ti"«
a'-!y*


iOOVlSEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
1
—
. NO. 23.
CLEVELAND, OHIO, PETEK, 21. MARCA 19x3
5=
ne
Wm fm
trust v Člevelandu ka-; terega glavar »e je izjavil, 4a nima nič proti uniji, odpušča delavce.

M
DVOJNI JEZIKI.
Cmidalje bolj se, n^ščiije jekleni trust nad zatiranim le-lav*tvom. Vsak. na katerega je padel sum, da je bil navzoč pri linijski seji. ali pa da je le prijatelj unijske ideje, temu kratkomalo povedo, da ga n* potrebujejo več v njih tovarni. Tako je bilo zadnje čase odpuščenih nad 100 delavcev, ker so bili toliko "predrzni'*, da so v nedeljo popoldne šli poslušat delavske govornike, ki so prippvedlovali, kaj je delavsko združenje. Takoj ko so prišli organizatorji v Cleveland in še danes vedno trdijo, da niso prišli radi štrajka, katerega se san;i bojijo, pač pa da prehude delavstvo i* spanja nezavednosti in kažejo, kako silno moč imajo delavci, kadar so združeni za skupno delo in za skupno obrambo svojih pravic. Nekateri ljudje pod unijo ne razumejo druzega kot štrajk, kar ^e popolnoma napačno." Vprašajt? milijone in milijone delavcev v Zjedinjenih državah, ki so organizirani v uniji, če jim je štrajk v resnici ljub, in v odgovor bodete dobili, da ne. Vsakdo pa tudi ve, kako se živi danes in kako se' je živelo pred leti. Kosi mesa so se zmanjšali, ker radi draginje dela -vec ne more toliko žrtvovati, dene vsem živilom «0 v oblakih, a delavec ima ravno toliko denarja kot ga imel pred leti, ko je bilo vse za sto procentov ceneje. In kje naj dobi delavec več denarja za svoje mukotrpno dleto? Mislite, da bo dobil denar, če gre posamezno k kompanistu in prosi po-boljsanja? Smejali se mu bodejo. JeWen.i trust je naredil lansko leto toliko -dobička, da sam ne ve kam z denarjem. Pravično in pošteno je, da se pri taki obilici denarja spomni na onega, ki je pomagal ta denai narediti Jrustu — na delavca. Kar se posameznim ne bo nikdar pOterečilo, to se posreči vsem skupaj, in to je namen unije: Zvezati delavce v močno organizacijo, jib podučiti o njih položaju in pokazati trustu silno moč dnevnih trpinov, če bi se trust ne Ibi bal unije, ne , bi odšla vijal dela vce. Cesar se -pa trust boji, to je gotov v prid : delavcu. In unije se boji, zato ;jo pa preganja. Pa delavska za-j vest bo ras tla, in mogoče že v ; kratkem času vidimo v Cleve-landu močno organizirano ar-fmado 10.000 delavcev jeklenega trusta., vi, -t-,.-' i —Umrl je naš naročnik Jos. • Koračin, star 39 let. Bojehal je i en teden, in je »u-mrl za pljučnico in vnetju možgane Stanoval je na 1393 E. 32nd St. Smrt je nastopila 17. marca v. Lakeside bolnršttid. D6mi je'bil nekje od Krškega. Zapušča soprogo in dva otroka. Bil je, član dr. sv. Jožefa. Zanimiv stučaj je, da je mrtvecu ime Josip, da je bjl čian društva sv. Jožefa in da je bil pokopan na dan sv. Jožefa. Počivaj v miru!
—Umrla je Frančiška Korin, hči znane irodbine Vklefvolove, stara komaj dvajset let. Doma je bila od Zuiemberga. V Gle-velandu ima mnogo sorodnikov. Pogreb se je vršil v četrtek. Sveti ji večna luč!
—Člani slovenskega baseball kluba priredijo na velikonočno nedeljo vJCnausovi dVOrani velik ples v korist njih kluba, da dobe primerne obleke, ki spadajo k igri. Vs-e prijatelje športa, posebno basebaila, uljudno vabijo na veselico, ki se prične ob 7. zvečer. Igralcem pa že-
limo veliko uspeha.
m
—-Mr. Rud PeTdan je odšel iz službe, našega lista in tiskarne. Mr. Rud. Perdan i tor ni upravičen oprav! pos4e v zvezi,
—V zak)gi imamo posebne listine, katere bo moral inn ti vsak gostilničar po nbvi postavi. To so dovoljenja, ki jih dajejo stariši svojim mladoletnim otrokom, da smejo hoditi v gostilno po opojne pijače. Vsak gostilničar bo maral imeti za vsakega otroka, kateremu proda pijačo, poselbno listino ali dovoljenje .od starišev. Zadnji f.den je policija zaprla že dva gostilničarja, ker nista imela takih dovoljenj.. Kdor jih potrebuje, naj se oglasi v naši tiskarni. kjer ji<li dobi poceni.
—-Na velikonočno nedeljo igrajo v šolski dvorani igro /Pravica se je izkazala'*. Igra kaže, kako sta dva žejna in suha dijaka našemarila nekega gostilničarja, da sta inženirja in da bodeta preskrbela, da bo železnica tekla po njegovem svetu, radičesar je \hl krčmar vesel, ker bo svet drago prodal. Napojil in nasitil je dijake; dokler se ni skazalo. da je vse sleparija. Poleg igre se bo kazala tudi krasna slika "Iškarijot \ za katero besedilo je zložil ranj-ki pesnik Aškerc. Igra se eb pol 4. pop. in ob pol 8. zvečer.
—Načelnik policije Kohler je bil odpuščen iz službe radi "velike nemoraluosti", ''pohujšanja policistov" in "obnašanja", ki ne pri stoja gentlemanu. Ker je Kohler odpuščen iz službe, in ker ni (bil še 25 let poli-jcist. bo dobival samo $62.50 pokojnine na mesec, a župan in druge upljivne osebe so se izjavile, da se bo našla pot, da podelijo bivšemu načelniku polno pokojnino, ki znaša $125.00 na mesec. Novi načelnik bo najbrž sedajni nadzornik policije Rowe.
-—Novi čarter mesta Cleveland bo zahteval odpoklic župana po volivcih. Župan pa bo cdSedaj naprej voljen za 4 leta, mesto za dve.
—Policija je mislila, da je prijela glavnega morilca policista Boukerja, pa se je zmotila, ker je dobila le njegovega prijatelja. morilec Meanev j« pa medtem ušel.
-^-Mestni svet je začel s splošno vojsko, da se očisti cleve-landska dvorišča. Letos bo 200 snažilcev Javnih cest več nastavljenih kot lani. Otroci vseh šol so dobili nalogo, da začnejo s pobijanjem muh, kakor hitro se prikažejo. Nad 200.000 pobijalnih palic za muhe se je razdelilo med otroke. Poselben oddekk starejših učencev pa bo hodil po dvoriščih in naznanil zdravstveni oblasti vsakega gospodarja, ki ne bo imel čisto na svojem posestvu.
—Vodja gledališča 'Priscilla/ na 9. cesti ni hotel plačati plesalki Elsie Wood $35.00, kar je •bila njena tedenska plača. Plesalka je tožila. Vodja se je pred sodnikom izjavil, da plesalka ne pleše okusno, nakar je sodnik plesalko opozoril, naj v sodnji dvorani pred njim zapleše. In po petih minutah plesa je bil sodnik tako zadovoljen, da je plesalki dovolil ves denar, in vodja je moral plačati.
200.000 zgubljenih.
Boston, Mass.. 19. marca. Žena nekega milijonarja, ki se
t-'m&zz^ z
v vlaku, oziroma, da ih $200.000


