Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 12.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	      19. marca 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Na rovaš.
Prekmurje pod Austrijo? Či smo pod Austrijo, zakaj pa te mamo mejo v Gederovci, na Cankovi itd? Pa zakaj plačamo drago carino? To nam naj razložijo naši modri uradniki, šteri po vsoj sili na nas ščejo podveznoti austrijske zakone. Šolskomi nadzorniki smo že večkrat glasno povedali, ka mi mamo svoj šolski zakon i dokeč parlament novoga šolskoga zakona ne sklene za celo kraljevino SHS, tečas mamo pravico po svojem starom šolskom zakoni se ravnati i šolski nadzornik je tüdi dužen po tom zakoni postopati. Zaman nam je dao na znanje v novinaj, ka je Višji Šolski Svet na Prekmurje tüdi raztégno bivšo štajersko vsakdanešnjo šolsko obveznost do konca 14. leta. V.Š. Svet je ne zakonodajna oblast. Pa zakonodajni odbor v Belgradi je vse naredbe V. Š. Sveta za neveljavne oznano. Tak je prav. Dimnik, Gangl, Jurko i tovariši, šteri so, tak zalübleni v austrijske zakone, naj idejo v Burgenland raztegüvat te zakone, tisto je austrijska dežela; Prekmurje je pa srbska provinca i ne potrebüje plesnivih austrijski zakonov. (Risum teneatis pueri!)
V tom oziri moremo tűdi kraljevskoj sodniji nepravno postopanje na rovaš zapisati. Pa so kraljevski sodniki vučeni gospodje, pravniki, juristi; zato od njih stem bole lehko čakamo, da vu vsem na podlagi pravnih principov postopajo. Zdaj, samo eden slučaj nepravilnoga pravnoga postopanja vržemo pred javnost. Edna cerkev je erbala dva plüga zemlje. Vogrska sodnija je na podlagi teštamenta dokončala, ka se ta zemlja po omožitvi ali po smrti vžitkarice more odati. To je tak edna osojena zadeva (res iudicata). Tü sodnija zdaj nema drügoga posla, kak sodbo zvršiti. A Lendavska Kraljevska sodnija je pa izjavila, ka se ta zemlja brez vládnoga dovoljenja nemre odati, ar austrijski zakon to predpišüje. Ali kak pa pride Prekmurje k tomi austrijanskomi zakoni? Kda je bio te zakon za Prekmurje sklenjen? Što ga je razglaso? Takšega zakona je v Prekmurji nikdar ne bilo i dnes ga tüdi ne pripoznamo. Sodnija je ne zakonodajna oblast, ona nema pravice nam zakone navežüvati. Sodnija more po obstoječih zakonih soditi.
Uradna naznanila.
Z Cbr. 13381. Generalne Direkcije Carina Beograd od 2. marca t. l. izdanoga na podlagi sklepa Ministerskoga sveta od 1. marca t. l. prepovedan je uvoz vseh luksuznih predmetov, šteri neso neobhodno potrebni i šteri se izdelavajo v našoj državi. Izjemoma je pa dovoljen uvoz onih luksuznih predmetov po 3. marci t. l. za štero se more z avtentičnimi dokumenti dokazati, da so bili küpljeni ali naročeni do 3. marca t. l. Prošnje z prilogami (pogodbe, govori, fakture, naročilna pisma) za uvoz takšega blaga se majo predložiti Generalnoj Direkciji Carina Beograd, a potom carinarnice, prek štere se namerava blago uvoziti, v
časi od 30. dni od 3/III. t. l. dalje. Blago, küpljeno po 3. marci se bo brezpogojno zavračalo. Natančnejše podatke o prepovedanih luksuznih predmetih dobijo interesenti pri glavni carinarnici III. reda v M. Soboti i vseh njenih carinskih oddelkih. 
Opozarja se, da se bo proti švercarom, ki bi poskušali vtihotapiti prepovedane luksuzne predmete, najostrejše v smisli carinskega zakona postopalo:	
Blago se konfiscira, švercar pa pokaštiga, kaštiga znaša: carina, desetkratna carina, k. šteroj kazni se prišteje še 50% desetkratne carine in pa taksa za obsodbo. Zvün toga bo vsaki tihotapec z luksuznimi predmeti kaštigan še z zaporam od 3 do 6 mesecov zapora, štera kaštiga se ne more spremeniti v penezno kaštigo.
