Leto XLV1 - št. 19 - CENA 50 SIT GLAS Kranj, torek, 9. marca 1993 Kavčiče: Gladina jezera se je v pol ure znižala za nekaj metrov. Okvara na zapornici HE Mavčiče Milijon kubikov v pol ure ^jdnji trenutek je strokovnjakom uspelo ročno spustiti zapornico na Mavčiče, sicer bi voda zalila HE Medvode. Katastrofa za ribe. Fakultete, kot jih vidijo študentje Objava ministrstva za šolstvo in šport v kateri obe ponujata prosta mesta v V^^^l^^^J^^ fakultetah, pa so se minulo soboto Jetek in soboto. Da bi kandidatom pnbl zal. studij na P^Staklh učilnicah so jim predstavil, tn-Thvalevredno potezo domislili tud. kranjsk. ^^^S^Sof^^ Na sreČS?"iu S EStt****^^ česir na uradnem informat,vnem dnevu ne bodo. • Foto: D. Gazvoda Mavčiče, Medvode, 8. marca - Povprečno 500 kubičnih metrov vode »a sekundo je v nedeljo okrog pol ^anajstih začelo odtekati iz akumulacijskega jezera HE Mavčiče, ^er se je zaradi okvare na avtomati druge zapornice v elektrarni, 'e-ta sama dvignila do vrha. V dobre pol ure, ko je dežurni ooratovalec Tone Hodnik ugotovil okvaro in so potem zapornico ročno spustili nazaj, je iz akumulacije, ki se je znižala za nekaj metrov, odte-i vlo okrog milijon kubičnih metrov Vodja Elektrarne Medvode - Mavčiče Janez Rebolj s sodelavci je povedal, da je vodni val, ki je "drvel" Proti Medvodam sicer oplaknil oba bregova. Tako je porušeno ribje dr-J*»šce Ro Kranj pod elektrarno. Ta tfenutek podatkov o še kateri škodi n«n»amo; razen o razdejanju, ki ga je menda narasla voda povzročila na Kjadbišču gradnje novega mostu v ■viedvodah. Na srečo pa nam je uspelo Opornico hitro spustiti in na ta način J*8 zadnji trenutek preprečili, da vo-aa ni zalila agregatov v HE Medvo- Ce bi se to zgodilo, bi bila škoda katastrofalna, saj Medvode ne bi m»gle obratovati več kot pol leta. >ako pa znaša izguba na električni ^ergiji po ocenah okrog 20 mega-atov, kar pa je v slovenskem prodru skoraj zanemarljivo Jezero je upadlo za nekaj metrov j\el° v kanjonu Zarice v smeri proti branju. Vzrok za to nenavadno okvaro bo pokazala preiskava. Prva ^euradna ocena je bila, da je tako •menovani človeški faktor izključen, ^er je odpovedala avtomatika. • A. .w.um^!tWiii««iuipM,- Vodni val, ki je skoraj preplavil tudi HE Medvode, je še najbolj razdejal gradbišče gradnje novega mostu v Medvodah. Flisarju Grumova nagrada Kranj - Na otvoritveni slovesnosti Tedna slovenske drame so v petek zvečer v Prešernovem gledališču podelili Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo v preteklem letu. Žirija je izbirala med petintridesetimi dramskimi teksti in za najboljšega proglasila Kaj pa Leonardo Evalda Flisarja. V ožjem izboru je bil še tekst istega avtorja Jutri bo lepše, razen tega pa se Sanje in strah Drage Potočnjak, Slastni mrlič Matjaža Zupančiča in Samomor Kitov Sergija Verča. Obe f iisarjevi tragikomediji sta tudi uvrščeni v letošnji program tedna slovenske drame v Kranju. Letošnji gledališki pregled slovenske dramske ustvarjalnosti se je > Izvedbi Prešernovega gledališča začel s prvencem Barbare Hieng Samobor Hana Tiger. Oceno predstave objavljamo na kulturni strani. Sicer pa se bo do nedelje, 14. marca, na odru Prešernovega gledališča zvrstilo še sedem predstav po Izboru selektorja Aleša Bergerja: Čudežni kamen Alenke GoijevšČek, Stotisočaoga Borisa A. Novaka, živelo življenje Luke De Pavla Eužana, Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiba, Mi se pa ne damo Milana Dekleve in Kam pa Leonardo Evalda Flisarja. Selektor je sicer izbral Žabe Gregorja Strniše in Romantične duše Ivana Cankarja, ki pa ju je organizator moral zamenjati iz objektivnih razlogov. Zaradi bolezni pa je odpadla tudi uprizoritev Samoroga Gregorja Strniše. Med spremljevalnimi prireditvami velja omeniti še predstavitev knjige umetniškega vodje Prešernovega gledališča Matije Logarja z naslovom PeGe Med včeraj in jutri z eseji, komentarji in dokumentarnim gradivom o pripravah na novo podobo Prešernovega gledališča. V kadilnici gledališča pa so na ogled slike Joiett Trobca. • L. M. Matevž Hudovernik, gospodar ™*ke /ff™ hrani nam /V danes povedal, da sta nenadno hitro ^LnjTaLmulacijUn vodni val proti Medvodam bila za ribe v tem delu prava katastrofa. je ribje drstišče pod elektrarno, mujje zasul tolmune in ribe v njih. Škodo bodo oeenth, ze zdaj pa kada bo še najbolj primerljiva s tisto, ko so praznil, te. akumulacijo HE Moste. ilpTEl PRILOGA 0 DOHODNINI n**okoll In do konca marca . napliiatl davčno napoved PUl*11*' l*PlPr»vlII Nino poHcbno f>0J?*° v petkovi fttevllkl b©t*JSKEGA GLASA boMte nafill v*e fym r'bn* napotke o dohodnini. •^J^nlkom bomo priložili tudi obrazec. Prodajalna PARTNER Koroška c. 2, Kranj 10% ZNIŽANJE CEN Stoika, iz zlato, ročnih in stenskih ur Sejem Učila 93 Ljubljana, 9. marca - Jutri, 10. marca, ob 10. uri bo na sejmu v Ljubljani minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber odprl letošnjo 13. razstavo učil, šolske opreme, igrač in izobraževalnih storitev. Na specializirani prireditvi se bo letos pred-st.mlo skoraj 70 domačih in r.i/siavljalcev iz tujine. V programu sejma so različne obse-jemtke dejavnosti, posvetova-n|a, seminarji in okrogle mize, več prostora, kot na dosedanjih prireditvah, pa so letos prireditelji namenili igri in igračam oziroma predšolski vzgoji ter izobraževanju odraslih. Med tujimi ra/stavljalci na letošnji prireditvi Učila 93 so tudi zastopstva Lego, Studio 49, Zalo-tba Klctt. H.istcl svstem in M nekateri. N« polju med Kranjem in Šenčurjem se je v soboto ustavila jata "erjavo,, ki se iz toplih krnj«, .rnčnjo « daljno Rns.jo. Strokovnjaki so povedali, da so zaradi vremenskih razmer najbrž zašli "'JonTnTstspošlHrk^ilkn. Koto: Damjan Gazvoda Jesenice so p...ICC... SRCE NA LEVI, DENARNICA NA DESNI DIREKTOR S TRDO RORO SLOVENIJA IN SVET Predsednik Kučan je skupaj z zunanjim ministrom Peterletom v Parizu. - Slika: G. S Predsednik v Parizu Francija je pomembna evropska država, zato želi Slovenija z njo vzpostaviti tesno in ustvarjalno sodelovanje. Slovenska zunanja politika je ^ zadnje tedne aktivna. V javno- sti še vedno odmeva uspešen obisk predsednika republike /> Milana Kučana in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta v Va-!%■ tikanu pri svetem očetu. Papež 1 A Janez Pavel II je bil uradno po-^mWSk sOm vabljen v Slovenijo in je pova- JL\ bilo tudi uradno sprejel, čeprav fmK /■ fefe^j do obiska zaradi dolgotrajnih K ■ I jn zahtevnih priprav ne bo pri- B - H šlo tako kmalu. Vatikanski dr- ■Wl Mm mM mm Javni sekretar kardinal Sodano je Kučanu in Peterletu zagotovil, da bo kmalu rešen tudi problem Razkrižja. Zunanji minister Lojze Peterle je bil nato na obisku v Iranu, ki'naj bi nekaterim našim podjetjem plačal dolgove iz preteklih let, od tam pa naj bi dobili tudi nafto, zatem pa v kneževini Monako. Monako z okrog 27.000 prebivalci je ustavna kneževina v francoskem depart-maju Alpes Maritimes in je pod francoskim okriljem. Monako Slovenije posebej še ni priznal, saj je to storila v njegovem imenu Francija, vendar so tokrat priznanje formalizirali. To je bil prvi neposredni stik med državama. V Monaku je sedež mednarodne organizacije za hidrografijo in njene izkušnje so za Slovenijo zelo pomembne. Monako pa je Slovenijo zaprosil za podporo pri sprejemu v Alpsko konvencijo, ki je bila podpisana 7. novembra leta 1991 v Salzburgu, Slovenija pa je zasedla mesto Jugoslavije. Včeraj pa se je začel pomemben dvodnevni obisk predsednika Milana Kučana in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta v Franciji. Naš predsednik je tja odpotoval na povabilo francoskega predsednika Mitterranda. Francija je pomembna država, velesila v političnem, gospodarskem in vojaškem pomenu, slovensko sodelovanje z njo pa ni dobro utečeno, predvsem pa je premalo intenzivno. Kučan bo med obiskom podpisal v imenu Slovenije Pariško listino za novo Evropo. S Francijo imamo diplomatske odnose od lanskega aprila dalje. Francija je pripravljena sodelovati s Slovenijo in ji pomagati pri gospodarski obnovi ter vključevanju v mednarodne gospodarske tokove. Za Slovence naj bi bili odpravljeni vizumi za potovanje v Francijo, med Parizom in Ljubljano naj bi bila vpeljana tretja letalska linija, predvsem pa naj bi posodobili in spremenili nekatere sporazume, ki jih je s Francijo podpisala ranjka Jugoslavija. • J. Košnjek S seje slovenske vlade Bencin ne bo dražji Slovenska vlada je imenovala mešano komisijo za urejevanje odnosov med dtiavo m rimskokatoliško cerkvijo, kiji bo predsedoval Lojze Peterk. Ljubljana, 5. marca ~ Slovenska vlada ni dala soglasja k takten po podražitvi naftnih derivatov. Ocenila je. da zapodra-iitev ni razlogov. Lojze Peteteteje HI imenovan to predsednika kombije, ki ho razreševala probleme med driavo Slovenijo in rimskokatoliško cerkvijo. Sprejem je bila odredbu o določim zajamčenega osebnega dohodka, kije ed i, marca dalje 25.000 tolarjev bruto ali 1S.02S tolarjev neto, Prejšnji bruto znesek je bil 21.000 tolarjev. Vlada je tudi zamrznila pleče premiera in ministrov, generalnega sekretarja vlade, državnik sekretarjev in predstojnikov vladnih organov in stutb v duhu zakona o omejevanju plač in skladno s kolektivna pogodbo. • J. K. I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA ★ ★ ★ ★ ★ G&P BLED G&P Hoteli Bled, p.o. Cankarjeva 6, Bled objavlja prosta delovna mesta: I. SAMOSTOJNI MESAR v hotelu Park Pogoji: - poklicna živilska ali gostinska šola - smer mesar oziroma kuhar - vsaj 2 leti delovnih izkušenj - preizkus znanja iz higienskega minimuma II. VODJA PRALNICE v hotelu Golf Pogoji - srednja ali poklicna šola tekstilne smeri - konfekcionar ali gostinske smeri - vsaj 2 leti delovnih izkušenj - organizacijske sposobnosti Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave v splošno kadrovsko službo podjetja na naslov G&P Hoteli Bled. Cankarjeva 6, Bled (tel 77-348) Danes državni zbor ponovno odloča o plačah Drnovšek išče sporazum Liberalni, krščanski in socialni demokrati so za tak zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, kot je bil pred štirinajstimi dnevi sprejet in na katerega je dal državni svet odložni veto, poslanci Združene liste pa so za spremenjen zakon. Ljubljana, 9. marca - Krščanski in socialdemokrati pravijo, da ni razlogov za drugačno glasovanje ali celo za spremembo zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Razhajanja, ki so nastala zaradi napovedi Združene liste, da bi kazalo zakon dopolniti, sicer zanj ne bodo glasovali, so po njihovem mnenju stvar liberalnih demokratov in združene liste. Obe politični skupini sta podpisali ločen sporazum o sodelovanju v vladi, zato morata obe strani sami preseči nesoglasje. Predsednik vlade in predsednik Liberalnodemokratske stranke dr. Janez Drnovšek se je že pogovarjal s predstavniki strank Združene liste. Njihova Del poslancev Združene liste v državnem zboru. O usodi zakona o plačah odloča njihovo današnje glasovanje. - Slika G. Šinik Sindikalni protesti Sandi Bartol, predsednik gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov je v pismu javnosti zapisal, da so bili v sindikatih pripravljeni ta tak ukrep vlade in da imajo natančno strategijo povečevanja sindikalnega pritiska, če bo zakon veljal. Sindikat uživa zaradi tega podporo med ljudmi. Gorenjska je bila na izredni sindikalni konferenci dobro zastopana, prav tako pa tudi na protestnem shodu pred parlamentom. Posebno odmeven je bil transparent iz Škofje Loke, na katerem je pisalo Poslanci na med, delavci na led. Pred nami so za slovenskega delavca odločilni dnevi, je zapisal Bartol, da bodo plače stvar kolektivnih pogodb, ne pa zakonov in volje oblastnikov. Danes bo nova izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov, zaključena s pohodom pred parlament. Tudi drugi sindikati se pridružujejo protestu. Predsednik Neodvisnosti, konfederacije novih sindikatov je pozval poslance državnega zbora, naj glasujejo proti zakonu, ker so sindikati s podpisom kolektivne pogodbe pokazali visoko stopnjo razumevanja za težak gospodarski položaj države. Zoper zakon bodo nastopili tudi Konfederacija sindikatov 90, zdravstveni sindikat, upokojenci, sindikat vzgoje in izobraževanja ter poslovnih bank. odločitev, kako se bodo obnašali pri današnjem ponovnem glasovanju, naj bi bila znana v nedeljo ali včeraj. Dr. Janez Drnovšek pravi, da vlada vztraja pri zakonu, ki je v parlamentarni proceduri, in ga iz nje ne more vzeti. Sicer pa je sam ob uravnavanju politike plač izpostavil dve rešitvi: ali naj to urejuje samo kolektivna pogodba ali pa mora vlada sprejeti še ustrezen zakon, da bodo plače res pod nadzorom. Vlada, vključno z ministri Združene liste in ministrico za delo Jožico Puhar, je bila za sprejem zakona. Premier pravi, da bi bilo boljše, če bi Združena lista že takoj rekla zakonu "ne", saj kot pravi, rešitve nismo nikomur vsiljevali. Drnovšek pravi, da je celo sam predlagal podporo kolektivni po- godbi. Počakali naj bi mesec ali dva, kako bi jo spoštovali, in bi, če bi ugotovili, da se je ne spoštuje, potem sprejeli interventni zakon. Predsednik razume, da je Združena lista pod pritiskom sindikatov jn volivcev, vendar bi morali funkcionarji in ministri Združene liste že prej predvideti te posledice-Sedaj je politični zaplet težji in ga ne bo lahko rešiti, Če zakon o plačah danes v državnem zboru ne bi bil sprejet, imajo nekateri za znak, da bi morala vlada v parlamentu preveriti zaupnico-Vprašanje pa je, če Drnovšek 0 tej možnosti sploh razmišlja, i" če ocenjuje, da je padec na enem zakonu tako usoden, da bi morali razmišljati o tem koraku. Kaj predlaga Združena lista Združena lista je medtem & poslala državnemu zboru prc"' log sprememb in dopolnil zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je odgovoril, da dopolnitev v tem primeru ni mogoča, saj je treba glasovati o takem zakonu, kot je v proceduri, ne pa o dopolnjenem, pn mer gre v bistvu za nov zakon, oba pa hkrati na moreta biti na dnevnem redu. Spremembe, *' jih predlaga Združena lista, dajejo večjo veljavo dogovor« med sindikati in gospodars*0 zbornico. Pri nadzoru aneksa bi morala imeti več besede oba njegova podpisnika. Omejevanje plač pa bi moralo veljati P vse in ne le za pravne osebe * nad 50 odstotki družbenega kapitala. Zakon bi moral omeji" tudi plače državnih funkcionarjev, poslancev, ministrov ter poslovodnih delavcev, v lastninjenje pa naj se ne bi štele le pl»f* do višine rasti drobnooprodajm" cen, ampak do višine, ki je doj£ čena s kolektivno pog°dbo^£. vlada teh pripomb ne bi vala, znajo poslanci Z«ruze# liste glasovati proti zakon«-J. Košnjek Poslanske plače določene Dobro plačana odgovornost Ljubljana, 8. marca - Plače poslancev državnega zbora bodo sicer za 28 odstotkov nižje kot je določeno v Zakonu o poslancih, vendar bodo vseeno visoke. Poslanci bodo prejemali dodatke za funkcije kot so predsedniki ali podpredsedniki odborov in komisij, vodenje poslanskih skupin in delo na terenu, po volilnih enotah. Preddvideno je 23 poslanskih pisarn, v katerih bodo imeli poslanci za pomoč strokovnoadmi-nistrativne delavce ter potrebno tehnično opremo. Nekaj dni v mesecu pa bodo poslanci tudi na sedežih volilnih okrajev, teh pa je 88. Kako bodo plačani poslanci državnega zbora? Osnovna plača znaša 136.815 tolarjev, izračunana na povprečju decembrske plače v gospodarstvu. Funkcionarski dodatek za predsednika zbora bo znašal 80 odstotkov osnovne plače, kar pomeni, da bo predsednik državnega zbora Herman Rigelnik prejel blizu 250.000 tolarjev. Podpredsedniki zbora (sedaj sta dva, Mozetič in Kreft) bodo imeli 40 odstotkov dodatka, kolikor ga bodo dobili tudi predsedniki odborov in predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Predsedniki komisij bo- do imeli 30 oziroma 25 odstotkov dodatka, kolikor pripada tudi podpredsednikom odborov in komisij. Funkcionarski dodatek bodo prejemali tudi predsedniki poslanskih skupin. Za skupino z nad 20 poslanci je 40 odstotkov dodatka, do 20 poslancev 30 odstotkov in do deset poslancev 25 odstotkov. Za članstvo v delovnih telesih ne bo posebnega dodatka, saj je to del obveznosti poslanca. Kdor je upravičen do več dodatkov (za podpredsedništvo ali podpredsedništvo v več telesih), se ti ne bodo seštevali, ampak bo vsak upravičen do enega, to pa je najvišj' dod Posebej bo plačano de,%e-terenu. Volilne enote so ra* ^ Ijene v tri skupine. Oodat.*; iey. do 30, 22,5 in 15 tisoč toiau £ Tega denarja poslanci n ^ smeli spraviti v žep, art>^o0t(ie ga morali uporabiti za Pj0(j. stroške, propagando m P° $ no. Neto plača poslanca , odstotki funkcionarskega datka je 184.689 tolarjev i dodatka na minulo oeloh * plača za 30 odstotni d«^** 172.720 tolarjev, za 25<*» l% dodatek 166.736 tolarjev ' |0. 20 odstotni dodatek 154.'"" larjev. . tnr)ku' Za vse poslance velja ko renčna klavzula. Izjeme ■ dovoli parlament, vendar s a do tretjine rednega dela. nje plač bo veljalo tudi /■ do, predsednika države imovne sodnike. • J- Košnje* Upokojenci protestirajo Ljubljana, 5. marca - Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je naslovil na državni zbor, slovensko vlado in slovensko javnost protestno izjavo zoper sprejem zakona o omejevanju plač in zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Zakon o omejevanju plač škoduje upokojencev, zakon o usklajevanju pokojnin pa ruši temeljno načelo, da so pokojnine dejansko nadaljevanje sistema plač. Upokojenci zamerijo vladi, da jih pri pripravi zakona ni povabila k sodelovanju in je njegovo sprejetje zanje krivično. Upokojenci pozivajo državni zbor, naj razen o zakonu o plačah ponovno glasujejo tudi o zakonu o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti. Poslanci naj se spomnijo svojih predvolilnih obljub, pravijo upokojenci v protestni izjavi. • J. K. Pozabljeni vojni izgnanci ažc Brežice, 7. marca Društvo med vojno izgnanih Slovencev i^o-blizu 15.000 članov, sedaj po terenu ustanavljajo krajevne re, ki jih bo okrog 80. Izgnanci se še vedno čutijo »P^^jJjriOi država Slovenija pa se ni storila vsega, da bi dobili od* janeZu so zapisali v pismu ministrici Jožici Puhar in premieru dr. j„ Drnovšku. Bivša jugoslovanska oblast je odškodnino pon^ 0J jo nacionalizirala. Slovenija mora kot samostojna. 11 £USi in Nemčije zahtevati odškodnino kot so to storili LJkrajinci. ' Belorusi. Škodo uveljavlja tudi 2500 Prekmurcev, ki s madžarsko okupacijo. • J. K. t «iano*itel| im UdaJafcJj. CuopiMO podjetje CiORt NJSKI (iLAS KRANJ UrednMka politika. neodv imii iRMriink.iiski polnimo inloim.mv m poltcdnik i pouil.u kom im doHUJUMJlh n.i < loreitjskem Predaedaik ravopivaefa nrli: Umi Hi/|,ik Direktor in glavni nrednlk: M.uko . /k Odgovorna urednu. Kopolilin.i nVjUilui Novinarji in uredniki IhUn.i IcklVCUti. loA- Kosnick Ili Mcmnifn Slo|.in S.i|, I ).n ink.i StOdJ Vilm.i M.inov nit M.ni|.i V«.lc|.ik (Vel« /.iploinik. I jKL,. M«** mi.Andrej AiI.ii Sn.-I.in farm lektoriranje: M.n hi.i Vo/lu Kotof rafija: (...i.i/d šunk Priprava ra tlak: M. tli.i A, i Kuni Tlak : IVhIih |c I >l I () |<|< | |»| , .,M,,,ls,n m revij I juMjunil lJr** "'' , ,„i«> l'i|.uli|,i I Kranj HUMI :ilK<><> 211-405 klil.n 2I.VI6J Naročnine, uprava, propaganda, oglnai: Hk'iwciNOVU 16. Kr,in|. u-K-lon 1IH-46J, irl.-l.i«. (UM l M s IM Mali oglaai: i.-l. Ion II7-VM ,h>|",sI'' liirkinn.no 24 in iliiCMio n.i .o lom.ilski'm otl/i\niku ui.hIih' Uit \-..ik tl.ui ml ? tlo I 1 lin ( ,im>|| k ill m |h-I k ili N.im, iiin.i luiiusniii ..Ih.imiii nulo ulii.iliii n.ii |MJ nik I nn.i|o .'<> o«lsl"1 1 ^ /a i ujmo Ici mi numcnhui I4CI ni m t)phi»nc »lorlivc; pon-nikn Prometni duvek i>o Mopnji s iwMu4i .isopis.i (mnanjc kmi I.V27-92I, Denacionalizacija kulturnih objektov v Kranju Prešernova hiša naj ostane Kranju Vse vloge za denacionalizacijo objektov, ki so kot kulturni spomeniki pod spomeniškim varstvom, so bile odstopljene Ministrstvu za kulturo. Kranj, 4. marca - Znano je, da si na občini Kranj zelo prizadevajo za uspešno, zlasti pa strokovno korektno in utemeljeno izpeljavo denacio-"alizacijskih postopkov, za katere je tudi v tej občini, sodeč po številu y|°g, kar precejšen interes. Tokrat nas je zanimalo, kako tečejo dena-cionalizacijski postopki za objekte, ki so zaradi svoje kulturne vrednosti P° polovico, predvsem pa ni razčiščeno, ali so bili poslovni prostori v tej hiši že urejeni pred nacionalizacijo, ali šele po njej. Položaj je še nekoliko boli zapleten je kranjska tržnica. Vlogo je ministrstvo že obravnavalo, saj je zahtevalo podatke o naših morebitnih vlaganjih. Lahko povem, da gre na vzhodni strani tržnice /a manjša vlaganja podjetja Komunala. Pričakujemo, da bo v tem primeru postopek krajši in da bo prišlo do vrnitve lastnine, ne pa posesti. Glede tržnice, za katero lahko ugotovimo, da je za Kranj ne glede na vse to premajhna, predvidevamo, da bo na tem prostoru vsaj začasno ostala (ob ureditvi ustreznih najemnih odnosov), urbanistično pa imamo za te potrebe že druge lokacije. Najprimernejša je verjetno ob Zupančičevi cesti, za ureditev pa so seveda potrebna določena vlaganja. Zahteva po ureditvi najemnih odnosov v tem objektu ob verjetni vrnitvi lastnine, velja tudi za druge trgovske lokale in skladiščne prostore, ki so v tem objektu. Pri Prešernovi hiši je postopek podoben, s tem, da je Ministrstvo za kulturo zahtevalo posebej mnenje Zavoda za spomeniško Za kulturne objekte predvsem odškodnina /Vo ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je Ljubo Petrovič, ki vodi te postopke, povedal: »Postopek za nobenega od navedenih objektov še ni zaključen. Naše ministrstvo je za objekt na Titovem trgu 18 (Pav-šlarjeva hiša) izdalo sklep o prepovedi razpolaganja s tem objektom, kar zlasti velja za tisti del, ki ga uporablja Elita in ki ne more biti predmet lastninjenja - torej mora ostati do zaključka denacionaliza-cijskega postopka v drutbeni lastnini Pričakujem, da bo postopek v tem primeru precej zahteven in dolg, saj je bilo v objekt s strani Elite, Zgodovinskega arhiva in občine precej vloženega. V principu se bo ravnalo po zakonu o denacionalizaciji, ki v 19. členu določa, da se objekti, ki slutijo kulturnim dejavnostim, ne vračajo, pač pa se v teh primerih izplača odškodnina oz. se zagotovijo nadomestni prostori. Rešitev, kije tudi motna, da se vrne lastnina ne pa posest, je v primerih kulturnih objektov, po našem mnenju in po določilih zakona, manj primerna.« varstvo. Znano je, da je v tej hiši galerija, urejena je tudi spominska soba, skratka gre za objekt, ki je v bistvu pojem in simbol, zaradi katerega Kranju pravimo tudi Prešernovo mesto. Mnenje Zavoda za spomeniško varstvo je odločno: "Namembnost objekta kot spominski muzej slovenskega pesnika Franceta Prešerna se nujno mora ohraniti, (.lede na pomembnost spomenika, ki vsekakor sodi v nacionalno slovensko kultu- ro, menimo, da ni primerno vračanje objekta prvotnemu lastniku." Tudi v tem primeru smo ministrstvo obvestili o naših (sicer skromnih) vlaganjih. Od vseh treh obravnavanih objektov je tudi po našem mnenju prav Prešernova hiša najmanj primerna za vračanje. Odločitve ministrstva pa seveda nikakor ne želimo prejudicirati.« # Š. Zargi, slike: G. Sinik Pet Cga mat*ca potekel rok za zavarovanje odvzetega premoženja r ni vložil zahtevka, bo lahko dobil le obveznice Kdo Podah^r' Pred,a8aJ°' da bi roh za zavarovanje podržavljenega premoženja v privatizacijskih procesih Jsa" za tri mesece. k IjTJJH« Slovenije je ustavnemu sodTš-kon t P00"-« *a oceno ustavnosti in za-m nekaterih členov navodila o me-ocenjevanje vrednosti podržavlje- ni^ Z ^»daMeJ*; lastnikov razlaščenega r»Hh /a nih TTmmFrwmm _ Pr"ni*ni,». premičnin, podjetij oz. Premoženja, pristojnim upravnim in ol>Ustnim organom pa predlog, da bi pri lastninskem preoblikovanju podjetij rok /a izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevkov za vračanje premoženja podaljšali za tri mesece - do 5. oz. 7. junija letos. Združenje razlaščenih ocenjuje, da vrednotenje premoženja po sprejetih navodilih pomeni kršitev ustavnih pravit o zagotovitvi enakih pravic vsem in vsakomur in zakona o denacionaliz i« i 1», po katerem se vrednost podržavljenega premoženja določa po stanju v času Podržavljenja. Osnova za ugotavljanje in priznanje vrednosti razlaščenega premoženja ne morejo biti (uradne) cenitve iz povojnega obdobja, saj so se tedanje oblasti po ugotovitvah združenja zelo prizadevale, da bi bilo odvzeto premoženje ocenjeno kot ničvredno. "Ce bi bile te cenitve podlaga za ugotavljanje vrednosti razlaščenega premoženja, bi direktive povojnega časa še danes velja le,'* so razlaščeni med drugim zapisali v pismo ustavnemu sodišču. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij določa, da morajo razlaščeni vložiti predlog za izdajo začasne odredbe o zavarovanju njihovega premoženja pri privatizaciji podjetij najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Ker je zakon začel veljati 5. decembra, je rok za vložitev tovrstnih zahtevkov potekel S. marca. Združenje razlaščenih je še pred potekom roka predlagalo pri- stojnim upravnim in oblastnim organom v državi, da rok za zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev podaljša za tri mesece - to je do 5. oz. 7. junija letos, ko sicer poteče tudi rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov. Razlaščeni utemeljujejo svoj predlog med drugim tudi s tem, da je le približno polovica razlaščenih, ki živijo v Sloveniji, seznanjena z možnostjo zavarovanja premoženja pred privatizacijskimi procesi, medtem ko številnim razlaščencem, ki živijo zunaj Slovenije, doslej ni uspelo vložiti niti denacionali-zacijskega zahtevka, kaj šele zahtevka za ta varovanje njihovega premoženja. Il) komur to ni uspelo, ne bo mogel zahtevati vračila premoženja v naravi, ampak le odškodnino v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada.• C. Zaplolnik Kranjska občinska skupščina bo zasedala Proračun in stanovanjski program Kranj, 8. marca - V sredo, 10. marca bodo zasedali vsi trije zbori občinske skupščine Kranj in začeli zagotovo najpomebnejšo parlamentarno razpravo v letu: obravnavo porabe občinskega proračuna v preteklem letu in osnutka proračuna za tekoče leto. Temu podobna bo tudi razprava o poročilu o poslovanju sklada stavbnih zemljišč in programu dela (ter zaključnem računu in finančnem načrtu), kot pomembno točko dnevnega reda pa omenimo še stanovanjski program. Tega so na občini Kranj pripravili med prvimi v Sloveniji, čeprav, kot je znano, se o ustanovitvi stanovanjskega sklada še niso uspeli sporazumeti. Iz poslanega gradiva ni razvidno, kakšna so bili sklepi predsedstva občinske skupščine ob tem sklicu. Dejstvo je, da so sklicana le ločena zasedanja zborov, kar pomeni, da sklepi družbenopolitičnega zbora, ki je že skoraj pred dvema mesecema zahteval takojšen (v roku 12 dni) sklic skupnega zasedanja za obravnavo pobude o nezaupnici predsedniku skupščine, niso upoštevani. Sicer pa je tako ravnanje večina pričakovala. • S. Ž. STRANKARSKE NOVICE Okrogla miza Demokratov v Škofji Loki Temelj koalicije le oblast? Sedanja vlada nima človeka, ki bi resno razmišljal o gospodarskem razvoju Slovenije, parlamentarna demokracija pa je z minimiziranjem opozicije resno ogrožena. Škofja Loka, 8. marca - Kljub temu, da še ni minilo sto dni dela nove vlade (ko naj bi dali vladi brez javne kritike možnost, da se v delo vpelje in pokaže prve rezultate), pa smo na okrogli mizi Demokratske stranke v Škofji Loki pod naslovom "Slovenija - na poti navzgor ali navzdol" slišali analizo razmer, ki vzbuja resne pomisleke o slovenskih perspektivah pod sedanjo vlado ter opozorila na ukrepe, ki kažejo njeno nekompetentnost. Čas, ko je Demokratska stranka v opoziciji, pa nameravajo izkoristiti za nadaljnjo programsko kristalizacijo in popravo napak, o združevanju z drugimi pa ne razmišljajo. Na okrogli mizi pred občnim zborom občinskega odbora Demokratske stranke Škofje Loke je bila pretekli četrtek v hotelu Tran-sturist sicer skromno obiskana okrogla miza. na kateri so spregovorili člani najožjega vodstva stranke, predsednik Igor Bavčar ter Jelko Kacin in Tone Peršak. V izčrpnem uvodu je Igor Bavčar posegel v čas od ustanovitve SDZ ter ugotovil, da sta temeljni točki te stranke: uvedba parlamentarne demokracije ter osamosvojitev Slovenije s precejšnjim in celo ključnim prispevkom demokratov nepovratno doseženi, zato bi obravnavano obdobje lahko ocenili kot uspešno, opozicijski položaj, v katerem so se iz načelnih razlogov znašli, ko so jim tretje oz. četrto razredne strankarske garniture, ki so kar 50 dni sestavljale vlado, ponudile le ministrske položaje brez resorjev brez vsake prave vsebinske razprave, pa prehoden. Da je, kot vse kaže, edini temelj sedanje vladne koalicije le oblast - to pa je v mandatu, ko naj bi se izvedla privatizacija, izrednega pomena - kažejo že prvi za-letavi ukrepi te vlade (zakon o zamrznitvi plač in znižanju pokojnin) ter dejstvo, da se v konkretni praksi vse veje oblasti odmikajo od pravne države, čeprav bi jo v času lastninjenja najbolj potrebovali. Za tako stanje je značilna tudi kadrovska politika, ki se na ključnih držav-noupravnih mestih odmika od meril strokovnosti in prav protiustavno upošteva le strankarsko pripadnost. Nič čudnega torej ni, da smo ostali brez pravega gospodarskega programa, saj ni človeka formata dr. Mencingerja ali mag. Rigelnika, ki bi lahko ponudil gospodarski projekt države. Zato se zatekajo k administrativnim ukrepom, ali, kot je v razpravi to poimenoval eden od udeležencev, balkanizaciji gospodarske politike. Nad usodo dosežene pralamentarne demokracije smo lahko, po besedah Toneta Peršaka, resno zaskrbljeni, saj so motivi sedanje velike koalicije v popolnem nasprotju z osnovami parlamentarizma - zastopanjem različnih interesov, pogledov in ideologij, ki jih tako raznolika koalicija izničuje, namerno minimaliziranje in razbijanje opozicije pa onemogoča. V takih razmerah se vladi očitno ne mudi niti z najpomembnejšim dejanjem: pripravo proračuna, pri čemer bomo ceno plačali vsi. Demokrati so trdno odločeni, da bodo konstruktivna opozicija, pri čemer lahko argumenti, ustrezno predstavljeni tudi v javnosti (s tem imajo zlasti na TV veliko težav), pomnožijo število glasov v parlamentu. Napaka je bila, je menil Tone Peršak, razglašanje eksluzivnosti stranke, omejevanje njenih vrst na intelektualce. Vsi sicer niso tega mnenja in to je pravi vzrok za izstop Rudija Šelige. Mnogi intelektualni potenciali, številne dobre ideje, morajo prispevati k utrditvi stranke, k njeni ponovni rasti, in vsako razmišljanje o pridružitvi bi bilo v tem času za stranko usodni padec na dno. V časih, ko v političnem prostoru vlada panika in dvom o osnovnih konceptih, lahko Demokratska stranka le raste. Bolj slikovit je bi Jelko Kacin: »Na volitvah so obljubljali sneg, vendar se zaradi prerekanja o njegovi barvi niso sposobni pripraviti na umetno /asneževanje. Da se čas zime nepreklicno izteka, nihče ne pomisli, pomislimo na pomlad. Demokrati!