Delavski položaj
Najemniki dela iščejo ca Pittsburg 16.000 delavcev. V Httsburgu in okolici se vrši Štrajk.
DELAVSKI POLOŽAJ.
Pittslburg, Pa. 19. marca. Kontraktorji dela trdijo, da bodejo potrebovali v kratkem kakih no.ooo delavcev in sicer pri raznih zgradbah, v železnih in drugih tovarnah. Mesto bo tudf uravnalo £voje ceste, kjer bo do 2000 delavcev za-posljenrh. katerih pa sedaj ne morejo dobiti.
Pittsburg, Pa., 19. marca. Livarji železa pri Crucible Steel Co. v Black Diapiond tovarnah, so odšli dan.s na štrajk, ker zahtevajo povečanje plače. Zvečer je prišlo do manjših nemirov.
Bouler. Colo.. 19. marca. Pri American Fuel Co., ki ima velike premogovnike v severni Coloradi, je odšlo včeraj nad 1000 premogarjev iz dela. Vzrok je nesporazum koinpa-nije z unijo.
Bolni 111, Nemčija. 19. marca. V premogovniku v bližini tega mesta, kj-r je ttldi mnogo Slovencev zaposljenih, je * včeraj nenadoma zbruhnil ogenj, ki je zaprl pot premogarjem in upravitelju premogovnika, ki je bil slučajno v jami. Ogenj se j*v silno hitro razširil, da je imelo rešilno moštvo jak^ težavno delo. Dosedaj so dobili samo truplo upravitelja, a do trupel premogarjev še niso dospeli.
East Liverpool, O. r^.
ca. 700 deklic je odšlo danes na štrajk. Zaposljene so bile v lončarnah. Če se štrajk razširi, tedaj se bojijo, da zgubi delo tudi kakih 5000 moških. Deklice zahtevajo $1.50 na dan, mesto* $1.10 kot so dosedaj dobivale.
Akron, Ohio. 19. marca. Lastniki tovaren v tem in-rstu, pri katerih je nad 15.000 delavcev na štrajku, se nikakor nečejo pobotati f. delavci. Delavske unije «o iskale kom pa 11 is te, tla ■•e začne obravnava glede poravnave štrajka, toda kompa-nisti «0 se odločno izjavili, da nimajo ničesar obravnavati. Štra^karji so konečno kompa-nistom poslali »registrirana pisma, da se ne bodejo pozneje izgovarjali, da štrajkarji ne želijo miru. V petek začne zopet delovati senatni odboT, ki preiskuje vzroke štrajka. Najbrž bo država Ohio posegla vmes.
mrtev.
Revolucija zatrta. •
Washington, 19. marca. Sem se poroča, da so vladne £ete potolkle nad 400 upornikov pri- Juchitepecu. a ostali so se udali. Revolucija je s tem popolnoma zatrta.
Materina skušnja.
Vsi člani družine gledajo vedno na mater za pomoč« če imajo sitnosti ali so bolni, ker vedp, da ima vsaka mati veliko skušnje, in da je vedno priprav-Ijenavpozabiti svoje bolečine in drugijn polagati. Mrs. Elizabeta Bedenica iz Grand Wood. N. J. je imela 'sledečo skušnjo: "L&hko rečem, da je Trinerje-vo ameriško grenko vino, najbolje za želodčne neprilike." Skušnja je učila to ženo, kdaj in kako naj rabi Trinerjevo vino-; Isto skušnjo ima tudi mnogo drugih mater, iz česar lahko! sklepamo na hitro prodajo te-ga zdravila. Priporoča se v želodčnih boleznih in prebavljal-nih organih. Po lekarnah. Triner, 1333-39 So.
Grškega kralja Jurija je morilec v Solunu ustrelil na cesti, da je bil takoj mrtev. Grika vlada je baje dobila v roke načrt, po kateremu naj bi se umorili vsi balkanski vladarji Turki poročajo, da so izvojevali veliko zmago nad Bulgari.
Korak naprej
Atene, Grška. 19. marca. Včeraj je Ibil umorjen v Solunu grški kralj .Jurij, ko je bil na cesti na sprehodu s svojim po-bočnikom. Morilec ^se imenuj* Aleke Sckinas, anarhist, kakor-šnjih se dobi mnogo v Evropi, ki hodijo cd kraja do kraja, da morijo kronane glave. Morilec je b*l svoje čase tudi dalj časa v Ameriki.
Atene. Grška. 20. marca. Grška vlada je začela z vso silo pr iskovati, če je bil morilec kralja Jurija osamljen anarhist, ali je bil poslan od zarotnikov, da kralja umeri. Shajališče anarhistov je v Voto, Grčija, in oblasti verujejo, da se je tli skoval načrt umoriti grškega kralja. Med vladnimi krogi balkanskih držav se govori, da se je ustanovila skrivna zarota, katere namen je pomoriti vse balkanske vladarje. Anarhisti so si izbrali na piko kralja Petra, cesarja Ferdinanda in kralja Nikolaja. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, Turki niso bili v zvezi z umorom grškega kralja, dasi se je prvotno tako sumilo. Schinas, morilec, se je toliko časa mudil v Ameriki, dokler ni slišal, da Grki vre i Solun. Takoj potem se je na-v Solun, kjfcr je čakal u
tja, ki je bival zadnje mesece v
Solunu.
Turki in Jowl je so >e ob smrti grškega kralja silno prestrašili, ker so mislili, da bodejo Grki začeli moriti po mestu. Toda grška vlada je proglasila cbsedno stanje nad mestom, in vse prebivalstvo je ostalo mirno. Prišlo ni do nobenrh nemirov. Judje so se za-barikadirali v svojih hišah.
Dan:s >e je sešel kronski svet v glavnem mestu Grške, v Atenah, in je uradno proglasil kraljevega najstarejšega sina Konstantina, špartanskega vojvodo, za kralja. Novi kralj se bo imenoval Konstantin L . Takoj ko je kraljica zvedela o umoru, se podala na krov ruske vojne ladije, ki je bila v pirejskem pristanišču/ in se odpeljala v Solun. Mrtvega kralja žena je bila prej ves ča9 pri kralju, in je zapustila Solun le nekaj dnij pred umorom. .Kraljev ppbočnik Froitcoudis, je pripovedoval pozneje, kako se je umor zvršil. Oba s kraljem sta korakala po cesti, ko sta se vračala od neke vladne seje, ko je pobočnik zaslišal strel. Hitro je zagledal; morilca, ki je bil komaj pet čevljev oddaljen, Kralj Jurij se je opotekel. Pobočnik je pa v naglici prijel morilca za vrat in za roko, ker je hotel oddati Š2 drug strel. Dva vojaka, ki sta na kraljevo povelje korakala, precej daleč zadaj za kraljem, sta prihitela bližje in se polastila morilca, dočhn so kralja hitro peljali v bolnišnico, toda živel je samo še pol ure.
Kralj Konstantin je danes prevzel povelje nad Solunu in. Odredil je vse potrebno, da se truplo prepelje v Atene.
Predstojnica Grške, Atene, se je zavila v žalost. Vse zastave so vihrale na poldrogu, vse hiše so .črno ovite, vladna poslopja so zaprta, gledališča nimajo predstav in tudi trgovina je popolnoma prenehala. In dočim narod žaluje, ni strahu za novo kraljevino, ker Konstantin je bil med narodom vedno priljubdj pa
1st]
njavo Janino, je postal naroden junak. Kar se tiče balkanske vojske, se ho zasledovala od strani Grčije, ista smer kot da-ns.
Grška posadka v Solunu, je silno razburjena nad morilcem. Le najbolj zanesljive straže so postavili k njegovi ječi. ker se vlada boji, da ga vojaki iztrgajo iz ječe in ga sami sodijo. Ljudstvo je pa tudi tako razburjeno, da je na cesti napadlo n-kega moia, ki ie bil podoben morilcu, in se tako razjezila nad njim, tla so ga popolnoma na kose strgati. Kralj se je s svojim pohočnikom ravno pogovarjal, da ho kmalu petdesetletnica njegove vlade, ko ga zadela kroglja. Ranjki kralj je bil strijc angleškega kralja, brat angkške kraljice udove, rojen leta 1)1145,'k^Nun pnnca SsnderburfltČlUeck
Angleški| dvor . jjt razglasil mesec žalovtnja, in jffava kraljica se pelje v Atene na pogreb.
Carigrad. 19. marca. Sem se poroča iz Čatalje, da so se Turki in Bulgari neprestano borili 24 ur. Bitka je bila jako huda, in na obeh straneh so padle veke žrtve. Turška poročila pra
fsfKim
velikimi z gubami. Turške čete «e prve napadle bulgarske fk> ricije, in po 24 ufnem boju so se Bulgari baje morali umakniti, in zapustiti vse svoje utrdbe.
•'..- .v	''-"«.
Berolin, 19. marca. Nemški časopisi odločno izjavljajo, da imajo poročila iz najboljših krogov, da bodejo evropejske velesile odločno pritisnile na balkanske narode, da morajo na vsak način skleniti s Turki mir, toda pod boljšimi pogoji kakor so sprva zahtevali.
Iz Dunaja se poroča, da je avstrijska vlada zopet v prepiru z Rusko. Posledica tega prepira je, da bo moral avstrijski noslanik na petrogradskem dvoru zapustiti svojie mesto, ker je postal ''persona ingrata" na petrogadskem dvoru. Uradno pa odpoklic avstrijskega poslanika še ni naznanjen.
U. S. ne gi