Tihotapec je vsaki, ki po stranskih i ne priznanih carinskih potih i cestah, poskuša uvoziti (unositi) blago ali ga izvozi (iznosi). Ravnatako je tihotapec tisti, ki na carinski poti ne prijavi carinarnici, da ima predmete, od šterih se plača carina, pa se z preiskavo najdejo te predmeti.
Naši brati.
Gor Jožef iz Pince st. 56. posestnik oženjen izpove sledeče:
  Dne 27. februara so prišli graničarje k meni so me odtirali v D. Lendavo k kapetani 7. graničarske čete zato, da so sumili, da sem jaz tisti ki sem žandarom naznano, da püsti kapetan Čarapič ljüdi madžarske narodnosti prek meje na Madžarsko brez dovoljenja.
Jaz sem pravo, da to ne istina, nato me je začeo kapetan Čarapič z sabljov v njegovoj sobi tak pretepati, me vrgeo na tla i hodo po meni, da sem bio ves čaren. Nato me je zapro v občinski zapor i me še le na drügi den spüsto vö, kda je prišla moja žena po mene ob 9. vüri.
Jaz sem šo nato k doktori Preisi, šteri me je preiskao i napravo izspričevalo, štero sem neso k žandarom v Dolino i sem jih proso, naj stoga nekaj napravijo.
Kak so se začeli žandarje zato zanimati i ko je prišel dne 1. marca 1922. en žandar v Pince po službenim poslom, ga je kapetan Čarapič k sebi pozvao i ga prijao za spodnjo čelüst, njemi dao dve plüski i reko, da je švaba on i njegov zapovednik, ar so žandari njega notri javili, da je on Gor-a zbio. Komentarja k tomi ne trebej. Gor je zdaj betežen i leži v postelji.
Demokratsko zborovanje v D. Lendavi. Dr. Kukovec za autonomijo.
Kak smo že v zadnjoj štev. naši Novin poročali, je dr. Kukovec, bivši minister, narodni poslanec, celjski fiškališ imel sijajno obiskani shod v sredi svoji demokratski uradnikov v D. Lendavi dne 11. marca. Eden shod z vekšov fiaskov si že ne moremo premisliti. Shod je bio napovedan ob 7. večer, a obdržali so ga že ob 5. Na shodi so bili navzoči: dolnjelendavski uradniki vsi i pravimo bole malo več, kak menje 15—20 drügi ljüdi, ki so pa ne prišli ravnoč tak na shod, nego bole so se slučajno v gostilni nahajali.
Sejo otvori g. Golub, nadučitelj na dolnje lendavskoj šoli, pozdravi g. dr. Kukovca i predlaga, da se izvoli predsednik zborovanja. Dr. Čuš ne po božoj milosti i ne po volji ljüdstva gerent v D. Lendavi, predsednik, si šteje v čast, da ma priliko pozdraviti g. poslanca dr. Kukovca i nato preda reč g. Kukovci. Zdaj se začne samohvala i farbanje ljudstva. Dr. Kukovec: Naša demokratska stranka nam dosta dobroga včinila v Belgradi (Tam mogoče, kapitalistom,
bankirom i verižnikom ali nam ne v Prekmurji). — Kelko dobra je včino samo on za naše invalide, spravo njim podporo, či dosta ne, — to sam pripoznava pa nikaj li (ništernih je ešče itak nedobivajo). Demokratska stranka se briga za vse sloje (cilo pa za kapitaliste, verižnike, švercare pa za Puceljove vole, da se dobro prodajo) — Dr. Kukovec izjavi na dale, da je on poslanec za Prekmurje, mamo ešče enoga g. Klekla, da pa glavna stvar je, da je dr. Kukovec prekmurski poslanec (Nevemo samo, što ga izvolo, demokratska stranka 5 glasov dobila v Prekmurji i te pomotoma). 