« • Š. Zargi Manj pristojnosti, več dela Kranj, 4. marca - Tokratna seja kranjske vlade je v pretežni meri potekala ob razpravi o poročilih o delu organov v preteklem letu. Pri poročilu o delu Sodišča združenega dela je bilo ugotovljeno, da smo na najboljši poti k odmrtju pravne države, pri poročilu o delu inšpekcijskih služb pa smo slišali opozorilo, da navajanje ekscesov še ne pomeni, da je splošno stanje ena sama nerazrešena problematika. Najobsežnejše (kar 36 gosto tipkanih strani !) je bilo poročilo Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, ki je v bistvu skupek porodi posameznih inšpektorjev in zato morda nekoliko neenotno. V poročilu, ki mora pred obravnavo na občinski skupščini doživeti določene popravke, je potrebno jasneje opisati uresničevanje normativne ureditve, sprejele v ožji in širši skupnosti na eni strani, ter opis problematike in specifičnosti na terenu, ki zahteva dopolnilno urejevanje normativnih aktov in drugih dokdHentov, na drugi strani. Glede na vloženo oz. opravljeno inšpekcijsko delo je sorazmerno malo ukrepov, pri čemer je neurejena kaznovalna politika in sploh zakonodaja o sankcioniranju precejšnja ovira. • Š. Ž. PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite ~£JT 064/403-871 GORENJSKI GLAS ♦ 4. STRAN PO GORENJSKEM Stranka v postopku Nenadoma aktualne črne gradnje so postale tudi predmet živahnih razmišljanj na srečanjih vodstev krajevnih skupnosti z vodstvi občinskih vlad, kjer sicer največ govorijo o možnostih za uresničevanje programov KS glede na letošnji denar v občinskih blagajnah. Ob raznih in različnih ugotavljanjih in mnenjih je pravzaprav zelo blizu prav ocena enega od predsednikov gorenjskih KS, kije poudaril, da mora biti krajevna skupnost obvezno vprašana o predlogu, nameri, vlogi za spremembo namembnosti zemljišča, preden prosilec takšno spremembo uspe uveljaviti. Ni še tako dolgo, ko smo bili že zelo blizu praksi, da je KS, čeprav neobvezno, stranka v postopku, ko gre za takšno ali drugačno dovoljenje s področja prostora, dejavnosti, dogajanja na njenem območju. Ponekod so to prakso tudi praktično prevzeli, čeprav je le-ta več ali manj odvisna od "dobre volje" upravnega organa oziroma občine. Kadar pa naletimo na očitek iz krajevne skupnosti, da se stvari dogajajo mimo njihove vednosti, kot je bilo na enem od sedanjih posvetov, pride prav tudi odgovor, da nenazadnje velja s tem v zvezi "potrpeti", saj bodo stvari slej ko prej rešene oziroma razrešene z novo lokalno samoupravo, novimi občinami ipd. Takšna razlaga je vsekakor logično razumljiva, vendar pa ni tisti pravi odgovor, na vlogo in položaj sedanje krajevne samouprave, ko mora le-ta z lastnim deležem, da uspe na natečajih, razreševati probleme osnovne komunalne infrastrukture izven mesta. Dokler je (bo) tako, pa krajevni skupnosti prav gotovo pripada tudi ime v postopkih za različna dovoljenja. 0 A. Žalar Kinološko društvo Naklo Leto številnih dejavnosti Naklo, marca - Člani Kinološkega društva Naklo so na nedavnem občnem zboru društva februarja ocenjevali delo v minulem letu, sprejeli pa tudi program za letos. Nedeljena ocena na zboru je bila, da je bilo leto 1992 za društvo leto številnih in bogatih dejavnosti. Ena največjih in tudi pomembnih prireditev, ki so jo lani pripravili, je bila 5. mednarodna razstava psov vseh pasem, ki je članom kljub izkušnjam vzela veliko truda in časa, nazadnje pa ni dala želenega rezultata. Razlog? Razstava ni bila mednarodno priznana, ker takrat Slovenija še ni bila priznana na FC1. Čeprav duštvo za to ni bilo krivo, je nehote padla senca tudi nanj, saj seje na razstavo prijavilo več kot 900 vodnikov. "Vse druge dejavnosti pa so potekale po programu, ki smo si ga zadali. Tako smo spomladi in jeseni organizirali šolo psov, v katero se je prijavilo 140 vodnikov. Pa se je potem tudi lani ponovilo, da so nekateri še pred koncem tečaja ocenili, da njihov pes že dovolj zna, in zato tečaja niso končali. Upam, da bomo počasi takšno "osebno precenjevanje" uspeli izničiti. Tečaji bodo namreč še naprej stalnica našega programa," pravi predsednik društva Janez Bartol. Uspehe pa je društvo lani beležilo tudi na tekmovanjih. Pet članov se je uvrstilo v državno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu, kjer so se uvrstili od 12. do 30. mesta, kar je pravzaprav svetovna elita. Uspešna je bila tudi reševalna enota. Malo pa se jim je zataknilo pri urejanju prostora za vaje na Pivki, kjer pa nameravajo načrtovano letos nadoknaditi. Sicer pa bo njihova skrb letos usmerjena v tečaje, vzgojo kadrov, skrb za treninge, prikaze nastopov šolanih psov, organizacijo telesnega ocenjevanja psov vseh pasem v dogovoru z gorenjskimi društvi, dograditev poligona za vaje agiliti in nenazadnje, v društvu pripravljajo tudi nov statut. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Objestno merjenje moči Kranj - Zamislite si, da zjuraj, ko pogledate skozi okno, zagledate na vaši ograji takšno- le razdejanje. Prvi hip vas bo morda pogrelo, potem pa boste nehote začeli razmišljati, komu in kdaj se tako zamerili, da se je zdaj na takle način oddolžil. In ko boste nazadnje ugotovili, da ne veSte vzroka, vam bo preostalo le še tolažilno zgražanje, da se je pač nekdo takole objestno izživljal na nepravem mestu in na neprav način. dZgodilo se je prejšnji teden na Ljubljanski cesti 13 (na Laborah) v Kranju. Ograja ob avtobusnem postajališču je bila še dovolj trdna, da je zob časa še ne bi načel. Sicer pa lastniki tega tudi ne bi dopustili. Očitno pa je iz kaj se ve kakšnega objestnega vzroka "prišla prav" za neslavno merjenje moči. • A. 2. Krajevna skupnost Reteče Razpisujemo prosto delovno mesto UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen čj*c s polnim delovnim časom Pogoji za sprejem: Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem izobraževanju, je zahtevana visoka izobrazba - profesor športne vzgoje. Nastop dela takoj Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. Nujna je obnova kulturnega doma Za krajane krajevne skupnosti Reteče v škofjeloški občini prenova Doma kulture ne bi bila prva akcija, vendar ji sami ne bodo kos. Reteče, 8. marca - Krajevna skupnost Reteče z vasema Reteče in Gorenja vas, kot mejna krajevna skupnost na vzhodnem delu škofjeloške občine z 850 prebivalci, v preteklosti ni bila prav nič drugačna od drugih krajevnih skupnosti v občini. Tudi v tej krajevni skupnosti so krajani z delom in prispevki urejali različne komunalne probleme na svojem območju. Predsednik sveta KS Ivan Bogataj danes ocenjuje, da je največ prispevala k razvoju in urejanju problemov v kraju generacija, ki je gradila pred leti vodovod in telefonijo. Po lanskem predračunu bi obnova 1954. leta zgrajenega doma veljala 23 milijona tolarjev. Pa niso bili le komunalni problemi v ospredju dogajanja v tej krajevni skupnosti v škofjeloški občini. Čeprav so nekatere dejavnosti v zadnjem času nekako obtičale, kot ugotavljajo, in ob tem v vodstvu krajevne skupnosti upajo, da le za trenutek, so danes Reteče z Gorenjo vasjo znane po tambu-raših, mešanem in moškem cerkvenem pevskem zboru. Akti- vna sta Karitas in Rdeči križ, nič manj športniki, predvsem nogometaši, pa gasilci; čeprav so slednji med najmlajšimi društvi v občini, so zelo prizadevni. Imajo sicer težave s prostori, ki jih rešujejo sporazumno s KS oziroma kmeti, upajo pa, da se bodo pogovorili tudi s podjetjem Corona. "Kar zadeva organizacije in društva, imamo v krajevni skup- nosti tudi še vedno dejavno organizacijo borcev. Ob tem, ko bi športniki radi uredili nogometno igrišče, pa si vsi skupaj želimo, da bi spet oživela dramska dejavnost. Morda bo spodbuda k temu obnova Doma kulture, ki nas čaka. Dom, ki so ga krajani zgradili 1954. leta, je zdaj v tako slabem stanju, da ne moremo več čakati. Na zboru krajanov, ki ga pripravljamo v vodstvu krajevne skupnosti, se bomo resno pogovorili o tem; predvsem o obnovi strehe. Računamo na podporo krajanov, obrtnikov,... pa tudi občine. Obnova doma ne bi bila prva akcija v krajevni skupnosti. V preteklosti jih je bilo kar nekaj, kot so vodovod, razsvetljava, telefonija, asfaltiranja..." Letos bodo v Retečah proslavili tudi 100-letnico organiziranega pouka, ki se je začel v Žagarjevem štibelcu in Matev-ževi bajti, potem pa so zgradili šolo. Ob tem, ko imajo glavne komunalne probleme nekako rešene, jih po obnovi doma čaka gradnja kanalizacije in mrliških vežic. Te imajo že v programu, saj so krajani ob izrednem zadovoljstvu, da so pokopališče pred dvema letoma dobili spet nazaj, odločeni, da ga obržijo. "Nekateri, tudi v občini, se precej pogovarjajo in razmišljajo o novi organiziranosti in občinah. Mi smo se odločili, da počakamo, da bodo stvari postale Ivan Bogataj: "Na Domu kulture moramo obnoviti kritino« ostrešje, žlebove..." aktualne. Do takrat pa nas * krajevni skupnosti, poleg že na-črtovane obnove doma, čakajo redna dela na urejanju (čistoča, imamo 8 zabojnikov in namera' varno kupiti še enega) in rednem vzdrževanju. Nameravamo urediti tudi napisne table o prepovedi odlaganja smeti. Asfaltiranih nimamo okrog 70 odstotkov krajevnih poti, vendar bomo tudi na tem področju nadaljevali, pa tudi pri javni razsvetljavi. ben problem pa je tudi križišče pri Danilu. Razmišljamo, daj" cesto od železnice do križišča razširili in tako poskrbeli vsaj za srečevanje vozil na tem delu."• A. Žalar Borci krajevne organizacije Gorice Na zboru razvili nov prapor Pangerščica, 8. marca - Na območju krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Tenetišče in Trstenik v kranjski občini je še 94 članov krajevne organizacije ZZB NOV Gorice. V nedeljo so se v Lovskem domu na Pangerščici zbrali na letni skupščini in ob tej priložnosti razvili tudi nov prapor krajevne organizacije. Ocena o delu v minulem letu je bila, da so ob skrbi za urejena grobišča, ob pomoči posameznim članom in nenazadnje ob pohodih na Krvavec, v Dra-žgoše, Okroglo, v Železno Ka-plo, Ljubljano, na Triglav, kjer tudi udeležba mladih ni bila zanemarljiva, uresničili program, ki so ga sprejeli na lanski letni skuščini. Da jim je v nedeljo uspelo razviti prapor, gre zahvala darovalcem, ki so na ta način podprli krajevno organizacijo ZZB NOV Gorice. Letos bodo s pohodi, izleti, srečevanji, z urejanjem obeležij in grobišč na svojem območju nadaljevali. Zavzemali se bodo še naprej za urejenejši socialni položaj članov. Se posebej kritični so bili glede dosedanjega odnosa, kar zadeva priznavalnine in glede marsikdaj poeno- stavljenega političnega ocenje vanja, da sta partizanstvo m NOV med vojno isto kot članstvo v komunistični Par\^ Največkrat so danes takšna P litična poenostavljanja zel0. "a, splošena in marsikdaj preJ ^ merno neobjektivna, °**2ffcfj' da bi si vsi skupaj želel' ra ,q. vati pravi obraz zgodovine ,j venskega naroda v včeraj* državi Jugoslaviji. 0d- Predsednik občinskega bora Ivan Košir pa je med jja gim omenil, da se organi -g. tudi v občini srečuje s pr? g. njimi denarnimi težavami^^ gledi za letos niso kar za denar, nič boljši. Če bo o ljal osnutek občinskega P ^ čuna, bo sredstev za redn loletno delo občinske orga cije premalo. • A. Z- Med prvimi krajevnimi bo ^ skiini organizacijami na renjskem so člani organi/* (j borcev Gorice v nedelj« r* nov prapor. Stanovalci Trga Rivoli PROTI Luna Parku Nismo drugorazredni državljani "Ker za ureditev okolice in zelenic ni bilo razumevanja (?) denarja, smo se sami lotili del, zato zdaj ne dovolimo takšn Kranj, 8. marca - Da ob Trgu Rivoli, ob neposredni bližini stanovanjskih blokov, nameravajo konec minulega tedna postaviti Luna park, so stanovalci in krajani KS Primskovo na Trgu Rivoli 3, 4, 5, 6, in 8 izvedeli v začetku minulega tedna. Odločeni, da takšnega posega, izigravanja, šikaniranja ne dovolijo, so se obrnili na sekretariat za javni red in mir in posamezne predstavnike občine ter KS. Vendar je firma Luna park Miler Zener konec tedna zabaviščni prostor vseeno začela postavljati. "Ogorčeni smo, saj pritožbe in ugovori niso nič zalegli. Menda je krajevna skupnost Primskovo vseeno dala soglasje. Čeprav nam je bilo pojasnjeno, da je dovoljenje izdano samo do 1. aprila, ne verjamemo, da bo tako. Pošteno in prav pa bi bilo, da bi krajevna skupnost denar, ki ga bo dobila, zdaj namenila za nadaljnje urejanje tega prostora," so med postavljanjem Luna parka v petek dopoldne med ogorčenimi stanovalci povedali Drago FilipčiČ, Igor Orel in Silvo Simončič. Po tem, ko so sami že uredili skoraj tisoč kvadratnih metrov zelenic, odvodnjavanje, kupili in ugradili 16 kubičnih metrov peska za ureditev večje površine pred stanovanji ob garažah, se v tem trenutku in ob odločanju, ko njihova stališča nihče ne upošteva, počutijo kot drugorazredni državljani v KS Primskovo. Ob tem, da prostor še ni dokončno urejen, so glavni razlo- o/.i roma ih posegov.' Drago Filipčič: "Nismo drugorazredni državljani!" Igor Orel: "Sami smo urejali zelenice in prostor!" Silvo Sln.0 »J., zadobrodcli« akcijo Mrita* » RK." gi, zaradi katerih odločno nasprotujejo Luna parku,,'^'ncna-in mir, neurejeni sanitarni pogoji, zagotovitev varnosti I k<). zadnje tudi socialni položaj stanovalcev. "Žejako irri .^jj" maj za preživetje, zdaj pa bo nekdo | igranjem "na karto skušal izvabljati denar od nas." ...nj pro- Ob ogorčenju in protestih novinarjem pa so zabava ,cev stor v petek postavljali naprej. Zato se je skupina stan ' kcj. odločila, da bodo na Planini III v KS Primskovo ziiteii| k0.' jo in imenovali iniciativni odbor za odcepitev od rv> .j |ll "Na I sv0io vo in za ustanovitev svoje krajevne skupnosti. je 710 stanovanj in 2700 stanovalcev; dovolj, da UijsnOVini ijevno skupnost, v kutni bomo sami odločali ah daja krajevno skupnost, sja o takšnih stvareh.' A. Žalar Hokejski navijači pravijo: še hujše bo Jesenice, Jesenice - so p...sice! Jesenice, 8. marca ■ Če vzamemo z*\^^t^^L^k nesporno, daje hokej postal v Slovenijij^jjf^j^gag <« ogleda enajst nogometnih tekem priWnc, ftisoč^gSJpSS. hokejskih derbiievpa sije ogledalo okoh50.^/^SEto ^ una Vedno vec dela s hokejskimi navijači. Kaj pravijo sami o izgredih? Hokejski moštvi Jesenice in Olimpija sta "tradicionalna" nasprotnika, ki ju s tribun spodbuja največ zvestih navijačev. Od Ljubljane do Jesenic je kakšnih 60 kilometrov, a po navijaški evforiji se zdi, kot da bi šlo za dve državi. Jeseniški in ljubljanski navijači se že od nekdaj, predvsem pa od "kupovanja" jeseniških hokejistov s strani Ljubljane, niso niti približno marali, ampak v zadnjem času so nekateri navijači prestopili vse razumne meje. Po tekmah ie bilo razbijanja in škode že toliko, da se policisti množično in izjemno resno pripravljajo na srečanja. Pred vsako tekmo povabijo "šefe" navijaških skupin na pogovor in poskušajo preprečiti škodo, če ne kaj hujšega. "Bojim se in zares me skrbi, da je to šele začetek in uvod v še hujše ekstreme, ki se obetajo na °erbijih Jesenice - Olimpija," pravi 22 - letni vodja jeseniških navijačev Aleš Bertoncelj - Berti, « ga zato, ker miri in zgolj samo športno usmerja svoje kolege, cenijo tudi pri HK Jesenice. Prej je bilo tudi med navijači zdravo rivalstvo, zdaj bo pa šlo Se na slabše. Če so se me v policistov, te pred napadi in resnimi poškodbami rešijo le hitre noge. Že pred štirimi leti smo se jeseniški navijači odločili, da se v Ljubljano ne vozimo več z vlakom: na železniški postaji so nas dohitele ljubljanske klape, bande, največ skin • headi, nam trgali obleko in nas pretepali. Kam boš pobegnil? In še zdaj nam razbijajo šipe na avtobusih pred halo Tivoli, kar se seveda ne pozabi in se na Jesenicah vrne nulo za drago... Saj jih človek nekako "zasto-pi", da so vsi živčni, ko pa vsako teto izgubijo. Ampak... Upam si trditi, da dimnih petard na led ne mečejo jeseniški navijači. Kar me osebno najbolj razjezi, je metanje Eredmetov na led. Zadnjič sem il nad petardami tako ogorčen, da sem odšel s tribune. Policistom sem zagotovil, da bi jim pri priči prijavil tistega, ki je vrgel petardo, če bi ga bil le videl. Sam se ukvarjam s športom, med hokejisti imam veliko prijateljev in sem dosledno za športno navijanje. V Ljubljani pa so navijaške skupine, ki niti ne Eoznajo hokejskih pravil, ne okeja. Samo izzivajo. Nas prav nič ne moti, če se derejo "Jesenice so prasic " ali še kaj hujšega, mi smo tam zato, da našim hokejistom v najtežjih trenutkih dajemo spodbudo. Posebnega navijaškega kluba nimamo, vsi navijači Jesenic tudi iz Kranja, Komende, Tržiča, Baške grape, Tolmina, Maribora in drugih krajev smo red stillersi -rdeči železarji. Hokejiste spremljamo tudi v alpski ligi, kjer pa med navijači nikoli ne pride do takih izgredov kot pri nas. Saj gorenjski red stillersi niso nobeni angelčki, ampak vseeno ne izzvi-vajo in ne povzročajo takih izpadov kot nekateri ljubljanski prenapeteži." • D.Sedej Aleš Bertoncelj - Berti Ljubljani lotili z izvijačem, potem se me na naslednji tekmi lahko polotijo tudi z nožem. Na tekmi na Jesenicah še nekako gre, saj smo navijači na ločenih tribunah, neznosno pa je v Ljubljani, kjer kljub policijskemu zidu prihaja do izvivanj in pretepov. V Ljubljani je še ta smola, da hodimo na isto stranišče: ko bi vedeli, kaj vse se tam med navijači dogaja! Če ni Teror v vlaku Po tekmi Jesenke - Olimpija so nekateri navijači lelezarjev, doma iz Kranja, odšli na vlak na jeseniško Železniško postajo. A glej ga vraga: ne da bi preštudirali lokacijo in situacijo, so sedli v vagon, kjer je bila množica ljubljanskih navijačev. Ko je vlak pretegnil, so Ljubljančani Kranjčane najprej silovito obrcali, sklofutali, pretepli. Nato pa je sledil resnični teror: Kranjčani, strastni navijači Jesenic, so morali vse do železniške postaje Kranj naglas in razločno prepevati: Olimpija, Olimpija, Olimpija... "Jest bi ob tistem prepevanju najrajŠ kr umrl," je bil turobni komentar šikaniranega kranjskega navijača. Alojz Bajt, slovenski izseljenec: Mediji pišejo, kot jim ustreza Jf*"^, 4. marca - Alojz Bajt Iz Podjelovega j^da ie ostal naš dolgoletni naročnik tudi v Nemčiji. Pritožbe nad dostavo časopisa. Slovenija je še vedno pod vplivom nek-dar«Je,partHske politike. . Naš dolgoletni naročnik in slovenski fcseljenec Alojz Bajt, ki že 32 let živi v Heubachu v Zvezni republiki Nemčiji, se je oni dan prav pošteno razhudil nad nami, Jjlasovci, češ, da mu kot zvestemu naročniku ne obja-' javljamo pisem, ki jih piše v Gorenjca. Ko smo stvar natančno preverili, smo ugotovili, da smo mu prvo pismo objavili in tudi drugo pismo bi z veseljemo-oelodanili, ko ne bi imeli v mapi toliko Pisem, da še danes pravzaprav ne vemo, na kakšennačin naj bi čimprej ugledala beli oan. Pisem preveč, prostora občutno premalo. A smo izkoristili trenutek in z gospodom oajtom za hip pokramljali o tem in onem.predvsem pa nas je zanimalo, kako Slovenci v tujim spremljajo dogajanja v Sloveniji, in kako ta ista dogajanja po njegovem spremljajo tuji mediji.Gospodu Alojzu Bajtu smo le težko pregnali slabo 1, saj ni bil jezen le zaradi pisma, kileži v obsežni mapi, tudi Gorenjski glas na njegov naslov v Nemčijo prevečkrat zamuja. Tudi tu lahko samo nemočno vzdignemo roke, kajti še kako si prizadevamo, da bi bili naročniki, doma in v tujini, zadovoljni ne le z vsebino, temveč tudi z redno dostavo. Gospod Bajt pravi, da mu Gorenjski glas Erinaša v tujino obilo vesti iz domačih rajev, predvsem pa je vesel, kadar vidi v časopisu ljudi, ki jin je nekdaj dobro poznal. <»Starejši si, bolj se spominjaš svoje mladosti in krajev, kjer si preživel mladost,«> pravi Bajt, kije okoli leta 1960 z družino odšel iz rodnih Žirov v Nemčijo in kot delavec služil kruh zase in za svojo družino. Kot zaveden Slovenec se je vključil v slovenski izselje-niški klub, a takoj mu je bilo.tako kot drugim, jasno, kaj so klubi v resnici bili - fodaljšana roka beograjske partije in udbe. n zdaj? Tudi danes so Slovenci v tujini malce razočarani, ker klubi niso še prav zaživeli. Premalo je še skrbi iz matične domovine za Slovence, ki so izven države. Od vseh ponižanj, ki so jih bili deležni nekateri, tudi mobilizirani v nemško vojsko, se Bajt najbolj spominja svojega dela v žirovski Alpini takoj po vojni.Ker so ga nasilno mobilizirali v nemško vojsko, zanj kljub udarniškemu delu v tovarni nikoli ni bilo dodatnih, udarniških kartic za hrano. Če je napravil še toliko udarniških ur, vedno so ga zavrnili, češ, da je predrzen, kajti kot nekdanji nemški vojak ni upravičen do ničesar. Doma pa je bila številna družina... Za slovensko drŽavo pa misli, da nas čaka še dolg in težak razvoj m prehod v resnično demokracijo. Prepričan je, da nikakor še nismo izšli iz nekdanjega, partijskega sistema, da so slovenski mediji še pod znatnim vplivom prejšnje politike in nekdanjih politikov. Takšno je mmnenje tudi v nemških časopisih. Še veliko časa bo preteklo, pravi gospod Bait, da se bodo slovenski mediji in slovenska javnost znebili pritiska politike in pisali tako, kot je v resnici prav -na pa tako, kot posameznim medijem trenutno ustreza. Rad bi, tako kot bi z njim vred radi tudi vsi Slovenci, ki živijo v Nemčiji in drugod, da bi se tudi v Sloveniji - kolikor je le mogoče - popravile nekdanje krivice in da bi dežela, na katero so izseljenci izjemno navezani, stopila na pravo, demokratično pot razvoja. • D.Sedej NaJstarejši rockerji na svetu "Igrala je, igrala, Vladova banda" Priimkov Lranju, marca - Menda Sc „i doživeta. Predzadnjo februarsko soboto, P*STi?fi3E banda, nabito *«odru to peli in igrali Vlado Kresi, n in.BeTO ^ or.ben. Pplna dvorana pa je pela in skandirala- JJJJJ". ■ ni . Sukarji. Obeta pa se v kratkem Se večer s prekmurskimi cig "Če bodo naslednji vikend v Kranju nastopali Guns'n Roses, bo dvorana pol manj zasedena'." le v knjigo vtisov zapisal eden od navdušencev. Drugi pa je spet Pripomnil, da so si ta večer Prekmurski ročk in melos razdelile vse generacijske skupine. In Tes je bilo tu zastopano staro in mlado, oboie pa ie doživelo večer. ko odziv dvorane! Radi se imajo Vlado in njegovi stari fantje. Najstarejši rockerji na svetu, jim pravi. Pa saj so tudi res. Beltniška banda igra skupaj že od 1934. leta. Najstarejši v bandi, Jože Kociper - Južek, ki igra na kontrabas, šteje že 89 r>omladi, njegov brat Janez, vio-inist, jih ima 83, Miško Baranja, ki udarja po cimbalah, 74, harmonikar Tone Reiner pa 69. Vladov oče Milan potresa tam-burin, mama Katica pa "popevlje cuj". Bcltinška banda že tretje leto nastopa z Vladom Kreslinom, prej pa je pol stoletja igrala :kmurski folklori. Tudi v Kran- ' J* Prekmurska " Jna srca. duša tudi 2aPela zato, k med G°renicr'' ^aimi in zapetimi 'oliko |,?la. »oliko veselja, °bcutene „ ,"' do nc?ne M rnuzike prclcrnurske pesmi in - Mordj nam"' Provala, da bo renJc> našla postno i . Je zaCel ■'■ "ajbolj V*i s° ^mursko pesmijo Pomiril Hv 1 veJh" Da je s>edil kom«?"0- Potem Pa Ročica °mf vscm dobro znani vrhur nn v dvorani pa je Mnunec Hn*;.VS? m Posebej m P^mi "nT,. pn Pnljub ciniki ri^°rah bl do?ive»' « S1CI "tem na odru m glasni 'ljcni kuta Večje je bilo navdušenje v dvorani, glasneje so Vlado in njegova banda udarjali ritem... -Foto: D. D. ju so že igrali. Kranj je posebno Miški Baranji ostal v lepem spominu. Njegov oče je namreč imel svoj ansambel Baranja in že 1930. leta so igrali v Kranju v kavarni Narodnega doma (sedaj Kino Storžič.) Takrat se je Miško začel učiti igranja na cimbale. V zasebno glasbeno šolo ga je vzel cimbalist iz Čakovca. Južek Kociper je bil star 16 let, ko je prvič šel igrat z očetom. Oče je igral violino in je oba sinova, Južeka in Janeza navdušil za igranje. Janez je za njim povzel violino. "Muzika nas gor drži," pravijo. Tudi njih je lovila gripa, posebno mamo Katico, pa še koga, a samo da so tu inštrumenti in dobro občinstvo, je hitro vse dobro. Kaže, da se jim dobro godi z Vladom, kar samo se jim smeje. Kamor pridejo, jih sprejmejo z občudovanjem, obkolijo jih kamere, novinarji. Saj tudi so posebnost! Ne le prekmurska in slovenska, evropska, svetovna posebnost so. Povsod jih hočejo imeti. V Avstralijo bi morali, v Argentino, pa je predaleč in Erenaporno, menijo, vendar v ondon bodo šli maja. Zdaj pa bodo imeli najprej celovečerne koncerte v Brežicah in Krškem. Potem pa kakor bo božja volja, pravijo. Vendar eno je gotovo: med tako hvaležno in navdušeno občinstvo kakor je kranjsko, bodo zagotovo vedno radi prišli. Mi pa jim od srca želimo, da bi jim on, ki ptice pod nebom živi, dal še veliko lepih, zdravih dni! Največ v loški občini Le 374 kadrovskih štipendij Kranj, 8. marca - Ponudba kadrovskih štipendij bo za naslednje šolsko oziroma študijsko leto spet skromna. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Kranj nameravajo gorenjska podjetja podeliti le 374 štipendij za vse stopnje šolanja. Lani je bilo na Gorenjskem razpisanih 351 kadrovskih štipendij, sveža številka je le za malenkost višja. Največ štipendij razpisujejo podjetja iz škofjeloške občine (180), to je kar dobro polovico vseh, v kranjski občini bo dijakom in študentom na voljo predvidoma 95štipendij, v radovljiški 50, tržiški 38 in v jeseniški le enajst. Glede na stopnjo šolanja sta kar 202 kadrovski štipendiji namenjeni za triletne, torej poklicne šole, 70 za visoke, 47 za štiriletne, 36 za višje in devetnajst za dveletne šole. Skupni razpis kadrovskih štipendij za Slovenijo za šolsko leto 1993/94 bo predvidoma objavljen ta mesec. »H. J. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Zdravljenje v Moravskih Toplicah Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za zdravljenje v Moravskih Toplicah, ki bo od 23. do 30. aprila 1993, in za poldnevni izlet v Borovlje, 7. aprila 1993. Občni zbor loških upokojencev Društvo upokojencev Škofja Loka vabi vse svoje člane na Občni zbor, ki bo dne 19. marca 1993, ob 18. uri v dvorani na Podnu. Podano bo poročilo o 4-letni dejavnosti društva in o načrtih za prihodnje mandatno obdobje. Izvolili bomo tudi nov Izvršni odbor, Nadzorni odbor ter predsednika društva. Pridite v čim večjem številu! Želimo slišati tudi vaše pripombe in pohvale ter predloge za izboljšanje delovanja društva! Tretja specialna zimska olimpijada duševno prizadetih Slovenije Pokljuka bo dva dni gostila mlade športnike. Z otvoritvijo v sredo, 10. marca, ob 17. uri, slavnostni govornik bo župan mesta Ljubljane g. Jože Strgar, se bo začela tretja specialna zimska olimpijada duševno prizadetih oseb Slovenije, povabili pa so tudi tekmovalce iz Avstrije in Hrvaške. Tako bo 21 ekip s preko sto tekmovalci pomerilo svoje moči v četrtek, 11. marca, s pričetkom ob 9. uri. Za slovenske tekmovalce bo to zadnja preizkušnja pred 5. Specialno zimsko olimpijado v Schladmin-gu od 21. do 27. marca, največji prireditvi v letu 1993 na svetu, kot pravijo organizatorji specialne zimske olimpijade. Med 1500 športniki iz 58 držav bo tudi 12 tekmovalcev zastopalo barve Slovenije, od letos kot polnopravni člani svetovnega specialnega olimpijskega gibanja. Tako se je Slovenija pridružila univerzalni ideji, ki ne pozna poražencev, temveč le zmagovalce, kajti z voljo, mnogimi treningi, veliko motivacijo premagati okorelo motoriko, posledice cerebralne paralize, epilepsijo in še mnogo tega, zares pomeni biti zmagovalec, zmagati v enakopravnem športnem boju s tekmovalci s podobnimi težavami in sposobnostmi pa pomeni biti dvojni zmagovalec. Letos je bila organizacija specialne zimske olimpijade Slovenije zaupana Varstveno delovnemu centru Tončke Hočevar iz Ljubljane, ki na Pokljuki pričakuje veliko gledalcev in navijačev, ki bodo prav gotovo spremljali zanimivo športno prireditev, na kateri bodo lahko pozdravili tudi znano slovensko smučarko Natašo Bokal, ki bo najboljšim podelila medalje. Tone Jurečič ŠPORT IN REKREACIJA P.O. ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODSKA IN ADMINISTRATIVNA DELA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo ustrezne smeri - da ima 2 leti delovnih izkušenj Kandidat bo sprejet za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave s pismenimi dokazili v 10 dneh po tej objavi na naslov: šport in rekreacija Škofja Loka, Pod-iubnik 1/c. KOMUNALNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. Kidričeva c. 43/a objavlja prosto delovno mesto VODENJE PLINIFIKACIJE Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri - diplomirani inženir strojništva ali inženir strojništva - zaželena dodatna usposobljenost po programu za upravljanje z energetskimi napravami oz. pripravljenost kandidata za usposabljanje v času poskusne dobe - vozniški izpit B kategorije - 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike - oddaljenost bivališča do 4 km od sedeža podjetja Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas Poskusno delo bo trajalo 6 mesecev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Škofja Loka po, Kidričeva c 43/a, 64220 škofja Loka, s pripisom za kadrovsko komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk. V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Požegar - Mule j. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del. V bistroju Želva razstavlja risbe Ana Cajnko, v pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja črnobele in barvne fotografije Damijan Hrovat. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja akvarele Sead Čerkez iz Sarajeva. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled klubska razstava fotografij - ob 45. letnici Foto kino kluba Radovljica. V galeriji občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Justi Fink, kandidata mojstra fotografije. BLED - V gradu Grimšče razstavlja planinski slikar - samouk France Kreuzer, član Dolika Jesenice. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu je vsak dan od 9. do 17. ure na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Branisljeva zbirka uranovih in torijevih mineralov in predmetov iz rudnika urana Žirovni vrh. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Jakše. Zbirke Loškega muzeja so spet na ogled vsak dan od 9. do 17. ure , razen ob ponedeljkih. V avli LB Banke Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Loka v noči avtor Janez Tavčar. V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij avtorja Petra Pokorna. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je od danes, petka, pa do 14. marca na ogled razstava Gregorjevo. Vsak dan od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne do 12. ure. V paviljonu NOB je na ogled razstava akrilnih platen z naslovom Bila je srečna hiša slikarke Erne Ferjančič - Fric. LJUBLJANA - V zgornjih prostorih Moderne galerije je na ogled slikarska razstava Jožeta Slaka - Doke. V Muzeju novejše zgodovine. Celovška 23, sta na ogled razstavi: Življenje na listkih 1945 - 1990 in Nande Vidmar: Slike, refleksije 1960-1975. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V okviru tedna slovenske drame bo danes, v torek, v Prešernovem gledališču na sporedu predstava Milana Dekleve MI SE PA NE DAMO. Ob 15. uri je predstava za izven in konto, ob 16.30 pa za OŠ Domžale. Jutri, v sredo, ob 19.30 bo Lutkovno gledališče Ljubljana uprizorilo Borisa A. Novaka STOTISOČNOGA - za izven in konto. V četrtek, ob 19.30 pa bo Polde Bibič zaigral v monodrami Pavleta Luža-na ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKE DE - za izven in konto. KRANJ: LUTKE - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein bo v četrtek, 11. marca, ob 16.30 in ob 17.30 Glasbeni ringaraja z Matejo Koležnik. RADOVLJICA: CRNKOVIČ - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 večer z Markom Crnkovičem, glavnim in odgovornim urednikom Razgledov. Z njim se bo pogovarjala Daniela Leskošek. KROPA: RAZSTAVA NA GREGORJEVO - V KOVAŠKEM muzeju bodo v četrtek, II. marca, ob 17. uri odprli muzejsko zbirko o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini. Ob 18. uri pa bodo kot vedno na predvečer Gregorjevega spuščali po vodi barčice. KAMNIK: RAZSTAVA - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo risb in slik Marine Bahovec. V programu bo slikaričine pesmi predstavila igralka Barica Blen-kuš, glasbeni del pa klavirski duo Nataša Bider in Urša Drčar. TRŽIČ: GREGORJEVO - V četrtek, II. marca, ob 17.30 se bo pred Kurnikovo hišo pričela prireditev Luč v vodo. JESENICE: RAZSTAVA - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, II. marca, ob 18. uri odprli razstavo kiparja Mirka Bratuše. ŽIRI: LITERARNI VEČER - V galeriji Svobode bo v petek, 12. marca, ob 18. uri literarni večer, na katerem se bo z avtorjem knjige Štirideset let pozneje Jožetom Peterneljem - Mau-sarjem, slikarjem in pisateljem, pogovarjal prof. Janez Gradišnik. ŽLAHTNA KOMEDIJANTA CELJE - Na Dnevih komedije so v soboto zvečer razglasili žlahtna komedijanta. Ta laskavi naslov sta letos prejela Bernarda Oman, igralka Prešernovega gledališča Kranj, za vlogo Mary Smith v komediji Zbeži od žene in Janez Bermež za vlogo Argona v Namišljenem bolniku SNG Celje. Po mnenju žirije pa je bila najboljša uprizoritev Tartufe Slovenskega mladinskega gledališča. Na letošnjem drugem festivalu komedije seje od sredine februarja vsak konec tedna v celjskem gledališču zvrstilo sedem komedij, ki so v preteklem letu nastale na slovenskih odrih. Evald Flisar, dobitnik Grumove nagrade GLASBENA ŠOLA TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje RACUNOVODSKO-ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoji - srednja ekonomska šola - večletna praksa - samostojno delo - računalniško predznanje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poskusno delo traja tri mesece Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Glasbena šola Tržič, Cankarjeva 5 0BSEDA ME MAGIJA GLEDALIŠČA Kranj - Brez dvoma se letošnji triindvajseti teden slovenske drame v Prešernovem gledališču odvija v znamenju Evalda Flisarja. V tokratni pregled slovenske dramske ustvarjalnosti minule sezone je namreč selektor Aleš Berger uvrstil kar dve avtorjevi predstavi: Jutri bo lepše v izvedbi Slovenskega komornega gledališča ter Kaj pa Leonardo? v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Ta dva avtorjeva dramska teksta je seveda opazila tudi žirija za Grumovo nagrado in oba uvrstila v ožji izbor za priznanje - ter se odločila za Kaj pa Leonardo, kot najboljši dramski tekst med petintridesetimi..Evald Flisar, pisatelj, dramatik, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, se s tem uvršča med najbolj opažene ustvarjalce sedanjega časa, razen v dramatiki, tudi s knjigami, kot so Čarovnikov vajenecv, Noro življenje in Popotnik v kraljestvu senc. Že kar dolgo ste znani kot pisatelj, tudi kot dramatik, pri nastanku tragikomedije Jutri bo lepše v Slovenskem komornem gledališču, katerega soustanovitelj ste, pa se pojavljate tudi kot režiser. Je bila za vas to povsem nova izkušnja? "Zaželel sem si početi nekaj, kar doslej še nisem. Izkušenj te vrste doslej nisem imel, dobiti pa jih je mogoče le tako, da se stvari enkrat lotiš na začetku. Zdi se mi tudi, da je pri nas poudarjanje strokovnosti pri delu, recimo pri režiji, pretirano. Smo tudi edini na svetu, ki imamo akademske slikarje, diplomirane natakarje itd. V Angliji je, kolikor vem, najbolj znan režiser po poklicu zdravnik Jonathan Miller. Pri režiji gre po mojem mnenju manj za strokovnost, bolj pa za umetnost. Res je režija tvegana stvar, lahko bi se v tem mojem primeru vse skupaj končalo katastrofalno. Pa se na srečo ni." Tragikomedija Jutri bo lepše je najprej nastala kot radijska igra. Je bilo tako tudi s Kaj pa Leonardo? "Kaj pa Leonardo je bil napisan po naročilu za Mestno gledališče ljubljansko. Sprva je bilo zamišljeno, da bi dramatiziral knjigo znanega ameriškega nevrologa Oliverja Sacksa Mož, ki je mislil, da je njegova žena klobuk, v kateri predstavlja nekatere najbolj značilne klinične primere iz svoje prakse. Potem pa sem ugotovil, da je to praktično neizvedljivo. Prišel sem na idejo, da lahko na osnovi svoje stare zamisli o človeku, ki je izgubil spomin in nekaterih podrobnosti iz Sackso-ve knjige nastane povsem samostojna drama. V začetku so v gledališču imeli kar nekaj pomislekov - da to sploh ni slovenski tekst, ne po dramaturški zasnovi ne po drugih lastnostih. Da je skratka bolj anglosaški, saj pou- darja odnose med dramskimi liki. Celotna dinamika se namreč poraja prav iz konfliktov med dramskimi liki. Nekateri so celo mislili, da je zadeva prezahtevna, da bodo ljudje odhajali med predstavo, saj ne bo dogajanja nihče razumel itd. Potem pa so seveda bili presenečeni, ker ljudje niso in niso nehali ploskati." Vas uspeh obeh predstav, omeniti velja še Severjevo nagrado za igralca Milana Štefeta kot Martina v Kaj pa Leonardo, kaj spodbuja k novemu pisanju za gledališče? "Trenutno si sicer želim nekaj predaha, želim si obdobja, ko bi si privoščil lahko občutek dolgočasja. Da bi se zjutraj prebudil in se vprašal, no, kaj pa bomo danes delali - in potem bi se z užitkom nekaj časa dolgočasil. Žal pa je trenutno tako, da že zjutraj vem za kakih deset stvari, ki jih bo treba na vsak način opraviti... Med vsemi temi opravili pa se najraje pustim potegniti k svoji delovni mizi. Najtežje mi je pač oditi proč, sprejeti odločitev, zdaj pa ne bom delal, ker imam nujen opravek v mestu. Delovna miza je zame pač tisto končno delovno zatočišče, pribežališče, kjer sem popoln gospodar. Vsaj mislim tako. Zdaj na moji mizi nastaja novo dramsko besedilo - spet za Mestno gledališče ljubljansko." Je za vas pisanje dram kot predah med pisanjem romanov? "Priznam, trenutno me obseda gledališče. Neka čudna magija je v tem, ko te pograbi, kar ne znaš odnehati. Po glavi se mi mota kar nekaj idej o novih dramskih tekstih, eden je v nastajanju, drugi čakajo. V gledališču se zdi, da nikoli ne prideš do tistega optimalnega, le trudijo se vsi za kar najboljše. Na premieri nisem nikoli zadovoljen, no, malce že, pa še za tisto malce imam potem občutek krivde. Edino upanje, ki mi preostane, je možnost, da prihodnjič naredim, naredimo nekaj boljšega... Sicer pa ne bi dal prednosti dramam pred drugo literaturo. Zame je vse kot igra. Vsaka igra je zame igra, ki jo igram sam s sabo in ljudmi, ki si jih izmislim..." Delate in živite med Ljubljano in Londonom. Ali so možnosti, da ti dve zadnji dramski deli uprizorijo tudi kje na Angleškem? "Kar nekaj gledališč se zanima za obe drami, stvar bo uredila moja agentka. Mislim, da ima Kaj pa Leonardo vse možnosti za uspeh tudi v kakem večjem angleškem gledališču. Kdaj in kje - bomo še videli. Sta pa obe drami izšli dvojezično v slovenskem in angleškem jeziku v koprodukciji z neko angleško založbo in prodajata se tudi v angleških knjigarnah. Toda dramski tekst je pač težko berljiva zadeva in to ni gledališki dogodek, pomembnejša je vsekakor predstava." Lani ste presenetili s potopisom Popotnik v kraljestvu senc. Je to potopis nove vrste, kaj drugega? "S to knjigo sem želel dokazati, da se tako pisanje po krivem imenuje potopis. Gre za serijo samostojnih zgodbic, vsaj nekaj je takih. Če bi se vse skupaj dogajalo nekje v Spodnji Ščavnici bi to imenovali kratka proza. Dogaja pa se v Indoneziji, Indiji, Afriki. zato naj bi to bil potopis. Mislim, da mi je uspelo problem potopis3 s to knjigo postaviti na mesto, ki mu gre. Predvsem kritiki mlajše generacije ne pojmujejo več potopisa kot neko sumljivo zvrst in so ugotovili, da je to pač proza. Dobra ali slaba, toda proza." Mislite, da bo ta knjiga postala takšna uspešnica kot vaš Čarovnikov vajenec? Menda se razmišlja ie o četrtem ponatisu? "Ne vem. Popotnik v kraljestvu senc bo izšel zdaj tudi v prevodu-Knjigo Čarovnikov vajenec pa žc štiri leta čaka nemški založnik, ker bi jo poprej rad nekoliko skrajšal, pa nimam nikoli pravega časa. Res je knjiga doživela že tri ponatise in je trenutno spet IM v knjigarnah. Zakaj je tako zanimiva? Verjetno mi je uspelo napisati knjigo, ki ne bo nikoli zastarala, odprla je neke resnice. Uspelo mi je, ne vem kako, povedati zgodbo na tak način, da je postala prevodnik za neke misli, ideje, spoznanja, po katerih je zdajšnja generacija hrepenela oziroma po katerih hrepenimo vsi ves čas. Vse to je v knjigi 'zra' ženo na način, da deluje kot ini-ciacija, prenos nečesa..." Ogromno ste prepotovali po *f tu, se še počutite kot popotni "Vedno sem popotnik. Tud' 'ta' dar ne popolujem, ampak samo pisem. Vedno skušam med "' stim, kar žc je, odkriti nove neznane poti, priti do nečesa. karJc že znano. Vse je bilo žc odkrj^ nič pod soncem ni novega, saf" . jaz še nisem vsega odkril, me" se ni Se vse razkrilo - in to me 2 ' ne." • Lea Mencinger Krstna uprizoritev v PG KAKO JE BITI "DEGRADIRAN V ŽENSKO"? Ljubezenska komedija Hana Tiger Barbare Hieng Samobor odsti sledili avtorici, režiserki ra globinske plasti erotizma s komičnimi poudarki. Igralci zvesto scenografki v eni osebi. ___ Tokrat gre resnično za kompletno avtorsko predstavo, kar je v slovenskem gledališču redek pojav, v takem obsegu, da bi avtorica teksta sama delo zrežirala in ga (udi scensko in kostumsko opremila, pa se ga ne spomnim Barbara Hieng Samobor se je s štirinajstimi režijami na petih slovenskih odrih, zlasti s Horo-vitzevo Vrsto (v Drami) in Albe-ejevo "Virginijo VVoolf" uvrstila med vidnejše režiserje najmlajšega rodu, pri čemer je treba posebej poudariti, da ji je dramska M teratura temeljno izhodišče in da nikdar ni prestopila robu teatrali čnega ekshibicionizma I/, take izkušnje se poraja (udi njena nova predstava ljubzenskc, fiklivno nadrealistične komedije z naslovom Hana Tiger v Prešernovem gledališču v Kranju, uprizorjena /i /.ičetek Tedna slovenske drame 93 Osrednji tema Mane Tiger je VMkakor erotika, ki pa se uresničuje predvsem nu sanjski, fiktivni ravni, pa še to prek izkušnje drugega para. Igra |e zasnovana po načelih trojne klasične enot nosu kraja, časa m dogajanja, in se dogaja v hotelski sobi v Chal-lonu v Franciji, kjer naj bi mladoporočenci! Lidija in Saša preživela poročno noč Toda razvoj dogodkov preusmerjajo naključja: Saša i/gubi ali pa so mu ukradli dokumente in ključe od avtomobila, kar med mladoporočencema pov/roči nemir, povrhu pa se ga ženin tako napije, da ni za nobeno rabo, razen za kozlja-nje, kar je prikazano v leni maniri klasične drame za odrom in ilustrirano s3mo zvočno. V totalni pijanosti se Sašo prelevi v žensko, kar avtorica uporabi za obli kovanje komičnih dogodkov predvsem pa za eksplikacijo teze "kako je biti ženska", kar pomeni osrednjo problemsko komponento igre Hana I iger. V teh literai-no in dramaturško organiziranih sanjskih blodnjah neveste Lidije se razvije še /godba sobarja Jane za s strastno ljubeznijo do liane z. več priimki, ženske z neumno preteklostjo, ki pa si jo predvsem i/niišl|.i njen mož. Ti dve /godbi dobita povezavo v obliki kriminalke, ko se atek in svak vmešata kot kriminalista najprej kranjske naveze, potem pa kot Poirol Razplet se odigra / dogovorom 0 ločitvi zakona, ki pravzaprav se ni zaživel To je seveda le ogro djc igre treh žanrov, ljubezenske komedije, grozljivke in krmim.il ke, njena čustvena in sporočilna vsebina pa je lajata v siiuaci|.ili in tekočem dialogu. I/ erotičnega moliva Izhaja to rej poglavitno, te k.u eaencialno vprašanje o ženskosti, o problemu "kako je biti ženska' Na to vprašanje daje ra/voj dogodkov kar nekaj odgovorov l nega i/ med njih takole mimogrede, ko sc Saša pogleda v ogledalo in ugo tovi. da jc "degradiran v žensko' . drugega pa. ko Lidija sprasu|C svojega "atka" ob povsem neprimerni priložnosti, ko je okupiran s svojim poslanstvom in pravi: "Smo ženske enako pametne'' Imamo enake možnosti za uspeh, recimo, v poklicu? Si me bil vesel enako, kot bi bil sina?..." Odgovora seveda ne dobi, ker je atek obseden s službeno vnemo. Bolj nepregledna (neizražena) je zgodba Hane in Janeza tudi s sintagmo 0 "železniških postajah v naSi hiši"; enigmatičnost in fik-cijl v tigrom v omari jo postavljala v problematičen sporočilni [>o ložaj, kar sc jc v zmanjšanju intenzivnosti predstave tudi poka-/,llo Igra liana Tiger poteka na čustvenih, intimnih, prividnih frekvencah, kolikor je v njej soc lal nega ozadja (atek), je prikazano s komično ironičnim poudarkom V tem pogledu je nedvomno značilna podoba generacije, ki je rasla in sc- oblikovala v materialnem in duhovnem udobju in M tudi po notranji logiki se intenzivno ukvarja sama s seboj Njena JzhodilCna in že uveljavljena po zicija jc aanesljiva, manjka ji le pogled m odprtoal V socialni pro ■tor, s Cimet ja bilo nekoč obra menjeno v tem prostoru kar nekaj generacij, da so se le s težavo prebile do svojega obraza Uprizoritev ljubezenske kome dije in kriminalke Hane Tiger pomeni s kompletni scenski in izrazni zasnovi dognano predsla vii, režiserka Harbaia Hieng Sa mobor jc lakorekoč na^.ra..rni-samo sebe kot avtorico z din j ko uprizoritve in dorn' (kjva dogodki, izhajajočimi lZ i sC. dialoga. Pri tem ji je odZivn . kundiral že preizkušeni (v * Kdo se boji Virginije WJ*;'',rd» am igralk in igralcev: H*r .--^, Oman, k. jc v liku neveste u. ponazorila niz čustvenih » od ljubezenske igrivosti 00 ** |f| ženosti nad usodo Hane odločitve /a ločitev; Igor iy bor s stopnjevanimi i/™" \'ef[S\.\ sli in igrivo komiko V _ transformaciji njenega nu < v le; Jette (>»t-n Vejrup, M > nC. vlogi Hane ponazorila PCK ,rt|i-„,,, ne ženske, hkrati pa je I ^ ta iziemno voljo za b0 v vladanje slovenščine w analih slovenske gledal'S* ^ dovine zapisano z /lahl "c pol j Pavel Rakovee / ■n,, ■ «——---- , r.|kter' uglajeno in označevano ki /a; no igro v Vlogi sobana ' l0 nadalje Tine (>m.n koi zar r v kranjsko vzncinn ien ■"' r„z-vlog. zadržanega Poirou hC pleteni sekvenci po vzoru h .fl (hrisiie m ne nazadnu |C|!ii Višn.r v vlog. le v kriminalista, že kar vlog. brata Vita Scena IC cionalna". kol imo pogo»» m.vali. kostumi estetski, čnimi poudarki ivtor'' Skratka za vsestransko« ,,. colep uspeh, za Pw*» " "m-dalilče v Kranju pa ' r„ik valn. dosežek Fr«nce GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK MARMOR sodeluje pri gradnji velikega poslovnega centra na Dunaju Veliko ljudi v Marmorju bo doživelo večjo nacionalizacijo, kot so jo nekateri leta 1948 Škofja Loka, 6. marca - Hotaveljski Marmor je izgubo jugo-trgov uspešno nadomestilIz veqimizvozom in lani uspel pridobiti velik posel v Avstriji. Pogovarjali smo se z direktorjem BRANKUM SELAKOM, ki Marmor uspešno vodi že vrsto let, beseda pa je seveda nanesla tudi na klub škofjeloških direktorjev, ki ga vodi že nekaj časa in pravi, da so to povsem neformalna, vednar dobro obiskana srečanja. "Kakšen je poslovni rezultat Marmorja za lansko leto?" "Glede na gospodarske razmere lahko rečem, da smo uspešni, lani smo imeli celo izjemno veliko prometa, na domačem trgu približno 10 milijonov mark, vendar je bilo od tega skoraj 2 milijona mark izvoza, na objektu v Avstriji pa je bilo lani 3,5 milijona mark realizacije. Izvoz smo torej bistveno povečali in dosega že 40 odstotkov realizacije, kar je za našo branžno izjemno veliko, zgornja meja." "Koliko vas je udarila izguba jugo-trgov?" "Lani bolj kot druge, ker je druge že prej in so se s teh trgov več ali manj umaknili, mi Pa smo bili dosti agresivni in smo z Bosno imeli še marca in aprila lani dokaj solidno poslovanje, ki ga je nato vojna povsem pretrgala." "Kako je trenumo?" "Kupujemo še materiale v Makedoniji in na Hrvaškem ter °ekaj malega prodamo na Hrvaško. Včasih je prodaja v druge republike imela 20 do 30 odstotni delež, prisotni smo bili predvsem v Dalmaciji, kar je hilo zelo pomembno, saj se je tam gradilo v mesecih, ko se pri nas ni. Zdaj tega ni, pripravljeni pa smo, da se na teh trgih spet pojavimo, ko se bodo razmere normalizirale." "Marsikje so zaradi izgube jugo-trgov zmanjšali proizvodnjo, odpustili delavce, pri vas tega m bilo. Kako ste uspeli prebroditi težave?" "Nismo odpuščali, še več, lani smo zaposlili veliko kooperantov, imeli smo jih celo 50 do 60 in vsaj v drugi polovici leta smo imeli velik pritisk na proizvodnjo ter bistveno povečali fizični obseg visoko zahtevnih izdelkov. Tako lahko rečem, da je bila lani proizvodnja močna, na žalost pa dohodek ni bil izjemen, temveč povsem normalen." 'Kako kot manager gledate na MešČenje proizvodnje drugod, "a odpuščanje delavcev, s čimer So se mnogi reševali po izgubi trgov?" . Vprašanje je, v kakšnem podjetju si. V našem živimo skupaj s krajem in zame je osnova do-brega počutja, da podjetje normalno posluje, da imajo ljudje JW0. Najtežje jc odpuščati lju-ki jih poznaš, v majhnem *raju je to bistveno težje. To ni Wlq potrebno, ker smo zaostrile pričakovali, se v izvoz usmerili že pred leti, ko je bilo *° za našo brarižo nenavadno. Mer so morali odpuščati, so se vodstva srečevala z velikimi letvami, saj je to šok, brez kate-rcga pa v velikih podjetjih ne 8/e, ljudje pa težko razumejo, da so razmere resnično težke in da ho treba več in bolje delati, ne Pa misliti na druge stvari." ISo, v Marmorju ljudem niko-» m bilo predobro?" Vedno smo živeli izključno od rezultatov svojega dela, vedno Srr»o se obnašali, kot da je podjetje naše in kadar so bili rezul-lati nekoliko slabši, smo takoj "drcagtraii pri osebnih dohod »*n. Lani smo imeli solidne po sJovne rezultate, vendar pov-Povprečne plače." "Kolikšne so zdaj?" "42 tisoč tolarjev, povprečne, običajno smo blizu povprečja, upam pa reči, da bistveno nadpovprečno delamo." "Pravite, da ste se v Marmorju zaposleni že doslej obnašali, kot da je podjetje vaše. Kako potem ocenjujete zakon o lastninjenju?" "O tem bi lahko dolgo govoril. Žal pri nas pogosto slišimo samo eno stran, strah, kako bodo managerji lastninili..." "Kar nekateri veselo počnejo?" "V škofjeloškem prostoru tega ne počnejo, temveč veselo delajo in nimajo niti časa misliti na lastninjenje. Tudi pri nas ne, ker če bi, ne bi imeli kapitalno tako močne firme, da nimamo nobene možnosti, da jo polastninimo. Zato pa pravim, da bo zaradi tega zakona veliko ljudi v Marmorju doživelo večjo nacionalizacijo, kot so jo nekateri leta 1948. V dobrih časih smo se odločali za nizke osebne dohodke in kupovali najsodobnejše stroje, v naši branži smo imeli prvi računalniško vodeni stroj v svetu. Pred leti sem bil član škofjeloškega izvršnega sveta in spomnim se, kako so družbene dejavnosti glede na izračune zahtevale še plačo in pol in jo tudi dobile, v Marmorju pa bi morali glede na rezultate dobiti še štiri in pol, vendar tega denarja nismo razdelili." "Lastninskih afer v Škofji Loki res ni bilo, podatki kažejo, da je bilo tudi odpuščanja manj, da Škofja Loka vsaj v primerjavi s Kranjem lažje preboleva gospodarsko krizo, po naših podatkih tudi ekstremnih odstopov pri managerskih plačah ni?" "Vodstva podjetij so v glavnem uspešna, neizpodbitno pa zagnana in delovna, predvsem pa je pomembno to, da bolj ali manj živijo z ljudmi in ne pretiravajo s plačami, varčujejo pri sebi in pri delavcih. Se vsem politikom, ki so obiskali Skofjo Loko, sem povedal, da smo peti do šesti po rezultatih in štirideseti pri plačah." "Prispeva k temu tudi klub mana ger j ev?" "Srečujemo se neformalno, izmenjavamo izkušnje in povabimo politika ali gospodarstvenika. Ker nam zmanjkuje časa, srečanja niso preveč pogosta, upam pa reči, da drugod niso tako obiskana kot pri nas, saj pride dejansko pretežna večina. Pogledi so različni, zato so naša srečanja le neobvezna izmenjava mnej in nikakor vsiljevanje pogledov, kar naj bi v prihodnosti pomenilo, da bi se lahko pogovarjali tudi o poslih, tako kot v tujini. Zato je skrajni čas, da vključimo tudi nove podjetnike, prehod pa bo moral biti občutljiv, da ne bo kdo užaljen." "Kako ocenjujete zaplet z zakonom o zamrznitvi plač?" "Škofjeloški direktorji smo že pred leti pisali zbornici, da je kolektivna pogodba previsoka, da le razgreva strasti, saj se tolikšne plače ne izidejo, spomnim se, kako sem mag. Kocbe- ku dejal, da se smeje, kot bi bil predstavnik sindikata in ne zbornice. Mnogim, po Gorenjskem in v Ljubljani, ki so trdili, da je to prav, se zdaj firme podirajo. Start je bil previsok, tik po vojni so bile možnosti za nižjega, ljudje so bili tedaj motivirani, da gremo z nižjimi plačami na svetovni trg in preživimo. Vendar je zaradi političnih strasti prišlo po dvigovanja plač. Kar se dogaja zdaj, pa je že smešno, nabirajo se le politične točke, pomembno je le, čigava bo obveljala. Da me ne bo kdo narobe razumel, nikakor nisem proti visokim plačam, sem pa proti plačam brez pokritja. Na svetovnem trgu, kjer je prav tako recesija, se preprosto ne izidejo. Najhuje pri vsem tem pa je, da se tega zavedamo le v gospodarstvu in izpademo celo kot tisti, ki nekomu nekaj jemljemo, kadar kaj takega predlagamo. Rad bi že videl koga v družbenih dejavnostih, ki bi dejal, ti boš od jutri naprej delal to, ti pa dela nimaš več, kar v gospodarstvu delamo že nekaj časa. V Marmorju odpuščanja res ni bilo, toda bilo je nekaj izredno težkih premestitev, včasih smo zaradi togosti predpisov imeli v računovodstvu deset do petnajst ljudi, danes nam tega stroška ni pripravljen priznati nihče več." "Zbornica se je dogovorila s sindikati Mar ni zakon v bistvu nezaupnica direktorjem?" "Lahko je to tudi nezaupnica. Mislim pa, da je bila priložnost, da bi najprej poskusili brez zakona, vedeti pa bi se moralo, da bo imel težave tisti, ki se dogovora ne bo držal." "Toda, tudi tistim, ki dirkajo s svojimi plačami, se nič ne zgodi Saj ne moti, če ima direktor sorazmerno uspešne izvozne tovarne 3 tisoč mark plače, moti pa, da imajo celo več v nekaterih manjših, bistveno manj zahtevnih podjetjih?" "Tudi mene to moti." "Zbornica nič ne stori?" "Saj ljudje tega ne bodo prenesli, podjetja se jim sesipajo. V Skorji Loki tega ni, v dosti nižjih okvirih smo. Zato me skrbi, da bodo vodilni, ki so pripravljeni za 1.500 mark delati cele dneve, po lastninjenju ugotovili, da so prav tolikšni lastniki kot tisti, ki niso soustvarjali zdravega podjetja. Bojim se, da bodo izgubili motivacijo, da bodo odhajali na tuje. Če zaradi pomanjkanja kadrov dobrih zamenjav ne bo, se bodo dobra podjetja sesula. Danes je dober management težko zadržati, toliko bolj, ker se ne ve, kaj bo, saj s tem, ko dobro dela, ustvarja kapital za bodočega lastnika." "Premier Drnovšek pravi da vlada ima gospodarsko politiko, kar ji oporekajo. Kako to občutite v tovarnah?" "Od države pričakujemo le, da nam omogoči normalno poslovanje, posle bomo poiskali sami. Najbolj problematično je, da ima svet izjemno dobro zaščitno politiko za svoje izdelke, in pri prodaji naletiš na sto različnih, banalnih ovir, ne gre torej za carine, temveč za fino, nevidno zaščito. Naše gospodarstvo je nima, z deviznim tečajem pa bolje shaja tisti, ki preprodaja, kot tisti, ki proizvaja. Če bo to trajalo, bo v Sloveniji v letu ali dveh uničenih veliko zdravih podjetij." "Velik posel imate v Avstriji Na kakšne ovire, ki jik postavlja država, ste naleteli?" "Lani smo uspeli v Avstriji dobiti posel, ki nam zdaj odpira vrata tudi za druge. Sredi Dunaja sodelujemo pri izgradnji srednjeevropskega poslovnega centra, v njem bo 60 tisoč površinskih metrov pisarn, v prvi fazi smo položili 9 tisoč površinskih metrov fasade. Za primerjavo naj povem, da je to velikost treh Smeltov. Posel je uspela pridobiti naša šefinja izvoza Breda Potočnik, direktno pri investitorju, s pomočjo avstrijskega partnerja. Investitor centra je firma VVienerberger, lani druga najuspešnejša v Avstriji. Pri tem poslu smo lahko dobro spoznali, kako Avstrija ščiti svoje gospodarstvo. Težave smo imeli z delovnimi dovoljenji, s področja gradbeništva ni nihče drug tako kot mi uspel dobiti delovnih dovoljenj za 25 ljudi. Zdravniške preglede so morali narediti tam, da je zaslužil njihov zdravnik. Imeti so morali potrdilo, da tam stanujejo, kar je pomenilo, da se je moral za vsaj nekaj dni nastaniti v hotelu in spet je zaslužil njihov hotelir. Če je naš delavec hotel nesti s sabo brusilni stroj in ročno orodje, je potreboval dovoljenje njihove zbornice z Dunaja, če ga je prijavil kot začasni izvoz, je zaslužila njihova carina itd." • M. Volčjak Rezultati projekta Prenova podjetij Naša prednost je le poceni delovna sila Ljubljana, 8. marca - Konec preteklega tedna je prof. dr. Tea Petrin, redna profesorica na Ekonomski fakulteti in svetovalka vlade predstavila gospodarskima forumoma SDU in SDP rezultate vladnega raziskovalnega projekta "Prenova podjetij", ki je pokazal, da med slovensko industrijo in njeno konkurenco na svetovnih trgih zija strateška vrzel v konkurenčnosti. Le s preseganjem te vrzeli lahko upamo na profitabilno prodajo na mednarodnih trgih. Na tokratnem skupnem zasedanju gospodarskih forumov Socialdemokratske unije in Stranke demokratične prenove je prof. dr. Tea Petrin predstavila rezultate mikro in makro analiz petih ključnih slovenskih industrijskih panog (živilske, lesno predelovalne, kovinsko predelovalne, industrije transportnih sredstev in izdelave električnih strojev in naprav) v okviru vladnega projekta "Prenova podjetij", ki je s podrobnejšo proučitvijo položaja v teh podjetjih in širše v naštetih panogah na eni strani, ter anketiranjem tujih kupcev in raziskavami položaja na mednarodnih trgih na drugi strani, pokazal, da imamo v naši industriji precejšnje potenciale, ki pa jih na svetovnih trgih zaradi strateškega zaostanka v produktivnosti težko vnovčujemo. Trgi omenjenih panog (še najslabše je na trgu živilske industrije), v nasprotju s splošnim prepričanjem o zasićenosti, kažejo neprestano rast povpraševanja ter kar visoke možne profitne stopnje in so zato zelo perspektivni, le cenam in kvaliteti ponudbe, raziskava kaže, da sta to najpomembnejša faktorja za uspeh prodaje, se je potrebno prilagoditi. Tu pa z našimi stroški, katerih struktura je zelo neugodna, težko konkuriramo, saj je le (bruto) cena delovne sile 3 do 4 krat manjša kot pri konkurentih. Povprečno le 60 odstotno izkoriščene proizvodne zmogljivosti, velike zaloge in nezadostna kakovost ponudbe so glavni vzroki nekonkurenčnosti. Rešitve ni v ukinjanju delovnih mest (izračuni kažejo, da bi jih morali ukiniti 83 tisoč), ali pa je nadvse kratkoročna, pač pa v prilagajanju kakovosti ponudbe in v boljšem koriščenju kapacitet, je menila dr. Petrinova, pri čemer bi morala država voditi aktivno industrijsko politiko. Tudi v razvitih gospodarstvih v času recesije to postaja učinkovito sredstvo uravnavanja gospodarskih tokov, Slovenija pa v položaju, v kakršnem se je po izgubi jugo trgov znašla, nima druge izbire. Možnosti so velike, če bomo znali ustvariti srednjeročne makroekonomske razmere za rast produktivnosti in zlasti kvalitete, pri čemer sedanje subvencioniranje izgub ni prava rešitev. Že vsaj srednjeročna opredelitev pogojev gospodarjenja (kar je naloga države) bi bila prvi korak v tej smeri, je potrdila razprava. • Š. Žargi TECHNO rK/SAJiJ2 POTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ PONUDBA ZA BREZPLAČNO POMOČ NIZOZEMSKIH EKSPERTOV Nizozemska MANAGMENT firma NMCP nudi brezplačne svetovalne usluge za razreševanje problemov v naših podjetjih na različnih področjih (organizacija poslovanja, financ, marketinškoga področja). Organizacija NMCP je v letu 1992 financirala 27 svetovanj našim podjetjem in po poročilih, ki smo jih prejeli, so bila zelo uspešna. Iz dveh podjetij so predstavniki odšli tudi na brezplačno izobraževanje na Nizozemsko. Skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije ter predstavnikom NMCP Netherland g. van Beekom organiziramo enodnevni seminar, ki bo v KRANJU, V PONEDELJEK, 29. marca 1993, OB 11. URI v sejni aobl OBMOČNE ZBORNICE KRANJ, BLEIWEISOVA 16. Posvet bo potekal v angleškem jeziku. Predstavnik NMCP bo udeležence seznanil, kako |e Institucija NMCP organizirana, kako deluje, kakšne so vaše prednoatl In kaj lahko pričakujete od BREZPLAČNEGA SVETOVALCA, čeprav bo izražena želja firme, da al predstavnik Informativno ogleda vaše podjetje, nam to sporočite. Prisotnost na seminarju naj podjetja sporočijo najkasneje do 22. MARCA 1993 na naslov OBMOČNA ZBORNICA KRANJ, BI RIVVHSOV A 16 (FAX 064 213-069). POSVETOVANJE OBVLADOVANJE KAKOVOSTI PO ISO 9001 Pod pokroviteljstvom Splošnega združenja kovinske industrije pri GZ Slovenije, organizira podjetje za tehnološke storitve VEDA posvetovanje OBVLADOVANJE KAKOVOSTI PO ISO 9001. Na posvetovanju, ki bo 24. In 25. marca 1993 v hotelu KOMPAS - RIBNO na Bledu, bodo predstavljene firme iz tujine, ki sodijo v skupino odličnih firm v Evropi. Tudi v Sloveniji je že blizu 20 podjetij, ki so dobila prav ta ali podoben mednarodni certifikat za kakovost proizvodov in storitev. Priznani strokovnjaki na področju kakovosti bodo obrazložili in predstavili filozofijo in vsebino ISO 9001 s stališča praktične uporabe in načina uvajanja. Organizirana bo tudi okrogla miza, na katero bodo povabljeni predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo, Gospodarske zbornice Slovenije in nosilci naiconalnega programa kakovosti. Na posvetovanje so vabljeni vodilni in poslovodni delavci v podjetjih, vodje služb za obvladovanje kakovosti in posamezni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem in obvladovanjem kakovosti. Informacije se dobijo pri organizatorju posvetovanja: Podjetje za tehnološke storitve VEDA, tel 064 66-686 in 66-312 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test 30.000 km: Tavria 1102 Še mesec dni do konca Naše testno vozilo ima natanko mesec dni pred koncem prevoženih skoraj 20.000 kilometrov. Opravili smo torej dve tretjini načrtovane preizkušnje. Od zadnjega servisnega pregleda in popravila pri 13.000 kilometrih smo vozili brez večjih težav. Pravzaprav nam je nekaj manjših preglavic povzročilo • j?* samo gorivo oziroma smeti iz posode za gorivo, tako, da je motor nekaj časa zoprno po-kašljeval, pa tudi prave moči ni dal od sebe. Po dobrih sto kilometrih, ko smo se že dogovorili za servisno popravilo, se je težava uredila sama po sebi. Sicer pa smo z delovanjem motorja, če odštejemo precejšen hrup in nemiren tek, dokler se ne segreje do delovne temperature, zadovoljni. Poraba goriva, ki se je do zdaj v povprečju držala nekje okoli osmih litrov in pol, je lahko tudi občutno manjša: avto smo namreč poizkusili voziti bolj zmerno, tako, da je bila bencinska žeja skoraj za liter manjša, precej pa pripomorejo tudi višje temperature. Zavore so po zamenjavi oblog na zadnjem servisu bistveno učinkovitejše, toda pri hladnih se spet sliši zoprno Notranjost: udobna, z veliko plastike, površno obdelana. Fo- to: M. G. . Motor: Robat, glasen, vzdržljiv in občasno požrešen. škripanje. Vseeno pa je pri tem avtomobilu potrebno ves čas paziti na volan, saj je pri naglem zaviranju dokaj nemiren, v ovinkih pa se ob sicer nevtralni legi skoraj preveč nagiba, verjetno zaradi neustreznih bočnih stabilizatorjev. Vseeno pa je tavria v primerjavi z zastavinim yugom koral (s katerim se najbolj ustrezno primerja) bistveno bolj udoben avto in v notranjosti tudi lepše izdelan, čeprav po drugi strani tovarni zamerimo nenatančnost pri končni obdelavi. Pri tem se je potrebno sprijazniti še s prtljažnimi vrati, ki se ne odpirajo do odbijača in z nerodno polico oziroma nekakšno žaluzijo, ki zakriva prtljažni prostor. Nekaj pa je seveda dobrih lastnosti: zadnja klop je popolnoma zložljiva, ali pa jo je mogoče popolnoma odstraniti, tako, da je prtljažni prostor resnično velik. TERENSKO VOZILO LUAZ 1302 m p rednaročila ninformacije: Einspielerjeva 6, Lj. /122-241 commerce tel.: 061/1 22-24 m KOMPAS Podjetje KOMPAS HOTEL BLED p.o. BLED, Cankarjeva 2 objava 1. Opremljen gostinski lokal s 66 sedeži in 40 sedeži na terasi v MODNI HIŠI PRISTAVA na Bledu ODDAMO v najem najboljšemu ponudniku 2. V NAJEM oddamo poslovne prostore v hotelu KOMPAS BLED. Poslovni prostori v velikosti 18 m2 - 22 m2 imajo lasten vhod. Informacije lahko dobite v recepciji hotela ali po telefonu 77-368 in 77-531 med 9. in 14. uro vsak delavnik. Pisne ponudbe bomo prejemali v roku 15 dni po objavi na naslov KOMPAS HOTEL BLED p.o., 64260 BLED, Cankarjeva 2 Udobje potniške kabine se začne pri sorazmerno dobrih prednjih sedežih z ustrezno nastavljivostjo, veliko je prostora za kolena in tudi na zadnji klopi je prostora za tri ne preveč obilne povsem dovolj. Voznik bi bil sicer bolj zadovoljen, če bi bila pred njim ličnejša armaturna plošča, predvsem pa boljše osvetlitve. Glavna stikala so sicer priročna in uporabna, vzvodi za nastavitev ogrevanja in zračenja pa zahtevajo nekaj več vaje. Kljub nekoliko svojskim lastnostim (ki so v mnogočem še posledica nekdanje sovjetske avtomobilske industrije) pa smo se zdaj avtomobila že povsem navadili. Ko se bo na kilometrskem števcu pokazala številka 20.000, bomo avto spet zapeljali na enega od pooblaščenih servisov, kjer bodo ponovno zamenjali olje v motorju in čistilec olja in zraka, ter opravili vse potrebne nastavitve. Potem bomo ponovno opravili meritve končne hitrosti, pospeškov in porabe goriva, ter izračunali stroške vzdrževanja in o vsem seveda podrobno poročali« M. G. Salon avtomobilov v Ženevi Pločevina v znamenju recesije Letošnji avtomobilski salon v Ženevi, ki so ga letos pripravili že triinšestdesetič, je potekal v znamenju prizadevanj svetovnih avtomobilskih proizvajalcev, da bi ob hudi avtomobilski recesiji rešili tisto, kar se rešiti da. Najbolj črnogledi namreč napovedujejo, da bo letošnja prodaja znatno manjša. Vseeno se zdi, da so bili ponovno najbolj aktivni Japonci. Med novostmi so tokrat predstavili novo kombilimuzino 'golfovega' razreda subaru im-preza, prenovljeno limuzino srednjega razreda mitsubishi galant, izpopolnjenega terenca nissan terrano z oznako II, morda še najbolj zanimiv pa je bil novi daihatsu charade, ki je zdaj daljši in širši in z novimi štirivaljnimi motorji. Seveda si tudi evropska avtomobilska industrija kljub slabim časom in ob silovitem prodoru daljnovzhodne industrije ne more privoščiti počitka. Veliko pozornosti je bilo tako namenjeno Oplu, ki je zaokrožil svojo ponudbo s predstavitvijo nove corse, pa BMW-ju s kabrioletom najmanjše serije in Volvu s kombi izvedbo modela 850, Lancia z novo delto in Fiat z modelom downtown. Ob takšnem in podobnem blišču na ostalih pomembnih svetovnih avtomobilskih razstavah se bodo prodajne krivulje v letošnjem letu po napovedih poznavalcev znatno zmanjšale, saj naj bi v Zahodni Evropi avtomobili našli za dober milijon kupcev manj. Skratka, NAJ POT K ZNANJU POSTANE LAŽJA 13. mednarodni sejam igre, vzgoje in izobraževanja. Celovita ponudba vzgoje in Izobraževanja za predšolske otroke, Šolsko mladino in odrasle na enem mestu. Šolska oprema, učni pripomočki in literatura, Igrače, izobraževalni programi in tečaji. Od 10. do 13. marca od 10. do 19. ure. LJUBLJANSKI SEJEM " KAM NA KOSILO, VEČERJO? I IME GOSTINSKEGA J OBJEKTA KRAJ | SPECIALITETE, IMENU CENA ] ODPRTO 1 GOSTILNA I Pr' Primožk Prislova pri Tržiču 1 vsak *» kosile, molke j 40o!