Ima premalo denarja.
-New York. 19. marca. Helena De Witt, 14 letna deklica, je danes vložila po svojem varuhu prošnjo na šodnijo, naj se ji poveča letni Znesek za njene stroške. Kadar bo ta deklica polnoletna, bo dobivala $50.000 na leto, sedaj pa dobiva 'samo' $12.000 in rie more živeti. Sodnik ji je dovolil $20.000. " ' "■» ' ' '.............. i. . i, 1 1 v
DENARJE V STARO DOMOVINO
poll I jamo:
50 kron	.........za	10.^0
100 kron	................za	20.45
200 kron	...............za	40.90
300 kron	................za	61.35
409 kron	..............za	8j.Sc
500 kron	.............za	102.25
1000 kron	.........	za	204.00
2000 kron	................za	407.00
Pottarlna J« vštet* pri Uh svotah. Doma a« nakazana avota popolnoma Izplačajo bras vinarja odbitka.
Nai« denarna poilljatva Izplačuje, e. kr. poitrtl hranilni urad v 11 do 12 dnah.
Denarje nam poilatl J* najprill6naja do 960.00 v gotovini v priporočenem ali raglatrlranam plamu, večja zneske po Domaatlc Poeta I Money Order all pa New York Bank Draft PRANK SAK'tlR Cortlandt St., New York, N. Y ALI PODRUŽNICI _
Slovenska Delavska Zadružna Zveza odpre podružnico v žužembergu, ker ljudje zahtevajo.
URADNO POROČILO.
Clevelatnd, Ohio. 7. nekako bojazljivostjo smo otvorili dne 1. marca lastno trgovino v John Svetetovih prostorih. Od strani nasprotnikov je bilo toliko raznega igovorio nja. da bi marsikomu skoro srce v hlače skočilo. da jrh ni iznenadil naval v trgovini prvi dan. Gospodinje so nosile od ranega jutra do poznega vegera razna živila iz lastne prodajalne. Umevno je, da ma'.vikateri ni bil dovolj po-Strežen. č.sar pa navdušeni člani ni«o zamerili, izvzemivši nekaj izdajic, ki so mislili, da dobe v novi trgovini kar vse zastonj.
Kakor so nas trgovci s svojo neprevidnostjo privedli do ko-|(?aka, da smo otvorili prvo prodajalno/ tako pritiskajo in delujejo tudi sedaj na vsakovrstne načine, da nastavimo se ob me jah v najkrajšem času poljske straže proti izkoriščanju nevednega delavstva. Z ogorčenjem smo peslušali na prvi redni mesečni seji dne 16. marca razne brutalnosti od strani nasprotnikov, osobito nekaterih trgovcev. Ker ni nas naimn, baviti se s polemiko, zamolčimo podrobnosti in cselbe, ki kakor rjoveč lev skušajo zanesti prepir, ki bi bil vir propadu zasnovanega podjetja. Nikakor
so skusali nekatere večje kom-
panije živil pregovoriti, naj nam ničesar ne dajo niti za denar, kar se jim je za prvi čas tudi posrečilo. Torej, kje so tiste kj)e farizejske obljube, ki so bile pred časom priobčene na tem mestu. Dobro nam je znano kam to meri. Človek torej s svojim, teško pri slu ženim denaTjem. niti po svoje razpolagati ft* bi snlel? Delaj! a denar priuesi drugam, da se zidajo še nadalje ječe. katere oni imenujejo stanovanja. Dobro je nekateriift znano, kako se je v krizi zidalo poslopje na vzhodnem Madisonu. Več slovenskih < delavcev je delalo brezplačno za kos kruha. In kaj je danes zahvala? Stanovalci so prisiljeni jemati razno blago pri trgovcih, ki rentajo slične lokale za cene. kakor jih sami narekujejo. Če pa imaš tri cente za vožnjo in kje drugje kaj kupiš, tedaj te zavihti hišni posestnik ali posestnica svoj bič, da. se ukloniš k pokorščini. Če pa še to ne pomaga, pa se stanovanje $3.00 na mesec podra-ir, ali pa se postavi človeka v najhujši. zimi na cesto. In ravno na zadnji seji Zadruge smo imeli dva taka slučaja - Nasprotniki nas- torej dovolj jasno uče, kaj se da vse naredi ti v združenju. Oni imajo svoje, svoje unije, kjer zlhorujejo. kako bi sebi pomagali in drugim nagajali. Xespametno bi bilo. kdor hi jim to zameril. Nagon človeški je pač tak, da duh vedno stremi naprej, kar se pojavlja pod gotovimi uplji-vi pri jedniih prej, pri drugih pozneje. Vendar pa ni nikakor prepozno, če gledamo na korist naših potomcev.
Poživljamo torej vse člant S. D. Z.adružne Zvem. da pridno agitirajo za nove sotrudni-ke v boju za boljši obstanek. Boj bocje lahak v slogi. Sovražnika najlaglje premagaš, če se mu ogneš. N» (bojujemo se po načinu naših nasprotnikov, ker sila in naglost ni nikjer do-bra. „	••. . _:,.J
^Ker ni naš namen, da
Wilaonova vlada je milijonarkam tom kredit Zjedinjenih
držav.	j
STARA NAVADA.
Washington, 19, niarca. dno naznanilo nove vlade dinjenih držav, ki bo izšlo najkrajšem času, l>o od le povedalo, da vlada Zjedinjea; držav ne bo več garantirala 1 lijone špekulantom na Wall ! v New Yorku, kakor je t to dosedaj navada. Velikans tvrdke kakor so Mbrgan in Kuehn, Loeb in Co. in di so namreč obljubile posoji 50 milijonov dolarjev kitajs republiki. Te tvrdke hočejo sedaj, da državni oddelek vlade odobri ter sankcij« to posojilo, tako da bo noma varno, nakar newyc špekulant je lahko zahtevaj« kitajske vlade, da jim mora 1 ročiti dohodke svoje ci* kot v varnost posojenega 1 narja. To se pravi z besedami: V ada Zjedinj cy-žav naj pomaga kol privatne dolgove špel in tako obje dne m naj pom bogatiti že dovolj bogate Wilson je velik nasprotni] ga. ker je mnenja, da k< nar posodi, naj sam ga bo dobil nazaj, a drža* m a s tem ničesar opraviti, pa je bila ta navada pod 1 drugimi predsedniki.
reč nasprotniki, je da
|ffl rastnertio.
redili na prihodnji izv! seji, ki se vrši v s< Uiarca zvečer točno ob v Knausovi dvorani. Ker 1 razposlali nobenih pos pisnic, naj obvesti vsa svojega tovariša in oba bita se novega, da b< noštevilno na -seji, R'ši ba več važnih vprašanj liki otvoritve podružnU žemttergu, ki je nujno na, če hočemo članom no postreči, samim pa neti nereda domače Pridite torej v soboto vsi že ali želite biti člani naše ze. Za odbor — Za(
Johnstown, Pa. Cen j.
ni s t vo.« Prosi m vas. da oj te, ker sem toliko časa val za list. kar ju (bila le krivda, ker sem toliko odlašal. Ker pa rad čitam < liste, kakor, je ravno brez njega -koro ni mogr ti. Dasi sem bil dol<an. vseeno list redno dvakrat te-den pošiljali, za kar se lepo zahvalujein. Pri!:zim 1 dva dolarja /n naročnino i tem upam, da me bodete s trali za svojega zvestega ročnika. Sedaj pa prosim se nekoliko vrstic prostora. ;
Mogoče je kaj rojakov, jih ne veseli delati v alt v premogokopu. pač \ naj na čisten) zraku. Tu Johnstowna je tako d< nemaugh Water Co. d« dovod, kejr je še do>ti del tri leta. Plača ie sicer 1 majJma $1.75 na dan, d deset ur na dan. Delo ni t« Zemlja se srelja in naklad vozove. Bos jo Slovenec, 1 dela osem let pri Če katerega veseli. 1 sem; posebno priprai rojake •'pečlarje". pr;č je komp&ntjafc«'* prost. Za nadaljna ] lahko na mene < drav vsem sta. Jo>ip KorI Box 45 A.

RHEUMATISM
Mooioiomor
IN
ROČNINA:
:.x.................u.
i it« vilk« po |
*pm
MTi ra
In	n^il " MM HmImHAIa
ill VPVOTVOfM If nl ip»»|w»|w
Vsa pUnm, doniiJ in dcnnr nuj w ' poiilja nu:
fDSKA AMERIKA, 611* st. clair ave. n. c.
CLEVELAND, a	..
TARD KAI.I8H, Publisher. IXHTIS J. PIRC, Editor.
Rd.t tiy 15,000 Mil enta"» (Krnlnrr*) In ihe CHjr«I Ckr«t nil and rUewherc. Ad"cr-tWdf r.tcn on miur«t.	<
TEL.. CUV. PRINCETON 189
Bnunc<1 Mcnnd-ctnM matter January nth 1»00. at the podt oflle« at Cleveland, O.
wider the Act of Matvh S. 1N7R. * "■'" —■
No a3 Fri Mar. 21*13 Vol VI
lahko oživijo tvega kapetana Scotta ?
Ko je spisal Clark Rttscll ►j slavni roman "Zmrznjeni at", je večina ljudi smatrala nje, kot ga je on opisoval v romanu, za fantazijo,, ker nihče ni vrjel, da »bi mogel človek, ki je popolnoma zmrznjen, zopet priti k življenju. Današnja veda pa trdi, da oživljenje zmrznjenih oseb ne bo delalo tako silnih preglavic, kot se misli. Da odo govorijo, da bodejo iskali truplo kapitana Scotta njegovih hftfbrilv spremIje-v, ki so našli smrt na juž-polu. Ko bodejo truplo iz-iz ledu, dobijo truplo v zdravniki, <ki ^a bodejo ti poklicati nazaj v živ-z učenimi in modernimi mi. In v teoriji je res tacega mogočega, daai se i se ni pokazalo.
Castelane Sey-ski * učenjak, se je a ima metodo, po ka< ibko oživijo trupla ka-cotta in tovarišev. Ta ni k stanuje sedaj v Rolf. Y.
ost oživeti živali, ki so zmrznjene, je bila že do-!, se je i/javil Seymore, az imam tehnično moz-bo povzročila »taljenje a in sem gotov, da bom U'»peh.
j-.- j>a najbolj čudno, je da se je dr. Seymore sam i! moderni znanosti, da ijo najprvo z njim poskus. Seymore se je izjavil, da rad pusti zapreti, oziroma at i" v maso ledu za eno ali pa za sto let. Pripravil neko tekočino, katera, če injecira v zmrznjeno telo, troči, da se življenje povr-Sicer ne morem sedaj poti še vseh podatkov, toda avljen s»cm vso stvar pred-ti zboru zdravnikov. Trupla kapitana Scotta in , jgovih tovarišev, če bi jih mogli prinesti nazaj popolnoma zmrznjene, se lahko oživijo. Ko so vi<leli truplo kapitana Sootta, je bilo slednje popolnoma v ledu, in dasi je preteki« najmanj os, m mesecev po njih smrti. se vendar truplom ni poznal -niti najmanjši znak razpadanja. Zmrznili so tako trdo. da se sploh ne morejo spreme-i. Gotovo, če hočejo dobiti kapitana Scotta. ga morajo doki v trdem ledu, nakar bi vse skupaj poslalo v kak refrigerator, kjer je toplina pod ničlo, nakar ll>i poskusil z zdra-
§ i
dut ve
ne zmrznejo kot
živali. Tudi kazni sem ji zdravni
sem konečno do zaključka, da1 poskusim svojo teorijo znirz-njenja in zopetnega oživljenj ja. Poskusil sem metodo na podgani, mački in konečno na psu. Podgana in inačica sta poginila, toda pes je zopet prišel k življenju. Pozneje sem tekočino popravil in s to tekočino >i dane? upam oživeti človeško telo, in s pomočjo gor-kotc, m a žira n ja, pulmotorja in Eisenmengerjeve metode umetnega dihanja.
Tako dr. Seymore. Toda ne samo ta zdravnik, ampak že t n nogo drugih je dokazalo, da je možno zmrznjeno živothijo zopoi^y življenji.* spraviti. Največkrat so to (U kazali na žabah in ribah. Najbolj važna točka pri tem pa je, da se nikdar še ni moglo dokazati, da je s znirznenjeni prenehalo človeško, oziroma živalsko življenje. Največ podatkov o -enakih met'-dali je podal kapitan Schaekleton, ki je bil svoje dnij častnik na ladij i polarnega raziskovalca Scotta. Scliakleton je dognal, da ostanejo gotove živalice, kakor "vodni medvedi" in "rotifcrae" žive. če tudi so v vodi zmrznile. Sdhackie-ten piše v svoji knjigi, da ko so dobili zmrznjene živali južnem polu, se je takoj dognalo? d:* te živali nivo "poginile od zmrzuenja. Omenjene žival ice so zlezle najprvo v plitva jfc zera, na katerih dnu se je videlo razno zelišče skozi pr^ zorni1 led. Petem so pa, potislntli močan drog skozi leti, petnajst čevljev glo1w>ko, prdV na <Jno jezera. Tu je bila cela niz 'rumenega zelišča, ki je .pokrivajo pesknato dno jezera, in 11a tem zelišču »o našli žive živali. Kar je pa bilo še bolj čudno, detič-na jezera se nista stopila tekom dveh poletij, odkar je bil tam Scliakleton s svojim spremstvom. To dokazuje, da so lahko živali zmrznjene več let, ne da bi poginile. Preiskali smo tudi mrzliuo ledu in dognali, tla je bil led mrzel 40 stopinj pod ničlo po Fahrenheitih Ko smo dobili žival ven, smo jih zaporedoma topili m zopet pustili, da so zmrznile, slno jih sušili, močili, pa jim ni nič škodovalo, Konečno smo jih pa posušili, dejali v steklenico in slednjo potopili v vrelo vodo, katero smo potem polagoma ohladili, toda večina živali je še vedno živelo. Potem smo jih dali v silno slano vodo jezera Green l^ake, in jih pustili tam cel mesec. Ostale so vse na istem mestu, kakor hitro pa so prišlj- zopet v svežo vpdo So živali začele plaziti okoli.
Tako je trdna življenska sila v teh živalih, da lahko prenesejo vrelo vročino, ali pa naj* večji mraz, ki je mogoč. In živali, s katerimi so se delale omenjen.' skušnje, niso na najnižji stopinji život i n j, ker "ro-tiferae" spadajo v isto vrsto kot črvi, a "vodni medvedi" pa spa-lajo v družino pajkov, čudno pa je pri teh živalih, da lahko prenesejo največjo vročino, največji mraz, leta in leta. ne da bi se premaknile, toda kakor hitro jih prinesete v srednje gerko podnebje, pa takoj poginejo.
Profesor Pictct, znani švicarski kemikar, je pred kratkim dokazal, da riba lahko zmrzne, pa se jo zopet oživi. In ta ke-mist wruje, da če je to mogoče pri mntlo-krvnih živalih, je tudi pri gorke-krvnih isti slu-čaj.	A ,
Druge poskuse je zopet naredil profesor Muirhead, znani angleški biolog. Več zlatih ribic je popolnoma obdal z le-in vse skupaj je dobre, vzel
ll^gSiH

