v kateri je bila najpomenljivejša do di Antona Starčevič v kateri Budim-Pešt. soboto imela je avstrijska de- legacija svojo drugo sejo. oziroma prvo, v Kateri prišli so v obravnavo predlogi budgetnega odseka. Na dnevnem redu bilo je poročilo o proračunu za redne potrebščine vojne, o nekaterih dodatnih kreditih in pa o podaljšanji pravice za porabo prej dovoljenih kreditov za ta poslanec trdi, da naša država po berolinski pogodbi ni pravice imela Bosno zasesti, preden se ni dogovorila s Turško, da brez takega dogovora v Bosni gospodari, kakor v lastni deželi; dalje omenja, da bi znala Ornagora zahtevati, da pustimo zasedene dežele. Točno pa trdi: Domače (bozensko in hercegovinsko) prebivalstvo bo tam v svoji obupnosti seglo po orožji m na lastno roko ali s pomočjo drugih na to delalo da se iz dežele 7 dpravijo ljudje, katero tamošno pre vojno. teh predmetih poročal je češki poslanec dri Mattuš; o daljnih točKah dnevnega reda namreč o proračunu za skupno finančno ministerstvo in pa o proračunu za skupni najviši računski dvor poročal je dr. Poklukar. trdila je delegacija brez ugovora, pri proračunu za vojno pa se je vnel nenadoma jezikovni boj, Katerega je zakrivil koroški zastopnik z Dunaja Dumreicber. bivalstvo smatra za svoje zatiratelje. „Pravica zahteva, da Hrvatje za interese Avstro-Madjarske in druzih kot Avstro-Madjarska in drugi za inte toliko store Jeli vladi znano 7 Predlogom zadnjega poročevalca pri- Ta je skušal dokazati, kako se zadnjih let tudi rese Hrvatsko." Konečno vpi ali se je o tem podučila v kaj nameravajo merodajni krogi Avstro-Madjarske za ta slučaj storiti, ako bi kedo od države zahteval, Bosno ;in Hercegovino zapustit. Khuen-Hedervarv je na vprašanje odgovor Ban v vojni nemščina odriva in pomika nazaj j kako bo vse to še hujše od leta 1890. počenši itd. naglašal je, kako rodbine celo nemški „Schulverein" vojni mora za vojaške vzdržavati nemške šole in je sklepal s tem, naj minister po izgledu dveh obstoječih vojaških nemških odrekel, ker se je poslanec popolnoma izvan države postavil, zoper srditev pa, kakor bi se država ne držala pogodeb, se je odločno zavaroval, glede položaja v Bosni pa je izrekel, da se poslanec dosledno drži načela: vse in vsakega grditi. šol v arsenalu na Dunaji in pa v Zadru napravi še več druzih takih šol. obče dokazaval je, kako se po- tom vojaštva morala nemščina širiti po vsej državi. Galicija. Na mesto sedanjega deželnega mar- šala Zibli ki e vi ča , kateri uže delj časa boleha zn pljučno boleznijo, je za deželnega maršala imenovaa 7 gold. 58 kr. grof Tarnovski. Bolgarska Žitna cena v Ljubljani 13. novembra 1886. Hektoliter: pšenice domače d gold. 82 kr. banaške turšice 4 gold. 87 kr. soršice 6 gold' 60 kr. rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. Zadnjo soboto zapustil je general prosa 4 gold. 38 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 2 gold. Kaulbars in z njim vred vsi ruski konzuli 111 agenti 92 kr. Bolgarsko. Zadnji navidezni povod za ta korak ruske diplomacije ali ruskega cara bil je ta, da bolgarska Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. vlada na zahtevanje Kaulbarsovo po zadostenji zarad žalenja nekega ruskega „Kavasa" v Plodivu, ki je hotel pri tamošnem telegrafiškem uradu oddati depeše, ni ne o igovorila in ne v odločenem času dala zado-stenja. — Uradni ruski časniki trdijo, da je odhod Kaulbarsa le naravna posledica slepe trdovratnosti bolgarske vlade; drugi časniki pa trdijo, da je to od- V Kranji 22. novembra. Hektoliter: Pšenica 6 gld. 82 kr. Rrž 5 gold. 36 kr Oves 2 gold. 92 kr. Turšica 5 gold. 82 kr. Ječmen 5 gld. 20 kr. 1 gld. 80 kr, 60 kr. Ajda 5 gld. 87 kr. Seno 2 gld. 10 kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. govor Ruske na govora Salisboury-ev in Kalnoky-ev. „Novoje Wremja" pa piše: dogodba bo vladarjem in vlastem, ki so v Bolgarski v zakritji proti Ruski kazala, da se agitacija bliža koncu. V Bolgarski se bodo nasprotniki prepričali, kedaj bo Ruska prestopila od Telegram „Novicain". Budapešt 24. nov., ob 12. uri 30 minut popoludne. Poročila časnikov zarad avstrijsko-nemško- besedi k dejanji. Za položaj izrekoma glede zaveznikov, katerih bi se imela Ruska nadejati, je to, da Kaulbars pred svojem odhodom kakor angleške zveze glede nadrobnosti so nezanes- ljive. Stvarne razprave trgovinske avstrijsko- varstva ruskih podanikov ni izročil > romunske bodo prvi teden decembra. Sklep de- se je pred čulo zastopnikom Nemške ? ampak legacij krog drnzega decembra. Odgovorni vredr^k: Gustav Pire. — Tisk in založba: j. Blazuikovi naredniki v Ljubljani.