°SlT 1 vse mte je« po naredi« ^l\lT vsak dan 9 - 23 tal. 57-585 1 PIZZERIJA J POD GRADOM MKoiettf 200 ■ noerej adterkvt 1 16 vrst plzz I Iz krušne peči od 260 SIT NAPUH vsak dan 12 - 22 razen ponedeljka t„l s? os s evropki trg je prenasičen s pločevino, zato so po eni strani omejevalni ukrepi za sicer kvalitetna in sorazmerno poceni, predvsem pa dobro opremljena vozila z Daljnega vzhoda, po svoje razumljivi. Ampak ob tem se tudi Japoncem ne piše pretirano rožnato, saj jim na primer v ZDA prodaja ne gre tako dobro od rok, kot so pričakovali, pa tudi na domačih tleh japonski avtomobili niso več tisto, kar so bili. Tako avtomobilskim proizvajalcem preostaja samo to, da z novimi pristopi obdržijo čimveč kupcev in iskanje novih (vzhodnoevropskih?) trgov. • M. G. Nov prospekt Kranja Kranj, 8. marca - V Kranju so ponovno začeli izdajati mesečni koledar prireditev, ta mesec je najpomembnejša vsekakor Teden slovenske drame, ki poteka v Prešernovem gledališču. Na občini podatke zbira Ema Pogačar, tel. 125-661, fax 218-468. Sredi meseca bodo uradno predstavili nov turistični prospekt Kranja in širše okolice. jygAGR0MIX ^"•SERVISTRGOVINA Ljubno 27, tel.: 064-70-009 Pooblaščen servis in zastopstvo za prodajo traktorjev UNIVERSAL in Kosilnic BCS. Servisiranje in popra vilo ostalih tipov traktorjev. Prodaja rezervnih delov ter komisijska prodaja rabljene kmetijske mehanizacije Ugodna cena kiper prikoli NOVO - Ugodna prodaja in montaža kompletov zračnih zavor za traktor U NI VERSALE, za zaviranje prikolic«. DEL CAS od 8. do 16. ur« mi:<;aiyiilk Objave za rubriko sprejemamo na fax 21 5-366 oziroma v oglasni službi, Bleiweisova 16, Kranj <«l mm AVTOHIŠA MAGISTER Avtaservisno In trgovska podjetje d. o. o. Radovljica, Prešernova 21 AVT0SA10N Pon. • petek od 8. -12. in od 14. -18. ur« Sobota od 8. -12. ur« telefon 715-585 Koliko za njivo V škofjeloški občini je za kvadratni meter njive prve kategorije treba odšteti približno 292 tolarjev, za njivo druge kategorije 263 tolarjev, za tretjo 233 in za četrto 204 tolarje. Njiva pete kategorije stane 175 tolarjev, šeste 146, sedme 117 in osme 87,50 tolarja za kvadratni meter. Ponudba kmetijskih zemljišč * V katastrski občini Savica je bil naprodaj gozd tretjega razreda po 70 tolarjev za kvadratni meter, pašnik tretjega razreda pa po 80 tolarjev. * Jeseničan, ki je prodajal zemljišča v katastrskih občinah Selo in Ribno, je gozd četrtega razreda prodajal po 62 tolarjev za kvadratni meter, travnik enakega razreda pa po 130 tolarjev. * V katastrski občini Kamna Gorica je bil gozd tretjega razreda naprodaj po 1,12 marke za kvadratni meter, gozd četrtega razreda po 0,76 marke, pašnik tretjega razreda pa po 1,27 marke. * Radovljičan mora za najem zemljišča, ki ga bo sicer z denacionalizacijo dobil v trajno last in posest, začasno plačevati najemnino: za travnik tretjega razreda po 1,52 tolarja za kvadratni meter, za travnik drugega razreda pa 1,80 tolarja. Dodatki za koncentracijo prireje in odkupa mleka Kranjska Mlekarna je že lani po zgledu Ljubljanskih mlekarn uvedla dodatke za koncentracijo prireje in odkupa mleka, dodatki pa veljajo tudi letos. Kmetje, ki so lani oddali v mlekarno od 73.000 do 109.000 litrov mleka, prejemajo 2-odstotni dodatek na osnovno ceno; tisti, ki so ga oddali od 109.000 do 146.000, dobivajo 3-odstotni dodatek; za količine od 146.000 do 182.000 litrov je 4-odstotni dodatek, od 182.000 do 200.000 litrov 5-odstotni, za količine nad 200.000 litrov pa 8-odstotni. Termodinamično sušenje trave Člani govedorejskega društva za radovljiško in jeseniško občino so si v soboto na občnem zboru ogledali tudi video kaseto o termodinamičnem sušenju trave oz. o sušenju z ventilatorjem in s toplotno črpalko za odvzemanje vlage. V Sloveniji se je za takšno sušenje odločilo že več kmetij, med njimi tudi mag. Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici, ki je tudi povedal, da prednosti tovrstnega sušenja trave najbolj pridejo do izraza ob spravilu večjih količin krme in ob slabem vremenu. Toplotna črpalka namreč sproti odvaja vlago, topli zrak pa še dodatno segreva. Kot je povedal zastopnik podjetja Thermo-dynamic iz Shaana ing. Božo Mandelc iz Zapuž pri Begunjah, termodinamično sušenje zagotavlja manjšo porabo energije, boljšo kakovost krme ter spravilo trave na isti dan, ko je pokošena. AVTOŠOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 iO ŠKOFJA LOKA O Od o* "It od d objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA - KURJAČA za stanovanjsko naselje Podlubnik. Pogoji: je - KV delavec strojne, elektro smeri, opravljen izpit za kurjenj tlačnih kotlov (olje in plin), - opravljen izpit za varilca, - 2 leti delovnih izkušenj, - poskusno delo 60 dni. Interesenti naj svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju po gojev oddajo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: U Obrtnik škofja Loka, Blaževa ulica 3 Interesenti bodo o izidu pismeno obveščeni. E3 NISSAN NOVO V AVTOSALOHO MICRA '93 AVTO LETA 1993 OBIŠČITE NAS VremerK>sJoyrj nam za naslednje dni obetajo toplejše in sončno vreme. LUrilM^ SPR€M€MB€ ^nedeljek, 15 iTKrco, bo zodriji krajec Ker se luna ^e«ob5.uriinl6mirwr,nojl)iM^ A ) ™enskern ključu mriednji teden slabo vreme. ^Ls IfBli An&ii VICA TRŽIČ 1. Zarjavela trobenta - Zoran Predin 2. Ti si moj sonček - Agropop 3. Mesto rdečega prahu - Onon J- Lili Marlen - Vlado Kreslin S- Krokodilčki - Čuki 30 6. Punca greva v južne kraje - Sokoli *• Ljubi in sovraži - Videosex « Santa Marija - Irena Vrčkovnik »• Jutri - Faraoni *v). Nocoj - Helena Blagne Predloga: *■ Bitka med spoloma - Jan Plestenjak J Ciganska kri - Oto Pestner Tuji del: *• 111 always love you - Whitney Houston *■ Hope or deliverance - Paul McCartney o tj r 1 ucuvciaiiue - i 4 n°^Se 0f love " East 17 J- Urdinarv world - Duran Duran °- Upen Sesame - Leila K §■ R's gonna be a lovely day -*■ Somedav - Lisa Stansfield jj- Step it up - Stereo Mc'S j*. Deeper and deeper - Madonna Run to you - En Rage fredloga: h JJo limits - 2 Unlimited J Nyc - Charles & Eddie Glasbena tema: SLO in tuja glasba iz leta 1976 , Kljub temu, da lestvica prejšnji teden ni bila objavljena W* po naši krivdi) ste se nekateri kar znašli in poslali dopisnice brez kuponov. V takih razmerah so nam tudi te pn-S1® zelo prav Poslušajte nas v četrtek ob 16.30, izpolnite ku-in nam qa pošljite do sobote, 13. marca 1993 na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. .u .... Lep pozdrav do prihodnjič! S.O.U.L. ST.S.T.E.M. 1. KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM:__- DOMAČA PESEM: __.- TUJI PREDLOG:--- DOMAČI PREDLOG:- GLASBENA TEMA:-— NASLOV: _ RADIO fMMMEi Kitarist in gostinec Gregor Avsenik: Na očeta smo bili vedno zelo ponosni Avsenikova družina je vsa »muzikalna«: Slavko Avsenik starejši je legenda slovenske narodno-zabavne glasbe in tudi njegova sinova sta tako ali drugače predana glasbi. Sin Gregor je odličen kitarist. Pred tednom dni se je z glasbeno točko predstavil na promocijskem koncertu Gašperjev v Begunjah, sicer pa že peto leto vodi gostilno, restavracijo in galerijo pri Jožovcu. Grega, kot mu pravijo prijatelji, je dostopen in prijeten, a intervjujev ne daje rad. A je na kratko le odgovoril na nekaj naših vprašanj. Kako ste kot sin Slavka Avse-nika spremljali njegove nastope in doživljali njegovo stalno odsotnost« »Na očeta smo bili vsi zelo ponosni. Vedno pa je bil za družino pravi praznik, ko se je vrnil s turneje. Biti sin slavnega očeta; meni je bilo to vedno prijetno in vesel sem bil, če sem slišal, da imajo ljudje radi njegovo glasbo.« Sami vendarle niste stopili po njegovih stopinjah, saj ste se odločili za študij »vsebinsko« drugačne glasbe. »Končal sem srednjo glasbeno šolo teoretično pedagoške smeri, pri profesor Rusu sem se učil kitaro. Glasba, s katero se ukvarjam, je osebno malo drugačna, vendar imam očetovo glasbo tudi zelo rad. Z muziko je pač tako: vsaka je po svoje lepa.« Kako to, da se z glasbo ne ukvarjate bolj intenzivno? »Saj se... Le o načrtih ne govorim naglas. Povem lahko ,le to, da pripravljam glasbeni projekt. Upam, da bova z očetom kmalu pripravila ploščo. Drugače pa za kitaro niti nimam časa, odkar sem pred petimi leti prevzel gostilno in restavracijo pri Jožovcu.« Gostilna slovi daleč naokoli po dobri hrani in odlični postrežbi Je dovolj obiska? »Gostilna kar deli usodo z ostalimi gostišči na Bledu in v okolici. Obiska zaradi znanih vzrokov ni toliko, kot bi si želeli.« Menda prihajajo predvsem sosednji Korošci »Sploh ne. Ob sobotah in nedeljah, ko je obiska največ, so večinoma domači gostje.« Poleg restavracije imate še galerijo s stalnimi kvalitetnimi prodajnimi razstavami »Kvaliteta je res temeljni kriterij. Vse razstave pripravlja razstavni svet, galerija pa je že za dve leti naprej rezervirana...« • D. Sedej r&*m ena lac domače hlšii trda roka na Gorenjskem glas Naš direktor Marko Valjavec je nadrsal. Pri drsanju al )e zlom«* Kolaca Sublc z Dnevnika je bil takoj privoičljiv: Končno ao kolegi Iz Gorenjskega glasa dobili pravo komand« DIREKTORJA $ TRDO ROKO. ......m Kufre gor, kufre dol! Takšne so približno zadeve z zamrznitvijo plač pa s fa-moznimi poslanskimi plačami tudi. V firmah se že od pamti-veka dogaja, da je treba pred zamrznitvijo malo poračun tkati, tudi upokojencem se je dala zaslutiti ledena doba s nar izdatno zadnjo povišico. Pa smo bili tam, kjer ni muh! Okoli parlamenta so začeli krožiti še sindikati s parola •M Poslanci na med, delavci »a led. Oa ima hudič vedno več majhnih hudičkov, če jih ie hna, se )e izkazalo potem, ko s« se tudi nekateri vladni koalicijski partnerji začeli vleči za lastna ušeska: ne., mi pa pravzaprav... no J«, seveda, saj sploh nikoli od srca nismo bili *a zamrznitev... In take pesmice za nina - nana! Po vladnih **oglh se šibajo faksi, prote-**** spremembe protestov, aneksi, da človek komajda ie »Vedi, v kateri fazi Je: so mu Plačo dali v zmrzovalnlk aH *** Pa bogobvaruj, d« bi taksnega našega ministra to naravnost vprašal! BI bil bu-telJ na kvadrat! Nasploh se pogreva stara navada, da se jako kunštno °ORovarJa na zelo jasna vpia-fnnja. Z,dniič je minister na raš, koliko kaj zasluži, pa ti bo na dolgo filozofiral, da se ozračje res segreva in vreme za dolgi vek res spreminja. A ni vse tako črno, kot se riše in piše. Majhnega človečka kar toplo pogreje pri srcu, ko vidi, da so tako ozmerjani poslanci napravili red pri svojih dohodkih. So se pogrupirali v plačilne razrede, striktno določili, da se dohodki iz naslova raznih komi In meni na moč krasno, kajti kot so zadeve prej kazale, bi utegnil dobiti skromno pod pori co za ločeno življenje tudi kakšen poslanec, denimo, iz Domžal. Mene je najbolj to skrbelo, da bo enormno število lakotnih poslancev planilo še po podpori za ločeno življenje, ko pa smo tako ogromna in od prestolnice oddaljena država. Zamislite si blamažo, če bi poslanec iz Kranja, Tržiča, TEMA TEDNA SRCE NA LEVI, DENARNICA NA DESNI Poslane/ so naprav/l/ red pri svojih dohodkih in se lepo poffupmi v razrede. Dodatek za ločeno Menja fes samo tistim, ki so bolj oddaljeni iz Ljubljane. Se vedno pa ostane: delo je tako dunomorno, da se gre v penzion s strašnimi 25 leti delovne dobe. minister na Ja, ni a . vna »dministraci-»jeval ,8° n Slroko objas- Diplomat? «5bc2 kT J* tis*e,kire- NfSE«;fl»*udna metoda. ko («ko, če nekog« ba- sij ne seštevajo, s preciznostjo, ki ji ni para, opredelili, kdo je upravičen do dnevnic in potnih stroškov, kdo prejema podporo za ločeno življenje, kdo je upravičen do funkcionarskega stanovanjca v Ljubljani in druge pravični-ške zadeve. Vse je zdaj ful jasno. Višnje gore ali za pljunec Ljubljani bolj oddaljenih krajev, dobil podporo za ločeno življenje. Pa bi svojo najdražjo srečal v Ljubljani trikrat na dan. Nakar bi se spomnil, da je po paragrafu ločen od mize in postelje in je - poštenjak poslanski - niti ne bi pogledal! Vsaka gospa poslančeva bi bila užaljena in bi ga z marelo po glavi, nakar bi sledila ra/po-roka. In dobili bi sociološke študije, zakaj se pri nas poslanci tako rapidno ločujejo. To je zdaj - res lepa hvala -odpravljeno, čeprav gornji prizori sploh niso" povsem izključeni. A jih bo malo in zato nam v oči ne bodo padli in tudi posebnih socioloških študij ne bodo terjali. Se pa kakšna veda, če je pri volji, lahko vrže v drug »kšeft«, ki bo kmalu pri roki. Poslanci bodo šli v penzion s 25 leti delovne dobe, lahko pa bi na ta strašna delovna leta čakali tudi po dve leti! Primerjave se ponujajo kar same po sebi! Kakorkoli jih obračaš, vedno si na istem: to je za eno krasno in super uro o morali neke postkomunistične dobe! A saj je konec koncev vse morala. Malo morgen, daje v politiki sploh ni treba, ali da je vobče v politiki sploh ni. Se kako dobro in kako kmalu se spozna politika, ki kvačka danes to, naslednji dan pa spet ono, še kako dobro narod pomni predvolilne zaprisege. Pa so se v večini primerov sesule kot kupček nesreče, da volivci pravzaprav ne vedo, kaj bi. Na levo afera, na desno afera. Se tisti, ki so imeli kaj hrbtenice in socialnega in moralnega čuta, so kar poniknili v mehkih funk-cionarskih naslonjačih. Ko jih špikajo sindikati, češ, le kje je vaš socialni čut in trud, se zdi, da nam iz oblastnega udobja pošiljajo pregovor: »Srce na levi, denarnica nu desni...« • D. Sedej Pesem zvonov Gorenjski pritrkovalci na plošči Izdali so zelo zanimivo CD ploščo, za katero so gradivo zbirali kar sedemnajst let. Tudi gorenjski pritrkovalci na plošči, celo z najdaljšo melodijo, ki se imenuje Bejšbaba. Pri založbi Obzorja Maribor - glasbeno založništvo Heli-don Ljubljana je izšla izredno zanimiva digitalna CD plošča s posnetki izvirne ljudske glasbe slovenskega etničnega ozemlja. V sedemnajstih letih so v 45 slovenskih krajih posneli več kot 3.000 minut pritrkovalskih melodij. Plošča traja 42 minut, izbranih pa je bilo 37 pritrkovalskih melodij iz 26 krajev. Najdaljša pritrkovalska melodija je Bejšbaba iz Mercinove knjige in je posneta v Dobu na Gorenjskem. Kar tri viže so posneli v Žireh: Potresavska. Ta kuljava. Papeževa. Melodije ao bile posnete tudi v Gorjah, v Komendi, v Žabnici, v Hrašah. Med navadnim zvonjenjem in pritrkavanjem je bistvena razlika. Pri navadnem zvonjenju zvonar zaniha zvon s potegom vrvi. Za potrkavanje pa gredo pritrkovalci v zvonik, da s kemblji udarjajo pro obodu zvona. Zvonova nikoli ne smeta hkrati udariti. Nekateri pritrkovalci lahko pritrkujejo po cele ure in se tako vživijo, da kar ne morejo nehati. Ta ljudska umetnost se prenaša iz roda v rod - vsaka vas in cerkev imata svoj način pritrkavanja in to na toliko zvonov, kot jih ima cerkev. Melodije pa se ohranijo od ust do ust. Izredno zanimivo ploščo spremlja tudi knjižica strokovno napisanih glasbenih melodij Pritrkavanje na Slovenskem. V knjižici je nazorno izpisanih 37 melodij... Čestitka Na 8. marca, zgodnje jutro, je iz Rima prišla prelepa novica: Papež je čestital vsem ženskam za 8. marec, me^-^odnl dan žena. Pred dvema letoma ali koliko je že tega, se je politična klima na Slovenskem tudi pri takih praznikih nekoliko drugače obrnila. Nekateri moški so se namreč odločili, da ima poslej pri nas večinsko in domovinsko pravico materinski dan. In se po raznih domovih starostnikov pa v vrtcih pa v društvih in drugih asociacijah ni prav vedelo, če se 8. marec še praznuje ali ne. In je v skrbi, da te ne bi kdo kaj preveč politično pošlatal, praznik kar poniknil. Pa je bil - če odštejemo razne huronske veselice - za mnoge ženske en lep dan. če praznujete in če so vam včeraj zakonski sopotniki in prijatelji čestitali - prav. če vam pa niso, bo pa drugo leto bolje. Papež še dvakrat čestita, pa se bo obrnila pamet in bo tudi zgolj za materinstvo vneta moška srenja zabrundala: »No ja... saj je končno res... mednarodni dan je pač mednarodni dan..:«# D. S. ?b7dokcua 1992 12. NflDflU€VANJ€ PIŠ€: DRAGO PAPLCfl ZLATA HARMONIKA SOTOŠKA Lani ie Helidon založil solistično kaseto Ko zapoje zlata harmonika Vikija Ašiča ml., podobnega solo projekta pa se je letos lotila Založba kaset in plošč RTV Slovenija z izdajo kasete Zlata harmonika Tonija Sotoška. Leta zaokrožuje glasbeno pot, ki jo je Toni Šotošek opravil vse od leta 198f, ko je kot 17-letni fant iz Koprivnice pri Brestanici prvič osvojil nagrado Zlato harmoniko v Ljubečni, uspeh pa tudi ponovil. Od znanih je posnel intrumentalne melodije, ki jih je sam zložil: Vražja polka, Zlata harmonika, Pod slapom, Valovanje brez... IČA DM MATEVŽ Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla kaseta Iča in Matevž - izdelek humoristov, ki se v Sloveniji vse bolj potrjujeta. Iča Putrih in Marjan Roblek - Matevž sta stara in priljubljena znanca javnih radijskih oddaj Koncert iz naših krajev Radia Slovenija v okviru razvedrilnega -glasbenega uredništva, ki ga vodi Kajetan Zupan. V odda- {i je dobro zastopana domača glasba, pa tudi Marjan Ro-)lek je že pred tem bil dolga leta sopotnik narodnozaba-vne glasbe s smešne plati in se v to področje dobro vklopil... Na kaseti so zbrani skeči, ki jih je humoristični par ob spremljavi ansambla Slovenija posnel v Hrastniku, Cerknem, Krškem, Gotovljah in Polenšaku. V to smo se v živo prepričali na 8. prireditvi Pod mengeško marelo v Mengšu. Za vse, ki jih prireditev ne bo v kratkem obiskala, je izdelek dober potrošni material za vedrejše urice... GORENJSKI GLAS ♦ 10. STRAN Oaza je vaza za marjetice Moda Pod naslovom o vazi - oazi, ki je nastal v neki otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, izkušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Tokrat je spregovorila o igračah. V nekaj nadaljevanjih bo nanizala vrsto predlogov za "zastonj igrače" za vse starosti otrok, od dojenčka dalje. Igrače, ki nič ne stanejo 6. do 8. mesec Otrok pričenja sedeti. Vse, kar vidi in doseže, nese v usta. Pričenja se plaziti in svet se mu razširi. Za igro potrebuje mir, zato ga damo občasno v stajico, kjer ima na razpolago razne predmete iz različnih materialov. Ponudbo razširimo, saj je v kuhinjah veliko zanimivih stvari: mamina posoda - lončki, žlice, čiste krtače (za obleko in roke), pisane razglednice, kartoni, škatle in škatlice, zamaški različnih velikosti in oblik, lesene kocke, pisani trakovi, volnene rokavičke itd. Kadar smo z otrokom sami, mu pokažemo ogledalo in poimenujemo dele njegovega obraza. Počasi se otrok prične zavedati, da je on nekaj drugega kot obdajajoči ga svet; začne se torej zavedati sebe. Otrok te starosti prične uživati v igri "ku-kuk", ko mu skrivamo stvari, ki pa se nenadoma spet pokažejo. Ta igra je otrokom v veliko veselje tja do drugega leta in čez. Hkrati pa se zabavamo tudi odrasli. Smeh in sreča odraslih pa je otrokom največje bogastvo. Včasih nam je nerodno, da bi "ljudje videli", kako smo otročji, ker se igramo. Kar srbi nas roka, da bi kot otroci presi-pali pesek skozi prste. Zakaj pa ne? Psihologi nam celo priporočajo, da je za trdno duševno zdravje treba zadržati v sebi nekaj otroškosti. In da šele takrat lahko rečemo, da smo odrasli. Paradoks?! Da, a privlačen! Usnjeno krilo za vse priložnosti TATJANA RANGUS - ŽEROVEC Prešernova 13, Kranj tel. 064/222-337 BUTIK konToar Ljubljana, TRUBARJEVA 16, tel. 061/314464 Domžale, KARANTANSKA, tal. 061/71S429 Zapisali smo že, da prihajajo v modo dolga krila. Spet pa je zelo moderen tudi usnjeni velour. Naše krilo na sliki je iz rjasto rjavega usnjenega velo-urja, krasi pa ga šest večjih gumbov in pleten usnjen pas v enaki barvi z večjo kovinsko zaponko (lahko je tudi srebrna, izdelana kot filigran). Zraven nosimo belo ali krem bluzo, za vratom pa ruto enako rjaste barve kot krilo. Če hočemo oblačilu dati športni poudarek, si omislimo zraven še ohlapno jopo s kitami v surovo beli barvi. Sploh pa nam lepo usnjeno krilo daje veliko možnosti kombiniranja. Lahko si ga oblečemo tudi za svečanejše priložnosti, le da bo tedaj bluza bolj fina, svilena, zraven pa si omislimo nakit. Ne pozabite na perle v vseh barvah in debelinah. Letos so silno modne. Ta mesec na vrtu Setveni koledar Vabimo na ekskluzivno modno revijo POMLADNA SINFONIJA v četrtek, 11. marca '93, ob 21.30 uri v GAULOISES BLONDES KRANJ v hotelu Creina, tel. 064-213 650/ OPTIKA PRIMC PRIMC MARIJA C. na Klanec 3, Kranj TEKSTILNI IZDELKI IN MODNI DODATKI, TAVČARJEVA 53, KRANJ 10. in -H. marca je pravi čas za setev trajnih okrasnih rastlin, za sajenje čebulnic, grmovnic in drevja. 12. in 13. marca cepimo drevje in vrtnice in zalivamo, kar smo že posadili in posejali doslej. 14. in 15. marec je primeren za nabiranje zdravilnih rastlin, korenin in korenik gabeza, grenkuljice in že cvetoči lapuh ter lesko. 16., 17. in 18. marca odstremo grede, rahljamo prst in gnojimo s kostno moko. Vrt pripravimo za setev. Škropimo proti plesnim in ušem. 19. in 20. marca je še vedno čas za rahljanje prsti, gnojenje gred, škropljenje. 21. in 22. marca bomo zalivali, kajti ta čas bo to največ zaleglo. 23. marca bomo vrt pustili pri miru, ker ta dan ne sejemo in ne sadimo. 24. in 25. marca škropimo z rastlinskimi škropivi. 26., 27. in 28. marca je čas za sejanje ognjiča, sajenje letnega česna, pastinaka, črne redkve, boba, hrena. Prav tako sejemo na prosto astre in druge neobčutljive okrasne rastline. 29. in 30. marca nabiramo zdravilne rastline, cvetove, poganjke liste. Zadnja dva tedna v marcu lahko za sproti in za zamrzo-vanje nabiramo na primer koprivo, gladeževe poganjke, kozjo brado, vodno krešo, regrat, kurja črevca, mlade listke marjetic in osata. Odlične zelenjavne juhe si naredimo iz njih. 31. marca je še vedno čas za cepljenje sadnega drevja in vrtnic. Če ga še nismo, ta dan sejemo paradižnik in papriko. Če pa smo jo sejali že prej, je ta dan čas za prepikiranje. Čas je tudi za zalivanje rastlin. In še nekaj naredimo ta mesec. Vse prazne grede poškropimo z gnojilom iz preslice in kopriv. Grede, na katere bomo posadili vrtne jagode, pa poškropimo še s čajem iz vratiča, da preprečimo razvoj jagodove pršice. Domači zdravnik V želodcu nas tišči Zgodi se, da kaj takšnega pojemo, kar ne godi našemu želodcu in takrat občutimo, da nas v želodcu nekaj tišči. Lahko je pokvarjena jed, jed, ki jo želodec odklanja, težko prebavlja. Ljudski zdravnik pater Ašič za olajšanje želodca svetuje čaj iz encijana, kamilice, majarona, mrtve koprive, oreha, pelina in tavžentrože. Z 1 litrom kropa poparimo 2 žlici mešanice teh zelišč. Pelina dajmo le ščepec, da čaj ne bo pregrenak. Pustimo ga stati 5 minut, precedimo in pijemo trikrat dnevno pred obroki. Včasih že po prvi skodelici čutimo olajšanje. Da bomo imeli en lonček čaja za ves dan ga takoj spravimo v termos steklenico. Poskusimo še me Telečja obara (ajmoht) Količine za 4-5 oseb: 60 dag telečjih prsi, plečeta ali vratu, 11" litra vode, korenček, peteršilj**? korenina, kos zelene, 5 dag olj* ali masti, 2 žlici moke, 1/2 čebule, 2 stroka česna, ščep popra, lovorov list, majaron, timijan, limonin sok, belo vino ali kis. Teletino zrežemo ali razse-kamo na kose in damo kuhati v 1,25 litra vode. Dodamo na listke ali kocke narezano zelenjavo. Vre naj mirno kot mesna juha. Na olju svetlo prepraži-mo moko, dodamo sesekljano čebulo in ko zarumeni, še strt česen. Takoj ko prežganje zadi-ši, ga zalijemo z malo mrzle vode in gladko razmešamo. Zlije-mo ga k mesu, solimo, popra-mo, odišavimo in obaro d° mehkega kuhamo. Nazadnje dodamo limonin sok, vino al' kis. Ponudimo z ajdovimi žgan-ci. Pa še to: Preprosto obaro pri; pravimo tako, da damo kuhati vanjo na kocke narezan krorn-pir. Obari dodamo lahko tudi zelen grah ali cvetačo ali nekaj žlic praženih gob. Tako ji spremenimo okus in videz. Lahko pa v obaro zakuhamo tudi vodene žličnike. šolskih klopi Z Dometom v Železnike URŠA BRODAR Mojo mamico rada imam, O j, kaj brez nje bi sam! Jok potola-iti zna In smeh pričarati z neba. Misliti vedno mora na vse, A name nikoli pozabi ne. Mamica moja, poljubček ti dam In ti posvečam to pesem za lepši dan Cvetja naberem ti za spomin In nekaj lepih želja zaželim. Urša Brodar, 4. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Filmska nagradna uganka V vseh treh filmih Alien je zaigrala Sigourney VVeaver. Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali dopisnici, ki sta ju foslala Renata Lavtar Stra-inj 109, Naklo, in Goiko Sniok-j Bohinjska Bela 48 c. Čestitamo, za nagrado pošiljamo po dve brezplačni vstopnici za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. V Kranju že igra težko pričakovana uspeš niča leta 1993, ameriški ljube ženski triler Telesni stražar (Bodyguard), v katerem blestita Kevin Costner in pevka Whitney Houston. Kratka vsebina: Frank Famer je nekdanji agent tajne službe, zdaj pa najbrž najboljši telesni stražar znanih osebnosti. Pri delu in v osebnem življenju ima vse pod nadzorom; ničesar ne prepušča naključju. Rachel Marron je ognjevita zvezda pop scene; ravna instinktivno in se prepušča čustvom. Oba sta neuklonljiva -prepričana, da lahko v življenju predvidita vse. Le tega ne, da se bosta zaljubila... Nagradno vprašanje: kateri film, v katerem je igral Kevin Costner, je dobil kar sedem oskarjev? Odgovore zapišite na dopisnico in jo do 19 marca pošljite na naslov: ČP Gorenjski Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 Filmska uganka. Ko je bila moja mamica majhna Moja mamica je morala že zgodaj služiti denar. Pozimi je delala čipke, poleti pa je nabirala gobe, lisičke, arniko, regratovo cvetje, borovnice in drugo. Nekoč je s teto nabirala borovnice pri stari mami v Podjelovem brdu. Po enem tednu celodnev nega nabiranja se je veselila denarja, ki ga je zaslužila. Hotela je nekaj kupiti zase. Pa je prišla k njej mama in zahtevala ves denar za popravilo pralnega stroja. Bila je zelo razočarana, ker je zopet ostala praznih rok. Simona Kokelj, 2. c r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Ko sem bil majhen Nisem maral hoditi v vrtec. Doma sem se veliko bolje poču til. V vrtcu nisem hotel ne jesti in ne spati. Prav zbolel sem od žalosti. Takrat še nisem bil star dve leti. Nič več nisemhodil v vrtec. Branko Stanisavljevič, Z. c r. OŠ Petra Kavčiča škofja Loka Mami Na svetu jiiso vsi ljudje enaki. To velja tudi za našo družino. Moja mami je učiteljica. Uči v osnovni šoli Matija Valjavec. Uči četrti razred. Mami je visoke postave. Velika je 173 centimetrov. Rada nosi krila in podloženo trenirko. Nosi očala in ima modre oči. Včasih se tudi naliči. Njeni lasje so naravno skodrani. Ima majhna stopala. Je srednje postave. Rada nosi nakit. Kuhanje in igranje tenisa sta ji v veselje. Rada sc pogovarja z ljudmi. V prostem času plete, zna pa speči zelo dobro torto. Želim, da bi bila zdrava in da bi dolgo živela. Jure \ i/j-k, 3. a r. OŠ MhI.j. Valjavca Preddvor Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ Žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (6) Nekatere bolezni so pred 1. svetovno vojno in po njej "zagovarjali". To so delali starejši moški in ženske. Zagovarjali so bolezni ljudi in živine. Zirovski občasnik št. 15 je v rubriki Iz krajevne zgodovine objavil zapiske Ivana Potočnika z Dobračeve z naslovom Spomini na mojo mladost. Potočnik je v njih opisal tudi nalezljive bolezni v iirovski občini: "Stari ljudje so vedno pripovedovali o strašnih boleznih, ki so divjale po velikih vojskah. Teh smo sc bali tudi sedaj, čeravno se je hvalilo, da zdravniki vsako bolezen znajo takoj omejiti. Pa so sc dobro varali. Pojavila se jc nova, do sedaj neznana bolezen, ki se je imenovala španska bolezen, imenovana zato, ker se je Eojavila najprej na Špans em. V našo občino se je prikradla ta nadloga že v zadnjem letu vojne leta 1918. Kmalu je razsaiala po dolini, da je bilo joj. Skoraj ie ni bilo hiše. kjer bi sc ne bila oglasila. Marsikje so bile bolne hkrati cele družine in niso imeli nikogar, ki bi jim bil kaj postregel. Za to boleznijo jih je veliko umr lo, /lasti veliko deklet, ki so bile kar vse deležne te bo lezni. Vlačila se je ta nadloga najprej po dolini, ko pa jc celo obrala, sc je preselila nekoliko višje v hribe, kjer jc tudi precej dobro delovala. Sčasoma se je vendarle ta epidemija nobrala v druge kraje in v Zireh so se oddah-mli prav pošteno, posledice Ea so se čutile še dolgo. Ta olezen je pobrala menda več ljudi kot pa svetovna vojna. Zc naslednje leto 1919 se je zopet pojavila kužna bolezen, ki smo sc je Se bolj bali-To so bile koze. Ta se je Posebno trdno ukoreninila v Jarčji dolini. Koze je prinesel Seljak, koje prišel iz ruskega ujetništva. Od tam je hodil zelo dolgo. Čudno, sam ni zbolel. Takoj jc zbolela mala deklica in tudi umrla. Ze bolna jc šla k sosedu Picnu in zanesla naprej. Tako je šlo po celi Jarčji dolini. Umrlo jih je 15. Ni minil dan, da ne hi od tam koga prinesli v mrtvašnico. So jih pa tudi več, po trije do štirje hkrati so bili včasih v mrtvašnici, iz katere je puhtel neznosen smrad. Zabolelo me je pn srcu, ko sem videl, kako so nosili mrliče. Nosili pa so jih navadno zvečer. Za krsto je stopalo par oseb, največ do deset. Ti so imeli prižgane sveče in so molili naglas, dobro sc zavedajoč veličanst; va smrti. Takega sprevoda m nobeden rad srečal. Ta bolezen se je sicer tudi razširila po vsej občini, vendar jih je v Jarčji dolini umrlo vet kot v vseh drugih skupaj. Ko* dobro sredstvo zoper W bolezen se je izkazalo cepljenje koz, ki smo jih dali v velikem številu, l lem se jc t« bolezen ie precej hitro zatrla. Se nadaljuje 4 TOREK, 9. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 9.35 10.05 10.50 11.15 12.00 12.30 13.00 13.05 14.40 15.15 16.00 16.50 17.00 17.15 17.50 18.00 18.45 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.55 21.45 22.15 22.38 22.43 22.55 Video strani Telovadka, francoska nadaljevanka Alter Slovenski magazin Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Po sledeh napredka Znanost Poročila Svet na zaslonu, ponovitev Najstrašnejši umor, ponovitev Odletel bom, ponovitev Hollvvvood se jih spominja, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik 1 Erazem in potepuh, nadalje vanka Daleč od dvorca - Cesarjeva nova oblačila Regionalni studio Koper EPP 16 črk, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče Glasba, shovv in cirkus: Neverjetne zgodbe Nebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija TV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza Omizje 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.15 Video strani 10.25 4 x 4 10.55 *edma steza n 1fi Tujec nada,je. vanka HTV 12.10 Tuji shovv 13.00 poročila 13.05 Video strani 15.40 lisi* lep 'e ta svet: Mia Žnidarič '»•«5 Videonoč 18.00 Sprehodi po 18« !iani 18 35 Albrecnt Duere «1 k iivlienja za življenje: Pri »'unnimo tišini 19.30 TV dnevnik 2. ril6"?6 19 55 Špor1 20 05 Marie Cu 'e- francoska nadal)evanka 20.55 JWW dan 21.45 Novosti založb avi kSvet P°r°ča 22.35 Sova: V vtobusu, angleška nanizanka. l oom. ameriška nadaljevan Made in USA. francoski film T:18 V.deo strani ŠTAMPILJl^ JLAT0TISK j^PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po točila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Mali »vet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet Wrti, ameriška nadaljevanka 13.26 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam so bota, angleška nanizanka 16.46 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška dr *ava in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Govorimo o zdravju 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Oblaki dima 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja r--•- 2. PROGRAM TV HRVAŠKA ^ 17.30 TV koledar 17.40 Pohlepni, ponovitev francoskega filma 1920 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Dragi John, ameriška humoristična nani lanka 20.36 Vi in vaš video 21 06 Sam sobota, angleška nanizanka 22.05 Kiklop, hrvaška nadaljevanka 23.06 V senci vešal angleška nam *anka 0.00 Horoskop 0.06 Video »trani *00 Ris, risanke in spoti 9.46 Nmja ielve 10.10 Jazzbina. oddaja o jaz l" 10.40 Teden na borzi 10.50 A»trološke napoved 11.00 Druga oen svet, ponovitev ameriške nada 'javanke 11.60 Dober nakup 12.00 A 8bop 12.15 MCM 13.00 Video strani 18.05 MCM 18.35 A Shop 18.46 Ku •inarični kotiček, ponovitev 1900 N'nja želve 19.26 A Shop 1940 !