• * ' - Vi .
ej Seljan: I.
vilom.
S popolnim uspehom sem že! dom, rabil to zravilo na svojem psu. j zmrznilo. Čez eno teto je In če hočemo poklicati nazaj ribe iz leda. Ena riba se mu je človeško življenje, je treba naj- 'lomila na kose, drugo pa je prvo injeciranja precejšnje j hitro otajal, spustil v vodo, htnožine krvi zdravega moža. i kjer je začela takoj plavati.
Tekom znanstvenega preis-i Iz tega se konečno vidi, da kovanja sem dognal da preži- zmrznenje ne upljiva na živ-lujejo kače, krastače, kuščarji Ij >nsko moč, da bi jo ubilo. Pač t indr. Vse te živali imajo mrzlo pa je edvisno. kako se ta moč Skozi celo zimo se ne do-i ohladi, ker pri tem je največja taknejo hrane, prebavljanje se] možnost, da se življenska sila ustavi, dihanje je: tamori. Kemija jako napreduje, čutno, in vse drugo in dr. Seymore se je tudi izjavil, Jranje telesa popolno-, da trdo veruje v oživljenje Isto sem opazil! zmrznjenih životinj, le metode,
rnih živalih, kij katere danes rabijo, pri medve- nekoliko spopolniti.
Gorčevo posestvo leži precej vis>oko v -gorah. Medtem ko se pogorje razteza «v nedogkd in se brežina vleče precej enakomerno nad dolino, se tu nahaja brdo, kdt da se je od vrha gore utrgala zemlja in se tu ustavila in zagozdila. Polje je zelo solnčno in zato nepričakovano rodovitno, visi le nekoliko navzdol proti ravnini, ravno prav za obdelovanje; takoj za poljem pa se pričenja gozd in tudi ta ni izsekan.
Prav na kraju tega brda stoji Gcrčeva hiša. Prijazno do-movje je to. Lepo pobeljena hiša sic blesti ves dan v solnctt in se ozira daleč po .ravnini in ljudje. živeči v ravnini, se ozirajo nanjo često, prečesto. Za belo hišo stoje hlevi, sivi in častitljivi in izpred njiih se odraža hiša tem jasneje v daljo.
Bilo je pomladno jutro. Soln-se je vstalo izza daljnega, nasprotnega pogorja, zlatorutueni žarki njegovi so polzeli po gori navzdol in mahoma so obžarili belo Gorčevo hišo. S ve tleh a je tekla kot veletok zajedno po vsi gori. Kot bi položil silno roko vfrli skalnatih skrb in in bi pobrisal nočne sence z gere. Sive pečine, drevje, grmovje, senoieti ter redko posejana poslopja po njih, kakor tudi Gorčevo domovje, tvse je bilo kakor oleopano; vse je žarelo.
Na voglu Gorčeve hiše je stal gospodar in se oziral po brdu navzdol: Tudi njega je zlatelo jutranje sobice in nehote je dvignil pogled kvišku, a ga hipoma umaknil. Presilna, premočna je bila svetloba za človeško <cko. Po licu mu je pritekla solza, obrisal jo je, a potem si nadkril oči z roko in se vnovič zaizrl navzdol.
Bil je Goret, jak mož, velik in zastaven, polnili, gladko obritih lic, sivih, bolj majhnih v.či, zdravih zob in lica so 11111 bila polna prijaznosti, i Zdaj je začul v grmovju pod seboj glasno govorico in lice se liiu je še bolj razjasnilo. 1 "Prihajajo", je pomislil. "Se dokaj pridni so. Po navadi so radi kasni."
Čez minuto so se prikazali spodaj, izza skale, viseče čez stezo, itiri gosposke osebe, komisarji, ktere je pričakoval Goreč: deželni odbornik Pražni-kar, star siv in precej rejen gospod, graščinski zastopnik doktor Skarja, suh odvetnik in dva mlada pisarja, gokbrada, sko-ro še dečka, kterih vsak je nosil zavitek papirja in n.kake Keinljemerske instrumente.
Bili so zasopli in znojili, zakaj precej dolgo so že hodili Iz (Soline navkreber in zrak je bii navzlic jutranjim uram, precej topel. (Posebno deibčli gospod Pražnikar se je že prav pošteno potil.
Vsi, oba gospoda komisarja, kakor tudi pisaftja, so podali Crorcu roke in ga prijateljski pozdravili.
"Pozdravljeni gospodje," je govoril Gcrec. "Ali so mogli priti igor do nas? Se niso bali, da bi se raztajali ?"
Tako je bilo videti, da je Gorcu glavna oseba izmed vseh debeli gospod Pražnikar.
"Nič hudega, nič hudega," je odvračal odbornik z gromkim glasom. "Se že pride, že; saj smo navajeni. — Pa vendar vas bom prosil za konja, če vtegne, seveda."
"Oj, konj jih že čaka, osna-žen hi os»cdlan, takoj bi lahko Sedli nanj, če bi bilo treb^ Ampak prej naj bi še nekoliko stopili v hišo, — da se nekoliko ohlade in papirje v red dene-jo. — kaj ne, gospoda?" Pn zadnjih besedah se je ozrl na mlada pisarja in sc jima prijazno nasmehnil.
"No no, dobro, dobro. Am* pak le »za malo časa, — dolgo se ne smemo ostavljati."
Vsi so šli za njim v Sobo, kjer jih je sprejela gospodinja, okrogla ženska, tudi nad vse prijazno.
"Mati, mati, ie spet vam delamo nadlego. AH boste kaj hudi na nas7 V$ak mesec pridemo enkrat, vsak mesec. Tri le-
morajoj ta'že," je hitel govoriti gospod bnega obraza.
ar in pOznalo se je, da
___ - •
komisar jf ni pustil do besede.
"Vidite, mati," je nadaljeval, "to je take : Ml —: to je — jaz in moj pisar in vaš mož, smo si prijatelji, smo ena stranka, kaj ne? — Tu — gospod doktor Ska rja in njegov pisar in graščak Krištof pa So druga stranka, nam nasprotna stranka. In mi se pričkanio in prav-danio zaradi neke posesti. To vam je gotovo že vaš mož povedal, zaradi ktere parcele in tako dalje ter kako in kaj. Tu s»i- gre za vas in za vašega 1110-•ža. Ko poteče vaša meja, se gre za druzega, potem spet za druzega in tako naprej. To je dolga prccestja, skozi ceio pogorje, Štirinajst dni bomo kar naprej ločili in popravljali. Vi dite in jaz moram biti eaaven jaz. — Pa tako težko ho^lim Zato mi ho vaš mož posodi konja, da boni jahal."
"Vem, vem. Mi je že pravil," je hitro pritaknila gospodinja. ( Ves čas je stala pred njim in se držala na smdh.)
"Ampak s konjem bo moral iti tudi mož. — Kdo mi ga bo sicer »vodil in oskrboval?"
"Prav, prav! Naj le gre. Saj zdaj nimamo ravno preveč dela. No pa — naj ne zamerijo, moram iti ven, da jim kaj postavim 11a mizo."
"Saj ni treba, mati, saj 111 treba," je ugovarjal suhi dek-tor. "Saj tgremo precej naprej."
"Precej ne morete iti. Naš še tudi ni kosil. Saj (bo koj."
"N'e, ne, ni treba, 110..
"Žena je Ibila že med vrati.
"Drugi prizadeti sosedje tudi niso še vsi na mestu. Danes zjutraj sem jih videl iti nikaj tod mimo, vseh pa ni bilo. Rekli so, da počakajo komisije nad Zadnjo skalo," je tolažil Goreč navidezno nejevoljo komisarjev vsled 'ženinega bega.
No, le-ta se je kmalu vrnila, noseč na lesenem krožniku narezanih mesenih klobas, a za njo se je prismehljalo rdečelič-110 dekle z bokalom domačega mošta. Vse to sta postavili na mizo.
"Stari, daj no vendar kruh na mizo!" je pokarala moža, ki je razkazoval ^gospodom stare slike, slikane na steklo, viseče po stenah.
'Mož je dal sliko iz rok komisarju in hitel odpirat miz* nico, IPokžil je na mizo velik hleb črnega kruha in nož in vilice ter sam prvi sedel za mizo. ,	,
"No, le sedite in vzemite si, dan je dolg in po gorah se zlačni. Sicer boste jokali v gošči."
Gostja so morali ubogati in jesti in piti vsaj nekoliko.
"Gospoda!" je spregovoril Goreč, ko so nazadnje molče obsedeli. "Kako pa >e pravzaprav s to-le našo mejo? Vama je že znano, gotovo vesta že naprej, kdo bo dobil in kdo bo izgubil."
."Ljulbi moj, to se pa ne ve," je, odvrnil doktor. "Kakor se bo pač izreklo sodišče, a sodišče bo sodilo po pričah. Izgubimo mi ali pa vi, kakor nane-se.,f
"Najbrž bomo mi," reče Go-tve dvoumno.
"Če boste prav prijeli, lahko tudi dobite. Gospod Krištof le skuša srečo, a niti sam ni trdno prepričan, da dobi. Svet je bil res njegov, ampak on ve, da je stvar zanemaril da je pre dolgo pustil vam uživati in da Sedaj po postavi rz^ubi."
"Tako! — Hvala vam! Am paflc pfrjte še. It/pi j te tvendar vsak en kozarec. Prav žal mi je ker nimam boljšega."
"Na zdravje, Goreč!" ,44Sedaj pa le pojdite in pripeljite vašega šarca. čas je, da odrinemo."
"Res, treba bo, treba!" II.
Nad Zadnjo pečjo, vrhu klanca, se pričenja gorska planota, vsa pokrita z gozdom. Tam, kraj poti. je počivalo tisto jutro kakih deset možakov. Nek-teri so ležali na mahovi zemlji, drugi so sedeli na s&ladniri lesa, zloženega kraj poti, a eden je stal pred njimi rn jim prav
vneto nekaj p_
Bil je to mlad Človek, drdb-
9. tiovoril je gia&no 111 čevalno, a videti je brio, da vori lahko, morda iz navad Vendar danes je govOril nekaj važnega, zakaj vsi so ga poslušali in mu pritrjevali.
Dalje na tretji strani. -----

Najnovejše u rojake
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere rnoikim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC. '
109a E. 64 Street. CLEVELAND. OHIO.
Kadar čutite prehlad, ne čakajte, pač pa rabite pristni Pain Ex-peller in zatrite nevarnost v začetku.
(14)
"1

Domače prodajalne:
Glavna prodajalna: 2329 Ontario, vogal Market.
3357 81. Clalr 6001 9t. Clalr 10401 St. Clair 700S 8t. Clalr
SSQ6 Payne 472S Broadway 8445 Broadway 4905 Clark
Ta oglas Je dober, Ce ga prinesete a seboj za DVOJNE ZNAMKE i vsakim uakupom- čez $1.00.
ZBLENE ALI RUDE6E ZNAMKE.
Ml emo preselili svojo prodajalno, ki je bila prej poleg Retmerjeve trgovine na 3357 St. Clair ave. zraven ScheUentrsgerjeve lekarne, štiri vrata zapadno od B. 34. cest«.
IAFB0 V GOLDKN
R<'|>
KRUH
je narejen v pekarni tako čist, kakor od va&e matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zarit v papir. Vsi gro-cetji.
Hm
Jacob Laub Baking
Coapaaj
4919 LOKAIN AVE
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
& F. PRIHODA
bb priporoča Slovencem v vezaro vsako-vrstnih knjig, posebno priporestnih in mafciih. Lično delo, nizke cene. 4T «T
Naročila
SLOVENSKO PODJETJE
Zavnriijpm proti ognju in driiylni no'/godam, s:
POSEBNOST ! Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od f100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnla in nasveti zastonj.
AugǤt Haflfner,
1107 E. Gist St.

J JfUBOLJ&E 8M0DKE ---------^
NL0VEN8HEUA I/DhLKA
SO SMODKEI
NloveiiHke Do1>rodeliie Zve?p,
IZDELUJE JIH
JOHN BRESKVAH, 3528 St. Clair-ave,
Člani sezite po teb smodkah. "IN
SLOVENSKA DVORANA,
. MIHAEL SETINIKAR,
OlSl	OLAtR AVE.
Prinoaton IM4 r.
Priporoma rojakom in društvom prvo slovensko dvo-raifo v Clevelandu za veselice, ijfre, za poroke in krstne slavnosti kakor tudi sa vse druge prilika. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojimi
n m ip ^igj iDitHHitmi mawp HHIHP IHJ*HH;wd in IB^MIHB am ts ipq C
n _:_______
H

NIZKE KOLON1STNE CENE
n« ftovaro-Zapad In Jugo-Zapad potom
NICKEL RUTE ŽELEZNICE.
Listki so va^avni od IS. marca do 15. aprila.
Vozni listki m tja in sem vsaki prvi in trelji torek v mesecu. Spalni vozovi, direktna »ve«a, nizke cene. Jedilni voaovi pri vlakih. Vprašajte.
E. A. Akers, fi. P. & T. i Clerelaad, Ohio.
^affrtmwiwtiaacaaaaaaaaiiiiiiioaiD ^nsnigiawoiftaMi maa»aauoaa«aftaiw
POROČNI PARI - POZOR!
Zastotijl Zastonj 1 Zastonj!
Fotografski zavod Liebich Studio vam da na ras-polajjo en avtomobil zastonj, fe se fotografirate pri nas. Prosimo, da pridete. Popolnoma zastonj.
LIEBICH STUDIO, 1841 EUCLID AVE.
		
		
mm?
-..-'SI
t.
f Nst* meja! Meja naj
je 'bila doslej, ni, da bj (bilo Krištof - nam ! S? Mi moramo t rje m: Tako naj 'kot — Zakaj tudi r je za spremembo." zadnji obravnavi je Praznikar trdil, da svet v resnici nt n*s," mu pritrdi eden fcmied možakov. Priporočal nam je, naj se pobotamo mirni.« potom, pravzaprav smo in|<M£ni odstopiti; se reče, če l>rbrli tako vestni, da bi res šli to, da obdržimo samo to, ar imamo na gruntuih bu-vah. Pa to ni tako. Krištofov je nam pustil ta pas gozda; liforda iz svoje neprevidnosti, morda pa tudi nalašč, ker ga ii trotel obdržati. Saj takrat j>ozd ni imel za nikogar posebne vrednosti. No, Krištof ga sedaj fia vsak način hoče vzeti naz^L In Praznikar mii gre na roko." f ■	• . x .
aRes, po eni strani smo nii dolrni odstopni," je vnovič polzel tanki človek, stoječ sredi pota. "To je tako rekoč naša dolžnost, 'Pa vendar. Kaj pa je dolžnost?.... Dolžnost sestoji iz dveh polov: Iz tistega, ki'se čuti zavezanega, ki čuti, da mora , ki misli, da bi vse ne kup padlo, če on ne bi tega storil; pravimo mu podk>žnik. Drugi pot pa je tisti, ki ugodnost pre jettia, kteremu zavezanec služi, kr skrbi, da oni vedno misli, da je dolžan uibogati, ki toraj otiega nadvladuje. To je toraj vladar. Na ta način se poraja <Mžnost." (Vse poslušalce je tisti hip objela zavest, da go spodu Krištofu g.rozi krivica in neka sramožljivost se jih j.*- po lašcala.) "Dolžnost je vedno nova in vendar vedno stara. Dolžnost je stvar, ki ima trdo in .vendar silno negotovo življenje. Je kakor jetični bolnik, ki vedno kašlja. Danes misli: Sem že dober, a jutri mora spet •žatf. Je bolnik, a ne umrje in tudi nikdar umreti ne more. To \ so .neJtakš^-y iq^Yed^ se Io~ vi; vedno trepeta na onem čutu, na orii zavesti, ko človek pravi sam sebi: Jaz meram! Čim močnejša je ta zavest pri človeku, čim višje je prignan ta čut, tem bolj čuti podložni, da $e ne sme upreti — da mora. —Ampak, vsak podložni naj bi najprvo pomislil; Ali res moram? Kdo je tisti, k^pravi moram? Mar ne bi tudi jaz sjkiel zahtevati iste usluge od /njega ?...
Vidite možje, mi smo na tem da Krištofu -ednehamo, da po-, pravimo mejo v našo škodo. Mi mislimo, da to moramo storiti* da je to naša dolžnost. Ampak jaz vam iščeta še en krat: Kaj pa je dolžnost? Mar ne bi brla ravnotako dolžnost onega, da prepusti svet nam. da prestavimo mejnike, makart zt nekaj metrov v njegov svet ? Kdo p« je oni? Kdo ga prizna po parketnem premisleku za več kot samega s^be ? Mbrda 'kdo elo misli, da bi bila krivica edt Bogom, če -bi mu vaeli še- nekaj več, kot imamo 4 že zdaj, a}i vsaj ta pas gozda, za kterega se pravdamo? No, saj mr yeči ne zahtevamo, mi hočemo le to, kair smo že doslej uživali. Jaz sem vam hotel dopovedati k to: Ne odnehatil Mi svoje držimo I Odneha naj Krištof; on ima več kot mi."
'Možje so molče poslušali, uprav zamamila jih je tovari / leva zgovornost m vsi so mu prav dali v svojih, mislih. Ven dar eden se je vzdignil proti mlademu govorcu in to je Ibil star mož, siv/ prileten.
"Taleo se govori,'' se je ogla. »H počasi, s težko besedo. "Am-p&k to so le besede mladega čfoveka. Toda nikar ne misli, da bOm pobijal tvoje prepričanje/ Nikakor ne! Vse, kar si je res. Ampak treba ra-z razmerami. Ai si rekel: odneha Kri&ofl Tudi jaz 1. Ampak jaz vem, da ne ehal in zato ne rečem, smo sami, a on jih ima za , vsi skici gredo za njim, v ogenj. Mi smo krnele gospod. In če je
h< "
"Oj oče, tako iudo pa vendar
nil"
"Ni, ni 1" Se/veda ni. Pa zakaj nj? Zato Jcer smo mi pametni. Razdrsrži jih, pa boš videl! Vsi naenkrat bodo zatulili in vse eno."
"Re-s bo tako, Paivec ima izkušnje," je spregovoril drug že precej prileten mož.
'1Da, izkušnje/" je povzel starec, "Lahko bi vam povedal dolgo zgodlbo. Pa zdaj ni časa. Glejte, že gredo. In kdo je tisti, ki pelj»e- komisarjevega konja? Le kdo je?''
"Menda je Gbrec."
"A, saj res! Goreč je! Vidiš ti mladi! Tja se idi učit ; — tja h Gorcu. -Goreč že zna. — Le poglej ga, kako se zna poslu-žiti prilike. Roka roko umije. Nad njim se zgleduj!"
Stajic je govoril z zasmeh-ljivim glasom in se v obraz smejal mladetau zgovornemu človeku in to tako glasno, da se je razlegalo daleč tje po gofc-du.
Proti njim pa se je tisti čas pomikala komisija: Goreč je peljal ob uzdi konja, na katerem je sedel debeli gospod Pra-žuikar, za tem je stopal suhi advokat Skarja, a prav zadaj sta se pomenkovala pisarja, slepo orodje dvdi strank. Pot je tu peljala naravnost — naša pot: razpleten kokvoz, a ob straneh so stale debele, visoke in gladke bukve in se objemale v vrhovih,	•. „ t.
rt, ki bi naredile človeka bolj neposobnega za delo kakor g-lavabol", nam piše Mr. John Grevno iz Ada, Minn. "Zelo hvaležen sem za olajšbo, katero so mi podelili Severovi Praški zoper glavobol (Se vera s Wafers for Headache and Neuralgia). To izborno zdravilo je vselej pregnalo mo-j glavobol. Z veseljem priporočam to zdravilo vsem, ki želijo zanesljivo zdravilo. — Naprodaj v lekarnah. 25 centov škatljica. W. F. Severa Co., Oedar Rapids, Ia.
1913! SVETOVALEC! 1913*
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti in o poštniih hranilnicah!! Kako postanete državljan. Najnovejša (1913) slovenska izdaja z najnovejšimi zakonskimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Oena samo 25 centov. Unijstki tisk. Naroča se pri Bert. P. Lakner, 1595 3rd Ave. New York, N. Y.
- (26)
Trije glavni časi.
Ko učitelj učencem razk>ži tri pravne glagolove čase, reče: "Mihec, povej mi še jedenkrat., koliko glavnih časov imamo?"
Mihec: "Imamo tri glavne čas"?."
Učitelj: "Imenuj jih"
Mihec: "Dobro jutro, dober dan in dober večer!"
Velik junak .
Stotnik: "Zdaj sem vam razdelil odlike! Morda sem slučajno prezrt koga izmed vas, ki misli, da je tudi zaslužil svetinjo; fcjlflj se oglasil'
Prostak .Zajec: "Gospod stotnik, jaz!"
iStotnik: "No, kaj si storil takega ?"
Zajec: "Osekal sem Turku roko."
Stotnik: "Zakaj pa ne glave?"
Zajec: "Te že ni več imel!*'
Pijače sit.
Mož pride pijan domov, žena se huduje in ireče: "Nrkoli nisi sit pijače!" -r- "Večkrat nego ti!" odgovori jf pljanlbc
lil	' M
Mali oglasi,
NAZNANILO.
2en.>4co društvo "Danica" št. n S. D. Zveze ima svoje redne seje vsak drugi torek v mesecu v Grdtnovi dvorani. Društvo daje za 8oc mes. plačila $5.00 tedenska podpore in $300 smrtnine. 2ene in dekleta se vabijo k pristopu. Predsednica Franja Hudovernik, tajnica Ivana Jeršan, blagajni-ca Franja Turk. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Naslov tajnice je 1091 Addison Rd.
Soba se odda v najem brez hrane, kopališče na razpolago. Vprašajte na 1091 Addison Rd. nasproti Varian ave. ali v Kau-škovi trgovini za čevlje. (24)
POZOR!
Spodaj podpisani se priporoča rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska dela. Sprejemam mala in velika dela, zidanje, "frajhanje" in ce--mentiranje. Vsa dela izvršim v popolno zadovoljnost. Vsa dela so garantirana in po najnižji ceni. S spoštovanjem J. Mole, 5608 Borna ave. _n.-23-35 --
.. ^ FARME!
■ Kupite farmo! Aker samo $10.00, če so hiše na farmah. Velja aker $16.00. v Chases ^ake, N. Y. Očiščena zemlja in J^ko rodovitna. Blizu velikih mest, ob progi New York Central (železnice. V mestu je po<-šta, telefon, šola, cerkve, tovarne, žage. Nizki davki, ev-ropejska okolica. Vprašajte ali pišite E. Mtoalyi, Chases Lake. N. Y.	*	(30)
PIRHI.
Vsi prijatelji in sovražniki naj pridejo po velikonočne pi-ruhe. Vabi jih gostilničar Jos. Jsfcžel, 4734 Hamilton ave.
Farma naprodaj ali se pa za menja za hrso. Lep kraj in zdravo. Farma ima 21 akrov zemlje, vse v dobrem stanju. Dobi se poceni. Vprašajte na 1060 E. 61 st St.	(25)
POZOR!
Članom Slovenske Del. Zad. Zveze s; naznanja, da je v so boto 22. marca v Knausovi dvorani izvanredna seja 'radi podružnice v žužembergu. Začetek seje točno db 8. ur j zve-A. Peteriin, zapisnikar.
OGLAS!
Cenjenim rojakom v Clevelandu in okolici se naznanja, da je g. Evstahij Brezovar, 1173 E. 60th St. zastopnik za list "Ave Maria" in je pooblaščen pobirati naročnino in rzda-jati tozadevna potrdila. Rojaki na-ročujte se na list. Uprava "Ave Marta".	(27)
ZAHVALA.
NajtopJeja zahvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so me obiskaH ob bridki smrti moje ljubljene hčerke. Zalhvaliti se tudi moram slovenskemu po-grebntku Jos. 2eletu za njegovo fino postrežbo in u
POZOR!
Boljši so mali dobički, ka-kbr veliki in redki, zatorej vam s«:daj nudim priliko, da si za velikonočni Čas nabavite vso žensko in otročjo opravo, ženske in otročje obleke, letne suknje, obleke z žeketom, kiklje iz naj-boljega volnenega blaga, žensko in otročjo spodnjo obleko, vedno po nižji ceni kot kje drugje. Če kupujete pri meni, si gotovo prihranite kaj denarja, ker so cene garantirano nižje. Vsaka Slovenka, ki pride v mojo trgovino, Ln kupi kaj ali nič, dobi tiket za $5 zastonj. Priporočam se vsem Slovenkam v Clevelandu, CoHinwoo-du in Newburgu in okolici za za obilen obisk in podpiranje mojega podjetja, za kar vam bom jako hvaležen. S spoštovanjem
BESNO LEUSTIG, 6434 St Clair Ave. tretja vrata od Addison Rd.
• Pazite na pravi na-slov.
in molki
Naša trgovina je znana kot ena najbolj cenih z vedno izvrstnim »blagom. Odjemalci so bili še vedno zadovoljni z postrežbo, 'Pridite in si oglejte našo zalogo dobrega blaga. Kdor rojakov kupi za $3.00 blaga alj več pri tem znižanju cen, dobi lepo ovratnico, vredno od 25 do $1.00 pri vsakem nakupu gorej omenjene svote. Se priporočam vsem rojakom in rojakinjam v nakup lepih, modernih in trpežnih čevljev. Sedaj s; bliža Velikaifioč, in vsak bo svoji družini kaj potreboval novega. Obrnite se na rojaka, ki vam bo rad postregel. (23) LOUIS GORNIK, 5823 St Clair ave.

Priporočilo.
Spodaj podpisana slovenska babica se najtopleje priporoča slovenskim materam v So. Ch-cago in okolici kot izvrstna preskušena babica z diplomami. Čisto delo. nizke aene in najbolja postrežba. Moje dolgoletno delovanje priča o za-dovoljnosti, kjer sem bila klicana. Se priporočam.
ANA VOJNOVICH, 9021 Greenbay ave. 1 SO. CHICAGO, ILL.(26) Telefon: So: Chicago 5421
Hiše na prodaj.
6 sob za »eno družino, lepo urejena hiša, cena samo $1550. 8 sob za dve družine, cena $2300. Osem sob, dve družine, na 60. cesti, cena $3000. Osem sob, dve družini, na 62. cesti, $3000. 12 sob, za dve družini, na Carl ave. hiša skoraj nova, vse priprave, cena $4500. Deset sob, dve družini, škriljeva streha. Proda se na obroke Cena $3150 Sedem sob, dve družine, na 66 ce*. cena $3000. Enajst sdb, 3 družine, na 66 Place. Cena $2700. S dem sob, 2 družine, na Metta ave. Cena $2300. Še mnogo drugih hiš v sredini slovenske naselbine. Prodajalna naprodaj. Nizke ce ne, uigodni prostori. Za pojasnila vprašajte John Zulich, 1197 61st S{r. Tel. Princ. 1326 L
'i ■!
Oglas!
Hej, Janez, počakaj nekoli ko, da te vprašam, kje si kupil svoje: kolo. iKakor vidim, je ravno tako kakor lansko leto, ko si ga kupil tam nekje na eni strani mosta pri John Kna-feljnu na 15410 Calcutta ave. Collinwood. Ako kdo potrebuje bicikelj. imamo vsakovrstna kolesa stara in nova. Tudi zamenja stare za nove za primerno plačilo, popravljenje koles se vrši točno. Imam tu-ti otročje vozičke po nizki ceni. Sploh se dpfoi tam vsaka stvar, kar je potrebno za kolesa. J. Knafel, 15410 Calcutta avenue Collinwood.	(23)
S. S. CO.
j; Dlrektaa TOftofa «ed i!
N»w Yorl.on t« A ▼ atro-Ogrsko
NIZKE CENE.
Fina podvorba, električna ; V. luč, izvrstna kuhiqja, pros- ;; t. to vino, kabine tretjega ras- ; ' reda na lad^ji Kaiser Frans ; * Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki.
Kompanija Ima sledeč* dvorfjake: Kaiser Prani Joseph I., Martha Washington, Laura, Alka, Argentina, Oceniš, ia nore ladije ne le $ delajo. Za Tse podrobnosti se obrnit« na generalne agente.
Phelps Bros. & Co. i!
rzrzzzizizzizz^rizrrirri 2 Washington St New York, N. Y. :;
ali pa na pritnane agente \ t Z. D. in Canada


OZON
Up jetičnih.
Če imate hud kašelj, krehate in pljujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in sbe sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete po stati žrtev časovne bolezni — jetike.
Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je
OZON
S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bokznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi	upeljala ozonske
aparate.
Ne zgubite upa!
OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dakč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam t(eba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravih v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgin»e kašelj, vaš apetit je dober, spanje se vrne, pridobite na moči in teži.
Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg.
746 Euclid ave.
GEO. TRA
Old Bank Cik
Fina domača slovenska gostilna s aajfco|io ia tohi«
postrežbo. Najbolje pivo, domače tirno, »vrstai likerji ia šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
. vogal 56
GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.
iiimiL

SLOVENSKO
PODJETJE
Ž naselbino rastejo twK katerih dobite dane« vse, kar dom in vaio družino,
V naši popolnoma bite veliko hbaro, pohaitva, kakor < ko, kuhinjske omare, stole poetejje, žimnice, raznovrstni porcelan, kakor kiiiiaiK juho, rasne skledice, vso kuhiai»kn o»s ponve, lonce, noie, vilice, iSkm, ia ie rt* in rta 1 nih drugih posod in priprav, ki m rafc«e pri hA
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO.......................
10c.
Pole« ta trgovino pa ZAVOD. Spfjmmm automobile u vse prilike ntige. Postrežba točna.
tudi POGREBNI
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI rOGRUNK M
TRGOVINA S FOftftSTVOM.
6208 SLOmf-AY ~


Delo dobijo delavci v "fondri". Najlepša prilika za dobre delavce. Začetna plača 20c na uro Stalno delo za vedno. The Ferro Machine Co. Hubbard ave. in E. 66 St. Vzemite Broaway karo do -6. ceste.
- (29)
Delavci dobijo stalno delo z dobro plačo. Vprašajte pri
Union Salt Co. in železniška Shore železnice.
Addison Rd. proga Lake (23)
Pojdite
k Harold E. Emerich, kadar se hočete zavarovati proti ognju. 16205 St. Clair avenue Collinwood. Tel. Wood 5«, Eddy
649 J-	(28)

L®po prilika.
Slovenci, nudi se vam Mepa prilika, katerega veseli kupiti hišo v Nottinghamu, O. v bližini Mr. Drugoviča. Naprodaj imam 8 his in 12 lotov. Hiše $0 jako poceni, prodajajo se na male obroke, plačate pa naprej le par sto. Za nadaliha —1 - ila vprašajte pri John f icn K AL S*
Priporočilo.
Naj topleje se priporočam vsem, ki žel? imeti v prihodnji seziji nove a'i popravljene klobuke in slamnike. Vsa taka dc Ia izvršujemo lepo in po najnižji ceni. Popravila in naročila sprejema
Ivanka Turk, 1101 E. 63rd St. vog. Glasa ave.
Tel. Princeton 3140 R.
- (23)
POZOR!
Naznanjam, da otvorim 17. marca fsvojo ,krojačfriico, kjer bodem izdeloval vsakovrstne obleke, kakor popravljal tudi stare, da bodejo kakor nove. Priporočam se vsem Slovencem in Hrvatom. Kdor se hoče prepričati, kaj je dobra db-leka, naj pride k meni, in mu naredim, kakor si sam 'želi.
Lovrenc Urbani ja, 611» Glasa ave. ...
- <*3)
Dve
m ■ * ■ rnMtmmmsms^Smi
sobi
.ooooeeooeeeoooocooooooeott
1 Našli 1 smo
' da Je aloveaskl loboidraTnllkl xavod Imel krasen napredek lota 1912. Potil u m povedali n 40%, cene eo oatale lete. Bas cena vsem ljudem vselej. Ta se ne.poganja, r\ dobite ca kar plaCate. Najbolje delo ia are-daje eene. Nekaj virokOT, gakaj smo vedno zaposljenl.
1. Ml ne rabimo slabega, drobnega t lata. 1. InltrnmeaU so Cisti. 8. Delo najbolje. 4. Ceae zmerne. 5. Občevanje nljadao. Val Jezik se govori pri nas. 7. Iskalen zdravnik sodnik 1st S. Nail bolniki nas prlporotejo.
9.	Samo najbolje blago se rabi
10.	Največjo pozornost posveča-mo Slovencem. 11. Vrednost denarja dobite pri nas. lL Deremo sobe bres bolečin. 1*. Delo garantirano 10 let, de as kaj pokvari« zastonj popravimo. 14. VI ste v tem urada dome.
11.	tenska postretbe. It Zdrav, čist nrad. Vpraiajte svojega soseda. Proeta preiskava. Kjer naredimo drago delo, ae račnna-mo to poljooje sob.
Dr.A.A.Kalbfleisch
■	I. I'111 1 .1 I Ml ■ .1 I 1 j
SLOVENSKI FOTOGRAF, |
«132 ST. CLAIB AVE. F. E.
< 'jfi
Izdeluje slike za zenitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo |e garantirano.
TTriTiirnnnninmTTTTTinnunrtaumutHT^
i JOHN Q0RWK. HSHEHg
Priporočam ee m sik jesesoUi te po meri Is * t napravo anfform le Priporočam ttkU srvotb
Edini založnik weh Tel. Princeton 340* W.
[V,
SVOJ K SVOJIM!
xii:iiiiiii:iiiinixtiun.xiiirLUitiiiiiiniiiniA*
DOBRE PUNOVE PRIPRAVE
AJi veste, če imate prave plinove potvebtfaae v vali kuhinji? Ali imate najbolj* kurimik, p^ciik in kuhalnik? Pridite ia obiščite našo
mm rmm mm
Prva vrata od plnimp nrada, 621 Saperior Ave. nasproti HoUenden hotela. Tojen^veSja trgovina za plinove potrebščine v Ohio. Taas bite vse, kar potrebt^ete akapno s aporabo plina.
Mnogo novih iznajdb dobite v tej ligsrM. Pridite jutri.
THE EAST OHIO CAS
wanna