Najbole dr. Kukovec nosi na srci dobrobit Prekmurja On nam je spravo železnico M. Sobota—Ormož (glasi iz ljüdstva: nam trbej M. Sobota—D. Lendava). Pripozna g. poslanec sam, da ešče zdaj ne more to spraviti njegova stranka, da bi se odprle železnice M. Sobota —Hodoš ali D. Lendava — Redič, ar je na Vogrskom ešče dosta špijonov. On dela za autonomijo, (smej) On je ščeo, da bi Prekmurje prišlo pod Mariborsko oblast, a to so njemi naš g. poslanec Klekl preprečili, oni ščejo prej, da bi prišli mi prekmurci pod Ljubljansko oblast (grda laž, naš g. poslanec ščejo autonomijo, nedeljivo Slovenijo i nedeljivo Prekmurje, to je istina). Na slednje pa povdari g. Kukovec, da je itak najbolše, či je centrum Belgrad (tü je pokazao vö maček škrample, da dela za centralizem.) Farbarija se nadeljuje. — Ka dobra nam je včinila še njegovo stranka. Valuto nam je tüdi ona popravila, slaba je, da pa ešče itak bogša kak austrijska (jako slabo troštanje) On i njegova stranka dela na to, da se gospodarstvo i industrija vredi v državi, tak se bo tüdi naša valuta vzdignola (nervoznost narašča).
Po zborovanji je g. dr. Kukovec sprejemao pritožbe, med šterimi je dostakrat v velko zadrgo prišao, da ne znao kaj odgovoriti. Samo par slučajov. En možak iz Dugevesi: G. minister, či Vi pa vaša stranka vsem tak dobro ščete i vsakomi date pravico i ednakopravnost, zakaj nam ne date pravice, da bi si mí sami volili župani i nam ne bi pošilali takše, štere ljüdje neščejo. Zakaj naši invalidi ne pridejo do slüžbe, nego nam tam od preka je se pošiljate, zakaj nam vaša vlada ne dovoli zrnja brez carine prek meje voziti i drv z Vogrskoga? Takši interpelacij je ešče več bilo, na štere so g. dr. Kukovec mučati mogli.
Vidite, tak vam znajo demokratje farbati ljüdi pa njim pesek toriti v očih. Tü govori, da je za autonomijo, v Belgradi je pa najbolj zagriženi centralist. Mislimo, da ne bo dugo časa, ka bodo volitve, zato idejo že vö razni farbarje pokrajinaj ljüdstvo farbat. Vsem nevolam pa ki je dnesden mamo v našoj državi, so ravnoč demokrati krivi.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naznanje vsem občinskim županom i poveljnikom občinski gasilcov. Vu krátkom časi bodo začeli g. požarno policijski nadzorniki preglejüvati občinske gasilce. Opozarjajo se vsi župani i poveljniki gasilcev, naj nemudoma preglednejo vse gasilsko orodje i či najdejo kakše nedostatke naj je dajo popraviti, da pri inspiciranji nedo meli kakše neprilike. Naravna dolžnost je voditeljev občin se skrbeti, da vu slučaji požara se vsa gasilska škér vu najbolšem stanji najde, ár samo z dobrim i. pripravnim orodjom se lehko proti ognji postávi i našega bližnjega od velkoga kvára rešij.
Na smrt obsojen je bio pred mariborskim porotnim (eskütszék) sodiščom 9 t. meseca neki Šandor Kalman iz Prekmurja za volo umora. Ali se ta sodba izvrši ali ne, ešče ne vemo, ár je sodišče vložilo prošnjo za pomiloščenje.
2
„NOVINE“
19. marca 1922.
   V Čakovci so mrli 3. marca na nagloma vlč. g. Rozman Robert gvardian tamošnjega kloštra v 55. letnoj starosti. Pokojni so bili blaga düša, dober človek, za šterim žalüje cela okolica Čakovca. Rojeni so bili v Prekmurji, sin negdašnjega Črensovskoga školnika. N. p. v. m.