*CM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Druga ten svet, ameriška nadalievanka 21.20 Dokumentarec tedna Južna Amerika 21.06 Ciklus slovenskega TVS2 Made in U.S.A, francoski film Paula Nelson prispe v Atlantic Citv, da bi raziskala skrivnostno smrt svojega zaročenca Richarda. Edgar Tvphus ji ponudi svoje sodelovanje, kmalu zatem pa ga najdejo umorjenega v Paulini sobi. Serija umorov pa s tem še ni končana - naslednja žrtev je zaročenka Tvphusovega nečaka Davida. Kdo je morilec? Policija osumi Paulo... filma: Bert Sotlar: Atentat v Sarajevu, slovenski barvni film 23.20 Dnevno informativni program 23.50 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.15 A shop 0.30 Astrološka napoved 0.40 MCM TV AVSTRIJA l 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Klub za seniorje 10.15 Panoptikum 10.30 Asso, ponovitev italijanske komedije 12.05 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.45 Sinha Moča, serija 14.10 Big valey 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 He-atclif in Rifraff 15.50 Kislo zelje 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver, serija 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Uni verzum: Ujetniki sonca 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi od strani 21 20 Dedič z milijoni 22.05 Countrv, ameriški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Ozka pot sreče, kanadski film 1.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.20 1000 mojstrovin 16.30 Srečanje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.00 Vse je vsakdanjik 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Re gionalni program 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeje, zmaga 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Naš šef je ženska/Poročila/1000 moj strovin Na Radiu Tržič pripravljamo avdicijo za mo-deratorje. Vabimo vse, ki imate veselje do vodenja programa in končano srednjo šolo, da nam do 27. marca pošljete kratek življenjepis s točnim naslovom in telefonsko številko. Kandidate bomo o izvedbi avdicije obvestili v prvih dneh aprila. RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz Premljate lahko Športni obzornik ob 16.30, kinološki kotiček ob 17.30, zavrteli pa bomo tudi le stvico Slovenca 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13 ih 13.30 -Napoved popoldanskega progra ma pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 - Dogodki in odmevi 16.16 - Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 Voščila, novice 19.45 Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija RADIO žmi 12.00 - Napoved programa 12.15 EPP 12.30 - Naš zgodovinski spo min 13.00 Danes do 13 00 servisne informacije 13.30 - Loka v časopisju 14.00 - Morda ste pre slišali 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Koristni nasveti 15.00 - Dogodki danes jutri 16.10 - Osmrtnice 16.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje R Slovneiia 16.00 Napoved rpograma do 19 ih 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.10 - Novice športni utrinki ob vestila 17.20 Za ljubitelje narod no zabavne glasbe 18.00 Aktual na tema 19.00 Odpoved progra ma Jono 9. marca center STOR*lCinSfcJ&Jfi1! TELESNI STRAŽAR ob 15 30. 17 45 m 20 ur, '^DAJALSKI TRENUTEI^ob8^8^'0' SK0FJA L0KA 8mer krim ,ilm SREDA, 10. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Tedenski izbor 10.00 Telovadka, francoska nadaljevanka 10.25 Sprehodi po stari Ljubljani 11.00 Albrecht Duere 11.15 Marie Curie, francoska nadaljevanka 12.00 Novosti založb 12.10 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 14.15 Filmsko popoldne 14.15 V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke 14.40 Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.25 Made in USA, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Klub klobuk 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.40 Čas cvetja, španski film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.45 Edvard Kocbeck - Dnevniki 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 Iz življenja za življenje, ponovitev 10.40 Mozart: Reguiern 11.35 ććNebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serijažž 12.00 ććGlasba, shovv in cirkus: Neverjetne zgodbežž 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.10 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.55 Velika Poljska 19.10 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Športna sreda 22.25 Sova: Suntz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 23.55 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poroči la 10.06 TV šola 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam sobota, angleška nanizanka 15.36 The big blue 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška dr žava in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna serija 16.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Na jugu moje duše, nemški barvni film, 1990 21.45 Potepam se in snemam: 0 hrastu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sa nje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.55 TV koledar 18.06 Hrupni, po novitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.06 Pravi igralci, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Nogomet: Barcelona - Werder 22.36 Izza kulis, angleška nadaljevanka 23.26 SP v umetnostnem dr sanju - pari 0.25 Horoskop KANALA 9.00 Ris, risanke in športi 9.55 Ninja želve 10.20 Dokumentarec tedna 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 18.30 Dober nakup 18.40 Male živali 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet 21.20 Kult ura 21.50 Smithsonian, dokumentarna serija 22.50 Dnevno informativni program 23.06 Poročila v anglešči ni Deutsche vvelle 23.30 A shop 23.45 Astrološka napoved 23.55 MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.06 Družinske vezi. ponovitev 9.30 Žarišče: Nevarna družba 10.15 Znanost 10.30 Angela brez kril, ameriška ko medija 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Sin ha Moča 14.00 Big Valey 1450 Medved Barnev in zlata mrzlica 15.00 Jaz in ti 15.06 Peter Pan in gusarji 15.30 Pot v pravljično deže lo, lutkovna igrica 15.60 Rebeka in sosedovi otroci 16.20 Nekoč je bi KINO TVS 1 Čas cvetja, španski barvni film Argentinski politični izseljenec, ki je dalj časa živel kot profesor v Španiji, nenadoma začuti klic po domovini in odpotuje v rodno vas Pampe. V vasi, ki se z leti ni bistveno spremenila, se pred njegovimi očmi odvije film s slikami iz otroštva in mladosti. lo... življenje 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 MacGvver, serija 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Krčma v Spessartu, nemška komedija 21.55 Pogledi od strani 22.05 Aljaska! 22.50 Tajni akti Gerlich 0.20 Čas v sliki 0.25 VVang VVu - Bojevnik s fe-niksovim mečem, honkonški akcijski film 1.50 Poročia/1000 mojstro- TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaduimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zvezde na cirkuškem nebu 21.15 Extra 22.00 Čas v sliki/Šport 22.30 Šport 0.30 Round midnight 1.25 Poročila SEMENARNA PE HTA KRANJ, Tomšičeva 30, tel. 064/221-214 organizira KLUB PEHTA * za ljubitelie malih živali * vrtičkarje * kmetovalce ZA ČLANE nudimo: * brezplačne strokovne nasvete * 5 % popust pri gotovinskem plačilu * 30-dnevni odlog pri plačilu * možnost plačila s čeki Vabljeni v klub "PEHTA"! GAULOISES BLONDES 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih - 13.30 - Napoved popol danskega programa 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindi kat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - l. RADIO ŽIRI 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 - Naš zgodovinski spo min 13.00 - Danes do 13.00 - ser visne informacije 13.30 • Loka v časopisju 14.00 Morda ste pre slišali 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Krojaško šiviljski nasveti 15.00 Dogodki danes, jutri - 15.10 -Osmrtnice 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenij8 16.00 - Napoved programa do 19 00 16.15 Od srca do lonca 15.30 EPP 17.00 Novice športni utrin ki obvestila 17.16 - Lestvica 5 + 5 in klepet ob glasi 19.00 Odpoved programa - 10. marca CENTER amer l|ub thrill TELESNI STRAŽAR ob 15 30, 17 45 in 20. uri STORZIČ amer erot drama DEVET TEDNOV IN POL ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer krim IZDAJALSKI TRENUTEK ob 18 in 20 uri ČETRTEK, 11. marca 1993 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 11.25 13.00 13.50 13.50 14.15 15.00 16.50 17.00 17.16 18.00 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.30 22.15 22.38 22.43 22.55 Zgodbe iz školjke Film tedna, ponovitev: Čas cvetja, španski film Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa Odletel bom Ne joči, saj samo grmi, ameriški film Poslovne informacije TV dnevnik Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor 16 črk, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče F. Huby: Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Prage TVS 1 Ne joči, saj samo grmi Devetnajstletni Brian je zaposlen v mrtvašnici vojaške bolnišnice. Zaradi neprilagodljivosti ima velike težave z okoljem, to pa v njem sproža vse večjo otopelost. Nekega dne pa se življenje za Briana popolnoma spremeni. Umirajočemu prijatelju obljubi, da bo poskrbel za skupino vojnih sirot. Poiskati jim mora skromno stanovanje in vsaj začasno varnost. Zdaj ni več časa za apatijo in Brian se spet vrne v življenje... TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 Velika Poljska 10.35 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 10.45 Športna sreda 13.00 Poročila 15.50 Edvardk Kocbek -Dnevniki, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste, svetovalno namenski program 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Umetniški večer: Opazovalec z okna: Svetli srednji vek, nanizanka avstrijske TV 20.50 Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja 21.45 Koncerti Groblje '92: Filipinski madrigalisti 22.30 Sova: On in ona, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 23.55 Video strani 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Krčma v Spessartu, ponovitev nemške komedije 12.15 Kompas 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Big valey 14.50 Kitajski živalski svet 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kwak, risana serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v-sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mac Gvver serija 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Donavska princesa, serija 21.05 Pogledi od strani 21.15 Mafijska princesa, ameriški TV film 22.50 Čas v sliki 22.55 Zamorčki, nemško-avstrijski film 0.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.30 1000 mojstrovin 15.40 Športž 17.15 E7 GAULOISES BLONDES WU KRANJ-/ v hotelu Creina, tel.: 064 213 650/ PETEK 12. 3. GALSKI PARTI Prvih 100 obiskovalcev dobi galske čelade. Galski coctaili ASTERIX, 0BELIX, čarobni napoj... 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Izza kulis, angleška nadaljevanka 15.36 The big blue - Oddaia za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Znanstveno ozračje 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.50 Me je kdo iskal? 21.36 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja Veliki zid, serija 18.00 Družinske vezi 18.30 Kdo je kdo, igra 19.00 Re gionalna poročila 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Šport 2320 Jour fixe 0.30 Hello Austria, Hello Vienna LOOPoročila RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz Glasbena lestvica in izročilo o Gregorjevem se bosta zlila v celoto. 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.50 TV koledar 18.00 Vrzi mamo z vlaka, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 20.35 Japonski sen, dokumentarni film 21.30 Izza kulis, angleška nadaljevanka 22.20 SP v umetnostnem drsanju 23.20 Metal mania 0.20 Horoskop 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13 ih - 13.30 - Napoved popol danskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice -18.45 - Do godki jutri, prenos Radia Slovenija KANALA 1. RADIO ŽIRI 9.00 Ris, risankein spoti 10.25 Ninja želve 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Do ber nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.35 A shopp 18.60 Dober nakup 19.00 Ninja žel ve, ameriška risana serija 19.26 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na daljevanka 21.20 Kulinarični koti ček 21.35 Dance session, oddaja o plesu 22.05 Temna stolpnica, ameriški barvni film 23.40 Dnevno informativni program 23.55 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 Naš zgodovinski spo min - 13.00 - Danes do 13.00 - servisne informacije - 13.30 - Loka v časopisju - 14.00 - Morda ste pre slišali 14.00 - Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 - Devi zni tečaj - 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - Osmrtnice -15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Napoved progra ma do 19 00 16.15 Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Športni utrinki - 17.30 - Novosti na knjižnih policah - 18.00 - Na policah zgod arhiva 18.30 - Oddaja iz resne glasbe 19.00 Odpoved programa KINO 11. marca CENTER amer erot thrill TELESNI STRAŽAR ob 15.30 in 17 45 uri, amer. krim IZDAJALSKI TRENUTEK ob 20 uri STORŽIĆ amer erot drama DEVET TEDNOV IN POL ob 18 uri, amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 20 uri ŽELEZAR prem amer. vvest. NEOPROŠČENO ob 17 45 in 20 uri TRŽIČ amer erot krim PRVINSKI NAGON ob 20 uri BLED amer pust film ZADNJI MOHIKANEC ob 18 in 20 uri > GORENJSKI GLAS 4> 12. STRAN MNENJA IN KOMENTARJI vj r. e: d ri I K •. toma* k u k o v i c a PROTI VETRU Gledanje med vrsticami Sladka lažnost demokratičnega bivanja Marsikateri gledalec je prejšnji teden ob gledanju TV omizja, kije govoril o povojnih montiranih procesih v Sloveniji, široko odprl usta: gostje Mitja Sark, Igor Tor-kar, Ljubo Sire, Dane Zaje, Jožko Kragelj, ter Žarko Petan so izpričevali grozote prestanih tortur. Pripovedovanja so segala moralno poštenemu človeku do dna duše, medtem pa je Ljubo Bavcon otresal svojo akademsko brihtnost. Oddaja je dala nekatere zaključke, ki so bili po tihem znani, nikoli pa niso bili izrečeni naglas. Predvsem gre za dejstvo, da je bilo sodstvo v preteklem monopartijskem režimu dekla oblasti, kar da do neke mere vedeti, da sodstvo sploh ni obstajalo. Torej nismo imeli Pravne fakultete, marveč fakulteto za pisanje (neresničnih) obtožnic, kar bi lahko potrdil vsak pravnik, ki je hotel uveljaviti svojo diplomo v kruti tujini, priznan pa mu je bil le izpit iz rimskega prava. Mar je potemtakem mogoče trditi, da se danes sodstvo, po treh letih demokracije, že izvija iz rok nekdanjega ukazovalca ? Dalje. Nedolžni obsojenci niso nikoli dobili nikakršne odškodnine, niti niso doživeli javnega opravičila, ki bi jih proglasil za moralno čiste ljudi, medtem ko njihovi zasliševalci in krvniki z nasmeškom prejemajo debele kuverte poko(l)jnine. Niti ne bo napak, če namesto pred kamerami zbrane družbe povemo, da Mitja Ribičič, ki so ga gostje omizja večkrat omenili kot njihovega zasliševalca, prejema 148.000. SIT penzije. Dalje. Večina od odgovornih za procese, nepoštene obsodbe in likvidacije ni priznala svoje moralne krivde. Za nameček so bili poplačani s službami direktorjev, ambasadorjev, ministrov, se pravi z imenovanji, kakor je dejal Žarko Petan, na mesta, ki zahtevajo moralno čistega in pokončnega človeka. In prav i na vg u racije teh ljudi so pomenile akt. s katerim je država potrdila njihovo etičnost in prikimala njihovem pravilnem ravnanju. Dalje. Mnoga dejstva, ozadja raziskav teh procesov še danes niso znana in prav čudno je iz ekrana zavzenelo. ko je Žarko Petan za določena pričevanja vedel, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic pa se do njih ni mogel dokopati. Ko zapuščamo dejstveni nivo omizja, lahko enostavčno sumiramo, da država s svjimi institucijami in aparati še danes ni raziskala in razrešila teh problemov. Očividno je, da dejstva neusmiljeno pljuvajo to našo ubogo državo, kar pa nam je malo mar, saj, dokler nepristranski zgodovinarji ne bodo povedali svoje zadnje besede, bodo hvalevredne in človekoljubne ideje o spravi našega someščana, gospoda Stanislava K lepa. vedno pospremljene z nekimi ekstremi-stičnimi kvazimnenji zgodovinopisnih ekspertov, da gre za maščevanje in udinjanje paragardiz-mu in domobranstvu. Da je sprava eden od pogojev pravne države, je misel, kije v javnom-nenjskih blatenjih idej sprave ni omenil nihče od "kritikov," kar nekako pomeni, da se niti ne zavedajo, da se zavzemajo za državo prostodušne anarhije. A vrnimo se k naši okrogli mizi. Pogoj uspešnosti in resničnosti sprave je nedvomno odgovor neodvisne in neobremenjene stroke. In dejansko je ta problem največji. Gre za trd oreh, ki ga ni moč streti s pristranskimi in neraziskanimi udarci. Da je uspeh raziskav močno odvisen od metod ter od ljudi, ki analize vršijo, je pokazalo omizje. Gre za indi-ce, ki so analitično neizrekljivi, odsevali pa so se skozi verbalna in gesttkulativna dejanja govorcev. Pa jih poskusimo posredovati. Najbolj negativna persona razgovora je bil Ljubo Bavcon. Sedel je poleg Žarka Petana, ki je znan kot pisec Razgovorov z gospodom Kožco, ki izhajajo v Delu. V teh kratkih moralkah se skozi različna poimenovanja da prepoznati, ker se nanašajo na konkretna družbena dogajanja in dejanja oseb, koga ima famozni režiser v mislih. In nekoč, v eni od zgodb, je bilo moč opaziti, da Petan s prof. Frankensteinom cilja na dr. Bavcona. Pri omizju sta Petan in Bavcon sedela skupaj, a Petanovi obtožujoči pogledi na soseda, ki je nizal akademsko znanje o pravniških metodah, so Bavcona spravljali ob živce. Slednji je vedel, ne samo da ni ujel frekvence pogovora, temveč da govori kontradikcije. Na eni strani o pravniških metodah, na drugi o odvisnosti sodstva. Zopet na eni o fantastičnih odkritjih Odbora, drugič o ljudeh, ki niso hoteli pričevati njemu, predsedniku Odbora za varstvo človekovih pravic. Toda Petanu so dogodke zaupali, čudno. čudno je tudi. da je Igor Tor-kar. ki je 19 mesecev preživel v samici, postal nejevolen, s solzami nemoči, ob Bavconovem viš-jevalovnem solenju pravnih metodologij, češ da je možno, da Maček ne ve. kaj je počel. Mogoče pa. Se bolj čudno, da je Lado Ambrožič Bavcona nekajkrat grobo prekinil ob stresanju svoje pravnoakademske avtoritete. In koneekoncev ne pozabimo, da je bil Ambrožičev oče slovenski general, ki je bil leta 1948 odmaknjen na stran, ker je preveč glasno poudaril, da je bilo v NOB le 6000 Srbov (ostali so bili med četniki) proti 40.000 slovenskim partizanom (danes pa imamo 60.000 članov Zveze borcev). čemu tako vsesplošno nezaupanje in nepodpora predsedniku Odbora za varstvo človekovih pravic? Je že tako. da se za vsako mizo znajde neljubi gost, ki formalno, ne pa tudi intimno, sodi v družbo. Ljudje zlepa ne pozabijo starih grehov ljudi, kot na primer to. da je mladi Ljubo Bavcon v petdesetih letih s ponosom skakljal po Pravni fakulteti z modro udbovsko uniformo. To je greh. ki poraja dvom, nezaupanje tako pri obsojencih, svojcih obsojencev kot pri ostalih smrtnikih. Tako je torej. Družba vedno funkcionira z bolj ali manj debelimi tančicami na obrazu. Na Pravni fakulteti se predava o neodvisnem sodstvu, o človekovih pravicah, zopet tam pa se fran-kensteinsko maltretira, ponižuje in meče na izpitih študente prava. Varstvo človekovih pravic ob še danes odvisnem sodstvu, nes-pravljenem narodu in nepopra-vljenih krivicah, ki večno skelijo rane ponižanih in zaničevanih7 Ne, hvala. Toda nerešene usode in vprašanja bodo ostale dobro nakrmljenim politikom v sladko spanje, mar ne? UREDNIK "Ne grem v N ivine" Na potezi da so SKD in SDSS, zdaj, ko je oblast razdeljena na podlagi volilnih rezultatov in radožive volje po njej, zdaj. ko so vloge na politični sceni razvidne, in ko je čas, da stranke svoja oblastna taktiziranja zamenjajo s strategijo svoje "enkratne" politične (družbene, gospodarske) ponudbe. Navidezno ideološko blokado, kije nastala po preštetih glasovih zadnjih volitev, sta omenjeni stranki, ne brez notranjih nasprotij, izpeljali sebi v prid - pragmatično in zavestno. In vsaj pri SKD tudi s prišepetavanjem sestrskih strank, če se še spomnimo paničnih reakcij in kontraverznih odločitev pred konstituiranjem vlade. Ob izredni moči LDS, ne le zaradi pridobljenih 22 odstotkov, temveč predvsem zaradi kadrovskih potencialov in odsotnosti ideološke ekskluzivnosti, sta tabora levih in desnih spoznala svojo razklanost in tudi nemoč. Volivci so jima otopili ost kontriranja med seboj, še bolj pa znotraj taborov samih. Volilno telo je v danem trenutku bolj instinktivno kakor po opredeljenosti dalo prednost stranki prekaljenih tehnokratov, zlasti sloj, ki je v nastalih gospodarskih razmerah najbolj prizadet, namreč klasično delavski, delojemalski, kije razen "prenove"pravzaprav spregledal "novo" socialdemo-kracijo. V boju zoper neoliberali-zem je tako tudi razumljiva želja po strnjenosti, celo potreba, če naj bi še kdaj "zgodovinski" predstavniki delojemalcev te sploh znova pridobili. Enostavno rečeno, znotraj levice bo dolgo- ročno pomembna odločitev, katerega od konceptov socialdemo-kracije bo sprejela: ZL (SDP, S D U.) ali SDSS Zaradi izrazitejše težnje Slovencev po "ideološkem miru", je prednost prav zaradi takšnih teženj najbrž pri SDSS, kije SDP tudi predlagala notranjo diferenciacijo pred združevanjem v socialdemokra-cijo. Vsaka sredinskost, naj bo leva ali desna, si pravzaprav tudi že želi svoje skrajnosti, ki pa je na levici pravzaprav (še) ni in ni. V svoji neprofiliranosti pa je desnica vendarle mnogo bolj enotna - družijo ideološka boje-vitost in donkihotska potreba po družbenopolitičnih spremembah zakoličenih na "idealnih" temeljih nekakšne teokracije, stanov-stva in gospadrskega (pred)libe-ralizma. S prav boljševistično potrebo po spreminjanju človeka (kar je doseglo svoj vrh v geslu vračanja duše) in zlasti mišljenja. S krilatico, da je "krščansko" tudi že "desno", pa skuša mobilizirati sloj ljudi, ki zaradi nemožnosti političnega delovanja v preteklih desetletjih nima razvidnega družbenega koncepta. V takšnih razmerjih, se zdi, je rivalstvo med SLS in ostalimi ter SKD odločujočega pomena. SKD zavestno krči pot k boli sredini kot desnici, ne da bi ob tem tudi sama pozabila na potrebo povezovanj - vendar ob svojih (zmernejših) pogojih. Vprašanje prevlade zmernosti ali skrajnosti bo pa še najbolj odvisno pravzaprav od zmožnosti in rezultatov vladinega dela in dela v vladi zastopanih strank. Janez Poštrak »In p. p. 45 61000 Ljubljana d. o. o. ;061) 301-573 ;068) 46-568 KING - KONG s Cang - Slang shuj&evalni čaj TAR- GARD antinikotinski cigaretni ustnik TS GINGER čaj za moško vitalnost NIKO - STOP čaj za kadilce TAR-GARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VASE NAJVEČJE BOGASTVO - sc strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa ie vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, ki jc osvojil svet. Majhno varovalo za trajno uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov škodljivih snovi Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben. TAR-GARD ornih ah celo odpravi značilni "kadilski kašelj", preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD ie prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. sm\ svrrr« »i • KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK 699.-+PTT StrOSKI 2; KING-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti k vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato, ker kupca prisilijo v obotavljanje. Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG, ker: »zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih »h trgovinah), »zagotavlja vam popolno anonimnost, 'kondom je vedno pri roki, »pri nakupu KING-KONGA lahko veliko prihranite! Ne verjamete? Poskusite! KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medu; popularni medenjaki!!! Komplet vam počljemo po počti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante, poštno številko in mesto.S tem je vse rešeno, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža nevtralna. _ w. . 999.-+PTT stroški GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE-PUEJO MOŠKI! Čaj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo: Vrečko i čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine). čaj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka ie po prvi škodehci. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošn* napetost popustila, da spite globje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z izboljšanjem kondicije, obnovo spolne mod in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden. 599 PTT t ki ČANG-ŠLANG "KADILCI POZOR! še nekaj za vas: NIKO -STOP, čaj za kadilce. Kdo ne pozna dražečega, suhega kalija kadilcev? Ta kašelj je poslabica stalnega draženja sluznicedihalnih poti t cigaretnim dimom Poleg TAR GARD-a, ki zmanjšuje količino škodljivih snovi v cigaretnem dimu, smo vam pripravili ie čaj" " ČANG-ŠLANG - čaj za zmanjševanje telesne teže. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. mak> DEKLETA POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ima i Ondy Crawford, NINA RICCHI Iman, YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselini. Podjetje DZIRLO slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spotih na TV in v časopisih (v oglasih, na naslovni* straneh, v intervjujih ipd) | . . . Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje »lep in zdrav videz •zanimiv nastop »uglajeno vedenje »pnvl**** očarljivost »psihološka pripravljenost na breme statuu znane osebnosti » pripravljenost na profesionalno opravljanj« delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) i čim več podatki na naslov: Dtirlo do.o., p P 45.61000 Ljubljana. mmk Poleg dekleta ki bo predstavljalo podjetje Dtirlo. bomo izbrali le pet deklet, ki bodo članice skupine P"**^jj DZIRLO". Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji, Ne Španiji in drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA G. I. DZIRLO OSEBNO ZBOR DUNAJSKI DEČKI Gostovanje zbor« bo v UUBUANI, 27. maja 1993 in v MARIBORU, 28. maja 1993 NAROČILNICA Ime in priimek uilca In št. poštna št. in kraj kosov KING KONG kosov TAR GARD kosov GINGER kosov ĆANG ŠLANG I II I Naročilnico po&IJIte na naslov: Džlrlo, p. p. 45, 61000 LJubl|mia Težave s tujimi zavarovalnicami Kranj, marca - V zavarovalništvu velja še stara, jugoslovanska za-onodaja, do konca letošnjega leta naj bi dobili novo. Pred kratkim P* poostrili izdajanje tovrstnih licenc, s čimer skušajo kot vse kaže avreti tuje naložbe, prek katerih odtekajo naši prihranki v tujino. Tudi slovensko zavarovalništvo je v podobnih zagatah kot so s^K C' zlasti velike zavarovalniške hiše, ki so denar nalagale v >aba podjetja, ki posojil zdaj ne vračajo tako kot bi morala. Fi-ančni minister Mitja Gaspari je že pred časom napovedal reviziji* H-s'ovenskem zavarovalništvu in ukrepe za njegovo sanacijo, odi tudi, da ima Slovenija glede na prihranke dovolj zavaroval-*c: osem, od tega tri mešane. Nove ne bi prinesle večje konku-?9e.» boji pa se predvsem novih tujih naložb v zavarovalništvo, U -J V1 tako iz naše države odtekali najbolj kakovostni prihranki J di. Parlament je zato pred kratkim sprejel zakon, s katerim so Poostrili izdajanje dovoljenj in ministrstvo ima zdaj diskrecijsko Pavico pri izdajanju dovoljenj, podobno kot ga ima Banka Slo-enija za poslovanje bank in hranilnic. lJJ? ^Jimi zavarovalnicami ima namreč Slovenija že grenke iz-v I nJe- Pred leti je bila pri nas zelo agresivna dunajska zavaro-inica Wiener Staedtische, ki je nezakonito sklenila veliko ži-Jenjskih zavarovanj in iz države je odteklo približno 200 milijo-V| v mark, zato je zdaj na obzorju meddržavni spor. Če tujci odt8tJ° * zava/ovame družbe, ki imajo sedež v Sloveniji, pa je tobbif - ^e?*z seveda zakonito. Bistvo problema pa je seveda v Vai \da Uudje še vedno bolj zaupajo tujim kot domačim zavaro-02-niCarn> podobno kot prihranke še vedno nalagajo v tuje banke roma deviz, ki jih imajo v bankah čez mejo, še ne nosi POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA V0LĆJAK nosijo do- Mladinski hoteli v Sloveniji **lo š mJ marca " ^ razvitem svetu so domovi mladinskega turizma številni, pri nas jih je le pet, odprti so predvsem poleti. Čitev* B,edu Je t0 "Bledeč", ki je odprt vse leto, ima 30 ležišč, nogo-. p.a stane 18 mark. Z njim upravlja Počitniška zveza Kranj. V 169 n ^ *° "Penzi°n Janez", ki je prav tako odprt vse leto, ima 2 miP!^noč!šč' nočitev pa stane od 18 do 22 mark. V Ljubljani ««• °d 2» .nsH'rn turizmom ukvarjata Dijaški dom Bežigrad, kjei 15 • Ju''ja do 28. avgusta na voljo 150 ležišč, med letom pj 25' j °i-,tev Pa stane 11 rnark ter Dijaški dom Tabor, ki ima le v, mark v ^° av8usta na voljo 165 ležišč, nočitev pa stane 13 0rj 2f>' • 'S.opru pa ima Dijaški dom med letom na voljo 15 ležišč, 5- Julija do 28. avgusta pa 150 ležišč, nočitev stane 11 mark. [ndustrijski izdelki 1,5 odstotka dražji ^Mzrf "n?-1** " ^av°d za statistiko je sporočil, da so se industrij-fia . *i februarja podražili za 1,5 odstotka; investicijska opre-°dstot^ Podražila za 1,4 odstotka, reprodukcijski material za 1 'ndusr L- °'aS° za široko potrošnjo za 2 odstotka. Podražitve \>tVl .r,Jskih izdelkov so torej zaostale za inflacijo, ki je bila fe-drja 1,8-odstotna. Borzni komentar Po začetni evforiji ob pričakovani devalvaciji tolarja v zadnjih dneh februarja in v začetku marca, so se razmere stabilizirale, deviz je v bankah in menjalnicah dovolj, vendar pa so menjalniški tečaji ostali na višjem nivoju, kot pred tem obdobjem. Podobno se je dogajalo tudi s tečaji vrednostnih papirjev, ki so v teh dneh nekoliko poskočili in se tudi obdržali na višjem nivoju, pa tudi dosežen promet na borzi to potrjuje. Opozoriti velja tudi na kotacijo obveznice Lesnine, za katero je Ljubljanska borza dobila v začetku marca uradno sporočilo Lesnine Interles, da ni sposobno izplačati kuponov obveznic, ki so zapadli 1. marca 1993, vendar le-te še vedno ostajajo v kotaciji na prostem trgu Ljubljanske borze, zanje pa vodstvo borze ne prevzema nikakršne odgovornosti. Tudi pri obveznicah Metalne se velja vprašati, kaj se dogaja v tem podjetju, na kar je ponovno opozorila nekajdneva stavka zaposlenih delavcev. Naložba v obveznice Metalne že nekaj časa velja za rizično, vemo pa, da rizične naložbe prinašajo relativno visoke donose, če se ti seveda realizirajo. Ljubljanska borza je tudi sporočila, da usklajuje trgovanje z vrednostnimi papriji s pogoji poslovanja centralnega depoja, ti namreč določajo, da se že pet dni pred zapadlostjo kupona posamezne obveznice trguje z obveznico, kot da ji je kupon že zapadel, torej bodo tečaji nižji že pet dni pred dejansko zapadlostjo kupona. PREGLED NEKATERIH NOSTNIH PAPIRJEV OBVEZNICE 2.3.93 RSL 1 RSL2 MU PGO PLF OLS OZG GOR DELNICE DAD NIKA LEK C SKB PREDN. SKB REDNE Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt 116,4 93,4 94,5 833 100,0 75,7 77,3 93,6 21,743 35.000 15.166 13.710 12.105 NAJBOLJ 3. 3. 93 116,8 93,4 ; 94,4 83,3 99,4 76,3 76,0 91,8 21.700 34.875 15.166 13.867 12.105 LIKVIDNIH VRED-4. 3. 93 5. 3. 93 115,8 92,8 94,6 84,5 99,4 76,6 76,8 93,8 21.875 34.677 15.166 12.850 12.200 115,5 92,4 94,6 84,5 99,6 76,8 76,5 93,3 21.974 34.707 14.686 12.572 12.200 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS KOLIKO JE VREDEN TOLAR HACIHMItODAM MENJALNICA DEM "lJAIUrWWODMW ATS NAKUTN/ROĐAM HRD AbwluKranj{Tržlć,4e»wilce) AVAL Bled, Jetenice COPiAKrtni CREOITANSTALT N. banka LJ. EROS (Stari Mayr),Kraflj GE0SS Wedvode HRANILNICA ION, d. d. Kranj HIDA-tržnlca Ljubljana MP0TEKARNA BANKA, Jmntea INVEST Škofja Loka LB-Gorenjska banka Kranj VERKUR-Partnar Kranj 63,50 63,10 64,30 64,50 64,00 64,20 63,50 64,20 63,20 63,50 63,00 64,34 ■tn*un-nnn»i m«h| - > KEftKUft-tatezniika postaja Kranj 64,34 ____ _ ____ UM UIKEL Stražltta OTOK Bled POŠTNA BANKA,d. d. (na poitah) SHP-Slov. hran. in poa. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENMATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURtST Jesenice WILFAN Kranj F-AIRd.o.e,Trtlc POVPREČNI TEČAJ 64,20 62,95 60,90 63,50 64,34 63,50 63,00 64,00 64,30 63,65 63,65 65,90 64,95 65,70 64,80 65,00 65,20 65,50 64,70 65,80 65,20 65,90 64,35 64,35 65,00 65,34 65,50 64,90 64,35 64,50 65,30 64,90 65,75 65,13 8,99 8,85 9,00 9,16 9,00 9,05 8.90 9,11 8,95 9,00 8,77 9,14 9,14 8,90 8,87 8,85 9.00 9,14 8,90 8.77 8^0 9,05 8,88 8,97 9,67 9,30 9,30 9,21 9,30 9,35 9,30 9,19 9,50 9,27 9,3$ 9,14 9,14 9.20 9,22 9,19 9,18 9,14 9,10 9,20 9,20 9,30 9,26 5$ • m 6 10 5 8 7 9 5 10 9'4 5 9,5 5 8 54 83 6 10 • • • • 5 8 5,7 8,9 Pri nakupa in prodaji SKB in MERKUR laraČaaavaU 1% provizije, pn prodaji DEM 5000 ah vet pa V*- Pri moča biti skleniena najmanj za dobo vračanja poso|ila ■ pn nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predračun ah račun oz kupoprodajno pogodbo D/Potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov »0. O dodelitvi posoiila bo odločal Izvršni svet Skupščine občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev v|og Sklep Izvršnega sveta bo posredovan vsem vlagate-'lem najkasneje v osmih dneh po prejemu Priročnik "Razvijanje podjetniških idej" Bohinj, 5. marca - GEA College je predstavil nov priročnik "Razvijanje podjetniških idej" in program podjetniškega usposabljanja srednješolcev in študentov. Podjetniški priročnik je prvi iz serije priročnikov, ki jih GEA College namerava izdati, da bi podjetnikom približala različne vrste podjetniških znanj. Predstavlja osnovne teme, s katerimi se sreča vsak podjetnik že na samem začetku, kot na primer razvijanje podjetniških idej, kako narediti uspešno podjetje, kako pripraviti poslovni načrt, trženje, računovodstvo in davki v malem podjetju. Poleg tega podjetnike seznanja s pravnimi vidiki delovanja gospodarskih družb, sklepanjem in izvrševanjem pogodb ter organiziranjem pisarniškega dela v malem podjetju. Projekt podjetniškega usposabljanja srednješolcev in študentov pa je prirejen po vzorcu podobnega izobraževalnega programa za mlade podjetnike v ZDA. Razpisna komisija delavskega sveta Cestnega podjetja Kranj, p.o., Kranj, Jezerska cesta 20, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas in bo izbrani kandidat imenovan za navedeni čas. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in pogojev, določenih z veljavnimi kolektivnimi pogodbami ter splošnimi akti, mora kandidat za direktorja podjetja izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, pravne ali ekonomske smeri; - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - da predloži ustrezen program poslovne politike; - da je državljan Republike Slovenije. Kandidati za razpisano delovno mesto morajo k prošnji priložiti dokazila o izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratek življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev. Rok za vložitev prijave izteče osmi dan po objavi razpisa Kandidati naj pošljejo prijave v zaprti ovojnici z oznako "Za razpisno komisijo za imenovanje direktorja podjetja" Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka. Program Centra Brdo Kranj, 8. marca - Center Brdo letos začenja s predsedniškim podiplomskim študijem managementa, ki je namenjen najvišjim vodilnim. Center Brdo in sklad za razvoj managementa d.o.o. je izdal brošuro s programom dejavnosti za letošnje leto. Vsebuje nekaj novosti in tako poleg mednarodnega podiplomskega študija managementa (International Executive MBA) začenjajo tudi s predsedniškim podiplomskim študijem (Presidents MBA), kije namenjen najvišjim vodilnim delavcem v slovenskih podjetjih in v drugih ustanovah. Študij bodo lahko opravljali v časovnih presledkih tekom treh let. Novost je tudi serija programov o razvoju kadrov in vrsta enodnevnih ali poldnevnih delavnic, na katere bodo pripeljali managerje, profesorje in konzultante iz sveta. JELOVICA« Šk. Loka Kidričevi U S gotovinskic predsezons POPUSt JJfi ATA EfičILA NAJ BODO naši rojaki s Koroškega vaši prvi in najboljši propagandisti vašega lokala in trgovine! Seznanite jih z vašo ponudbo v najbolj branem slovenskem časopisu na Koroškem! Za vse informacije pokličite oglasno trženje Gorenjskega glasa tel.: 064/ 218 463 otrošniško sojilo. brezobrestno. 1+6... 12% obresti ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 MURKA LESCE, 064/714-163 |^/:UfJ^:l»!.i:,W>l;M^'lHI;l^1ilMimia KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Še zadnje podržavljenje družbenih kmetijskih zemljišč in gozdov Družbena zemljišča v državni sklad Kranj - Čez nekaj dni bo začel veljati zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, po katerem bodo postala last države in občin vsa družbena kmetijska in gozdna zemljišča, ki doslej še niso bila podržavljena. Del zemljišč sta namreč podržavila že zakona o zadrugah ter o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zakon uvršča med družbena kmetijska zemljišča tudi nepozidana stavbna zemljišča, za katera ni veljavnega prostorskega načrta, oz. zemljišča še niso prenesena v sklad stavbnih zemljišč. Lastnina občine bodo zemljišča, ki ležijo na območju občine in so bila na dan 6. aprila 1941 v lasti občine, vsa ostala bodo last Republike Slovenije. Sedanji upravljala zemljišč bodo morali "prenesti" zemljišča na sklad in na občino najkasneje v pol leta od uveljavitve zakona, torej nekako do sredine septembra. Vsi prihodki od gospodarjenja z družbenimi zemljišči so že od 1. januarja dalje prihodki sklada oz. občin, njihovo breme pa so do dejanskega "prenosa" tudi vsi stroški gospodarjenja. Sedanji "lastniki" bodo lahko kot dobri gospodarji uporabljali in upravljali z družbenimi zemljišči vse do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe. Podržavljenje ne bo vplivalo na najemna, zakupna in druga podobna razmerja, ki so bila sklenjena že pred uveljavitvijo zakona, vendar pa bodo lahko trajala največ še deset let od uveljavitve zakona, v primeru trajnih nasadov pa do konca njihove rodnosti. Če je najemniku ali zakupniku (in njegovim družinskim članom) družbeno kmetijsko zemljišče oz. gozd glavni vir preživljanja, mu razmerja ne bo mogoče odpovedati pred koncem pogodbenega roka. Kot določa zakon, bo z zemljišči v lasti države razpolagal in upravljal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklad bo skrbel za pametno rabo in in ustrezno varstvo zemljišč, podeljeval koncesije in oddajal zemljišča v najem, vodil promet z zemljišči in upravljal z denarjem, ki ga bo pridobil z gospodarjenjem. Zemljišč, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji moral vrniti nekdanjim lastnikom, ne bo smel prodati, prav tako ne zemljišč agrarnih in drugih skupnosti. Sklad bo vodil in zastopal direktor, ki ga bo na predlog vlade imenoval državni zbor.# C. Z. V Sloveniji slinavke in parkljevke ni bilo že četrt stoletja Evropska skupnost prepovedala uvoz živine Kranj - Evropska skupnost je v četrtek objavila, da je na njeno območje za nedoločen čas prepovedan uvoz govejega mesa z Madžarske in s celotnega območja nekdanje Jugoslavije -torej tudi iz Slovenije. Tako se je odločila po tem, ko je italijanska veterinarska služba posumila, da je s Hrvaške uvoženo govedo okuženo s slinavko in parkljevko. Pristojne hrvaške službe so zagotovile, da pri njih ni te bolezni; slovensko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pa je direktoratu za kmetijstvo pri Evropski skupnosti sporočilo, da so v Sloveniji slinavko in parkljevko nazadnje odkrili 1968. leta, torej pred četrt stoletja. Slovenija se bo prek svoje ambasade v Bruslju prizadevala, da bi zanjo odpravili ta neprijeten ukrep. Kot je v soboto na občnem zboru govedorejskega društva za radovljiško in jeseniško občino povedal minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, je Italija v petek prenehala iz Slovenije uvažati tudi mleko. • C. Z. Semenarna Ljubljana Na trge z lastno blagovno znamko Ljubljana - Semenarna Ljubljana želi postati sodobno, evropsko organizirano semenarsko podjetje s pomembnim deležem pri izvozu semen, vrtnin, cvetlic, krmnih rastlin in hrane za male živali. Na proizvodnem področju načrtuje nadaljnjo specializacijo in tehnološko opremljanje obratov, na tržnem pa širitev in bogatitev ponudbe /a domače in tuje trge. Več kot polovico lastnih izdelkov namerava prodati na tujih trgih, pogoj za to pa je razvijanje in uveljavljanje lastnih blagovnih znamk. Pred štirimi leti se je po zakonu o podjetjih preoblikovala v družbeno podjetje. Po prvi srbski blokadi in nesoglasjih v Jugoslaviji je iz nekdanjih tržnih enot zunaj Slovenije začela ustanavljati hčerinska podjetja v mešani lasti (danes ima taka podjetja v Zagrebu, na Reki, v Metkoviću in v Skopju), v prihodnje pa se bo zaradi zapletenosti poslovnega sistema organizirala v delniško družbo holdinškega tipa. Semenarna, ki se ukvarja s pridelavo in s prodajo semen in sadik, ima v uradnem preizkušanju za vpis v sortno listo 85 najnovejših kultivarjev vodilnih evropskih semenarskih hiš. Ker ji je izpadla semenarska pridelava v Vojvodini, poleg vpeljane pridelave semenske pšenice, ovsa, ječmena, rži in krompirja v Sloveniji, širi semensko pridelavo vrtnin in krmnih rastlin. Med semeni, ki jih ponuja v 25 maloprodajnih trgovinah v Sloveniji, so pomembna novost vodilne evropske sorte trav in detelj (baraula, barvestra, belimo, regal in tamara); novost na našem trgu pa je tudi pilirano seme za vrtičkarje. To je seme z oblogo, v kateri so fungicidi, insekticidi in hranila, ki omogo čajo hitro in enakomerno vznikanje in varujejo seme pred škodljivimi vplivi okolja. Semenarna jc v sodelovanju z nizozemskih podjetjem letos pripravila pilirano seme za korenček Nantes, za solato Ljubljansko ledenko, radič Palla rossa, za Varaždinsko zelje, redkvico Non plus ultra in paradižnik Heinz. • C. Z. Letos na kmetijsko gozdarskem sejmu Gorenjska razstava živine Kranj Med letošnjim kmetijsko-gozdarskim sejmom, ki se bo začel 2. aprila, bo na razstavišču v Savskem logu tudi razstava živine. Kot Je povedal mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske, bodo tokrat po osmih letih pripravili regijsko razstavo živine, na kateri bodo predstavili okrog 70 izbranih govedi lisaste pasme. Razstava bo v soboto, 3. aprila • C. Z. Kmetijski minister na občnem zboru govedorejskega društva Da proti kmetom ne bi obrnili drugih slojev prebivalstva! Dr. Jože Osterc: "Težko je pričakovati, da bi se ob morebitni zamrznitvi plač lahko dogovorili za takšne odkupne cene, kot bi bile potrebne." Brezje, 6. marca - Govedorejsko društvo za radovljiško in jeseniško občino je v soboto pripravilo v domu družbenih organizacij na Brezjah občni zbor, ki se ga je poleg kmetov-govedorejcev udeležil tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Na občnem zboru so pregledali delo društva v lanskem letu, se dogovorili za letošnji program dela in članarino (za "stare" člane je 1.000 tolarjev, za nove 1.500), obravnavali pa so tudi merila za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka, ki veljajo na odkupnem območju kranjske Mlekarne. Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila enoten pravilnik, je minister dr. Jože Osterc dejal, da ga na ministrstrvu že nekaj časa pripravljajo in da bodo s pripravami očitno morali zelo pohiteti. Čeprav ni znano, kdaj bo začel veljati, pa je jasno vsaj to, da Slovenija, ki se je od Juga obrnila proti Zahodu, nima druge izbire, da tudi pri mleku sprejme zahodnoevropske norme in kakovost. Mag. Anton Dolenc, kmet iz Vrbenj pri Radovljici, je dejal, da bi se pri sestavljanju pravilnika morali zgledovati po mlekarsko razvitih državah (Danska, Švedska, Finska, ZDA, Kanada itd.), kjer pri beljakovinah in tolšči ne poznajo razvrščanja mleka v razrede, ampak določijo vrednost beljakovinske in tolščobne enote in mleko plačujejo natančno po ugotovljenem deležu maščob in beljakovin. Pri takš- Država je naredila napako "Država je naredila veliko napako, ko je po lanski suši uvozila precejšnje količine koruze, ki debelijo krave in zmanjšujejo njihovo mlečnost. Veliko bolje bi bilo, če bi kmetom ponudila oves, ječmen ali kaj drugega," je na občnem zboru dejal mag. Anton Dolenc in poudaril, da povprečno slovensko mleko vsebuje tudi do 30 odstotkov manj'belja-kovin kot, na primer, nemško ali dansko mleko. "Pri nas smo glede beljakovin precej nemočni, saj ni možno kupiti krmil, za katere je sicer znano, da ugodno vplivajo na delež beljakovin v mleku. Država bi nam po svetovnih cenah morala omogočiti nabavo takšnih krmil oz. bi nam to morale ponuditi mešalnice." nem načinu plačevanja mleka, ki je po Dolenčevem mnenju najpravičnejši, bi se večina kmetov zelo prizadevala, da bi dosegala v mleku čimvečji delež tolšče in beljakovin. Kar zadeva število mikroorganizmov v mililitru mleka, v svetu velja za kakovostno le tisto mleko, ki v vsebuje manj kot sto tisoč bakterij v tisočinki litra. Kot smo slišali, se v Angliji začnejo odbitki že pri meji sto tisoč mikroorganizmov. Na vprašanje predsednika govedorejskega društva Franca Anderla, kmeta iz Hraš pri Radovljici, kdaj bo mlekarna posebej začela odkupovati mleko od krav, krmlje-nih brez silaže, je direktorica Ivana Valjavec odgovorila, da mleka za zdaj ne morejo selekcionirati in da bi temu morali prilagoditi tudi tehnologijo in proizvodni proces. Za začetek manjša sprememba cene, nato postopno prilagajanje Ker se je zbora udeležil tudi kmetijski minister, bi bilo nenavadno, če ga kmetje ne bi vprašali o socialni varnosti kmetij in o tem, kako kaže z odkupnimi cenami mleka, živine in drugih pridelkov. "Po padcu Peterletove vlade se je odnos do kmetijstva in do kmetov dejansko precej poslabšal, vendar pa so iluzorna razmišljanja, da bodo odkupne cene tolikšne, da bodo tudi kmetijam z dvema do tremi hektarji kmetijske zemlje omogočile preživetje oz. normalno življenje. Mnogi, žal, razmišljajo tu- di tako," je dejal dr. Osterc in poudaril, da bo pri nas nujno treba spremeniti posestno sestavo, saj je le 30 odstotkov kmetijske zemlje v rokah poklicnih kmetov, medtem ko jo 70 odstotkov obdelujejo na (pol)kmetijah, ki imajo poleg dohodka od kmetovanja še eno ali dve plači in so zato v sedanjih razmerah tudi manj socialno ogrožene. Dr. Osterc je kmetom natančno pojasnil prizadevanja za izboljšanje odkupne cene mleka in drugih kmetijskih pridelkov. Ko so na ministrstvu naredili dodatno analizo o tem, koliko stroškov pokriva odkupna cena mleka, so predlog za izboljšanje položaja kmetijstva posredovali Kračunovemu ministrstvu, ki je pristojno, da vladi predlaga ukrepe. Na vladni ravni so potlej imenovali posebno komisijo, ki je izoblikovala svoj predlog, s katerim pa se dr. Osterc ne strinja. V sredo se bo kmetijski minister "iz oči v oči" sestal z Drnovškom, Kračunom in drugimi, za 15. marec pa je predvideno srečanje Drnovška s predstavniki kmečke in zadružne zveze ter kmečkega gibanja. "Težko je pričakovati, da bi se ob morebitni zamrznitvi plač, dogovorili za takšne odkupne cene, ki bi bile potrebne, ampak bo za to, da bomo pri cenah nadoknadili zamujeno, potreben daljši čas," je de "Jaz kot minister ne morem štrajkati!n Ko je besed* nanesla na *#* nji protest slovenskih k*t*&* Je kmetijski minister Osterc dejal da pedpirm^ legalne ome hoja ta i&f sanje položaja kmetijstva,** kršne poznajo tudi na Z*** du. Ce sta se kmečka i» družna zveza <*&Wifi ** štrajk, Je ta njuna ****** pravica in možnost, ven«* morata pri tem paziti **\ oblikami hoja in s ne bosta obrniti proti brt**** drugih slojev ptvbivštov*% im me bosta povzročili škode km koristi Vez ** minister me morem moja oblika boja so P*****?*, poteze in argumenti,* je **P dr. Osterc lažje voditi kmetijsko P0''1'^, Kot je povedal dr. Oster c, letos v republiškem Prora cCj verjetno za kmetijstvo P^esta manj denarja kot lani, saj bo £ večino pobrali ministrstvi & nance (za sanacijo bank «n lezarn) in za delo (za brelKe. selne in druge socialno ogr ne). Za kolikšen znesek gre'j[v. volj pove primerjava, da ie. :e strija lani samo za spodbujaj izvoza kmetijskih pridelkov la toliko, kot bo slovenj jal dr. Osterc in izrazil upanje, kmetijstvo letos dobilo tz F{6 j____i___i- j. i________j_ r .,s,„ ■ "v^ Hirava ne da se bodo do konca marca dogovorili za manjšo spremembo odkupne cene, za program postopnega prilagajanja cene in tudi za to, da bi dopolnjeno strategijo razvoja kmetijstva čimprej (maja) obravnaval in sprejel državni zbor. To je zelo možnost, da uspemo, kc ^ možnosti nimamo," je QS\etCi računa. "Več država ne ^„ dati, saj mora naprej P^acrtf račune za petdeset lcl.na^a politike. Tisti, ki mislijo. a|j slovenski kmet lahko v lt -^c štirih letih enakovreden J ' jj skemu, niso realni; TC* ?J{\}le pomembno, saj bo potlej, ko bo država imela strategijo, tudi občnega zbora dejal dr. 0 mleku, rožah in varstvu rastlin Selca - Kmetijsko svetovalna služba Škofja Loka vabi 12. marca, ob 9. uri v zadružni dom v Selcih na predavanj ing. Franca Pavlina o higienskem pridobivanju mleka. tan^ Poljane - V petek, ob 15. uri bo v zadružnem domu v u predavanje vrtnarja Jožeta Antolina iz Dorfarjev o vzgOJ' rož. . lug 0f' Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne slu ganizira predavanje priznane strokovnjakinje z bogat' ^lin- šnjami dr. Miljeve Kač o pravilni rabi sredstev za varstv°arCa, d° Za območje Škofje Loke in okolice bo predavanje 12. m.janskc 9. uri v sejni sobi zadružne enote na Trati, za območje r ^li- doline 13. marca, ob 9. uri v osnovni šoli Poljane, za Se Mj ^a 0tr no 16. marca, ob 10. uri v zadružnem domu na Bukovici >" £ Zirov 25. marca, ob 14.15 v zadružnem domu v L» e+ arstvo Pu močje predavanjih bodo dali poudarek rabi sredstev za va kov krompirja, koruze, žit in travinja. • C. Z. Demografsko ogroženi Štirim kmetijam 3,1 milijona tolarjev posojila Radovljica - Občina je lani sodelovala na republiškem natečaju za pomoč demografsko ogroženim naseljem z osemnajstimi zahtevki, od katerih so jih na republiki osem odobrili, deset pa zavrnili. Skupna vrednost nepovratnih sredstev in dolgoročnih posojil, ki jih je dobila občina, presega 12 milijonov tolarjev. Občina je za sofinanciranje posojilo po dveletnem morato lokalne gospodarske infrastrukture (telefonskega in električnega omrežja, vodovodov in cest) vložila pet zahtevkov, odobreni pa so bili štirje v skupni vrednosti devet milijonov tolarjev (nepovratnih sredstev). Kmetje so vložili trinajst zahtevkov, od tega pet za pO speševanje kmetijske dejavnosti in osem za razvoj dopolnij-nih dejavnosti na kmetijah. Mi nistrstvo je za štiri zahtevke s predračunsko vrednostjo 16,4 milijona tolarjev odobrilo 3,1 milijona tolarjev dolgoročnega posojila, ostale zahtevke pa je zavrnilo. Kmetje bodo morali riju (in upoštevajoč devizno klavzulo ter 2-odstotno obrestno mero) vrniti v desetih letih. Republika je za pomoč demografsko ogroženim naseljem prispevala nepovratna sredstva za izgradnjo telefonskega omrežja v Slamnikih in na Ku-pljeniku, za dokončanje pred leti začete gradnje skupnega vodovoda na Kupljeniku, BI i/ gradnjo 20-kilovoltnega kablo voda in za obnovo nizkonape-i osi nega omrežja v Stari Lužini in za izboljšanje oskrbe /. vodo v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše. Vse naložbe so že končane, razen na Koprivniku, kjer so jeseni začeta dela zaradi deževja in zmrzali prekinili in jih bodo nadaljevali spomladi. Občina je zaprosila tudi za pomoč pri gradnji poldrugega kilometra ceste od Podjelja do Koprivnika in pri asfaltiranju celotnega odseka do Goreljka, vendar pa ji republika za to ni odobrila sredstev. Kmetija na Nemškem rovtu, kije predlani prejela 1,3 milijo-ii.i tolarjev poso|ila /a gradnjo hiše, v kateri naj bi oddajali sobe turistom, je doslej /gradila hišo do tretje gradbene faze in nakupila material za centralno ogrevanje; kmetija, ki je prejela nekaj manj kot pol milijona tolarjev posojila, pa je lani že pričela oddajati sobe. V Stu-dorju so predlani in lani poso jilo za razvoj dopolnilnih de- li km*" javnost, prejeli na tren # jah: kmetija, k. je P/ed" «o«» bila 362 tisoč tolarjev « * za dokončanje sob, je * oddajala sobe turistom ^ kmetiji, kjer so dobil' - dve tolarjev za dokončanje^. | apartmajev, so enega ^( oddajali, drugega pa L^aj dih do poletja; ena o* dvc dokončanje ^ de**5f po pa je lani za apartmajev in sobe 1 ležišči prejela mi ijo" Jn ff posojila. Na kmetij« \**pf lun so za gradnjo »P»CTjJ štirih sob s skupno l>'cwf ni dobili osemsto tisoč „v posojila, na kmetij, na ^ n.ku za uredUevdvehiiP^^ jev z. osmimi ležišč. P*£ „ olarjev. na Gorjušai p* ^ apartmaje z deve -m- # C osemsto t.soč tolarjev, /aplotnik Prijetno branje ® fflfman UREJA: Vilma Stanovnik IZ MARČEVSKE ŠTEVILKE Intervju z Brankom Oblakom: Cruvff je boljši od Pelea Rudi Hiti zagrozil: Če Rusi ne dobijo državljanstva, bom odstopil ^Sca- Nova števila snežena kraljica ze V prodaji ! SPONZORJI SPREJELI DRŽAVNE PRVAKE Zmagalo je srce in... nekaj več Jesenice, 8. marca - Acroni Jesenice in skupščina občine so v Kazini na Jesenicah priredil sprejem za hokejiste Jesenic, ki so ponovno osvojili naslov državnih prvakov. Na sprejemu tudi predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar, predsednik upravnega odbora slovenskih železarn Dušan Šešok in generalni direktor slovenskih železarn dr. Andrej Ocvirk. Franc Smolej: »Zmagalo je srce in... nekaj več«. Svečani sprejem v jeseniški kazini ie Kil n^.>» „,-;;»»<»« zini je bil nadvse prijeten. Sponzorji so hokejiste skromno obdarili in jim v slavnostnih °esedah obljubili, da bodo še naprej po svojih finančnih zmožnostih podpirali jeseniški nokej. Kaj pravijo nekateri udeleženci slavnostnega sprejela o uspehu in o podpori jeseniškemu hokeju? Cveto Pretnar, vratar: »Uro Pred zadnjo tekmo sem zvedel, da bom branil. Zaradi poškodbe iz prejšnje tekme sem čutil * hude bolečine. Soigralci so Igrali tako, kot je treba. Najhuje Pa mi je bilo v drugi tretjini, ko je začela injekcija popušča-«• Pri kazenskih strelih pa je ta-*0: treba se je skoncentrirati. zdaj sem seveda tako kot drugi yesel naslova državnega prvaka.« Drago Mlinarec, kapetan: >>Res sem vesel, da so nas sPonzorji danes tako lepo spre- jeli. Hokejisti se zavedamo, da brez železarne in njene podpore na Jesenicah ne bi bilo takih uspehov in tudi ne hokeja. Zmaga najboljši in prepričan sem, da velja pregovor, da gre v tretjič rado...« Inž. Martin Šketa, Acroni, ploščati programi: »Sponzorji smo veseli srčne borbe naših, jeseniških hokejistov. Še naprej bodo deležni naše moralne in finančne podpore, ne le Acro-nija, ampak vseh programov, ki bodo na Jesenicah.« Inž. Boris Bregant, Acroni: »Na Jesenicah v teh časih ni veliko prijetnih trenutkov, a ta, ko so zmagali hokejisti, vendarle prinaša nekaj vedrega razpoloženja. Mi kot sponzorji nikoli nismo postavljali zahtev, da morajo postati državni prvaki, čeprav vsi vemo, da je ta klub sposoben doseči najboljše rezultate. Ko smo se odločali za sponzorstvo, smo imeli pred očmi tudi to, da je naše izdelke treba promovirati tudi na ta način - skozi pokroviteljstvo nad dobrim športnim klubom. Odkar klub nosi to ime in postaja državni prvak, kot sponzorji dobivamo čestitke tudi iz drugih držav. »Naložba« res ni slaba, še posebej, če pomislimo, da je malo klubov, ki bi kar 26 krat osvojili državni naslov, enako pa smo vsi ponosni na 8. mesto v alpski ligi. Cveto Pretnar je največji heroj tega tedna... Denarja za sponzorstvo ni tako lahko zbrati, vendar se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo podprli jeseniške hokejiste tako, kot je treba.« Dr.Andrej Ocvirk, generalni direktor slovenskih železarn: «Zdaj smo zmagali že dvakrat - prvič in drugič ko so bili sprejeti zakoni o železarnah in zdaj v železarnah pričakujemo še tretjo zmago: ko bomo namreč v slovenskih železarnah dosegli profit! Tako, kot se za boljši položaj borimo v železarnah, tako se na športnem področju borijo naši hokejisti, ki smo jim pokrovitelji. Sponzorstvo v tak klub, ki je sposoben velikih zmag, je del naše ekonomske propagande, ki ji dajemo izreden pomen in ki je potrebna daleč izven meja naše države. Sicer pa: zmage sem izredno vesel, velja pa, da železarne ni brez hokeja in obratno! « Franc Smolej, tehnični direktor: »26 let zmagovati - to je izreden uspeh, uspeh, ki ga dosegajo hokejisti, ki so doma v provinci. Zmagalo je srce in ... nekaj več...« • D. Sedej K°NČANO EVROPSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Avstrijci dobili največ Bled, 6. mar« - Na Bledu se je končalo.letošnje evropsko 2«ttVO v kegljanju na ledu. Za naše ni bilo pretirano uspe na ^oška reprezentanca je bila sedma in se ni uvrstila v sobotno P°lfinale. ženske pa so bile šeste. Prvenstvo je minilo v znamenju femoči Avstrijcev, ki so ekipno zmagali tako med moškimi kot *c«skami. Kako priljubljen je ta šport pri naših sosedih, pove po-JJkk, da je bilo na tribunah več sto navijačev iz Avstrije. Avstnj-p1 So tako v moški kot ženski konkurenci v finalu ugnali Nemce. [J? moških je bila tretja Švica, pri ženska pa Italija. Na sliki, za-s,jučru boji na Bledu. • J. K., slika D. Gazvoda Polovičen uspeh triglava Kranj, 8. marca - V I. slovenski ženski kegljaški ligi so Kranjčanke v Ljubljani nesrečno zgubile z Ljubljano 2 : 0 (2427 : 2385). Vodi Emo z 12 točkami, Triglav pa je tretji" z 2 točkama, kolikor jih ima tudi četrta Gorica. V II. slovenski moški ligi pa je Triglav z 2 : 0 premagal Adrio iz Ankarana (5326 : 5051). Najboljši posameznik je bil Vane Oman z 944 podrtimi keglji. • A. A. Česen V medregijski ligi je vodilni Ljubelj iz Tržiča v derbiju kola izgubil v Ljubljani s Slovanom z 0 : 2 (7 : 1) 5194 : 5131. Dvoboj med Lokomotivo in Savo je preložen na sredo, 10. marca. Do konca lige so še tri kola. Kljub porazu Ljubelj še napreej vodi s 25 točkami, Slovan, Hidro in lokomotiva pa imajo po 22 točk. V soboto, 13. marca, igrata Ljubelj in sava doma. Ljubelj ob 16. uri s kamnikom, Sava pa ob isti uri z Rikom. • M. Šilar V 6. kolu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Triglav : Ljubelj 2 : 6 (4924 : 4982), Kranjska gora : Simon Jenko 6 : 2 (4945 :4794), Lubnik Jesenice 7 : I (4957 :4875) in Elan : Adergas 5 : 3 (4825 : 4766). Jesenice in Kranjska goara imata 19 točk, Lubnik 18, Simon Jenko 16 itd. V soboto bo na sporedu zadnje kolo. • T. Bol k« ŠlMNOVEC PROTI ŽENSKAM Za ženski praznik je bil konec tedna v Kranju kegljaški maraton Vinka Simnovca proti 8 - članski ženski ekipi Triglava. Ob burnem navijanju je zmagal Simnovec s 3591 keglji proti 3223 kegljem. Vinko je dal ženskam 200 kegljev prednosti, vendar je vseeno zmagal z razliko 168 kegljev. • A. Česen Mojca jerala šesta V Litiji je bil prvi krog državnega prvenstva za mladinke. Dobro se je odrezala Kranjčanka Mojca Jerala, kije s 397 keglji šesta. Evelina Eržen je podrla 382 kegljev, Mateja Delavec 381 in Irena Strehovec 373 kegljev. ^ČELA SE JE SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Naklanci nažgali zagorjane ure^Jp*!a^* Živil Nakla so v prvem spomladanskem kolu prve državne nogometne lige večjj k načrt in zmagali v Zagorju z 2 : 1, z goloma Roberta Marušiča. Uspeh je še » ker so nastopili brez Jerine, Jeraja in Vorobjova. voiSj5V°' 8- marc« - Točki, osti 8tt£S^°V Za*orJu pr°- *enjhni • cmemu' sta P°" jani " 7 vec razlogov. Zagor- Zmaga); .JC^eni nepričakovano lokra( lli l Kranju," Nakland ni- Dobe?a8?rjU '8rali oslablje Cezeu3nzače,ekJe^ Naklan "Pomemben, ker so po Tek48vT'' dra8««ne točke, da r"g0rJuJe ,udi pok; ekma v enakov^JmaJ° živila moštvo tal ,,a-Kovri«H« u • ",v"" 'nosivo y*kea«[edmh'Bralcev in da za kodovati 'gralca najdejo ka^ovanegaSkodovane8a Naku zamenJ"vo. ^Uh^^'jS'Čebi imeli pri ' "'d lahko še višji Robert Marušič (desno), je v Zagorju zabil oba gola in napovedal da bo letos še tresel mreže. - Slika G. Sinik Predvsem se je izakazala trojica Miran Pavlin, Robert Marušič in Gregor Grašič. Izvrstni Robert Marušič je tudi dosegel dva zadetka, oba v prvem polčasu, v 13. in 33. minuti. Pri drugem golu so domačini protestirali, da ga ni bilo, ker žoga ni prešla golove črte, vendar je glavni sodnik Hvalic zadetek priznal. Živila bi še lahko zadela, celo v zadnji minuti srečanja, vendar žoga ni hotela v mrežo. Domači so znižali izid v 82. minuti, ko je Janez Križaj zrušil Petrušiča, Žibert pa je zadel in dosegel končni izid tekme. Živila Naklo so igrala v postavi Vodan, Ahčin, Andrej Jošt, Sirk, Murnik, Križaj, Brane Pavlin, Pihler, Miran Pavlin, Grašič, Lunar, Marušič in Darjan Jošt. V nedeljo igrajo Živila Naklo doma z Železničarjem, ki je v tem kolu doma galadko premagal Publikum s 3 : 0. V ligi vodi SCT Olimpija s 27 točkami. Maribor Branik jih ima 24, Mura 23, AM Cosmos Ljubljana 23, Kompas Holidavs 22 in Živila Naklo 22. • J. Košnjek DRZNI NAČRT SLOVENSKIH ALPINISTOV S SMUČMI Z VRHA OSEMTISOČAKA Kranj, 8. marca - Posebnost med letošnjimi odpravami slovenskih alpinistov v tuja gorstva bo gotovo vzpon na 8046 metrov visoko goro Shisha Pangma v Tibetu. Smučanje z vrha prek stene bo doslej tovrstni najzahtevnejši svetovni podvig, napoveduje v pogovoru za Gorenjski glas vodja odprave Matej Kranjc, 35-letni član AO Kranj. Gora Shisha Pangma našim alpinistom ni neznana. Kakšne cilje v njej načrtuje vaša odprava in kdaj jih nameravate uresničiti? KRANJC: »Močna slovenska ekspedicija se je na goro povzpela z južne strani leta 1987, ko sta A. Stremfelj in Kozjek splezala Slovenski steber. Naša 7-članska odprava načrtuje vzpon v severni steni; smučarska naveza se bo skušala v alpskem slogu povzpeti po osrednjem ali desnem ozebniku do vrha, alpinistična naveza pa jo bo spremljala po smeri prvo-pristopnikov. Po tej, normalni poti so smučali že dvakrat, mi pa nameravamo smučati prek stene po ozebniku, ki se začne 150 metrov pod vrhom in konča na približno 5700 metrih višine. Zaradi okrog 55 stopinj naklona v steni in drugih za Himalajo značilnih okoliščin, bo smučanje res ekstremno težko. Če nam uspe, bomo kot prvi na svetu opravili tak podvig. Na pot bomo odšli konec avgusta, vzpon pa je v načrtu septembra.« Kdo bo sodeloval v odpravi in s kakšnimi izkušnjami se lotevate smučanja v ekstremno težki smeri? KRANJC: »Zdravnik in obenem pomočnik vodje odprave bo dr. Iztok TOMAZIN, član AO Tržič, rojen leta 1960, ki je bil doslej šestkrat v Himalaji, plezal pa je tudi v Pamirju, Kanadi in ZDA; je izkušen gorski vodnik, alpinistični inštruktor, letalec z zmajem in padalom ter ekstremni smučar. Iz znane alpi-nistično-smučarske družine z Jezerskega bosta zraven Luka KARNIČAR, rojen leta 1956, pa mlajši brat Andrej, rojen leta 1970; prvi je gorski vodnik, alpinistični inštruktor in reševalec, ki je smučal z Elbrusa v Kavkazu in skupaj z mano s Kitarja in Pik Komunizma; drugi je razen alpinizmu zapisan smučanju, doslej najvišje z Mont Blanca. Med člani odprave so tudi Dejan OGRINEC, 28-letni član AO Črnuče (njegov spust s šestti-sočaka Artesonraju v Andih velja za naš najtežji dosežek v tujih gorah), 22-letni član AO Matica Urban GOLOB iz Ljubljane (kljub mladosti ima za seboj skoraj 350 alpinističnih vzponov, zahtevne spuste s smučmi in IX. stopnjo v športnem plezanju) ter 30-letni član Akademskega AO Andrej ZORČIČ iz Ljubljane, ki je verjetno presmučal največ smeri pri nas. Meni je zaupana naloga vodje naše prve himalajsko - smučarske odprave; sem član AO Kranj, rojen leta 1957, alpinist in ekstremni smučar; omenil sem že smučanje z Lukom s 7495 m visokega Pik Komunizma v Pamirju, kar je naš spust z največje višine doslej.« Kako je z opremo in drugimi pripravami, ki so nujne pred odhodom? KRANJC. »S tovarno Elan se dogovarjamo, da bomo za njihove potrebe testirali prototip novih turnih smuči. Od večjih domačih izdelovalcev opreme naj zaenkrat omenim še žirov-sko Alpino, kjer se bomo oskrbeli s pohodnimi čevlji in obutvijo za počitek. Pri izbiri materialov, zlasti varnostnih vezi, bomo veliko pozornosti posvetili kakovosti, saj je Tibet znan po izrednem mrazu in vetrovih. Posebna plat bo zbiranje denarja, ker imamo za pokritje okrog 80 tisoč dolarjev celotnih stroškov zaenkrat le obljube za pomoč. Zaradi slabe zime so tudi priprave zelo otežene. Zorčič in Ogrinec sta že bila v Dolomitih, sam se odpravljam na mednarodno srečanje turnih smučarjev od 21. do 27. marca na Južnem Tirolskem, vsaj del odprave pa naj bi imel še skupne priprave v Centralnih Alpah.« U • Stojan Saje KONEC TEDNA ZANIMIVA PRIREDITEV Turistični rally Škofja Loka, 9. marca - Konec tedna bo prvič organiziran Turistični avto rally 4 x 4 z mednarodno udeležbo in pod pokroviteljstvom tovarne Semperit - Sava Kranj. Prireditev bo izvedel Itinerar iz Ljubljane, na njej pa bodo sodelovala vozila s pogonom na vsa štiri kolesa, celo džipi, narejeni leta 1950. Proga bo dolga nad 200 kilometrov, povprečana hitrost pa bo od 19 do 24 kilometrov na uro. Start bo v soboto, 13. marca na Trgu revolucije v Ljubljani, odtod pa bo trasa potekala na relaciji Stanežiče -Slavkov dom - Katarina - Dom na Govejku - Osolnik - Puštal -Škofja Loka - Javorje - Lenart nad Lušo - Bukovščica - Čepulje -Stražišče - Kokrica in Brdo, kjer bodo vozniki prenočili, v nedeljo, 14. marca pa krenili na relacijo Ambrož - Šenturska gora -Krvavec - Stahovica - Črnivec - Tirosek - Podhruška - Sinkov turn - Rašica - Tomačevski Prod - Orle in ljubljanski grad, kjer bo cilj s svečano razglasitvijo rezultatov. • J. K. GORENJSKI GLAS ♦ 16. STRAN mm ISKI SKOKI ŠORN ZMAGOVALEC Ravne, 6. marca - 78 tekmovalcev v kategoriji dečkov do 10 in 11 let se je pomerilo za pokal Kompas Holidavs, obenem je bila to zadnja tekma v zimski sezoni za dečke do 10 in 11 let. Gorenjski predstavniki so dosegli dobre uvrstitve. Nastopili so na 22 m skakalnici. Med dečki do 11 let je zmagal Gaber Šorn (Stol Žirovnica), 2. Gašper Cvetko (Ihan), 3. Marko Šimic (Triglav Teling). Pri dečkih do 10 let je bilo med deseterico kar sedem Gorenjcev. Zmagal je Uroš Vrhovec (Ilirija Center), 2. Gašper Čavlovič, 3. Primož Zupan Urh, 5. Anže Brankovič (vsi Triglav Teling), 7. Luka Harin-ski (Stol Žirovnica), 8. Domen Ribnikar, 9. Blaž Jordan (oba Tržič), 10. Domen Dvoršak (Stol Žirovnica). Skupno je v pokalu Kompas Holidavs v letniku dečkov do 11 let zmagal Matjaž Jurman (Dolomiti) 50 točk, 2. Gašper Cvetko (Ihan) 43 točk, 3. Marko Šimic (Triglav Teling) 30 točk. Ekipno je najboljša Ilirija Center 60 točk, 2. Tržič 55 točk, 3. Dolomiti 53 točk, 4. Triglav Teling 52 točk. V letniku dečkov do 10 let je bil najboljši Uroš Vrhovec 55 točk, 2. Blaž Križaj (oba Ilirija Center) 38 točk, 3. Gašper Čavlovič 36 točk, ekipno je najboljša Ilirija Center 155 točk, 2. Triglav Teling 91 točk, 3. Tržič 35 točk, 4. Stol Žirovnica 34 točk, 5. Alpina Žiri 7 točk. Zoran Zupančič državni prvak Planica, 7. marca -SK Triglav Teling je zelo dobro organiziral državno prvenstvo za mladince do 18 let. Nastopilo je vsega 33 mladincev. Bolezen je priklenila v posteljo dva udeleženca mladinskega svetovnega prvenstva Kladnika in Franca. Tekmovalci so imeli zelo različne pogoje za skakanje, saj so se vremenske razmere spreminjale iz trenutka v trenutek. Najdaljši skok prve serije je uspel Juretu Radiju iz (Ilirije Center) 50,5 m in s tem skokom je bil tudi v vodstvu pred Zoranom Zupančičem (Alpina Žiri) 89 m in Petrom Kolencem iz Velenja z 88,5 m, četrti po prvi seriji je bil Gregor Martinjak (Triglav Teling). Zelo dobra sta bila še Anže Zupan (Stol Žirovnica) 86 m in Uroš Rakovec (Triglav Teling) 85 m. V drugi seriji se vreme ni izboljšalo in zato so nekateri tekmovalci nazadovali, drugi pa napredovali za veliko mest. Najboljši trije tekmovalci so-tudi drugič imeli idealne razmere za skok. V drugi seriji je najdaljši skok uspel Zoranu Zupančiču 92 m, približal se mu je samo Peter Kolenc z 90 m. Najdaljši skok dneva pa je uspel v poizkusni seriji Marku Bogataju 98 m. Rezultati: 1. Zoran Zupančič (Alpina Žiri) 217,7 t 89 in 92 m, 2. Peter Kolenc (Velenje) 212,7 t 88,5 in 90 m, 3. Jure Radelj (Ilirija Center) 203,1 t 90,5 in 82 m, 4. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 196,6 t 86 in 84 m, 5. Uroš Rakovec (Triglav Teling) 185,1 t 85 in 80 m, 6. Marko Bogataj (Alpina Žiri) 179,5 t 77,5 in 86,5 m. Gorenjci so dosegli še naslednja mesta. 7. Tadej Zvikart, 8. Gregor Martinjak, 9. Rok Polajnar, 11. David Mesec (vsi Triglav Teling). Tekmovanja v pokalu Kompas Holidavs se bližajo finalu. Triglav Teling premočno vodi. Zbral je 1402,5 točke (419 točk več od drugo uvrščene) Ilirije Center 983,5 točke, 3. Alpina Žiri 454 točk, 4. Tržič 445 točk. 5. Velenje 403 točke. •Janez Bešter DRŽAVNO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC Največ bijalovi in valenčiču V Kranjski Gori so na podkorenskem smučišču od srede, 4., do nedelje, 7. marca za naslove državnih prvakov v kategoriji starejših dečkov in deklic (letniki 1979 in 1978) tekmovali najboljši mladi slovenski smučarji. Alpski smučarski klub iz Kranjske Gore, ki je bil organizator tekmovanja, je vzorno organiziral celotno tekmovanje, tako z odlično izvedbo tekmovanj kot tudi spremljajočimi prireditvami. Na izredno dobro pripravljenih prograh je nastopalo 42 deklic in 81 dečkov, najboljši iz slovenskih klubov ter tekmovalci iz. Hrvaške in Japonske. Pokrovitelja tekmovanja sta bila Gorenjka iz Lest in Žičnice Kranjska Gora. REZULTATI - SMUK: starejše deklice: I. Lidija Bijol (Bled) 55,03, 2. Barbara Kalan (Alpetour) 55,24, 3. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava) 55,37; starejši dečki: 1. Mitja Valenčič (Triglav) 52,45, 2. Grega Mandeljc (Radovljica) 52,58, 3. Tilen Trdan (Novinar) 53,18; SUPFRVELESLAbOM: starejše deklice: 1. Polona Polajnar (Bohinj) 55,01, 2. Lidija Bijol (Bled) 55,74, 3. Barbara Kalan (Alpetour) 55,79; starejši dečki: 1. Jernej Bukovec (Novinar) 52,75, 2. Andre) Jerman (Tržič) 52,95, 3. Tilen Trdan (Novinar) 52,99; VELESLALOM: starejše deklice: 1. Barbara Kalan (Alpetour) 48,00, 2. Lidija Bijol (Bled) 48,12, 3. Polona Filipič (Radovljica) 49,36; starejši dečki: 1. Jernej Bukovec (Novinar) 46,86, 2. Andrej Jerman (Tržič) 47,02, 3. MIha Malus (Dolomiti) 47,13; SLALOM -starejše deklice: 1. Lidija Bijol (Bled) 1:11,93, 2. Dalija Lorbck (Branik) 1:12,21, 3. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava) 1:13,46; starejši dečki: 1 Mitja Valenčič (Triglav) 107.67, 2. Boštjan Božič (Alpetour) 1:08,10, 3. Andrej Jerman (Tržič) 1:08,55; KOMBINACIJA - starejše deklice: 1 Lidija Bijol (Bled), 2. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava), 3. Nina Bernik (Kranjska Gora); starejši dečki: Milja Valenčič (Triglav), 2. Boštjan Božič (Alpetour), 3. Andrej Jerman (Tržič). #Janez Šolar Blaž kosmač in maja šorli V soboto in nedeljo je bilo na OŠ Stane Žagar prvenstvo Gorenjske za fante in dekleta (do 15 let) v šahu. Sodelovalo je 31 fantov in 14 deklet Pomerili so se v devetih kolih z igralnim časom 30 minut na igralca. Pri fantih je Blaž Kosmač (Matija čop Kranj) šele v 9. kolu oddal prve pol točke Davidu Petrovu (Prežihov Voranc Jesenice), ki je na koncu osvojil 3. mesto. Drugi je bil Dragan Marjanac (Prežihov Voranc Jesenice) Na Slovensko prvenstvo (12. - 14. marca v hotelu Grajski dvor v Radovljici) se je uvrstil še Tadej Starčič (Cvetko (iolar škofja Loka). Vrstni red pri fantih: I Blaž Kosmač (8,5), 2 Dragan Marjanac (7), 3. David Petrov (6,5), 4. Tadej Starčič (6,5), 5. Marko Ko-dorovič, 6. Damjan Muhvič, 7. Jaka Cebašek (po 6), 8. Uroš Kavčič, 9. Boštjan Bec (po 5,5), itd... Pri dekletih zmagovalka Maja .Šorli (Gimnazija Kranj) konku-rentkam ni prepustila niti polovice točke. Najbliže ji je bila Vesna Panič (Lucijan Seljak Kranj) s 7,5 točkami Vrstni red pri dekletih: I Maja Šorli (9, Gimnazija Kranj), 2. Vesna Panič (Lucijan Sel|ak Kranj). 3, Veronika Markovič (7), 4. Saša Jeklcr (6), 5 Manca Miko (4,5), 6 Suzana Koder (4.5), 7. Sabina Husembašič (4.5, vse Prežihov Voranc Jesenice), 8. Urša Per-čič (4.5. Simon Jenko Kranj), itd... #Aleš Drinovec OJKfl Končnica prvenstva V konkurencah 1. DOL so začeli s končnico prvenstva. V prvih tekmah so po pričakovanju zmagali favoriti. Moški - Vileda : Pionir 3 : 0, Salonit : Novi Graniti Kamnik 3 : 0, ženske - Paloma Branik : Ci-mos Koper 3 : 0, Abes Trade Celje : HIT Casino N. Gorica 3 : 2. Kranjčanke so v ženski konkurenci II. DOL zabeležile že svojo 12 zmago. Po napeti tekmi, v kateri ni bil znan zmagovalec do zadnje točke, so v štirih nizih v domači dvorani odpravile neugodne gostje s Ptuja. Rezultati: Alpin Triglav : Ptuj 3 : 1 (10, -8, 13, 15), ŠOU Vital : ŠD Tabor II 1 : 3, Cimos II : Branik Rogoza 113:2, P. Braslovče : Mislinja STELL 0 : 3, Mežica : P. Prevalje 1 : 3, Pionir : Šentvid 3:1. Vrstni red: Mislinja STELL 32, Pionir 26, Alpin Triglav 24, P. Prevalje 20, Cimos II 18, ŠOU Vital in Ptuj 16, Mežica 12, P. Braslovče 10, Branik Rogoza II in ŠD Tabor U 6 in Šentvid 2 točki. Rezultati III. DOL zahod - moški: Bled II : Termo Lubnik 2 : 3, Mokronog : Olimpija III 1 : 3, Triglav : Pan Kovinar 2 : 3, Portorož : P. Prvačina 0 : 3, Bohinj : Plamen 3 : 2. Vrstni red: PAN Kovinar 28, P. Prvačina 24, Termo Lubnik 22, Triglav 16, Olimpija III 14, Bled II in Mokronog 12, Portorož 6 Plamen 4 in Bohinj 2.točki. Rezultati III. DOL - ženske Jesenice : Šenčur 3:1, Bohinj : LIK Tilia II 1 : 3, Piran : Solkan 2 : 3, Plamen in Bled II prosta. Vrstni red: Plamen 20, Solkan 14, Bohinj in Šenčur 12, Bled II in Jesenice 10, LIK Tilia II 6 in Piran 4 točke. #>M. Branko K® 10 met čanke so pete, Kranjčanke pa šeste. V tekmovanju za uvrstitev od 7. do 12. mesta so Jeseničanke doma z 48 : 57 zgubile s Slovanom iz Ljubljane. Jeseničanke so pred zadnjim kolom zadnje, šeste. • J.K. V moški tretji ligi so košarkarji Odeje Marmorja v Škofji lx»ki premagali Starše s 74 : 70 (36 : 28). Tekma je bila napeta. Domačini so nastopili brez Bička in Duinančiča, vendar so zdržali do konca. Najboljši so bili Dolenc z 29, Jeseničnik s 15 in Levstek z 11 koši. V sobo-lo bo povratna tekma. • D. Rupar V drugi moški košarkarski ligi so končali | tekmovanjem. Zmagala je Litija, ki se je uvrstila v I ligo, Didakta i/ Radovljice pa je peta • J.K. zbolel. Za Triglav so tako nastopili: Homovec, Hajdinjak I, ^'ry3c, 3, Balderman, Grabeč 2, Klofutar 1, Gali«, Bečič I, Košir I. BuK°L» Peranovič 2, Pod jed in Troppan 7. V Trstu pa je Koper izgubil s c ^ škim VVortherseejem 8 : 7 in v nedeljo premagal ATSE Graz 7 : 4 . j0 ko zadržal prvo mesto s 17 točkami, Triglav pa je Četrti s 14 točk« dvema tekmama manj. Kranj 90 računa na evropo ii treni"* Kranj, marca - Vaterpolisti Kranja 90 so v soboto odigran ' ^ j; tekmo z drugo ekipo Triglava in zmagali s 17 : 14(5 : 3, 2 : - ; • ' pri' 4). Kranj 90 bo tudi v četrtek igral trening tekmo m to l ,c cjvsen1 morjem na Reki. Te tekme igrajo vaterpolisti Kranja 90 P,a^yu«ji? zato, da se dobro uigrajo za igranje pokala Slovenije, kjei ' sKerfl nesto m si s tem pridobijo pravico nastopa v 'j^'^^ C*' |H>kalu Za se/ono, ki je preci njimi, so si pridobili igralca | ri^l»v** na drugo mesto :rrcrrrtrrnr: Debevcu košnikov memorial Kranj, 10. marca - Kranjski strelci so organizirali /e 14, spominski Košnikov memorial Tokrat je presegla udeležba vsa pričakovanja, saj jc sodelovalo kar 18 ekip s 56 posamezniki. Prišli so skoraj vsi najboljši na čelu z Rajmundom Dcbevcem, ki tokrat ni dovolil presenečenja in v streljanju s standardno zračno pulko zmagal s 590 krogi od 600 možnih. V streljanju z zračno pištolo pa je bil najbolji! niegov klubski kolega I i.inc < iahei s krogi od 600 možnih Ekipno so pri puški zmagali strelci i/ Cerknega, pri pištoli pa Velenjčam / < io ren|skega so nastopili kranjski in škofjeloški sličici V standardni zračni puški je ekipno zmagal Brest Cerknica s 1739 krogi pred Kamnikom 1772 in Olimpno i/ I jubljaiM 1718. Kranj je bil šesti s 1641 krogi, Kopačevina iz Škofje Loke pa sedma s 1532 krogi Posamično je zmagal Dcbevc, Jure Preliti iz Kranja pa je bil dvanajsti. V streljanju s standardno zračno pištolo je ekipno s 1700 krogi zmagal Mrož iz Velenja pred Olimpijo iz l.juhlajane 1688 in D. Poženelom ' Rečice 1660 Kopačevina i/ škofje Loke jc bila četrta s I6S4 krogi, KrinJ pa šesti s 1640 krogi Posamično je zmagal (iaber (Olimpija) s S69 krogi Najboljši Gorenjec ie bil Franc Pcternel sta rejll i/ Krama s SS? krogi • B. Malovrh deža in vratarja Romana Naglica, računan« pa še na pomot ki naj bi jim odstopil za igranje pokala F. I visa Bečiča. Trije Kranjčani mednarodni sodniki Kranj, marca - s sedeža mednarodne federacije je na n''s|lU-j H'1' terpolske zveze Slovenije prišla vesela novica, da so °a list g^jgpi rodnih sodnikov poleg Marjana Pičulina st. sprejeti še Borl \ ^ Marja/ Rakovec (Kranj) m Fdinond Robec (Koper) Slednji irj^ p;, rajo opraviti k izpil pred mednarodno komisijo, Marjan .kupin? |c predlagan za sodnika kvaliiikaci| za I viopsko prvrnslvi< je l), ki se igra v Istaminilu od 26 do 10 maja. Sodniška ?r*J"L piJČ** mladim liiedii.iioilnni) sodnikom izročila za v isoko I111'"* ^ ko, ki jo j« podarila šporlna trgovina liarlem. ••>• Marine* Prvenstvo osnovnih Sol Kranj, marca - V nedeljo, 14. marca bo prvič odigrano r**Jn,lVJ prvenstvo osnovnih šol v vaterpolu. Res je, da BOSta na tem 'cnstvlJ zaatopani ie dve regiji, lo sta gorenjska in pi imorska. » . jC. o*' Kranja je nastopalo 6 ekip, i Kopru pa 5. Prvo mesto v m« j» k0l i VOJila Osnovna sol.. Jakob Alj.iz Bred Osnovno lolo Sinioi' ■ , ^ Kopru pa jc prvo mesto osvo|ila Osnovna šola I Hišaii ,,,,u1' Osnovno šolo 1'mka lomažn a I ako bodo na republiškem p| v prvi tekmi ob 9 uri igrati-osnovnošolci lakoba Aljaža i gord^g matica, v drugI tekmi ob 10 uri pa Simon lenko in pu*a"b |4. ^ ob 11 uri se bosta siečala poraženca pr\e in druge tekme. ^ s|(,si pa se srečata zmagovalca pivih lekein za pivaka (KnoviiM pollP nije lakoj po končanem tekmovanju bo predstavni* zveze Slovenije podelil |nost turnirja pa je so tudi štirje naši igralci dobili •eto, da si prvenstvo ponudbe, da bi se šolali in igra- vsako ogleda 'i^emno SdHSS T^'j^ggt skih privržencev, pa tudi stro- ^^SS^J^SSS^ kovnjakov tega športa. Finalni ju Jf^^iSn^h biloa turnir pa je prenašala tudi kanadska televizija. "Slovenska reprezenatanca je nastopila v skupini International B, v skupini pa je bilo 30 ekip. Naši hokejisti so odlično IDrol: Lil! j« j v. ---J — — -j sicer igra pri Jesenicah, bil pa je tudi med petimi najboljšimi igralci celotnega turnirja. Tudi ostali so dobro igrali, posebno Jeseničani in Blejci. Golman Bleda Anže Ulčar, je odlično branil na dveh pomebnih tekmah in je veliko zaslužen za uspehe naše reprezentance," je ob vrnitvi povedal sekretar HK Bled Brane Terglav. Naša repreznetanca pa je že zato, ker je prihajajala iz bivše Jugoslavije vzbujala zanimanje tamkajšne javnosti. "Moram povedati, da je ob uspehih naših mladih hokejistov imel vodja naše delegacije Emil Milan -Pintar daljši pogovor na kanadski televiziji, ki jo je prišla IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). GATTON ING. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS. Vsak četrtek, od 13. do 18. ure, v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313, od 19. do 20. ure "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA, GODEŠIĆ 53, tel.: 631-497 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH vse vrste orodja in zaščitnih sredstev za sadjarstvo, krmila in krmne dodatke, sredstva za varstvo rastlin, semena in umetna gnojila za kmetovalce in vrti-čkarje. NAJNIŽJE CENE: semenske koruze BC - 272, 278 in 318 in ostalih semen (solate, fižola, itd.) Pri nakupu vam svetuje dipl. ing. agronomije. Naši mladi hokejsiti so na turnirju v KanadFdokazali da se nam za kvaliteto hokeja v Sloveniji ni bati. Foto: D. Gazvoda snemati TV ekipa iz Montrea- voru za njihov časopis izjavil. , r-" "UOJ UUNVJISO. 3V UUIIVIIV »grali, bili so edini, ki so zapored premagali tri kanadske eki-Pe, prav prva ekipa, ki so jo Premagali pa je bila lanski zmagovalec ameriškega pokala. V Ameriki namreč najmlajši poleg tega turnirja igrajo še za ameriški pokal, poleg tega pa med seboj tekmujejo tudi pionirska moštva ameriških profesionalnih ekip NHL. Posebnost vsakoletnega neuradnega svetovnega hokejskega prvenstva v Qubecu pa je, da mane- NAMIZNOTENIŠKI KLUB MERKUR Tudi dekleta v prvo ligo WSK^i»tf^V Pe'ih d° ^ la, govorili pa so predvem o razmerah pri nas. Ta francoski del Kanade ima namreč tudi težnje po odcepitvi in zato so izredno občutjivi na jezik in ker zna Emil Milan Pintar odlično francosko smo bili ves čas turnirja še bolj "vzeti gor". Seveda pa so največ od turnirja odnesli naši mladi hokejisti, predsedik organizacijskega komiteja pa je v končnem pogo- da je naša ekipa najprijetneješe presenečeje turnirja. Povabilih pa so nas že na naslednji turnir in v New York na njihov največji turir. Problem pa bo gotovo denar, čeprav so nam ob tokratnem odhodu na pomoč priskočili številni sponzorji (okoli petdeset) ki smo jim v imenu mladih hokejistov hvaležni za večje in manjše prispevke." • V. Stanovnik Kranj, 7. marca - "Šenčur jnta stalen prostor za vadbo in 'granje namiznega tenisa. Prav jfjo .Škofja Loka in Križe, ivranj s tako bogato namizno-teniško tradicijo pa ostaja brez ^imernega prostora oziroma *njše dvorane," pravi pred narja, poklicni trener pa že tri leta ni na plačilnem seznanu zveze, ampak ga mora nagrajevati klub sam. Malo čudno, saj namizni tenis v Kranju le ni tako nepomemben šport. Kako velika je prostorska Sava, ki igra pod tem imenom v III. državni ligi, pa z dosedanjimi igrami napoveduje uvrsti in Slavko Dolhar so sedaj drugi, prva dva iz lige pa gresta naprej. Uspešen nastop ekip je tudi posledica dobrega dela trenerjev Aleša Smrekarja, Janeza Mačka, Darka Pangriča in Polone Tadina. Merkur bo junija tudi poma- nnmi igrami imuuvcuujc u»«w- ------ • *. • ,__ tev v II ligo. Dušan jauh, Uroš gal pri organizaciji evropskega Prelovšek, Klemen Klevišar, prvenstva za mladince m p.on.r- Sašo Robida, Boštjan Bernard je v Ljubljani. • J. Košnjek aiweM»V°-ran!'" -i|raVi ,P,r k stiska, pove podatek, da v stra-km^VPP*£*9P k!^" Žiškem domu Partizan, na *rkur Darko Klevišar. "Da fe bi samo čakali na dobro vo-'Jo občine, smo sami dobili za okrog 900.000 mark posojila, Za katerega bi morala dati obči-na garancijo, da ga bo vrnila v Petih do desetih let. Vsota omogoča, da bi v pol leta razširi in dvignili kranjsko kegljišče in omogočili primerne pogoje kegljačem, nad kegljiščem Pa bi bila dvorana za namizni ic z vsemi potrebnimi pro-Investicija je skupna ak-s kegljači, z možnostjo ugodnega posojila pa smo že seznanili kranjsko občino in njen izvršni svet." Merkur je zanesljiv sponzor kluba, klubski fznkcionarji pa zakrpajo klubski proračun kakor vedo in znajo. Športna zve-*a Kranj prispeva le še okrog 10 odstotkov potrebnega de- tenis stori cija žiškem domu Partizan, na kranjski gimnaziji in stražiški osnovni šoli (vsi kažejo za namizni tenis veliko razumevanja) lahko skrpajo tedensko le 17 ur treninga, pri tem pa so najbolj prikrajšani naraščajni-ki, katerih je kar nekaj deset. Po tekmovalni plati se klubski program uresničuje. Člani igrajo v I. državni ligi in računajo na obstanek v ligi, saj izpade le zadnji, Aleš Smrekar, ki je igralec in trener, Robi Je-raša, Mladen Kuntner, Aleš Porenta in Matej Ošlaj pa igrajo konec teda doma odločilne dvoboje za obstanek. Dekleta, vodila v II. državni ligi, računajo na uvrstitev v prvo ligo. Živa Štrukelj, Petra Fojkar, Urška Petrič in Tina Žirovnik so z bivšo državno reprezentantko Tanjo Pandev veliko pridobile. Pohod na snežnik Kranj, 6. marca - V soboto, 13. marca 1993, bo tradicionalni zimski pohod na Snežnik. Te prireditve se bodo udeležili tudi člani Planinskega društva Kranj, ki se bodo proti cilju odpeljali ob 6. uri izpred hotela Creina. Na izletu, ki ga bosta vodila Tone Grobin in Jože Sparovec, bo 2 do 3 ure hoje. Vodnika priporočata dobro zimsko opremo, saj je ta notranjska gora v tem času še zasnežena. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobusu. # S. S. PRIPOROČAMO: ^_ »nksa m^Mmm TRŽIČ, KoROŠkA 26 teL Fax 52^ Q79 @@®S1ES2^^ GLAS MULI OGLASI ^217-960 DELOVTu* CAS: IV3AK DA« OD 3% ♦ 22 NEDELJA OD i i" - 22' APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale. Zelo ugodno. « 064/632-595 3822 KMETOVALCI! Akumulatorje za traktorje najceneje v Agroizbiri Čirče: 12/75 - 5.840 SIT; 12 V 100 -7.880 SIT; 10 I motornega olja Su-per 3 - 1.800 SIT. Pokličite nas « 324-802 4003 CB POSTAJO Concord, cena 300 DEM, prodam, g 327-570 4770 PRALNI STROJ Gorenje, cena po dogovoru, prodam. « 83-055 _4780 ŠTEDILNIK Gorenje 2 + 4 ugodno prodam, g 83-055_4786 ZVOČNIKE, 2 x 250 V, prodam. « 43-497_ 4811 Termoakumulacijsko PEČ, 2.5 KW in KUPPERBUSCH prodam. « 43-115_4819 REZILA za razrez hlodovine (tračna žaga) prodam. « 41-289 4823 AMIGA 500, 1 Mb RAM, Philips stareo barvni monitor prodam. « 801-497_4832 ŠTEDILNIK 2 + 2 prodam. 9 721 -333_4835 Dve termoakumulacijski PEČI Aeg in elektrostikalno URO prodam. « 58-447 4863 KOMPRESOR, 50 I, prodam. Ro-pret. Ljubljanska 36/b, Kranj 4881 Rotacijsko KOSILNICO RK 165 in OBRAČALNIK VO 4 Sip prodam. « 65-754 4894 Švedsko prodam. oljno PEČ p 328-214 Husquarna 4901 Barvno TV Grunding, novo, dam« 51-982 pro-4917 HIDROFOR, 241-660 80 I, prodam. « 4281 HOKEJ Naši reprezentantje proti "nasim* tujcem Bled, 9. marca - V pripravah na nastop na svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo od petka, 12. marca do nedelje, 21. marca v Ljubljani in na Bledu, seje konec tedna že sestala naša reprezentanca v širši postavi, selektor Rudi Hiti pa bo igralce za nastop na prvenstvu zbral po današnji spektakularni tekmi na Bledu, na kateri se bodo pomerili slovenski reprezentantje in tujci, ki so v prvenstvu nastopali za naše ekipe. Tekma se bo v športni dvorani na Bledu začela danes ob 17.30 uri. • V. S. Dva KOLEKTORJA Pula, nova, prodam 20 % ceneje. Frelih, Posa-vec 64, Podnart 4385 PANASONIC brezžični, žični tele-foni, tajnice, telefaxi in centrale. Zelo ugodno. « 632-595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam.« 215-650 4562 Barvni TV Korting in stoječo RE-ZILKO za železo ugodno prodam. K veder, Predoslje 132 4673 ŠTEDILNIK na trda goriva, nov, vzidljiv, prodam. « 311 -700 4744 Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff za obrobljanje prodam. « 68-501 TV, črnobel, ekran 48 cm, zelo ma-lo rabljen, prodam. « 46-346 4925 ŠTEDILNIK, 4 + 2, prodam za 10.000 SIT« 77-609_4928 Namizno STRUŽNICO prodam. « 51-479 4943 malo ra-R 78-434 4958 OVERLOCK SINGER, bljen, ugodno prodam. Etažno PEČ, 17 KvV, novo, poceni prodam. Pretnar, Zg. Rute 95, Gozd Martuljek__4963 DVOKASETAR, ohranjen, ugodno nrodam« 329-113 4969 GLASBILA Solo KITARO, cena 350 DEM, prodam. « 312-535, Hafnerjeva pot 20, Kranj 4717 CharlesWebb DlPLOMIRflNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja vrat tpCnJamin Je spustil nogo z ograje. Stekel je po balkonu do kve \J. nLav/do1 P° lesenem hodniku, ki je vodil do ospredja cer-v rjuj1 a koncu hodnika jc bilo dvoje vrat. Ena je odrinil in moški dvjga(°Vniskl obleki ga je pogledal izza pisalne mize in sc začel njim ;!.SuS,to'a- Benjamin seje obrnil in odsunil druga vrata. Pred dvojo lcscno stopnišče. Stekel je navzdol. Tam jc bilo spet JGVrat zgrabil je kljuko prvih in jih odprl, trii sc'i- '"" H /l 0akal "•u,l Usločen in / razširjenimi roka- ne jn Je "stopil pred Benjamina. Za g. Robinsonom |C stala Elai-•kočil d^k"0 1 ro,u,m' Prctl usli strmela vanj. Ben|amin je od-■ da bi se izmuznil mimo njega, toda g. Robinson se je pomaknil predenj. Benjamin je skočil na drugo stran. G. Robinson se je vrgel proti njemu in ga zgrabil okrog pasu. Benjamin se mu je izmuznil, toda še preden je prišel do Elaine, je začutil, kako ga g. Robinson grabi za vrat in potem za ovratnik, ga vleče nazaj in mu trga srajco s hrbta. Zavrtel se je in s pestjo treščil g. Ro-binsona v obraz. G. Robinson se je opotekel nazaj in se sesedel v kot. Benjamin je pohitel naprej. Elaine je stopila predenj in ga zagrabila za roko. "Daj no!" je dejal. "Ne onesvesti se!" Privlekel jo je že pol poti do vrat, ko je nenadoma skoznja stopil v črni duhovniški obleki in jih zaprl za seboj. "Pojdite mi s poti!" je zavpil Benjamin. Možak se ni premaknil. Benjamin je že rahlo skrčil kolena, da bi se pognal proti vratom, ko je začutil roko, ki ga je grabila okrog vratu. Izmaknil se jc. Za njim je stal Carl Smith in težko dihal. Nagelj mu je odpadel. Benjamin je hitro pogledal Carla Smitha in nato moža, ki je stal pred vrati, potem pa je z najbližjega oltarja potegnil velik bronast križ. in ga dvignil. Zakadil se je v Čarla Smitha. Carl Smith je omahnil nazaj, se obrnil ter pobegnil h gostom. Benjamin je, kolikor je le mogel trdno, stisnil Elainino roko in jo povlekel za seboj proti vratom. "Greva!" je zaklical. Križ je dvignil visoko nad glavo. Moški v duhovniški obleki je pobegnil proč od vrat. Benjamin je izpustil križ in odvlekel Blatno skozi vrata, po hodniku in ven na potko za cerkvijo. "Teci!" je rekel. Povlekel jo je za sabo. "Teci, Elaine! Teci!" Spotaknila se je in padla. "Benjamin, ta obleka!" je vzkliknila. "Daj no!" jo jc priganjal. Postavil jo je na noge. Tekla sta skozi več sosesk. Ko sta prečkala eno izmed ulic, je moral neki šofer krepko pritisniti na zavore in zaviti na pločnik, da ju ni podrl. Končno je Benjamin zagledal, kako se je doli v ulici ustavil avtobus in vkrceval potnike. "Glej!" je zaklical in med tekom kazal proti avtobusu. Vrata so se zaprla, ravno ko sta ga dohitela. Benjamin je s prosto roko potolkel po njih in odprla so se. Potisnil je Elaine navzgor in ponesel vlečko njene obleke za njo. "Kam pa pelje ta avtobus?" je vprašal šoferja in lovil sapo. Šoferje strmel v Elaine in-ni odgovoril. "Kam pelje ta avtobus?" "V Morganovo ulico." je rekel. "Potem je pa v redu," je dejal Benjamin. Iz enega izmed žepov je potegnil pest drobiža in ga spustil v blagajno. Nato je izpustil Elainino obleko, jo prijel za roko ter jo odpeljal proti zadnjemu delu avtobusa. Šofer se je dvignil s sedeža, da ju je laže opazoval. Večina potnikov je napol stala ob svojih sedežih in strmela v Benjaminovo strgano srajco, ki mu je mahedrala okrog kolen, nato pa so se preusmerili navzdol v vlečko Elainine obleke, ki se je počasi sukala po ogorkih cigaret in papirčkih žvečilnega gumija. Na zadnjih sedežih je čisto sama sedela deklica. "A dovoliš?" je rekel Benjamin. Pomagal Elaine do okna in sedel k njej. Večina potnikov je stala, obrnjena ob svojih sedežih. Neki starejši moški je iztegoval glavo v prehod, da bi ju videl. Šoferje še vedno stal spredaj ob blagajni in strmel vanju. "Poženite že ta avtobus!" je zaklical Benjamin. Šofer je še vedno nepremično stal. "Poženite že!" je ponovil Benjamin in vstajal s sedeža. "Poženite ta avtobus!" Šofer je še za hip počakal, potem pa se je obrnil in splezal nazaj na svoj sedež. Potegnil je ročico in vrata avtobusa so se zaprla. Benjamin je spet sedel. Elaine je še vedno lovila sapo. Obrnila se je k njemu, da bi ga pogledala. Nekaj trenutkov je sedela in ga gledala, nato pa ga je prijela za roko. "Benjamin," jc rekla. "Kaj?" Avtobus je speljal. GORENJSKI GLAS ♦ 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 9. marca 1993 PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME, tel.: (064) 631- 634 Škofja Loka UGODNO TISKALNIKI FUJITSU IN EPSON TELE F AXI CANON IN PANASONIC KUPIM ODKUPUJEMO starinsko POHI ŠTVO ter ostale starinske PRED METE Kirka antika. ® 52 360 ali 48 545_1461 VENTILATOR za sušenje Gros ku pim Zbiram ponudbe na ® 49 258_4729 Zazidljivo PARCELO v okolici Kranja kupim. ® 213 737 4769 ŠKODO FAVORIT, cena 6000 do 7 000 DEM, kupim ® 50 932 4788 Zazidljivo PARCELO ali HIŠO v Tr žiču z okolico kupim ® 51 841. popoldan 4790 Dva BIKCA simentalca, 90 120 kg, kupim. ® 736 467_4792 LADO NIVO, staro do 5 let, kupim. ® 50 033_4803 Manjšo montažno plehnato GA RAZO, 3 x 2 m, kupim 622 631 _4807 Odkupujemo celulozni LES, dolžine od 4 m daiie ® 66 678 4874 Kupim karambolirano VOZILO. Plačilo v DEM. ® 41 -062 4900 Kupim MATERIAL, ki vam je ostal od gradnje hiše - betonski bloki, cevi, železo, mreže, itd. ® 85-001 Stilno nočno OMARICO Novoles, rjavo, kupim. ® 48-656, zvečer _4931 Zazidljivo PARCELO kupim. ® 221-321, int. 35-49 4971 LOKALI Klavirsko HARMONIKO, 80 basno, cena po dogovoru, prodam. ® 325-706 4845 SYNTHESIZERJI in digitalni PIA-NINI po najugodnejših cenah. Prepričajte se na ® 065/86-007, popoldan 4848 HARMONIKO Freitonarico, prT-merno za učenje, lepo ohranjeno, 1.000 DEM. prodam« 70-015 CR. MATERIAL Garažna in vhodna VRATA Lip, malo rabljena, prodam. ® 78-046 _4735 Smrekove DESKE za tegolo in LETVE, 3 x 5; 4 x 5, 8 x 5 cm, in GRUŠT raznih dimenzij prodam. ® 621-275_4737 OKNA z roletami, rabljena, dobro ohranjena, prodam. ® 323-147 ŠPIROVCE, GREDI, LETVE in DE-• SKE za streho prodam. ® 64-222 _4762 Smrekove DESKE in PLOHE pro- dam. g 64 222_4763 PUNTE in BANKINE prodam ® 66-672 4781 KAMIN z žarom, cena 600 DEM, prodam. Šupukovič, Alpska 17, Lesce 4867 OKNA, 100 x 120, 3 konrv in več ko sov rabljenega POHIŠTVA pro-dam. g 241 493_4869 Suhe smrekove PLOHE in COLA-RICE prodam Breg ob Kokri 16, Preddvpr 4893 Cementni STREŠNIK Folc, rabljen, prodam 9 328 214 4899 Gradbene PLOHE prodam ® 58 148_4972 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM nemščino, 20 let tajnica v Nemčiji, odlična v pisanju in pogovornem jeziku. ® 064/710 088_3518 INSTRUIRAM matematiko in fizi-ko za vse stopnje. ® 43-131 4280 INSTRUIRAM matematiko, fiziko, računalništvo, mehaniko... Pridem tudi na dom! ® 327 705 4841 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje ® 310 803 4871 Poceni INSTRUIRAM vse mate matike na vašem domu ® 215 301 strojni ing. 4927 INSTRUIRAM matematiko za srednje in osnovne šole ® 217 057_4967 IZGUBLJENO Na Miljah se je izgubil ČRNI PES, z belo liso pod vratom Najditelja prosim, naj pokliče ® 43 ■ 122 4277 BRUNARICO (FAST FOOD) v Škofji Loki, v obratovanju, prodam. * 632-480_4795 ODDAMO večje pisarniške prostore v centru Kranja (od 77 do 120 kvad. m), na Planini 42 kvad. m, na Primskovem 44 kvad. m, v Čirčah 240 kvad. m. NAJAMEMO večje prostore za obrtno dejavnost in skladiščenje. APRON NEPREMIČNINE, ® 064/214-674 4910 LOKAL v trgovskem centru Deteljica, 30 kvad. m, oddam. ® 57-431_4942 V Kranju najamem PROSTOR za prodajo knjig. P.p. 65, Jesenice 4945 KOLESA PONY KOLO, lepo ohranjeno, prodam, čadež, Podkočna 2, Jeseni-ce, g 84-256_4844 CTX 80, letnik 1989, registriran do 9/1993, prodam, g 216-903 4878 Gorsko KOLO prodam. ® 43-491 _4968 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 13/3/1993. Prijave na ® 49-442, po 16. uri 3466 IZLET 27/3/1993 Rim, Capri, Pom peji, 5 dni, cena 310 DEM. ® 691 624_4365 AJEX COMPUTER SHOP računalniški tečaji za otroke in odrasle. ® 622-848_4793 Najcenejši VELENJSKI LIGNIT in boljši premog. ® 733-494, po 16 uri 4860 OBLAČILA Dve fantovski modri OBLEKI, za 12, 14 let, prodam. Kovor 60, Tržič _4741 Poročno OBLEKO, št 38, prodam ® 622 451_4765 Ženske BARETE, dvojne, in otro-ške KAPE dobite na ® 715 050 _4970 OTR. OPREMA Kombinirani otroški VOZIČEK Roki prodam ® 41-913 4736 Otroški VOZIČEK Tribuna, nov, ne rabljen, prodam ® 632 622 4761 Otroško POSTELJICO z jogijem, cena 5.000 SIT, prodam ® 53-176 _4779 Komplet otroško POSTELJICO prodam, g 66-345_4839 Otroški VOŽTČTk Tribuna, z dodat ki, ugodno prodam. ® 216 256, zvečer 4880 Otroško POSTELJICO z jogijem in TRICIKEL prodam® 633 742 _4946 Kombiniran otroški VOZIČEK ugodno prodam. ® 57 313 4955 OSTALO DRVA, meterska, razžagana, TR SKE, z dostavo, prodam Žagamo tudi na domu ® 325 488 3309 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne rabljen, zelo ugodno prodam ® 77-609_3578 Biserno KOPEL podvodno masa žo za kad prodam ® 45 745 4733 DRVA, bukova, mešana, brezova, BUTARE prodam in tudi dostavim » 622 914,696 046 4743 Avtomobilsko PRIKOLICO dam * 631 537 pro 4753 ZEMLJO za rože dobite tudi ob ne daljah. Jezerska 88, Kranj 4775 Za 300 SIT ZEMLJA za presajanje Jezerska 88, Kranj_4776 Počitniško PRIKOLICO Adria 306 (2 + 1) prodam. Korošec, ® 216-706 4787 Stare poslikane KMEČKE SKRI-NJE in starinsko OMARO prodam. ® 45-372_4791 Risalno MIZO Reiss Robotron ugodno prodam. Štibelj, Koširjeva 4, Škofja Loka, ® 631-241, dopol-dan_4813 VIDEO KASETE JVC ER-180 prodam na veliko in malo® 621-120 _4822 JUVVEL AKVARIJE, 100, 200 in 300 I, prodam. ® 622-040_4853 Za dekoracijo potrebujem ŠKATLE od jajc po 10 kom. ® 326-302 Transportni TRAK prodam. Kozi-na, g 328-238_4872 Suhe smrekove BUTARE prodam. g 45-334_4897 Prodaja se GOBARNA. ® 064/83-038_4912 Vrtne KLOPI - več vrst, tudi za gostinske vrtove, prodam. ® 48-542 MESO od mlade govedi ugodno prodam. ® 211-951_4935 LATE za fižol (fižolavke) prodam. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas 4936 Razprodaja knjig po 100 SIT/kg. ® 84-058, sobota dopoldan 4944 Betonski KOZOLEC prodam. ® ŠPORT STATVE za tkanje, stare in kompletne, naprodaj. Čeme, St. Žagarja 15/a, Radovljica 4973 PRIDELKI SENO goveje, večjo količino, bali-rano, kakovostno, in balirano SLAMO ter dva TELIČKA prodam in dostavim na dom. Branko Vadnjal, Šmihel 38, Postojna, ® 067/22-532, ob delavnikih, od 7. do 15. ure 4721 Balirano SENO 064/633 882 prodam. 4722 Jedilni KROMPIR desiree in sante prodam. Štupar, Vodiška 68, Vodi ce, ® 061/823-542_4816 SENO in OTAVO prodam, <® 77-170_4854 Domače ŽGANJE, starejši letnik, prodam, ® 733-889 4858 SENO in SILAŽO prodam. Dvorje 77/a, Cerklje_4865 JABOLKA boskopski kosmač in druge prodam ® 70-202 4902 SENO in OTAVO prodam Božič, Nova vas 23/c, Radovljica 4919 Semenski KROMPIR oksire, jearla in kifeljčar prodam. Zadraga 17 4965 POSESTI Oddam GARAŽO zadaj nove pošte za nedoločen čas. Cena po dogovoru. ® 212 942 4598 V najem vzamemo stanovanjsko HIŠO v Kranju ali okolici. ® 241 313 4843 GARAŽO v garažni hiši na Jeseni cah prodam. ® 82-074 4857 Dvostanovanjsko HIŠO v Stražiš ču, z vrtom, prodam najboljšemu ponudniku ® 061/267 572 4886 HIŠE PRODAMO v Begunjah, v Gozd Martuljku, pri Preddvoru, v Sv. Duhu pri Škofji Loki, Rovt nad Selcami, na Drulovki, v Kovorju, Lescah in druge PRODAMO zazidljive vikend in stavbne parcele na Gorenjskem APRON NEPRE MIČNINF, ® 064/214 674 4908 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane ® 41 581_3515 PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije. ® 41-581 3516 PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje od 9/3/1993 dalje otroke v celoletno plesno šolo, odrasle v tečaje dru Žabnega plesa, jazz baleta in aero biko. ® 41 581_4477 Narodno zabavni trio igra na raz nih prireditvah. ® 58 353 4950 Harmonikar in kitarist pevec igrata na porokah, v lokalih ® 70 015 _4959 DUO igra na ohcetih in zabavah, ■g 46 137_4961 POZNANSTVA Moški 30 let želi spoznati žensko za trajno vez. šifra: ZVESTOBA, LJUBEZEN_4828 RAZNO PRODAM Garderobno OMARO in novo ROLKO prodam® 217 995 4214 SMETNJAKE in SAMOKOLNICE za prevoz silaže ugodno prodam. Kveder, Predoslje 132_4672 SEKULAR za drva, 3 fazni, MO PED in GARE prodam ® 65 643 4745 STATVE, pokončne, kompletne, starinske, z vzorci, preproge na prodaj . ® 061/221 334 4820 Suhe COLARICE, PLOHE, BUTARE, trda in mešana DRVA prodam. ® 46-691_4822 SVEDRE za kovino premera 14 -29, KLJUKICE za eternit kritino prodam. ® 58-447 4862 Klavirsko HARMONIKO, 120 ba-sno, in AKVARIJ z ribami prodam. g 218-945_4877 BANKINE, PUNTE in DRVA prodam, g 633-898_4916 STAN. OPREMA OMARO za dnevno sobo ugodno prodam. ® 715 952 4718 OMARO za dnevno sobo prodam. g 211-325_4755 Okroglo MIZO temno rjave barve, 4 STOLE ugodno prodam. ® 57-339_4759 Zakonsko POSTELJO in dve nočni OMARICI ugodno prodam. ® 714-629_4767 Kopalniško GARNITURO z armaturami zelo ugodno prodam. ® 48-757_4772 SPALNICO Anja ugodno prodam. ® 47-492 4826 JADRALNO PADALO, cena po dogovoru, prodam. ® 327-570 4771 Moško KOLO na 10 prestav ter OKOVJE Tirolia 90, novo, prodam. Pfajfar, Triglavska c. 21, Bled 4802 Nove SMUČI MBX 26, rabljene, Comprex, z vezmi Tyrolia prodam. ® 57-659_4861 ŠOTOR za 4 osebe prodam. ® 58-447, zvečer 4864 STORITVE SERVISIRANJE in OBNOVA pralnih strojev. ® 713-235 642 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. ® 733-120_963 J 8i J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh pro izvajalcev. SmledniŠka 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, -S? 329 886 Vodovodne, elektroinštalacije, go spodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, ... ® 325 815_2527 IZPOSOJAMO ČISTILNE STROJE ZA GOSPODINJSTVO! Primerni za itison, tapison, sedežne garniture in osebne avtomobile. Hribar Blesk d.o.o., Planina 3, ®/fax 064/331 709_302JI LEDO SERVIS servisiramo skri nje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike Hitro in poceni. ® 214 780 _3257 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike ® 65-773 3366 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska l/DE LUJEM. Po dogovoru IZVRŠIM tu di montažo Frlic, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj, ® 217 937 3463 Lamelne ZAVESE, ŽALUZIJE, RO LETE, izdelujemo in montiramo. RONO NOGRAŠEK, Milje 13, Viso ko, ® 43-345 ali 061/651 247. ob sredah je trgovina odprta od 10. do 17 ure. Na zalogi imamo komplet material za senčila. 3505 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga rancija 2 leti Možnost plačila na dva čeka g 66 052_3661 IZDELUJEMO kovinske mreže za kletna okna proti vlomu ® 82 104 _4209 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 80 x 90 cm za 600 DEM, z garancijo in montažo. ® 310 223 _4274 DIPLOMSKE in druge NALOGE kvalitetna obdelava ® 214 213 __4308 TAPECIRANJE oblazinjenega pohištva, POLAGANJE PVC podov, IZDELAVA zaves. ® 715-267 4364 IZDELUJEM žeblje in cinkane smetnjake na kolesih ® 326 426, vsako popoldne, sobota celi dan 4374 Nudimo računovodske in knjigo vodske STORITVE Spartak d o o , ® 216 706_4606 Opravljam ADAPTACIJE, elektro inštalacije, pleskarstvo, mizarstvo ® 47 445 4650 SATELITSKE ANTENE, cena z montažo 680 DEM Orbiter. ® 217 759_4682 RTV SERVIS Gorenje. Samsung. Oprešnikova 82, Kranj,® 217 759, od 12. do 16 ure 408 1 VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN nudimo vam napeljave vo dovoda in popravila, menjavo od tokov z zazidavo in keramiko, strojno čiščenje odtokov do tisto, montažo bojlerja in popravila ostalih sanitarnih elementov ® ŠIVAM na domu, imam 4-nitni Overlock ® 631 954, od 15. do VOZILA 23. ure_4756 _ Kvalitetno opravljam PEDIKURO na vašem domu. ® 633-452, popoldan 4764 Nudim PREVOZE s kombijem. ® 70-728, popoldan_4784 AJEX COMPUTER SHOP - prodaja in servis računalnikov. ® 622-848 _4789 CENTRIRANJE koles in MENJAVA žic pri mopedu ali kolesu. ® 421-699_4806 Strokovno OBREZOVANJE, UREJANJE sadja, grmičevja širom Slovenije. ® 66-105 4831 POLAGAM keramične ploščice. ® 65-705_4838 POPRAVILO, obnova, zaščita vseh vrst osebnih vozil. ® 66-105 4840 ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrst lahko naročite na ® 216-919 4846 IZDELAVA cister. Naročila za peči in obnovo peči. ® 738-855 4918 IZDELUJEM betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Naklo, _* 48-542 4921 POLAGAMO in dobavimo tlakovce skupaj s hortikulturno ureditvijo vrta ® 48-542 4922 POPRAVILO, obnova, zaščita vseh vrst osebnih vozil. ® 66-105 4929 Strokovno OBREZOVANJE, ureja nje sadja, grmičevja širom Slove-nije. ® 66-105_4930 POPRAVILO električnega orodja Black 8t Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica36, ® 403-153 4934 SLICK 50 zelo izboljša stanje obrabljenemu motorju in menjalniku. ® 325-160_4937 SERVISIRAM elektro naprave na vašem domu ® 712-089 4951 Sprejemam NAROČILA za ročno pletenje pletenin. ® 310-545 4952 NAČRT za gradbeno dovoljenje vam izdelamo hitro, kvalitetno, poceni ® 218 937 4956 Nudim PREVOZE s kombijem, 45 SIT/km® 801-323 4962 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVI CO. ® 064/329 875, od 16 do 19 ure_4091 STANOVANJE, 3 sobno, komfort no, zamenjam za manjše. Šifra: DOPLAČILO_4105 V Bohinjski Bistrici prodam 3 sob no STANOVANJE, centralno ogre vano, z lastno garažo. ® 723 193 4758 STANOVANJE v Šorlijevem nase lju, 2 sobno, družbeno, zamenjam za večje ® 216 627 4812 STANOVANJE v pritličju, 1-sobno, prodam ® 331 709, dopoldan _4818 STANOVANJE v Tržiču, 2 sobno, oddam v najem šifra: DOGOVOR 4824 STANOVANJE na Bledu, 3 sobno, zamenjam za manjše ali prodam. ® 801 497_4834 GARSONJERO, 24 kvad. m, opremljeno, v bližini avtobusne, prodam Vehovec, Valjavčeva 14, ® 213 869_4882 STANOVANJA PRODAMO: na Bledu 2 5 sobno in 3 sobno, v Gor jah 3 sobno, na Jesenicah garso njero, 1 5 sobno, 2 sobno in 3 sobno, v Lescah 1 5 sobno in 3 sobno, v Tržiču Ravne 3 sobno, v Kraniu garsonjero, 1 5 sobno, 2 sobno in 3 sobna in večja ZA MENJAMO lastniška stanovanja za večja in manjša KUPCI NE PLAČAJO PROVIZIJE! APRON NEPREMIČNINE.® 064/214 674 _4909 STANOVANJE v Boh. Bistrici center, 2 sobno, 49 kvad. m, cen tralna, prodam ® 41 246 4926 Stanovanjsko POVRŠINO. 8(1 kvad m, delno potrebno adaptaci je, menjam za garsonjero Turš čak, Kopitarjev trg 2, Vodice 4949 VOZILA DELI Vetrobranska STEKLA, BLATNIKE, novo, za vse tipe, prodam ® 60-341_4245 VW KOMBI kason. letnik 1973. za rezervne dele, cena 300 DEM, pro dam® 81 916_4740 Levi notranji BLATNIK za Yugo 45 prodam ® 733-217_4762 Zadnja desna VRATA za Zastavo 101, karambolirana, prodam ® 65 452_4798 ZASTAVO 101. starejši letnik, prodam po delih. Sp. Gorje 146 4808 48 029 484 7 KLJUKO za R 4 prodam SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 80 x 90 cm za 630 DEM. i garancijo in montažo ® 310 223 Za Zastavo 101 DELI: motor, me n;.iii' 1 stekla, pločevina, itd , prodam® 631-674_4915 Vlečno KUUKO in PRTLJAŽNIK za Kadett L prodam ® 620 512 Akumulatorji TOPLA z 2-letno g3' rancijo. 12/40 - 3.490,00 SIT 12/W-4.640,00 SIT 12/75 - 5.840,00 S ' Agromehanika Kranj, Hrastje 52/8 - v ceni je že vračunan 20 % PJ5J metni davek. ® 064/331 -730_J-/3 AKUMULATORJI Topla najceneje v Agroizbiri Čirče 12 V/40 - 3.38" SIT; 12 V/50 - 4.640 SIT; 12 V/75 ■ 5.830 SIT. Prodajamo na dva čeka-® 324-802 ^ MENJALNICA skem domu. VILFAN 211-387 Deiav; 4445 CITROEN rabljeni rezervni deli if> odkup vozil Citroen za avtoodpa. ® 692-194___ ZASTAVO 750, dobro ohranjen0' kupim. ® 632-297 4641 VVV 1.303 J, letnik 1975, registrira" do 22/1/1994, dobro ohranjen, Pr0' dam. ® 41-394__*£; Prodamo voz ila ŠKODA pougoj; nih cenah. Technocar d.o.o., Sk° ja Loka, ® 064/632-840 _J}^. Prodajamo celoten program v0*'' FORD po ugodnih cenah. Technocar d.o.o., Škofja Loka, wl 064/632-840___*J2 R 4 GTL, letnik 10/1989, dobro ohranjen, prodam. ® 325-214, P 20. uri___**2 ZASTAVO 101, letnik 8/1986. dam® 714-360__fj? NISSAN SANY 1.5 SLX, l«KJ 1987, prodam. ® 78-971 __JJj!, OPEL KADETT 1.3 prodam* 695 070__iii: ZASTAVO 101, letnik 1981, ce(l3 1.250 DEM, prodam. ® 53-113 letnik GOLF 1.300 bencin, 1980/1981, prodam. ® popoldan__ R 4, registriran eno leto, zelo oW*j njen, prodam. ® 326-294___^?--CITROEN GSX, letnik 1977, c«na po dogovoru, prodam ® 84-'Lgj ZASTAVO 101 C, letnik 1992.gg dam® 217 841 ^ YUGO 45 A, letnik 1988, djKJ ohranjen, prodam ®48^067^^, YUGO, letnik 1989, registriran •>','.< odplačevan,« prodal* na ' TEMPO na 2 leti m 24-mesečna garancija tehnikom tvaprelamnlk* 0 mM boom pop** vlja¥° tudi pri vas doma 0 AKCIJSKA prodaja toplotnih črpalk NAROČILA IN INFORMACIJ* lervisna enote kranj. ^ Prešernove brigade tO *> 2K1 48(1 m 214 946 vsakdan o ^ 16 ure sobota od 8 dO '* ITALIJANSKA RESTAVRACIJA H 0 M i LISI KRANJ - Planina III tel.: 324 1 1 6 OBVESTILO Male oglase, označene »POD Šl ■"HO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla sna služba Gorenjskega glasa Joira pisne ponudbe interesen ,0v Zato Vam naslova oglaševal ca ne moremo posredovati. Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi Podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Ve-5* uspeha Vam želi GORENJ ' QLAS in se priporočal YUGO 45 A, letnik 1986, dodatno PPremljen, ugodno prodam. ® ?°ii73__ 4870 QOLF bencinar, letnik 1978, ugod-!lg_prodam. _f 061/372-507 4884 R 4, letnik 1983, prodam. ® 7J5-563_4885 F'AT REGATO 100 S, letnik 1986, re9istnrano do 10/1993, ugodno B[°jam® 216-898_4891 SJL KADETT 1.3 LS, letnik 1987, ^P^n^prodam. ® 65-489 L?P. 'etnik 11/1986, cena 1.500 ^^prodam. ® 217-604 4898 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, ko",8. po dogovoru, prodam. ® 2£!5L____4904 ProdaVvw HROŠČ in kupim do 2 !g!j£aro SKOPO® 51-087 4906 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, registrirano do 10/1993, prodam. Kri--__fLg_stan. 2, Drulovka 4907 R 5. letnik 1992, prodam ali me-Jjf^f^cenejši avto. ® 312 255 R5AN0' 'etnik 8/1978, prodam _f ^p5JL___4913 ^/^ROSČ. letnik 1966, ohranjen, egistnran do 11/1993, prodam. 5JS3JJ574 4914 ElG!0T 309 GL, letnik 8/1986, -!p^^a^JerM>rodam. ® 82 473 ^jodam R 4 GTL, letnik 1987, do-a ,°°nranjen, prvi lastnik Cena .^DEM . ® 212-793 mtkti letnik 1982- registriran do -^gjj^odam ® 41-919 4924 n'ANO, letnik 1977, vijolično - čr- 32ft K?dam " 1000 DEM « pp^l*___4948 2JJOEN GS 1 300, letnik 1978. re 85, tI?" do 1/1994- Prodam ® "2 4960 l2'EMNA PRILOŽNOST! ***** pletilje..... ^na-EVA-lzTetexsa K8«amo 3.100 ,-SIT do|8«pletllke215/-SlT .....in šivilje ^•livankekompl. *»V- dalje (uvo? iz Češke) 'n'**n.h cenah 20-40% Mo«N NAKUP NA 2 ČEKA IZJEMNA PRILOŽNOST NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI s 136 kanali * z anteno 80 x 90 759 DEM * z anteno 60 x 70 669 DEM DO 25 OBROKOV z montažo in garancijo 13 mesecev. "SATEX" TEL.: 48-570 Odkupim karambolirano VOZILOI Tudi totalko! Takojšnje plačilo! ® 061/218 941__4964 ZASTAVO 101, letnik 1978, regi-strirano do 24/10/1993, prodam. Kaurin, 1. avgusta 7, Kranj 4966 VOLVO 340 GL, letnik 1986, pro-dam. ® 46-055 4975 ZAPOSLITVE Ostalo nam je še nekaj prostih mest Pokličite ® 328-265 3479 Zaposlim DEKLE za delo za šankom v Šenčurju. Honorar 170 SIT/ h® 216-683 _3848 Zaposlimo dve ŽENSKI za strežbo v slaščičarni. Pogoj je slovensko državljanstvo, obvladanje slovenskega jezika in higienski minimum, ostalo po dogovoru. ® 325-545 _4231 Vam prosti čas dela preglavice? Pokličite® 222-524_4246 Želite redno ali honorarno zaposli-tev kot ZASTOPNIK tuje firme? ® 52 133_4247 Iščemo AKVIZITERJE za prodajo na območju Gorenjske. ® 064/47 347 4279 Mladinska knjiga potrebuje še nekaj ZASTOPNIKOV in VODIJ SKUPIN. ® 59-159, dopoldan 4335 KUHARJA in NATAKARJA za sa mostojno delo v manjši restavraciji zaposlim ® 45-316 in 45-317 _4675 FRIZERKO moško, žensko zapo slim; lahko tudi pripravnico ® 76 250 4726 Iščem pridno ŽENSKO, lahko tudi par, za delo na kmetiji - vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Aljančič Janez, Hladnikova 31, Križe. ® 57-731 4734 Iščem DELO na domu. 49 449 4738 Iščem redno zaposlitev ® 401 391_4748 DEKLE za strežbo v bifeju v škofji Loki honorarno zaposlim. KRČMA PAVLE, ® 620 077_4750 Iščem delo, lahko šivanje, trgovina, butik, lepljenje in podobno ® 631 954_4757 Iščemo pridne PRODAJALCE za teren Artikel: tekstil lepa provizija ® 738 113_4782 Varovanci delavnice pod posebni mi pogoji iščejo enostavna dela: sestavljanje, pakiranje ® 211 155 4783 Zaposlim DELAVCE v lesni deci mimici ® 58 094 4785 Nudimo terensko delo. Vaše po nudbe na ® 326 231 4796 LEPLJENJE kuvert doma! Ena ku verta - 1 DEM Pošljite življenje pis in kuverto z znamko Babšek, Frankovo 74. Škofja Loka 4837 PRODAJA uspešnega knjižnega programa na terenu Prevoz zago tovljen ® 064/632 330 4873 325 638, 4876 Iščem DELO na domu. čirče, Kranj Iščem zaposlitev, lahko tudi na dom Sem vestna in poštena ® 216 256 4879 {J** Ponudba: BRE7PiGAASI DO 10 BESED ZA VAS OglaTdo N° S TEM KUPONOMI ob*egu nad°ioeJed bomo obJBvi,i n" na*e »troSke - oglase v *aračun»m besed: "pod šifro"; "naslov v oglasnem oddelku" bre*PUčni poccnik«- NeCitljivo izpolnjenih kup onov za ne »prcjernan^o °81" h°m° uP°,teva" potokopij kuponov ^HJELMam1? V£UH S>°LASOV PO TELEFONU NE Ko SSSuil°: TEMVEČ SAMO S TEM KUPONČKOM tudi teaa kot kVPon' nc pozabite v tekst za objavo vključiti * Vami - nmu23 'n,te;cscn,i » Val ogla. vzpostavijo kontakt tel«fonu o£n ,i O^efon,ko *levi,ko a,i Va* naslov. Po ^"evno tn«T/ 60 *eved* "* v«dno neprekinjeno 24 ur cen'ku ». „J. ,*T ma,e °«,a"e: obJ*vo zaračunamo po ^režl/ i Cn,ke P°*cben popu.t. 1 « »■ pošljite Da: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. a ^iiiskilaicm t>5st«lilu. Vas zanima delo na terenu Slovenije? Postanite zastopnik DZS. Možnost redne zaposlitve, dober zaslužek + stimulacija.® 51-514 _4888 Zaposlimo NATAKARJA z znanjem nemškega jezika. ® 53-593 _4889 Komunikativnim OSEBAM nudimo honorarno delo. Plačilo takoj. ® 323-135_4892 Iščemo komercialne ZASTOPNIKE z lastnim prevozom za direktno prodajo® 633-181_4896 Zaposlim KV KUHARJA ali KUHA-RICO. ® 49-259_4933 Bi radi s poštenim delom zaslužili 90.000 SIT? ® 76-622, po 18. uri _ 4939 Bi radi zaslužili dodaten tolar? Pridružite se nam. ® 325-265 4940 Visoke provozije nudimo za prodajo uspešnic Slovenske knjige. ® 733-349, zvečer_4941 TRGOVKA išče delo. ® 310-545 _ 4953 Sprejmem honorarno DELO na domu® 714-826 4974 ŽIVALI PRAŠIČE, težke nad 30 kg, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, ® 733-232_4205 Polovico enoletnega BIKA pro dam. ® 723-407_4230 Rjave JARKICE, stare 10 tednov, ter večje in manjše PRAŠIČE prodam. Stanovnik, Log 9, ® 65-546 _4620 ODOJKE prodam® 401-165 4716 TELIČKA za zakol prodam. Zg. Bitnje 30. Žabnica 4725 TELICO za rejo ali zakol prodam. ® 70 626_4739 Težko TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. ® 620-775, zvečer 4746 PAPIGO sivi jako, s kletko, prodam® 631-422_4768 Več SVINJ nad 100 kg prodam. ® 062/773-731_4778 SAMOJEDE z rodovnikom prodam® 713-064_4799 Morske PRAŠIČKE, mongolske SKAKAČE, HRČKE, SKOBČEVKE, RIBE, AKVARIJE prodam. ® 76-342_4800 TELIČKO simentalko, za rejo, prodam® 310-511_4809 OVCA in JAGNJE naprodaj. ® 242-262_4814 BIKCA, težkega 100 kg, prodam. ® 725-278_4815 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. ® 70-054 4829 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Sp. Brnik 60 4833 PUDLICO, čistokrvno, brez rodovnika, prodam. ® 50-789 4836 Mlado KRAVO za zakol prodam ® 061/824-375_4842 TELIČKO, staro 10 dni, menjam za bikca simentalca. ® 57-824 4855 KRAVO simentalko, visoko brejo, ali po izbiri, prodam. Zalog 62, Cerklje_4883 Tri mlade KOZE po izbiri prodam. Porovne, Poženik 6, Cerklje, ® 422-435_4887 PUJSKE, težke 20 - 40 kg, prodam, čirče 38, Kranj 4890 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Podreča 26, ® 401-225 4903 KAMNOSESTVO Kažper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE V SPOMIN 8. marca je minilo 10 let, odkar je od nas nenadoma odšla najina draga hčerka in sestra ALENKA VID ALI Hvala vsem, ki se je še spominjate. Vri njeni! ZAHVALA MATI JE LE ENA, NAM VSEM DODELJENA. TAKRAT JE HUDO, KO ZGUBIŠ TUDI NJO! Ob nenadni izgubi naše mame MARIJE PRISTAVEC (mame - Tali) iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in svojcem za izrečene izraze sožalja in položeno cvetje. Se posebno se zahvaljujemo Domu dr. Janka Benedika za skrb in nego v zadnjih letih, pevcem Lipa Bled za lepo zapete C:smi, g. Toniju za zaigrano Tišino, kolegom iz OŠ A.T. inharta in OŠ A. Janše, prijateljem "Gošarjem" in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem! Imeli ste jo radi VSI NJENI ZAHVALA Delo, poštenje bilo tvoje je življenje, ko se življenje spremeni v trpljenje, je le smrt odrešenje. Ob smrti moža, očeta, deda, pradeda in brata LEOPOLDA PIVKA iz Sela pri '/in h se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Sedeju za čas njegove bolezni, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, čevljarskemu cehu iz Škofje Loke za izkazano čast, Balinarskemu društvu, vsem trem praporščakom, moškemu zboru Alpina, godbenikom za odigrano Tišino, govornikoma Branku in Janezu in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vri njegovi SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl FRANC VRHOVNIK iz Zg. Besnice 115 upokojenec Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnika smo se poslovili v soboto, 27. februarja 1993, ob 15. uri na pokopališču v Besnici. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, tast in stric MARJAN PARTE st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala tudi dr. Trinkavsovi, dr. Bajtu in dr. Veselu iz Inštituta Golnik, dr. Benediku in dr. Sajevčevi iz ZD Kranj, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Iskre TEC, Društvu CIV, Društvu Zveze slepih, Društvu invalidov ter sostanovalcem. Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Marjan in hči Anica z družinama v imenu vsega sorodstva Kranj, 26. februarja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice FRANČIŠKE KISOVEC žroj. Izda, 1908 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala gre sosedom, g. župniku za lep pogrebni obred Žalujoči: Vsi njeni Delnice, 28. februarja 1993 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame PAVLE ERŽEN roj. Bizjak se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvala tudi g. župniku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: Vsi njeni Kranj, 3. marca 1993 ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, brat, ded, tast, stric in svak FRANC HRUSTELJ iz Radovljice, Cankarjeva 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, vence in spremstvo na njegovi zadnji poti v prerani grob. Posebna zahvala dr. Grmovi in Bolnišnici Jesenice za dolgoletno zdravljenje, Zvezi borcev in upokojencem, {;ovorniku Vinku Bercetu, zastavonošem in g. župniku za epo opravljen obred. Zahvala tudi pevcem za lepo zapete žalostinke, g. Niku za občuteno zaigrano Tišino, Verigi, Žitu, Plamenu, plavalcem, stanovalcem iz Cankarjeve 12 in g. Lunarjevi za pomoč v bolezni. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vri njegovi Radovljica, 27. februarja 1993 Pritožbe na policijo zgrešile naslov? Edina pot civilna pravda Policija storila vse za zaščito prvotnih lastnikov Catv omrežja na Planini I in Hujah. Kranj, 8. marca - Pavo Ivankovič iz Urada kriminalistične službe UNZ Kranj zavrača kritike nekaterih stanovalcev iz krajevnih skupnosti Planina I in Huje, češ da policija ne stori ničesar za zaščito njihovega Catv omrežja. Ivankovič pravi, da so takšne kritike odsev večinskega mnenja ljudi, da je policija edina, ki lahko preprečuje nepravilnosti. Vendar ni tako; v tem primeru je storila vse, kar je v njeni pristojnosti, v pristojnosti inšpekcij, tožilstva, sodišča pa ne more posegati. Zgodba okrog gradnje televizijskega kabelskega omreža na Planini I in Hujah je kot pogreta juha. Za izgradnjo lastnega omrežja so se stanovalci odločili 1988. leta, ustanovili odbor, postavili za njegovo predsednico Biserko V., 1400 naročnikov je za novo omrežje plačalo po 100 mark, skupaj torej 140.000 mark. Odbor je zbiral ponudbe izvajalcev, nakar je sklenil pogodbo z ljubljanskim podjetjem PAP. V njej je med drugim zapisano tudi to, da bo podjetje po izgradnji sklenilo posebno pogodbo z odborom za vzdrževanje omrežja. Do tega ni prišlo, odbor je spet zbiral ponudbe, najugodnejša je bila eno marko na mesec za priključek. Med ponudbami je bila tudi ponudba podjetja TELE-TV Kranj za 5,5 mark, z njim je odbor julija 1991 sklenil pogodbo o vzdrževanju in nadaljnji širitvi Catv omrežja. V peti točki pogodbe pa se je oblikovalcem pogodbe tudi "zapisalo", da je TELE- TV izključni lastnik prevzetega Catv omrežja. Kriminalisti so javnemu tožilstvu zaradi suma kaznivega dejanja prekoračenja pooblastil ovadili predsednico odbora Biserko V. in predsednika krajevnih skupnosti Planina I in Huje. Pravi lastniki omreža namreč za brezplačen prenos premoženja na zasebno firmo TELE-TV sploh niso vedeli, prepričani so bili, da je omrežje predano le v upravljanje. Resnica je prišla na dan šele kasneje, ko so naročniki začeli dobivati položnice od TELE-TV za najemnino priključkov, in to višje od 5,5 marke. »S tem, ko smo ovadbo predali tožilstvu, smo svoje delo opravili. Kazenski postopek teče, ne moremo pa mi Catv omrežja, ki je zdaj v rokah TELE-TV, vrniti pravim lastnikom. Tudi pobuda za revizijo divje privatizacije, ki jo je vložila skupina oškodovanih stanovalcev, ne pride v po-štev, ker je omrežje zasebna in Kako nazaj v vojašnico? Bled - V soboto, 6. marca, okrog desetih zvečer je 20-letni Jože B., ki služi vojaščino na Bohinjski Beli, študiral, kako naj se z "dopusta" vrne nazaj. Pri hotelu Toplice je nagovoril voznika golfa, koje ta parkiral avto, in od njega zahteval, naj ga pelje na Bohinjsko Belo. Voznik se za pijanega mladeniča ni zmenil in odšel po svoje, Jože pa seje iz maščevalnosti lotil golfa. Z njega je odlomil ogledalo, brisalce, anteno. Nasilneža so policisti ovadili kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. • H. J. ne družbena last. Stanovalci ga lahko terjajo nazaj le s civilno pravdo na sodišču, neodvisno od tega, kakšen bo na sodišču izkupiček naše kazenske ovadbe proti trojici,« pravi Pavo Ivankovič. Čeprav je Catv omrežje na Planini I in Hujah plačalo le 1400 naročnikov, seje nanj priključilo približno 1800 naročnikov. Ko je podjetje TELE-TV omrežje dobilo v dar, je začelo montirati po blokih svoje omarice, da bi lahko izključilo ne-plačnike. 25. februarja letos je podjetje v bloku na Gorenjskega odreda 18 neplačnike izklapljalo. Stanovalci so poklicali policijo. Policista sta v bloku dobila dva monterja in enega od stanovalcev, ki je nasprotoval montaži omaric. Vendar sta bila policista nemočna, saj sta monterja pokazala soglasje hišnega sveta, ki ga je podpisal Matija Retelj. Soglasje dovoljuje podjetju TELE-TV, da v objektu lahko izvede razvod Catv do vsakega stanovanja posebej, kot določa projekt, izvajalcem dovoljuje tudi nemoten dostop do Catv omrežja. • H. Jelovčan Avto zavaroval po trku Kranj - Sandi S. iz Ljubnega je imel že 10. novembra lani nezgodo s svojim fiatom pando. Dan kasneje je pri zavarovalnici sklenil kasko zavarovanje, še dan pozneje pa je prijavil škodo. Na zavarovalnici, kjer sumljive primere s sodelovanjem policije preverjajo, so posumili, da je Sandi nameraval zavarovalnico ogoljufati za 146.000 tolarjev. Otroka z vžigalicami Jesenice - Na srečo so odrasli hitro opazili, kaj počneta šestletna otroka pri kurniku v bližini poklicnih gasilcev na Jesenicah, sicer bi ogenj bržčas povzročil večjo škodo. Otroka sta se igrala z vžigalicami in kurila papir, tako da se je vnel kur-nik. Kraja v menjalnici Kranj - V začetku januarja je v kranjski poslovalnici menjalnice Publikum zmanjkalo za približno 1,8 milijona tolarjev denarja. Glede na to, da v blagajno ni bilo vlomljeno, so kriminalisti posumili eno od uslužbenk. Majo M., toliko bolj, ker je po tem dogodku niso mogli nikjer najti. Pred dnevi se je vrnila iz tujine, zaslišal jo je preiskovalni sodnik, na razplet kazenskega postopka čaka v priporu. Torinski sindikalisti za begunce V soboto dopoldne so center za začasne begunce v Škofji Loki obiskali sindikalisti iz Torina v Italiji, ki so pobrateni s Kranjskimi sindikati. S seboj so pripeljali za 8,2 milijona lir hrane, igrač in oblačil za begunce. Darila je škofjeloški Rdeči križ namenil prvenstveno beguncem, ki žive pri družinah. • H. J* foto: D. Gazvoda Delo kranjskih poklicnih gasilcev Lani več požarov in manj nesreč Kranj, 6. marca - V letu 1992 so imeli delavci Gasilsko reševalne službe Kranj 681 reševanj, kar je 155 manj kot leto poprej. Nekoliko se je povečalo le število požarov, zmanjšal pa se je obseg reševanja pri nesrečah na cestah in raznih drugih intervencij. Hitro posredovanje je v mnogih požarih preprečilo večje nevarnosti in škode. Delo v Gasilsko reševalni službi je sicer organizirano kot celota, pa vendar statistični podatki prikazujejo posebej tako gašenje in reševanje v prometu kot druge intervencije. Lani so poklicni gasilci našteli 102 požara, kar je le 6 več kot leta 1991. Le 5 je bilo velikih požarov, kjer je nastala večja škoda; pri teh je bilo potrebno tudi sodelovanje prostovoljnih gasil- /uspešen\ * posel propagandna ■ 1 OBJAVA f W\ v Gorenjskem glasu ^7 cev. Za 76 začetnih in 21 srednjih požarov je bilo odločilno hitro ukrepanje, sicer bi prišlo do večjega obsega požarov in škod zaradi ognja. Število intervencij v prometu se je s 429 v letu 1991 lani zmanjšalo na 351. V prometnih nesrečah so imeli 18 težjih reševanj (vozila izven cestišča in podobno), v 25 primerih so reševali ljudi, ki so bili vkleščeni v vozila, odstranili pa so tudi 140 karamboliranih vozil. Pri slednjem je bilo potrebno še čiščenje vozišča. Razen tega so opravili 168 prevozov vozil v okvari. Kako raznoliko je delo poklicnih gasilcev v Kranju, priča podatek o 228 drugih intervencijah. Gre za odstranjevanje okvar na vodovodnem in električnem omrežju ter napravah, črpanje vode, odpiranje stanovanj in ostranjevanje raznih ovir, reševanje ljudi in celo reševanje živali. Lani so imeli tudi 14 pirotehničnih akcij, 5 intervencij ob razlitju nevarnih snovi in prav toliko zavarovanj ob požarno nevarnih delih. Ob tem so stalno skrbeli za vzdrževanje vozil, orodja in opreme ter za dopolnilno strokovno in telesno usposabljanje delavcev. Lani so v Kranju na novo uredili servis gasilnih in dihalnih aparatov, žal pa se je žara-di splošnega varčevanja /.manjšal obeg servisnih pregledov na skupno okrog 20.500 aparatov-Upadlo je tudi zanimanje tj* izobraževanje, saj so imeli 'e različnih akcij v zvezi z v* stvom pred požari.• S. S»je Kako planinske postojanke skrbijo za okolje Odpadne vode (tudi) neposredno v podtalnico Bled - Naravovarstveno nadzorna služba Triglavskega narodnega parka je lani drugič zapored, tokrat sistematično in obširno, pregledala, kako planinske postojanke na območju parka skrbijo za varstvo okolja. Med drugim je ugotavljala, kako ravnajo z odpadnimi vodami in kako se oskrbujejo s hrano, pijačo in energijo. Čeprav vode, ki izvirajo v Triglavskem narodnem parku, predstavljajo petino vodnega potenciala Slovenije, ima kar 14 planinskih postojank odpadne vode speljane neposredno v podtalnico. Le sedem postojank ima zaprte greznice, ki jih občasno praznijo (pogoj je dostop s cisterno), trinajst postojank pa ima odpadne vode najprej speljane v triprekatne greznice, nato pa v ponikoval-nice. V parku ocenjujejo, da bi bilo razmere mogoče izboljšati, če bi prešli na suhe sanitarije, zmanjšali porabo vode ter ponudbo hrane in pijače, prepovedali pranje perila (to je delno že uveljavljeno) in ukinili stranišča na vodno izplakovanje. In kako se planinske posta-janke (v parku je 35 redno oskrbovanih, dve sta občasno odprti in sta zaprtega tipa, sedem pa je neoskrbovanih bivakov) oskrbujejo z energijo? V 17 kočah imajo bencinske ali dizelske agregate, ki povzročajo hrup (le v sedmih so zvočno izolirani) ter izločajo škodljive snovi v zrak in v tla. Enajst koč je priključenih na javno električno omrežje, Kovinarska koča na Zasipski planini ima kot edina lastno malo elektrarno, v osmih kočah uporabljajo plin, fotoelektrične celice, ki izkoriščajo sončno svetlobo, pa imajo zaenkrat zaradi drage začetne naložbe le na Gomiščkovem zavetišču na Krnu, na Preho-davcih in na Kredarici. Kar zadeva oskrbovanje planinskih postojank s hrano, pijačo in drugim, je ekološko sicer najsprejemljivejša nošnja s konji ali peš, vendar pa nosači s konji oskrbujejo le osem koč v parku, peš pa samo zavetišče pod Spičko in občasno odprto Lipovčevo kočo v Martuljku. Dvajset koč oskrbujejo z avtomobili in s traktorji, ki povzročajo hrup in oddajajo v okolje izpušne pline, obstaja pa tudi nevarnost razlitja goriva. Tovorne žičnice, s katerimi oskrbujejo pet koč, predstavljajo manjši poseg v prostor in so po oceni strokovnjakov ena boljših možnosti za oskrbovanje koč. Helikopter, ki pomaga pri oskrbovanju devetih postojank, pa s hrupom moti živalski svet in tudi sicer onesnažuje okolje. • C. Zaplotnik JAKA'« LUKA Umrl v bolnici Ribčev laz - V petek, 5. marca, ob 17.40 je bila na regionalni cesti v Ribčevem Lazu prometna nezgoda s smrtnim izidom. Voznik osebnega avtomobila Bruno Božanov, roj. 1969, ki začasno stanuje v Ukancu, je vozil od Ribčevega Lazu proti Ukancu. Zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženi cesti ga je zaneslo, trčil je v drevo ob desni strani ceste. V nezgodi je bil tako hudo ranjen po glavi, da je v jeseniški bolnipnici umrl. Več dni mrtev v avtu Krvavec - V petek so iz Logatca sporočili, da pogrešajo 28-let-nega Boruta Mezeta, češ da se ni vrnil s Krvavca. V iskalni akciji, ki jo je sprožila policija, je sodelovala helikopterska ekipa, dva policista, šest gorskih reševalcev in domačini i/. Ambroža pod Krvavcem. Mezeta so našli mrtvega. Domnevno I. marca dopoldne se jc z avtom peljal po lokalni cesti Stiska \is Ambrož, kjer je prišlo do prometne nezgode. Meze je v blagem desnem ovinku zapeljal s ceste po bregu, se zaletel v bukev, nakar ga je odbilo še 30 metrov nižje. Vozilo in voznik sta ostala vkleščena med skalami, voznik je zaradi posledic nezgode umrl. • H. J. ^oi° MARMOR- večna lepota IZDELKI IZ NARAVNEGA KAMNA, MARMOR HOTAVLJE, po izjemno ugodnih cenah MARCA v Merkurjevih prodajalnah. Z Merkurjevo kartico zaupanja so izdelki MARMOR HOTAVLJc še 5% cenejši. 378619951997^^995199