Pristni Krakerjev Brinjevec, steklenica ......$125
Pravi domači Tropinjevec, steklenica ......... 85^
Prava domača Slivovica, steklenica ........... 85^
Francoski Type Cognac, steklenica ........... 90^
Golden Wedding Rye bottled in Bond, steklen. 91,00 Kentucky Ravine Rye bottled in bond steklenica 90< Gneen River Rye bottled in bond, steklenica $1.00
Old Crow Rye bottled in bond steklenica .....$125
Henroasy Cognac Brandy, steklenica .........$1.75
Holland 'J5ype Gin, litrska steklenica .........$1.00
Pravo špansko Sherry vino, steklenica ........
California Port vino, steklenica ..............
Tropinjevec, Slivovka, G-olden Wedding, Kentucky River, Cognac Brandy, Gin Gallon po $2.60	Dve galone za $5.00
ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA,
6102-04 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O.
nr.
poskusfi bodemo, če »te svoje nedolžnosti." Toda vi nam tega niti ne te. Za dokaz nedolžnosti i je m ovendar prič/' "Za to ta> časa, in tudi ne-je. Vendar želim, da vajina smrt kolikor mogoče kratka."
;j vas vzemi! Jaz ne-biti niti milo niti nemilo rjen. In vi nas nameravate riti! Ker seni pretepel ne-lopovi, vendar ne bodete morilnega orožja." h
ker se moramo rav-po vojaških postavah. Pro-r, na katerem se sedaj naha-proglasim, da je v ob stanj u^ nakar gotovo vidite, da moram rabiti naj-mi)o strogo*." . "Ali hočete groziti? Zakaj delate .p nami kot z zločinci ? Mislite, da se vam ne moremo po robu postaviti?*' "No torej poskusite, kaj mo-narediti s svojimi grož-Zveiite možati" Hrt afi sest konjenikov se vr-ie aa jerbatera, ki je klel, kar je jezik dopustil. Jaz mu in prigovarjam, tiaj pa vse zaman. Tudi mešaj mu grem na po-«mc, in ker stojim mirno, za-ene tudi mene psovati. Treba fctto ohraniti mimo kri. Na nrsem mogel več ra-iti. Legal je zvezan na tleh i je sam potreboval moje po-
li
minut. KoneČnb se pa vrnejo in major začne;
"Mi smo se popolnoma prepričali o vasi krivdi. Upam, da ne -bodete več tako predrzno vse tajili." "Jaz ne tajim/' "Lepo. Ker vse priznate— "Jaz ne priznam ničesar, ču. Toda ker -sem videl pred I prekinem majorja. "Tajiti se seboj petdeset ljudij, ki bi v In^f t- to, kar je kdo v resnici slučaju obotavljanja podpirali nare(W Ker pa jaz njsem ni.
majoira, potegnem potni list iz £csar zakrivil, ne morem niče-denarnic« in ga izročim int- sar tajiti. Jaz s temi papirji ni jorju. Slednji prebere, in kakor scm .v nobeni zvezi. Matejo sem priči ko val, vtakne listino nam jih .Mm za.5il v obleke, v svoj žep. Potem pa vpraša: Ali mi niti povedali ne bodete,
"Torej je ta potni list v res-kaj je vsebina teh papirjev?" ,,ic» važ ?'	"To ne gre." Stvar je tako va-
"Da, ker ne potujem s tujimi žna, da jo moramo skrivati. To-
rej vi pravite da o vsem tem niste ničesar vedeli ?" "Ne."
Toda vi priznate, da so se
pri z na-
potili mi listi.
"Vrjameni vam, lo.r ne izgledate tako kot bi lagali. Toda najbrž imate še druge listine pri sebi. Znano vam je, I listine <k>bilc" pri vas?' obtoženec ne sme ničesar s se- "Seveda moram to boj nositi. Izročite mi svoj de-L j "
nar-	"No, to zadostuje. Ali »ma-
Dam mu listino in denar. te ge j<aj povedati v vaš zago-"Stra hope tec!" zakliče Mon- Vor?"
teso-	"Ničesar. Sicer bi lahko še
Jaz seveda nisem pazil na to mnogo povedal, toda vvm, da besedo, tembolj pa na mesto, jc VSaka beseda zaman." kamor je major spravljal mo- "Torej se sedaj posvetujemo je reči. Vzel mi je tudi uro. L va£j obsodbi, katero tudi ta-
Konečno pa vpraša:
"Ali imate se kaj pri kar moram konfiscirati?"
| ko j izvršimo."
Dočim topovski častniki na tihoma govorijo med seboj, mi
"žal, da ničesar več ne," od-|zaj;Cpeče\Monteso, ki še vedno vrnem.
"Kaj pa orožje? Ah, saj nimate ničesar vtič. Ali ste se-
leži na tleh:
"Jaz vas kar razumeti ne morem. Vi se obnašate jako daj prepričani, da Ste p polno-1 strahopetno. Sedaj naju bodejo ma v naši oblasti."
"Upam, senor, da mi ne bo-otešlcočili mojega posla vidite, da je vsak upor ien. Udajte »e v svo-l
_i mod!
usodo se udati, kateri ne pobegniti, ni nobeno pa nisem prepri-
j se ne uda*/' Toda ali priznate; da ste ti posku šenega umora ?* "tal, da vam ne morem pose nor. Jaz se nikdar ni skušal kakega človeka
Major potegne nekaj rigata žepa, si zapali eno in po--meni drugo tre reče: "Obljubili ste, da se za drži te kataljero. Upam, da to ob-tudi spolne te. Zapalite si to. Okrajšamo vso stvar 9 trat, da vse primate."
aapalim cigareto ob njts in odvrnem: Tudi Če bi hotel nekaj pri-*»fy česar nisem zakrivil, pote enkrat, da vi niste vicen* soditi. Obtoženci ijo najprvo zvedeti, pred • sodnikom stojijo; ime-«e morajo njih imena i-n imena njih pric|Pri rokah biti tožnik ali državen pravnik, obtoženi morajo imeti sogovornike; Kratko, ta stvar spldk ni v redu."
"Toda, oprostite senor, ker so razmere take, da nam ne *Hoijujejo mnogo fornialitet. Vi ste bili obtoženi, in mi vas ■strelimo. T<j je glavna stvar, »se drugo nam pa ; samo čas krade. Toda priznam pa, da «*r veliko bolj uljudni, zato tudi jaz bolj uljuden na-vam kot proti vašemu Jaz sem major Cade od narodne garde. Slišali ste ■ moje i!W."
"Žal, da še ne, ker sem šele
ftaj dni j v deželi. Toda pro-
va* vendar, kdo pa je moj r
To je senor Mateo Zarfa,
ga že poznate.H "Mogoče trgovec?" "Da prej je brl, toda sedaj frirstizirt."
"Sem si mfslil. Torej ni kri-rnalni komisar. Nalagal nas
"Da, prepričan sem."
"Torej smo s to stvarjo gotovi. Zagovarjali se bodete sedaj radi upora in veleizdaje. Kaj mislite o tem?"
"Niti ne slutim ik*, kdaj bi zvrSil tako velike zločine."
"Torej bodete takoj slišali Senor Mateo, kaj imate vi po vedati ?"
Ah! Kaj neki ta človek ve o tem? Mogoče je prisluškova ko sJ m govoril v San Joseju o političnem položaju v deželi, »n sicer s trgovcem Uixiom, kjer sem stanoval? Radoveden sem bil na v.«ak način, kaj bo pove dal.
"V san Joseju sem obiska nekega bivšega prijatelja," za Črt* Matija povedati, "ki jc bi sedaj uslužben kot peon pri se norju Rixio. Sla sva na vrt kjer sva slišala jako zhnimiv pogovor. Oba Rixia, stari in mladi »ta sedela v vrtni lopi in se pogovarjala, kako bi pre gnala polkovnika Lat ore. Ta tujec tukaj bi moral iti v sever ne kraje, se izdati za Latora 'n prirediti vstajo ter tako deželo pripraviti v pogubo."
Skoro Ibi se moral smejati Adut ,me je pa tako hinavski in škodoželjno pogledoval, dal bi ga najraje takoj podrl na tla.
"Ali ste slišali?" vpraša ma jor. "Kaj pravite k temu ?' "Vse je zlagano." "Jaz pa lahko dokažem,' za kliče Mateo. "Ta tujec in j':r->atero sta dobila skrivna povelja za druge častnike in za pre možne posestnike v deželi, ka terim lahko zaupajo, in ta kriv-na naročila nosijo s seboj. Ako ne v rja me t^, vam takoj dokažem, ker sem bil navzoč, ko sta oba aduta spravljala papir je."
[oba ustrelili."
"Mene da. ne pa vas, ker z
"Ne vrjamem. Toda kakši nesreča! Da bi vsaj vrjel va šim svarilom."
"Tako je foilo P*č odločeno Skoda, da ste zvezann Mogoče se lahko oprostite vezij. Prili ko za to vam tudi dam." "Kako?"
"Jaz pobegnem. Vsi bodejo tekli za menoj. Pri tem pa lahko tudi vi pobegnete.
"Nehiogoče je. Na beg niti misliti ne morem.
Jaz pa tako mislim na beg da mi je|v>eeno, o čemur se senorji sedaj posvetujejo."
"Saj niti na konja ne more te. Vse konje so odvedli stran, n četudi pridete na sttdlo, vas zadenejo bole teh mož, da ne morete naprej," "Jaz pobegnem peš." "Torej vas kmaLu dobe."
"Bodemo videli. Trdno sem prepričan, da pobegnem. Potem pa ja'ham takoj nazaj do eštancije, kjer dobim vašega brata. Dokazal vam bom, da štirih Indijancev bi se mnogo bolj bal, kot teb petdeset voj-nikov. Jaz pabeignem prav gotovo, Še poprej pa podelim temu Matiju neizbrisen spomin."
Sedaj so bili tudi častniki -s svojo obsodbo gotovi. Na njih resnih obrazih sem bral, da bo-dejo naznanili kazen. Jaz sem bil pa pripravljen. Ena sama pot je "bila proti rešitvi, in ta je bila proti vodi, kjer sem bi varen pred bolami. Reka je bila globoka, toda ne široka, kar je bilo še Ibolj ugodno za mene. Že Od nekdaj sem bil dober plavalec. Kar se pa tiče moje lastnine, katero mi je ma
ior govoriti:';
"Visoka -sodnija je sklenila,
in jaz kot njen predsednik naznanjam; Prvič, da je senor Mionteso oproščen poskušane-ga umora, toda obsojen radi telesnega napada. Radi listin, ki s obile najdene pri njem, je dokazano, da se je udeležil veleizdaje. Ker se pa veleizdaja ni zvrsila, tedaj se obtožene* obsodi samo na des*t let težke ječ?."
Ali vam nrsem povedal, da vašega življenja nt marajo?" zašepečem Montesu?" "Drugič," nadaljuje major,
i'
.da
sodba se mora zvršiii sicer s svincem in smodnikom."
OČi vseh so bile obrnjeni-1 proti tnerii; jaz se pa naredimj kot foi tega ne opazil.	1
"Kaj imate k temu pri pom ni-H . * ti?" vpraša major.
Jaz pripomnim to, da vi sploh niste moj sodnik. Vi ne[ smete soditi niti domačinov, še manj pa inozemcev. In vsaki obtoženec ima pravico pritožiti se na drugo sodni jo, vi pa zahtevate obsodbo takoj. Ker sem pa jaz tujezemec, zahte-

mM
PIN-ACUH gredo Iv ga mirite M im Jt prl etncK« U«h*.
»b ium. Zm o hlakrt rr»t, OOHVDC
tr«M pljniii. neurji,___________
dne. t btte PIN-*CU«. Vrnn wok d Ur. Kupite prt
l>r<.
IckMrnaf;
tovarišu.
To nas nič ne briga. Policija »e mora večkrat skrivati, 4* kaj izve. Vi ste pa trdili, inozemec. Ali morete to i?"
j imam potni list.** t
izročiti tako
Jaz se lopovu seveda v obraz ^>ostnejeni, ker sem bil trdno »repričan, da nisem nikdar nobenih papirji?v nosil s set>oj Toda kako se začudim, ko vidim, da se Mateo sklone k Mon-tesu, ki leži na tleh, prepara nit njeg-ove suknj^ in povleče izza podvleke nekaj popisanih pol na svetlo. In ravno tako se zgodi pri meni. Sedaj (sem se šele spomnil, da je bil Saj Joseju ponoči nekdo pri meni, in da seni našel zjutraj rudkčo nit na tleh *voje sobe. Adut je moral ponoči razparati mojo obleko, vtakniti listine med pod vleko, in suknjo zopet zašiti. Ravno tako je naredil tudi z Montesom, ker sem Mateja dvakrat pri njem opazil. Škodovati nam je hotel tako, da bi o tem niti slutili ik. Sedaj se šele prepričam, da mi gre res za kožo. Spoznal sem, da se me hočejo na vsak način
Za piruhe
znižane cene:
JOSIP ZELE,
SLOVENSKI POGREB. -NIK IN TRGOVEC.
Priporoča se • slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliku ff iPogrefonf zavod je izvrstno preskrbljen t najfinejšo opravo in finifi kočijami, f Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd* Oprto no£ in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
BBgg. 1-	—---LJ
IH ^ ^	^ ^ ^ Wi H H	Wk H Si St
KDOR HOČČ DELA
] f	V»ltlgl »»ovenako - Angleilit Tolma«
4« M bo lahko In hltro brn u«te(J» prtu«l »ngleWliM. Kajlff« ab«e«* »loe. •■■1. ru*o»or m TMkdtttjo potreb«, naTodlla u *««l. ptlAvo, iptwrMjc ««|Mktk piMM 1» kako m poatane amcrikanahl driarljan Vrhutega Ima doidaj aaj«c£.i< aloe. anfl. la «0(1. alov. alorar. Ka.H«a trdo taakuano « platan veaaaa (sad *23 atraal) ataae *a.OO In at
V. J. KUBELKA, »t
......... „ •....
raialh
1»rl -vrat«;
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri-jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda naj raj še v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi
FRANK SAKSER
T 82 Cortlandt St., :-:■:■:■: Hew York, N. Y.
T	PODRUŽNICA:
6104 St Clair Ave, N. L Cleveland, 0.
i
Čemu bi drugam segali, ako Yam Vaš rojak i	najboljše postreže?
WW WW,
.rTTTJTy.i
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da snio vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben .naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da- bi škodoval celemu telmi.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popoinoma zaosttal. Zgodi se, da želodec neč« sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtje je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo
TRINERJEVO AMERIŠKO
GRENKO VINO
...
To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednem daje moč prebavljalninr organom in ž njimi celemu telesu. Ono
. .	•''■'<	'	'	s	■ "
ustavi zdrav apetit,
poveča odvajanje in
prežene zaprtje
notranje bolečine in krče
glavobol zlatenico
dviganje in bruhanje.
» ■ / > (Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi izelodec, ko smo zgubili apetit,
smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri rnervoznosti in ženskih boleznih
in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRIN1
Importer In exporter. < 1333-9 S. Ashland Ave	CHICAGO,