Vsem našim naročnikom damo tem potom na znanje, da od segamao bodemo samo ona poročila od raznih prireditev objavlali v naših Novinah, k šterim nam priložijo 2 dinara. To ne bo naše, nego mi moremo davek plačati od vseh inseratov i takših drüštvenih poročil tüdi davčnomi uradi. Dozdaj smo kšenki radi včinoli, ar nam ne trbelo davka plačüvati, a duže pa nemremo, vej znan nišče ne želej, ka bi ešče na to gorplačali, tak preveč falo davlemo Novine. Do toga nam je tüdi pripomogla demokratska-samostojna vlada.
Prvejši vojni minister na zatožnoj klopi. Naši poslanci jugoslov. kluba so zahtevali da se bivši vojni minister Žečevič naj postavi na zatožno klop, zakrivio je namreč to, da je notri pozvao rekrute lanskoga leta novembra meseca V najhüjšoj zimi, za nje so se pa dobro ne preskrbeli na telko, da je 6000 rekrutov obetežalo 300 pa mrlo.
Kak je s primorskim koloništvom? Na Esterhazijovom marofi v Petešovci je agrarna reforma naselila nekše primorce. Pa ka to lüdstvo tam dela? Nikaj! cejli den manjari — pa nazadnje zakaj bi delali, da agrarna reforma z Ljubljane komandera, ka njim se vse zabadav more davati — tak dobijo zrnje, drva, stanovanje pa foringo z ednov rečjov vse — pa zakaj bi te delali. Vse posédi se, iščejo delavci i domačini hodiji po 10 km. daleč na delo vsakši den, no primorci se nindri ne vidijo, oni se pozavlejo, ali priti neščejo — človik se more čüditi njuvoj nemarnosti, — niti svojij koz neščejo v rédi pasti, več jij za drvo privižejo a nemaren pastir ležij — pa bi zato preporočili agr. reformi, da či koga pošle v Prekmurje, naj bo bar takši, ka de si znao krüh slüžiti a ne ka bi tü vsem bio samo na ter —Prekmurje za manjake kakši so primorci, nema krüha, pa bi bilo najboše, či bi agr. reforma namesto primorskij manjakov naselila delavne sirmaške domačine, a prve poslala odked so prišli, naj si zapomlijo g. pri agr. reformi, ka Prekmurje ne komunistička republika, gde bi domačini žmetno delali, a primorci brez dela samo jeli. Hic Rodus, hic salta! a ne tam, gde to neje potrebno.
Beteg našega g. poslanca. Naš g. poslanec so v španjolskom betegi ležali dva tjedna v Belgradi. Beteg jih je jako zmantrao ka so mogli priti domo, da se malo okrepijo. Zavolo slabosti po zdravnikovom predpisi par tjednov nikoga ne morejo sprejeti. Že se naznani v Novinah, kda sme što k njim priti. Nišče naj ne piše v Belgrad, nego v Črensovce či kaj šče ž njimi opraviti. Vse prošnje, štere so prišle k njim v Belgrad so rešili. To vzemite vsi naznanje. Gda dobijo kakši odgovor, vam že naz-
nanijo.
Za železnico med Špiljom i Ljutomerom so naš g. poslanec z g. Žebotom intervenirali, da se otvori. V Belgradi so se te preminole dni vršila pogajanja za trgovsko pogodbo med našov državov i Austrijov. Gda se podpiše ta pogodba, de potüvanje olejšano prek v. austrijo posebne olejšave pa dobijo ljüdjé, ki 10 kilometrov od meje prebivajo. Žele našega prebivalstva so zastopali pri tom pogajanji naš g. poslanec. Za naše delavce, da dobijo pošteno delo, so naš g. poslanec v Belgradi vodili pregovore z odposlancom države.
Ednakopravnost želejmo za vse. Najbole čütijo to krivico ništerne občine v Prekmurji pri tálanji drv. Občine, štere so bliže k gošči, gde se sekajo drva, morejo ta dragše plačati, štere pa dale, menje, ar prej te morejo več za foringo dati. Mislimo, da je to ne pravica. Če se bodemo po tem sistemi ravnali, te agr. reforma more občinam, štere so daleč, rečimo poleg Müre, more drva zobston dati, ar so preveč daleč. Naj bode cena za vse ednaka. Drva si tak skoro vsakši sam vozi domo. Ali pa naj agr. reforma ali pa vsaj minister Kukovec nam te tüdi to spravi vö, da mi, ki smo daleč od M. Sobote ali od D. Lendave, či mo si šli ta po kakše blago, tam naj to falej dobimo na podlagi toga, ka smo daleč.
Država.
Jugoslavija. Vlada je ža palik v krizi, z edne krizi pride v drügo i to vedno tak ide. Za togavolo so tüdi parlamentarne seje odgodene, do 20 t. m., samo razni odbori delajo. V odbori se dela zakon za to, da se število uradnikov zniža. Republikanski poslanec Gjonovič je zahtevao, da se v Sloveniji i na Hrvatskom število uradnikov naj zniža na polovico. Bole prej srbske trbej nastaviti, či so gli ne kvalificirani (vučeni),
da so tej „državotvorni“, a naši ne. Kakše kozlove pastire iz Albanije nam naj denejo se za višiše uradnike, to dobro bo! — Na Reki (Fiumi) je velka anarhija. Italijanski fašisti kralüjejo. Predsednik Zanella je pobegno iz Reke.
 Svet.
V Segedini so na smrt obsodili rdečega mogočnjaka Engla, šteri je jako dobro znao ljüdi v red vzeti in že v strahi držati. Za časa „carstva“ Béla Kuna je namreč vmoro Ludovika Nagya, šteri je bio predsednik zbornice in njegovoga brata, da njemi ne bi bila na poti. Smrtne obsodbe so pa na Madjarskom sicer na dnevnom redi in ječe izda pune krivij in ne krivij boljševikov. Tak se zdaj pa magnati maščüjejo nad proletarci, šteri so prle njim vajati na šinjeke devali.
Ka se ešče ministri preveč vidi. Madjarski minister za pravosodje (igazságügy) ima jakó veliko veselje v dvoboji (párbaj), se zna, samo zavolo lepšega, od smrti si on niti ne misli. Njegov kolega pa je izdao odredbo, da se dvoboj ostro kaznüje, zato je prvak pravice bio potrt in je protestirao proti toj odredbi. Čüdno je, da ljüdje, šteri bi mogli biti braniteli pravice, strašno ostro kaznüjejo tiste, šteri lačni in razcotani, prestopijo zakone, sami pa so ne zadovolni, če se takša neumnost, kak je dvoboj kaznüje.
Amerikanskim dolarom je cena preveč spadnola preminoči tjeden: Prle so valáli 310—315 zdaj že samo 250—255 koron se da za nje. Naša valuta se malo zdignola. V Curihi notira naša korona zdaj 1.80, prle je pa 1.50. Vrednost vogrski penez tüdi spodnola od 40 na 36, to je, da za naših 36 koron dobimo 100 vogrski.
Orel.
Revizije Prekmurskih „Orolvskih“ odsekov se vršijo v Bratoncih dne 26. marca ob 10. vüri, v Žižkih pa popoldne ob 2. vüri. Na vrsto pride: pregled telovadbe organizacija i pregled spisov. Bog živi. Okrožni odbor v Bogojini.
Okrožna seja se bode vršila dne 2. aprila 1922. ob 9. vüri v gostilni Huber v Beltincih. Razpravljalo se bode, od nastopa okrožja. Pozivamo vse odseke!
    ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za Lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr,; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete še zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—12)	centrala 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 48 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 168 K 24     „	   „  8    „	     „	  .  .  .   280 K
36     „	   „ 12   „	   „	  .  .  .   394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.: Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—7.     donja Hrovaško. Centrala 146,
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih  dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje,   nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945.	 20—6.
Išče se GOSPODIČINA
za domači poseo znajoča slovenskoga i vogrskoga jezika. Več se pozvej v LEKARNI (apotheki) v D. Lendavi.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
  Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
K ODAJI
so na Dugoveškom bregi gorice s hrambov, 7 plügov oratje zemle i pašnik, edna hiša z 2 plügoma oratje zemle, 8 plügov gošče i pašnik. Pozvediti v D. Lendavi pri g. ERNEST BALKANYIJI.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava